banno respinto 1’attacco di riparti corrazzatti nemici. — Italijanski oddelki t odbili napad sovražnikovih oklepnih oddelkov.
ti
m> bi bil potrošil Zanimiv je slepilni način propagan- Tudi fpvM »y>d'n«vnip to <>• nos H,'s'i
Junaški boji Osi na egiptovski fronti
Sovražna križarka potopljena. — Zmagoviti boji letalstva Osi
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. novembra svoje 81)3. vojno poročilo:
Včeraj so se na puščavskem področju ined El Alainom in Fuko od prvih jutranjih ur do pozne noči razvijali hudi in krvavi boji med našimi oklepnimi oddelki in pehoto ter med enakimi sovražnimi enotami. Po izredno hudem odporu so se proti večeru čete italijansko-nemške vojske umaknile na uove postojanke proti zapadli.
Sovražnik je izgubil veliko ljudi in vojnega materiala, tudi nase izgube so bile znatne.
Lovci Osi so napadli s skrajnim za-eonom sovražno letalstvo-, ki je bilo številčno v premoči, ter so v ponovnih spopadih zbili 20 sovražnih letal.
Naša napadalna letala so z bombami in s strojnicami iz majhne višine obstreljevala sovražna oklepna vozila.
Poleti nad Tobruk in Bengazi so povzročili občutno škodo: med libijskim prebivalstvom ie nekoliko mrtvih in nmoao ranjenih.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil <>. novembra svoje 894. vojno poročilo:
Italijanski in nemški oddelki so se včeraj zapletli v silovite borbe s sovražnimi oklepnimi oddelki na področju med Fuko in Marsa Matruhom.
Zvečer se ie bitka nadaljevala z neizpremenjeno srditostjo.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. novembra svoje 895. vojno poročilo:
Včeraj se ie nadaljevala bitka v pokrajini vzhodno od Marsa Matruha.
Protinapadi Sil Osi so zadali izgube sovražnim oklepnim kolonam.
Naše letalske skupine so v ponovnih ponočnih nastopih bombardirale letališče na Malti.
Angleška letala so lo noč napadla Genovo. Posebno so bile zadete četrti v vzhojuo riuthlieui dolu mesta, v katerih je nita povzročena občutna škoda. Došedai ugotovhene žrtve med civilnim prebivalstvom znašajo 20 mrtvili in 50 ranjenih. Zadržan ie prebivalstva je bilo zelo disciplinirano.
Protiletalska obramba ie sestrelila najmanj 2 sovražna bombnika.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. novembra svoje 89(1. vojno poročilo:
Včeraj so znatne oklepne sile sovražnika izvajale močan pritisk v območju Marsa Matruha. kjer se ie razvila do ga in ogorčena borba.
Letalstvo Osi je poseglo v borbo s
{»onovnimi napadi na motorizirane ko-one in sovražnikove dovozne zveze.
Preteklo noč so sovražna letala ponovno napadla Genovo ter bombardirala v več valovih mesto in pristanišče. Škoda ie znatna. Število žrtev še ui znano.
Angleška letala so tudi brez posledic odvrgla nekatere bombe v okolici Milana. Savone in Cagliariia.
Glavni-Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. novembra svoje 897. vojno poročilo:
Sovražni oklepni oddelki so zaman poskušali ovirati premikanje čet Osi na umiku vzdolž obalne puščavske ceste v Egiptu.
Neki skupini, ki ie bila obkoljena, se ie po treh dneh bojev posrečilo doseči glavnino italijansko-nemških sil. Italijanski in nemški letalski oddelki so uspešno podprli akciio na kopnem in krepko zavrti delovanje sovražnega letalstva. Naši lovci so sestrelili dve britanski letali.
Zaradi bombardiranja v noči med soboto in nedeljo ie bilo med civilnim prebivalstvom v Genovi ugotovljenih 23 smrtnih žrtev in 88 ranjenih. Med tem napadom ie sovražnik zanesljivo izgubil 5 letal.
Eno sovražno letalo ie v plamenih treščilo na ozemlie pri Cammarati (Agngentol: dva člana posadke sta bila ubita, tretjega smo pa zajeli.
Letala in podmornice Osi so napadla veliki anglo-ameriški konvoi. ki je operiral ob alžirski obali. Zadeli smo več voinih enot. eno križarko na zanesljivo potopili. Več parnikov ie zadetih.
Rojstni dan Vet. Kralja in Cesara
V sredo 11. t. m. je proslavila Ljubljana rojstni dan Vel. Kralja in Cesarja. Vse javne zgradbe so bile okrašene z zastavami. Osebje javn’h uradov je redno opravljalo svoje delo.
Princesa Piemontska v Milanu
Princesa Piemontska ie fi. t. m. nepričakovano obiskala Milan. Ta’ oi j? odšla v bolnišnico Rdečega križa, nato pa v glavno bolnišnico: obiskala je ranjence od sovražnega h falskega napada. Pomudila se je ob no teliah b I nikov, jih ljubeznivo tolažila in izpodbit jala. V bolnišnici Rdečega križa e ie pomudila pri nekaterih ran1'ncili. ki so se vrnili z hoiišča. Preden -e ia vrnila v kraljevo palačo, si ie ogledala nekatere okraje, poškodovane zaradi letalskega napada, in se prijazno raz-govarjala s prizadetimi družinami.
Govor kanclerja Hitlerja v Monakovem
„Angležl,“ Je rekel FUhrer, „bodo dobili strahoten odgovor na svoje napade nemških mest"
Monakovo. 9. nov. Ob obletnici zgodovinskega »Pohoda na Feldherren-lnalte« je bila v Miinchenu enoči običajna proslava prvih mučencev narodnega socializma. Kakor pretekla leta, jt' tudi letos povzel besedo Hitler ter omenil obletnico 9. novembra pred desetimi leti. Potem ie dejal:
»Tudi tedaj smo bili zapleteni v zelo hud boi. ker je bilo zadnje razdobje boja za dosego oblasti najtežje. Ce ne bi bili zmagali, bi Evropa ne bila mogla kljubovati boljševuškemu velikanu, ki ie pripravljal ogromno oborožitev. Najbrž bi Evrope danes sploh ne bilo več.
Stranka ie bila tedaj blizu zmagi, ne'da bi bil kdo vedel. Vedeli smo samo. da bo zmaga prišla za vsako ceno. Z telim prepričanjem govorim danes tovarišem iz narodnoeocialistič-ue stranke ter vsemu nemškemu ljudstvu. Usoda in Previdnost dajeta zmago tistemu, ki jo zasluži. Nemčija bi bila lahko zmagala tudii leta 1918., toda tedaj nemško ljudstvo zmage ni zaslužilo.
V tej vojni pa je čisto drugače. V treh letih epičnega boja je Nemčija nakupičila množica zmag. kakor ii ni primere v zgodovini. Morda bo kdo vprašal, zakaj se borimo tako daleč od domovine. Odgovor ie ia6en; da obvarujemo domovino vojnih strahot in da te strahote držimo daleč od na; šega ljudstva. Boliše ie imeti in držali fronto 2000 km od nemških meja. kakor prav pri meiah ali na njih.
Strašanska zmota naših sovražnikov le v domnevi, da bi se še enkrat mo-Pio ponoviti leto 1918. V ledanii Nemčiji je bilo najbolj neorganizirano 1'iudstvo na svetu, v sedanji narodim-speialjetični pa najboljše organizirano liudslvo vsega sveta Viliem II. ie bil slabič, laz oa sem mož. ki besede udarne pozna. Tedania Nembiia je položila orožje četrt ure pred dvanajsto, laz ga pa mislim položiti pet minut Po dvanajsti. Množice ljudi, ki 6e bore to delnio v našem taboru, po številu
presegajo one v nasprotnikovem taboru. Postojanke, ki jih ie Nemčija dosegla do dane«, so take. da je idiotsko misliti, da bi kdo mogel Nemčijo premagati.
Vojna se ie začela, ker ie Poljska odbila svoječasno velikodušno nemško ponudbo. Tedaj mi to ni bilo všeč. dane« pa zahvaliuiein Previdnost da ie bilo tako. Če bi bila Poljska sprejela moie predloge, bi se bili lahko posvetili tvornemu delu. mirovnemu
Carri armati bri tannici distrutt dalle truppe del 1’Asse sul fronti egiziano. — Br! tanski oklopn vozovi, ki so jil čete Osi uničili na egiptovski fronti.
programu in m za oiačanie vojne tega kar eem. In -tako bi bil lepega dne izbruhnil na vzhodu orkan, ki bi bil pogazil nas in vso Evropo.
Dvakrat sem ponudil roko miru nasprotnikom. toda vsa1-o not so me od bili. Po zadnji zavrnjeni ponudbi ie bilo zame te reči toneč Vsa*o oaso mirovno ponudbo bi bili razlagali kot znamenje šibkosti. Od tega trenutka ie bilo zame jasno ko beli dan. da mora od vseli svetov, ki sta v boju. eden oasti in ker kp*e. da Nemčiia ne pada. ie iasno. da bo moral pasti sovražnikov svet Ogromni boj. ki ga biiemo se bo končal s celotno in popolno zmago Kake poravnave niso možne in st iih ni moooče misliti. Po-elednia mirovna ponudba sonda v leto 1910., od tedai stopamo z neupogljivo voPo proti končnemu ciliu: proti uni-čenhi sovražnika. Torei tudi oreti umi-čeniu tistega narodnega mdovstva. ki se ie zavzelo, da bo uničite evpooska plemena Toda kakor sem že nekoč deial. ne bodo uničena evropska plemena. temveč judovsko pleme, ki ie sanjalo, da bo uničilo nas pa mm°eto tega vidi. kako se mu neizprosno bliža lastni zadnii konec.
Odločeni smo bojevati se do konca. Kakšni so pogledi na izid tega b"ia? Ali imamo razloga dvomiti o končni zmagi? Sovražnikova propaganda U'r'o-rahlia vsa slenla in sredstva da bi v lastnih narodih redila utvaro o znvgi. Ni izkliučeno. da utegne« tudi taka sleoila imeti kai uspeha. Lahkovernost in trapav.pst jiekaterih narodov ie neizmerna Drži pa eno. da sovražnikova propaganda ne bo dosegla «vo-iega cilia: da bi omaiala v našem ljudstvu prepričanje o zmagi.
Zanimivo te. kako niha morala Angležev in Američanov. Iz tega ie mogoče razlagati učinek, ki ga pri teh lahkovernikih morajo na primer doseči premlete trditve sovjetskih uradnih poročil. Število eestrehenih nem-' škili letal ie v niib tako veliko, da bi po njem danes ne imeli niti enega letala več. Isto .velia za oo onlieno ladievie in divizije. Zdai pa zdai na vsekakor tudi priznate. da eo zapustili kako črto ter izpraznili kako mesto. In zaradi teh izpraznitev smo prišli mi do Volge in do Kavkaza.
de. ki nam nalaga na grbo strateško napako za napako. Stalingrad? Po sodbi nekaterih strategov n mi bi bil Stalingrad usodna pomota, kakor ie bil na primer Narvik. Medtem pa imamo »kremno zadoščenie v ugotovitvi, da zaradi te »ueodne napake« niti ena sov etska lad:a ne rtove več Po V.r*gi navzgor Prav zaradi teh ugodnih na nak imamo v svojih rokah vse. kar leži tostran Dona in do Tereka. to se pravi, ukrajinsko in kubansko žinico. ki ie morda naivečia na svetu, rudnike mangana naivečie p°tTolejs>ke čistilnice in petrolejsko področje, ki pomeni za nasprotnika izgubo 10 mifi-ionov ten pejroleia, čeorav ga za zdai mi ne moremo izkoriščati.
Očitajo nam da napreduriemo počasi. Kar se tiče brzine. ie naša voi-aka dala primere, kakor jim ni para v zgodovini. Če zdai tu in tam napredujemo boli počasi, po načrtu, re vto pravi, da hočemo doseči kar naivečie uspehe s kar najmanjšimi izgubami. Če hoito potem nasoroto k napadati, ga pustimo, nai še boli izkrvavi. Obramba pa ie včasih še cenejši zmagoviti boi.
Kar se tiče angleške ofenzive v Egiptu, krni niso morda tudi že druge-kratj Angleži napredovali v puščavi? Kai njufl ootem napredovali naza>? Važno ie doseči odlofiihie uspehe. In te usoehe dosegamo mi
Približno isto velia tudi za voioo izdelavo. Na tem področju nastopa nasprotnikova propaganda z ha klimi številkami. z zvezd.oslovekimi programi. Za narod trap ima tak način lahko kai usneha. Hudo ie le potem, ko dui-stva podro gradove iz papirja ter od-nro oli tudi naiboli zagrizenim zaslepljencem. V zimi 1939-1941) ie Churchill dal slovito iztavo da ie treba oodmorniško nevarno«1 smatrat" za odstranjeno, zak»i angleška obramba strahotno uničuie nemške podmornu'0. Tedai ie bil v ho:u samo maihen del oodmorniškePB brotovin. g'avn;na na ie čakala v oporiščih, da ie bilo mogoče uriti posadke, potrebne za tedaj, ko bomo podmornice izdelovali v množicah. Torei tu eo deistva žeto zgovorna. Dozdai smo potopili ovoli 20 milijonov ton nasprotnikovega brod.ov-ja, več kakor pa v vsei svetovni voini.
Riparti I ta liani In Egitto
so v Egiptu
večje.’kakor ie bilo v svetovni voini. i'o drugi ctrain pa izdeluiemo vedno bol še o rožic
V takem velikanskem fcoiu kakor le sed-nii ne more nihče zahtevati, da bi se uspehi do-egali kar v skupinah. Važna le. da se dosežem ro-stolanke. s katerih 'e sovražnika mogoče napnGi in premagati ler te po-stoinnke držati. Drži. da se to kar imamo v rokah, ne bo posrečila nikomur več iztrgati. Kamor ie stopil naš vojak. ne stopi potem nihče drug več.
Med številnimi zavezniki, v prvi vrsti Fabiani, štejemo zdai Še pravo svetovno vedite. ki ie po nasprotnikovi prontingandi tudi žrtev vrste porazov. To je .lanon-ka.
Če pretresamo polo5a1 imamo torej razlog da gledamo v bodočnost s trdnim zaupaniem Letos smo boli pripravljeni kakor lani, be.li pripravljeni na sleherno morehitoest. ki bi io vojna v Rusih utegnila prinesti. Kar so ie primerilo la mi. se ne bo več ponovilo. Iz najtrše nreizkuSnto v letu 1941-40 smo prišli močnp!ši, kakor «e'o kdaj h'H Nemčiia ie boli kakor kdaj prej sposobna, odbijati'udarce ler orehainti v protinapad. Izid boia je zanesljiv
Kakor le znano, ie Roosevelt ob na-nadu na francosko severno Afriko irte-meliil svoi korak s trditvijo, da mora to ozemlie bramti pred Nemčiio in Itali io. Za tako nesramno trditev ne ve-Ba izgubljati niti besede. Roosevelt ie nedvomno vrhovni razbojnik med vsemi tistimi ki so nam nasprotni. Toda zadnie besede ne bo imel ta vrhovtii gangster Mi lahko zanesljivo računamo n» samo na naše oborožene srkle, temv“č na mogočno notramo fronto ki na tisto 6ilno delovno skupnost, ki Ji ie ime narodn/vsncialistična stranka.
Danes ie n a nul n oeoc i a 1 i -t i čna skupnost en sam sklop ki sega tudi na borišče. Naše oborožene sile v reeretol nastajajo bdi in boli narodnosociali-stične. Junaštvu milijonov bojevnikov ustreza zagrizeno delo na notranji fronto Smo ubogi po zlatu, toda imamo ogromno detovno sito. pridnost in vel1,o in to ie tisto kar v bistvu odloča voteo. Kat lahko narede Američani z vsem tistim svoiim zlatom? Kvečemu umetna zobovja Mislim, da bi nekai plačali če bi imeli namesto toliko zlata deset tovarn za umetni gumi. Mi smo Pii na vzhodu dobiti ogromne zalogo surovin fn tovarn, kar nam bo oinogoč'lo. nadaljevati vojno za vsako ceno Res da sadov iz teli v'rov še ni videti, toda naš! nasprotniki nai ne nesli io, da smo držali nad porušenimi tovarnami križem roke. To leto suio delali in še kako Ne samo ■»ase temveč za vso Evropo, ker biiemo to voino za vso celino. In zato smo na celin5 dobili toliko prijateljev.
M,oi nepreklicni sklep je. da mora mir. ki mora priti, hiti za Evropo mdr brez angleškega varuštoa Iz te vojne Im Evropa prišla gospodarsko bolj zdrava kakor ooprpi in bo za nieno korist organiziran tudi del. ki ie prei bil proti uiei. Konec te voine bo podrl oblast zlata in razredov, ki so temeljili in ki so »prožili ta spopad.
Tovariši iz stranke nioraio biti ne-omaini oznanjevalci našega neomajnega zaupanja v končno zmago. Danes 5e na kocki ceto obstanek vsega nemškega naroda. Za naše nasprotnike m) more biti odiaiščania. Ali pademo mi ali oni To dobro vemo in hladnokrvno gledamo stvarnosti v obraz Spvražnik se moti. če misli, da nas bo zdelal, ali utrudil ali odvrnil od enega samega našega oilia. Neizprosno bo prišlo ura. v kateri mu bomo njegove bombe vrnili z obrestnimi obresti. N" mislite, da mi ie te zadnje mesec * bilo lahko gledaii. kako angleška ' • tal* bo ...:iiraio nemška mesta, ;.j
Spedizione in abbonamento postald Poštnina plačana v gotovini
Cena I lira
DRUŽINSKI TEDNI
Leto XIV.
V Ljubljani, 12. novembra 1942-XXI. štev. 42 (678)
Boljša je prva zamera ko druga.
Slovenski pregovor
3
E
■
B
B
E
S
E
E
.J
»DRUŽINSKI TEDNIKI
Irbsja ob Četrtkih. Orednlltvo la oprava v Ljubljani, MlkloBiCevo 14/111. PoStnl predal it. 245. Telefon it. SS-82. — Račun pcStne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. — Koli opisov ne vraiamo, aefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba prilotitl 2 liri v znamkah.
NAROČNINA •It leta 10 Dr. »1» teta SO lir, vso leto 40 lir. V tujini 04 Ur na leto. — NoroCnlno Io treba ptaCatl vnaprej.
CENE OCLASOV V tekalnem delo: onostolpčns petltna vrst* ah njen prostor (višina 8 mm >n Strina H um) 7 lir: v rgtaaaem delu 4.60 lire. v dvobarvnem tisku cere po dogovoru. — Not |eo: vrstica 7 lir. Mali oglasil beseda 0.60 Uro. Oglasni davek povsod io posebej. Eri večkratnem natočilo popast.
Danes:
Naš novi ljubezenski roman
V NOVE
'Gl. sit. 5.)
«l,i bi 'mignil. To ie bila muka. Niti ena eanva nemška bomba ni padla na Pariz. Varšavo smo petkrat opozarjali nai se vda. in opominjali, nai •elii>o ženske in otroke, preden »mo eačeli s potrebnim letalskim bombardiranjem Angleži nai bodo prepričani, da sem si zapomnil v«se njihove bombe. Spominjajo nui se. da ludi nemški iznajdi tel jeki duli ni spal. Dobili bodo strahoten odgovor.
V te i voini sre vsem Nemcem za življenje ali smrt. zato nai delajo po tem spoznanju.
>»■
Otvoritev šolske obednice za Bežigradom
V sredo opoldne so v prisotnosti Visokega Komisarja in zastopnikov mestnih oblasti odprli šolsko obednico ta XXI. leto za Bežigradom, ki jo je organiziralo in skrbi zanjo Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani. Otvoritveni slovesnosti, ki jo je odredil Zvezni povelinik GILL-a. so prisostvovali razen Eksc. Grazioli ia in Zveznega tajnika Orlandiniia tudi general Montagna kot zastopnik Armadnega povelinika. zastopnik škofa, župan general Rupnik. Zaupnica ženskih fašijev. Kvestor, namestnik Zveznega Povelinika GILL-a z načelnikom Vrhovnega poveljstva, šolski nadzornik in druge osebnosti.
V šolski veži ie Vis. Komisarja pozdravil ravnatelj prof. Wagner in mu izrekel zahvalo za vse. kar je Fašislov-ska vlada storila v korist otrok, potrebnih podpore. Zagotovil mu je. da bodo tako on kakor učiteljski zbor nadaljevali svoje lojalno sodelovanje v korist šole in učencev, da tudi na ta način dokažejo priznanje za vse. kar se ie storilo za slovensko mladiuo od Fašistovske vlade. Visokemu Komisarju sta se zahvalila tudi ravnatelj moške šole in ravnateljica ženske šole. Eksc. Grazioli se ie vsem toplo zahvalil. pri tem pa podčrtal, kako ie Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani po ukazih Duceia ukrenilo, da bi moglo čim večje število učencev dobiti potrebno prehrano. Pozval je vse prisotne učence, nai obrnejo svojo misel hvaležnosti do Duceia in svoje priznanje Zveznemu tajniku, namestniku Zveznega tainika in njunim sodelavcem za vse. kar so storili v korist mani premožnih otrok.
Zvezni povelinik se je Vis. Komisarju zahvalil za njegove besede in za podporo, ki jo ie voljan dati pri vsaki priložnosti pobudam Stranke. Takoj zatem so Eksc. Grazioli. Zvezni tajnik in druge osebnosti odšli v dvorane, kier je sedelo pri mizah že večje število fantkov in deklic. Neka deklica ie v imenu vseh pozdravila visokega gosta in mu izročila šopek cvetlic Po blagoslovitvi in molitvi in medtem ko so otroci nadaljevali obed. ie Vis. Komisar pregleda] vse sobe in kuhinio. Mod pregledom ie 'ravnatelj šole sporočil, da so skoraj vsi otroci zaprosili za vpis v GiLL. Ko je zapuščal obednice. se je pripravljala že druga skupina dečkov b kosilu. Tudi med temi se je nekaj časa zadržal. Samo v tem okraju bo dobivalo 2000 olrok vsak dan kosilo, število, ki kaže merilo naporov, ki jih tudi na tem področju izpolnjuje Fašizem za prebivalstvo.
Visoki komisar pri bataljonu »Nizza« in v vojaški bolnišnici
Preteklo sredo dopoldne ie Visoki Komisar poselil vojašnico, kier so nastanjeni skvadristi bataljona »Nizza*. da bo prisostvoval obredu izročitve plamena, ki ga ie podaril general Ezio Garibaldi, odposlanec skupine Nizzar-dov iz Brescije. Obred ie bil popolnoma voiaškega znažaia; prisostvovali so mu generalni poročnik Montagna. ki ie zastopal tudi povelinika Armadnega zbora. Zvezni tainik. podnačelnik Glavnega stana 11. Armadnega zbora.
glavni tainik akupine Nizzardov in zastopniki drugih vojaških oblasti.
Visokega Komisarja, generala Garibaldija in druge predstavnike oblasti ie sprejel povelinik bataljona L senior Tebaldi, ki iih ie odpeljal na okrašeno prostrano dvorišče vojašnice, kier ie stal v vrsti bataljon, ki ga ie vodil cenfuriion Belomo. Ko ie obšel železno vrsto, ie Garibaldi izročil nosilcu plamen in je obenem naslovil skva-dristom povzdigujoče besede duha in pozdravne besede v svoieni in v imenu Načelnika glavnega stana Milice. Svoie besede ie končal s pozdravom Kralju in Cesariu ter Duceiu.
Po tei svečanosti ie Visoki Komisar v spremstvu generala Garibaldija in drugih dostojanstvenikov obiskal v vojaški bolnišnici vojake. Visoke goste le sprejel ravnateli zavoda z vojaškim kaplanom in sanitetnim zborom. General Garibaldi ie izročil vojaku Ari-gu Negriju voini križec za hrabrost, ko je bil ranjen v boiih proti komunistom. Gostje so se ustavljali pri vsaki postelji in so imeli za vsakega besedo vere in tolažbe.
Puce ie prejel brzoiavno pos’anico ■iitalijanstoo -nemškega aborovania za avtarkijo v Torinu, ki ga prirejata zavod za narodno avtarkične razstave m Zveza nemških inženirjev iz Berli-brzojavki zborovalci zagolav-1 ja ko Duceiu. dr bodo tudi na Področju avtarkije dosegli cilje, ki jih prica-kuie od njih. sai ie Duce že davno poudanal da ie brez gospodarske neodvisnosti tudi politična neodvisnost v nevarnosti.
Mednarodni kongres matematikov se
le vršil y Rimu od 8. do 12. novembra •na Kraljevem zavodu za visoiko matematiko. Zborovanju je predsedoval Akademik Severi. Poleg Italijanov se udeležuje kongresa okrog 30 zastopnikov iz turih držav, in sicer iz Belgije, Bolgarske Vatikana. Hrvatske. Nemčije. Norveške. Romunije, španske. Švedske. Švice in Madžarske.
Nov eas za zatemnitev ie določil Visoki Komisar za ljubljansko [»krati no. Po novi odredbi mora biti Ljub-IjaTia. zatemnjena od 18. do 6. ure.
,	cene povrtnini in sadju ie
določil Visoki Komisar za Ljubljanico pokrajino. Kilogram kislega zelia sms stati največ 4 lire. ohrovta 2 liri, ra-diča 4 lire, trde špinače 3 lire, zelene 4 liire. čebule 2 lire, kolerabic, 3 Mre, cesna_ 8 lir zelene paprike 5.30 lire, cvetače 5 lir. motovilca 6 lir. Kilogram jabolk sme stati naivec 4,05 lire hrušk tudi 4.25 lire.
Uprava splošne bolnišnice v Ljubljani sporoča, da posluje brezplačna ambulanca na internem oddelku vsak dan od 8. do 9. ure. Bolniki, ki ima;,u pravico do ambuLamanega zdravljenja, nai torej prideio na pregled v tem času.
Olajšanje glede dostave oblačilnih nakaznic je uvedel mestni preskrbovalni urad za vse tiste, ki ne moreio čakati doma na dostav!ijalee nakazili". Te stranke nai pooblaste soseda ali kakšno drugo stranko v hiši. da bo v nienem imenu prevzela nakaznice. Pooblastilo. ki mu bo doetavljalec verjel. pa mora biti pismeno
Pa sij kontumac je uvedel državni veterinarski^ bakteriološki zavod na vsem področju ljubljanskega mwlne<ra poglavarstva. vPse in mačke morajo gospodarji v času kontuinaca prikleniti. tako da ne more do njih noben tuj pes. Na cesto iih smejo voditi samo z nagobčnikom in na vrvci, prav tako morajo psi imeti pasio znamko in morajo biti vpisani v pasji kataster Brž ko lastnik psa zapazi, da je njegov pes dobil steklino, ga mora takoj oddat/i koniaču in primer prijaviti veterinarskemu uradu iui Krekovem trgu št. 10. Osebe, ki bi jih popadel stekel pes, moraio takoj priti na mestni fizikat ali v državni higienski zavod. da bodo dobile injekcije proti steklini.
Železniški upokojenci nai dvignejo
»Prijave za prejemanje draginiskih
PREMOG C O M B A €
GLEDALIŠKA 14
dokladi, ki juh morajo predložiti vsako leto pri najbližji železniški postaji. Upokojenci iz Ljubljane dobe te prijave na glavni železniški posla ji. Prijave nai izpolnijo in iih 8m prej vrnejo.
V nedeljo 8. t. m. go v Jakopičevem paviljonu odprli razstavo sivojih najnovejših del štarie naši znani umetniki: Zdenko Kalin. Stane Kregar, Nikolaj Omersa in Karol Putrih. Razstavili so okrog 80 del. ki eo iih izdelali v zadnjem letu.
Predsednik srbske vlade Nedič de izmenjal nekatere ministre svoje vlade. Novi so notranji minister, ministri za kmetijstvo, narodno gospoda reko An socialno politiko.
Iz Madrida poročajo o velikem uspehu razstave italijanskega tiska. Razstava ie po poročilu španskih listov nov uspeh prijateljske države in italijanskih listov ter revij, na čelu katerih etoji prvi italijanski časnikar in ustanovitelj lista »Popolo d’Italia« Be-liito Mussolini.
Posebne denarne nagrade bodo do^ bili hrvatski pridelovalci žita. ki bodo pravočasno na poziv oblastev oddali svoje presežke. Za 100 kg žita bodo dobili nagrado v višini 150 kun.
Da olajšata preskrbo s prehrano v Grčiji, sta obe državi Osi obljubili svojo pomoč. Iz Banata so nedavno poslali 1070 vagonov pšenice. Italija se ie pa zavezala, da bo letos poskrbela za dobavo pšenice za setev, prihodnje leto bo pa dobavila potrebne količine modre galice za grško vinogradništvo.
Novo nahajališče nafte so nedavni} našli v okolici albanskega mesta Kru-je. ki leži severozahodno od Durazza. Tehnični odbor albanskega gospodarskega ministrstva ceni obseg ležišč na 3000 ha. Na nekaterih mestih so prišli do nafte že pri 20 metrih globine. Specifična teža nafte se giblje med 0.98 in 0.99.
Iz Rima poročajo, da ima letošnja sladkorna pesa izredno veliko sladkorja. Medtem ko je imela lani sladkorna pesa 16.2(>°/o sladkorja, leta 1937. pa samo 14.07°/o. ima letos 17.09°/o sladkorja.
Barvanje usnjenih izdelkov s speci, leino barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg.
Filatelija NOVE ZNAMKE
*V0, je prirastlo 1* snamkarn evropskih držav, odkar sem zadnjič popisal novosti (v št. 31.).
V Italiji — ki sicer hudo skopari z novimi izdajami — so izšle že dolgo pričakovane znamke v spomin na Ga-Hlea Galileia. So zelo lepe, tako po zamisli kakor po Izvedbi. Vrednote: 10 ct oranžna in rdeča; 25 ct olivna in zelena; 50 ct rjavordeča in vijoličasta; 1.25 L zelenomodra in modra.
Albanija je bogatejša za eno zasilno znamko: natisk lquind na 2q., olivna.
S polno paro delajo nove znamke v Belgiji. Prav za prav jih le predela-vajo. Tako sta izšla že napovedana bloka »Chapelle Musicale« s priložnostno perforacijo in raznimi žigi. Tudi prejšnja orvalska bloka sta nekoliko obrezana in s posebnim nati-
skom letnice 1942 in insignij izšla po-ov je le blok k seriji »princi«. Po obliki je precej
novno. Popolnoma nov
DARNOl
najboljše odvajalno sredstvo
skromen: ima le za mezinec širok rob okoli snamk za 3.25+6.75 fr. (tirkizna) in 5+10 fr. (rdeča).
Bolgarija bo s posebnimi znamkami ovekovečila prizore iz svoje zgodovine. Od serije, ki bo obsegala vrednosti za 1, 2, 4, 7, 14 in 20 levov, sta izšli prvi dve znamki: 1 1. zelena, 2 1. rdeča.
— V korist vojnih invalidov bomo plačevali nove znamke po 1 1. (zelena), 2 1. (rdeča), 4 1. (oranžna), 7 1. (modra), 14 1. (rjava) in 20 1. (sepija). Znamke so precej lepe. Najvišja vrednota je izšla v polah po 50 komadov znamk in prav toliko priveskov.
Vsakoletna serija za nemški rdeči križ je izšla na Češkem in Moravskem. Vrednosti: 60+40 h (modra) in 1.20— +—.80 K (vinskordeča). To leto nimata obeskov.
Na Danskem so izdali znamko za 5 orov vijoličaste barve z natiskom POSTFAERGE.
Finska je za 3001etnico tiskarstva iz dala dve jako lepi znamki, in sicer za 2.75 Mk v modri in za 3'/: Mk v rjavi I barvi. Globinski tisk. — Zaradi spre-j membe pristojbin je nastala potreba I za nove frankovne znamke po —.75, i 1.—, 2.—, 2'lt, 3'/2 in 4'/2 Mk. V de-s cembru bosta sledili še za 7.— in 9.— Mk, Crtež je dosedanji (lev).
Veliko razgibanost kaže Francija: počastila je lOOIetnico skladatelja Mas-seneta s posebno znamko za 4 fr (mo-drozelena); pesnik Stendhal je naslikan na rjavi in rdeči znamki za 4 fr, filozof Blondel pa na svetlomodri znamki za 4 fr. — Za »narodno pomoč« je izšla_ modra znamka za 1.50 fr. (slika | maršala Petaina) s posebnim natiskom ' »S N« (Seccurs National) in pribitkom » +50 c.«.
šeststoletnico Lublina so proslavili v Generalgouvernementu s serijo štirih znamk. Vrednosti: 12 + 8 gr. — vijoličasta, 24 + 6 gr. — karmin, 50+50 gr.
— modra in 1 Zl. + l Zl. — zelena,
Nove znamke za navadno In za letalsko pešto ima zdaj Grčija, in sicer frankovne za 2, 10, 15, 25 in 50 dr.; letalske za 2, 5, 10, 20, 25 in 50 dr. Globinski tisk.
Album Hrvaške bo treba izpopolniti s temile novostmi: frankovni znamki za —.75 Ku olivne barve s sliko Varaždina in za 5,— Ku s sliko Zemuna v modri barvi. Poseben list bodo zavzele znamke v korist rdečega križa. Slike predstavljajo ženske narodne neše. Vrednosti: oranžnorjava znamka za 1.50-1—.50 Ku (šestinka; naklada 550.000); sivovi;olična za 3+1 Ku (Sla-vonka; 880.000); modra za 4 + 2 Ku (Bosanka; 300 000); 10+5 Ku — oker (Dalmatinka; 250.000) in vijoličasta za 13 + 6 Ku s sliko šestinke (150.000 ko sov). Poleg teh še obvezna doplačilna znamka zelene barve za 1 Ku. Znamke so izšle v polah po 24 kosov + prazno polje s priložnostnim motivom. Popolnih serij teh pol je 6.250. — V novem črtežu portovnih znamk Je izšla še znamka za 50 banic.
Osebne vesti
POROČILI so SE:
V Ljubljani: gr. Marjan Kremžar fn g«lč. Božena Burnikov«.
Bilo »rečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Klementina Vrščajeva; Luka Jelenc, ravnatelj meščanske žole; SUetna Marija Mikočeva, branjevka; Apolonika Kra-fikovičeva; 521etni Milan Klun, lesni trgovec; 691etna Katarina Hamova; 831etna Marija Leghissova; Anka Justinova.
V Mariboru: 331etna Ana Vrečakova; 70letna Terezija Pivčeva; 79letna Angela Mlakarjeva, 731etni Franc Purgaj, hišni posestnik; Viktor Svetel, godnik; 86Ietni Matevž Ogrizek, strojevodja v pok.
V Celju: 791etna Uršula Bučarjeva; (371etni Karel Breznik; 891etna Amalija Kranjčev*’* 83letni Franc Ferjančič.
Naše sožalje!
(Dalje prihodnjii)
ŠPORTNI TEDNIK
Prizadevanja Mladike in Korotana le niso obrodila pravega sadu. Sicer so res ustvarila tisti famozni rezultat 18 0 v korist Mladike, toda to moštve-ce s tem še dolgo ni doseglo pravice do udeležbe v finalu. Je pa le bilo preočitno, tudi za slepca otipljivo, da so se za rezultat dogovorili, in tako je morala nešportna namera pred pristojni športni forum.
Ta je naglo in resno izrekel svojo strogo sodbo: oba domenjena kluba se izključita iz tekmovanja, rezultat se razveljavi, v bodoče pa grožnja s strogimi represalijami. Belo zeleni so dobili prosto pot za poslednjo borbo, za katero so jih hoteli tako nespretno ukaniti.
Ljubljana-Mars, no, to je že nekako bilo za finale. Nasprotnika sta si bila že od njega dni vroča in tudi to pot ni bilo srečanje brez zanimanja. Skoraj bi bili lahko ugotovili, da smo v športu zlezli na normalno zeleno vejo, saj je na štadion drvelo v nedeljo popoldne nič koliko ljudi, ki se jim je zahotelo malo nogometa. Našteli so jih več ko 800, ki so z obolom v roki minili blagajno. Nekaj je bilo, po vrhu, tudi zastonjkarjev.
Bila je prav prijetna tekmica, vse nekaj drugega kot »tekma« Mladika-Korotan prejšnjo nedeljo. Igralo se je sveže in poletno; skratka borba za zmago. Odločili so jo belo-zeleni s 3 0 v svoj prid.
Italijansko nogometno prvenstvo gre svojo normalno pot naprej. V šestem kolu so zabeležili te rezultate: Milano-Triestina 2-0, Venezia-Vicenza 0-1, To-rino-Fiorentina 5 0, Atalanta-Genova 3-1, Lazio Juventus 5 3, Bologna-Livor-no 1-2, Bari Ambrosiana 10; Liguria-Roma se ni igrala.
Rezultati še vedno zelo vplivajo na razpredelnico, ki tudi po tej nede>ji kaže dokaj sprememb. Toda ta barometer vsakokratnega stanja v tekmovalni skupini že dobiva neki bolj ustaljeni videz in velja to v prvi vrsti za sam vrh in njegovo neposredno bližino. Na vrhu je Livorno, sedaj že s Štirimi točkami rturtnu« N«	'
mesto se je uvrstil in se tam učvrstil Torino, niže je potem precej gnječe. Počasi se razvija borba za razvrstitev. Edino še neporaženo moštvo je Livorno, preostali sta še dve moštvi brez zmage: Triestina, Venezia,
V drugem razredu vodi Spezia. spremlja jo Napoli, tega Padova.
V sosednji skupini tretjega razreda je na vrhu Pro Gorizia, edino še ne poraženo moštvo svoje skupine.
Z mednarodnih terenov bi bilo zabeležiti samo švicarske rezultate: Basel-Young Fellows 0-0, Biel-Lugano 2 3-Grashhoppers-Nordstern 5-0, Servettc-Luzern 2-1, St. Gallen-Grenehen 13, Young Boys Cantonal 2 1, Zurich Lau-sanne 2-1.
Minula nedelja je pokopala en kolesarski svetovni rekord. Na dirkališču Vigorelli v Milanu je kolesarski as Fausto Coppi poskusil svoie moči in sposobnosti v enourni vožnji brez spremstva. Poskus se je posrečil; nova znamka je 45.871 km. Dotlej je ta rekord držal Francoz M. Archambaud s 45.840 km.	o.	C.
DETEKTIVSKA POVEST
SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE
NAPISAL HERBERT ADAMS
>A1i mi ne bi. prosim, povedali, za Jiai gre?«
»Da. a najprej bi vas rad pripravil na to,« se ii ie hudomušno nasmeluiij. Miss Cowleyevo ie minila vsa zapetost.
»Gotovo še niste pili čaja.« je nadaljeval. »Počakali ste. ker ste mi hoteli postreči s skodelico, če bi bil tiste vrste človek, ki ste ga bili pričakovali. Ker pa nisein. ste hoteli bržčas počakati, da odidem. To ni prav.*
»Želeli ste govoriti z menoj o kup-ei iških zadevah7« je spet ponovila »viška.
»Da. a najprej mi dovolile, da se trem nekoliko detektiva. Ko sem sto-
Sil v vaše stanovanje, sem videl s odnika v neki sobici, ki ii naibrže pravite kuhinja, kako je brenčalo v kotličku na plinski pečici. Upam. da ie brenčanje prava beseda. V bližini je slal čajnik z dvema skodelicama in pladnjem tankih rezin kruha s presnim maslom. Zato vem. da še niste pili čaja. a sle mi nameravali ponuditi skodelico. Ali se vam moi dar opazovanja ne zdi vreden Sherlocka Holmesa?«
»Stanujem skuoai z neko priiate-llico.f ea je naučila Enid. Trudila sfe je. da bi kljub smejočim se očem ostala resna.
»Tako. a menda mi ne boste skušali natvesti, da sle nameravali čakali s čajem na prijateljico. Ta ca ie že davno pila. 1’rosim. zdaj se nikar ne ozi-raite name. temveč si stopile no Pa i. Natin razirovor bo traial nekaj časa ln ne bi rad. da bi iz hrenem-nia Po eaiji poslali neslrpni in me' hoteli poslati k vratfti.«
Enid je za trenutek neodločno gledala presenetljivega mladeua moža.
Potlej je vstala in izginila v sobico, ki jo je bil imenoval kuhinio. Kmalu na to se je prikazala s pladnjem, na katerem so bili pole" dveh čajnih skodelic tudi kruhki s presnim maslom in keksi. Jimmie ji ie odvzel pladenj in ca postavil na mizo.
»Oh. čokoladni keksi!« je vzkliknil. »Kdo vam je neki povedni, da iih imam rad?«
Preslišala je to pripombo, a komaj se ie upirala njecovemu nalezljivemu smehu. Nalila je obe 9kodelici in mu eno ponudila.
»Ali smem biti zdai nestrpna?« ie potlej vprašala.
^Najprej bi vam rad zadal nekaj vprašanj,« je začel. »Kadar boste imeli polna usta. vam ni treba odgovarjati, temveč samo prikimajte. Uotovo sle že brali vse o človeku, ki so ca našli mrtveca v vaši hiši na Queens-(Satu? Ali ste kdaj kaj slišali o Charlesu Vinevu?«
»Nikoli.« ie odeovorila.
»Ali ste kdai kaj slišali o stotniku Brudnu?
1’ostavila je skodelico, ki jo je hotela pravkar nesti k ustnicam, nazaj na mizo.
: Kai ima ta opravka s to rečjo?c
»Uiegorv B ruden in Charles Vinev sta ena in ista oseba.«
'Kako je to mogočo?« Ta novica jo je očitno presenetila in razburila.
»Poznal sem Brudua več let in neizpodbitno dognal, da je 011 uinoric-nec, ki so ca našli v vaši hiši. čeprav je živel pod imenom Vinev. Ne preseneča me. da niste spoznali slike v časopisih. Še sam nisem bil prepričan. da je to 011. A poznali sle ca. kajne? čudno. Ali sle ga dolgo po-mali?«
Dekle ca je osupla pogledala. Zdelo se je. da se le s težavo obvladuje.
»Okrog tri tedne.«
»Okroc tri tednel Zadeva postaia čedalje nenavadneiša. Nekako pred tremi tedni se ie prvič zanimal za hišo na Oueens-Oatu. Ali ie kdaj govoril z vami o njej?«
.»Ne. nikoli. Mislim, da sploh ni ničesar vedel o stvari.«
»Nedvomno ie vedel. Kako ste se prav za prav spoznali z njim. Miss Cowleyeva?«
»Pred...predstavili so mi ga.« Dekle je bilo očitno zmedeno.
»To se pravi, da je vse storil, samo da bi vas spoznal.«
»Če hočete — da.«
»Ali veste, zakaj?«
Pogledala mu je čvrsto v oči. a v lica ie narahlo zardela. »Kako naj vem?< je vprašala.
»Ali vam ie kai pomenil?«
»Če me hočete spraviti v slabo voljo...« Umolknila ie. Potlej ie vprašala: »Zakai sploh govoriva o tem?«
»Miss Cowleveva. verjemite mi. ne bi se vam rad zdel predrzen, a če je res, da vam ie dvoril, pomeni to nov člen v verigi te nenavadne arere.c
»Res je,« je rekla nekam trpko.
»Nikoli ni nič omenil vaše hiše v Queens-Oatu. a pred tremi tedni se vam ie približal in vam začel na vrat na nos dvoriti? Ali je tako?«
Enid je prikimala.
»Prosim, preberite pismo, ki mi ea je pisal, tik preden so ga našli v vaši hiši.« Izročil ji je Brudnovo pismo. Pazljivo ga ie prebrala.
»Kai ima vprašanje o stavi opraviti z menoj?« ie vprašala naposled.
»Zgodba s stavo je bila samo predigra — to je vsaj naša teorija. Pred tremi ali štirimi tedni ie iz kakršnega koli vzroka začel domnevati, da so v hiši skrite dragotine. Priskrbel si ie vetrili. Nekoliko pozneje je pri meni poizvedoval, kako bi se zakonito polastil zaklada, če bi ca našel. Takoj ie storil tisto, kar bi ga edino utegnilo privesti do uspeha. Začel vam ie
na vso moč dvoriti! Sicer sem grdavš. da to sploh omenjam...«
»Oh. prav nič se vam in treba ozirati na moja čustva!« Oči so se ji jezno zabliskale.
»Ko vas ie j>otem res spoznal, so bila njegova čustva gotovo iskrena, Miss Cowleyeva,« ie nadaljeval. »Bru-den pač ni bil slep. Kolikokrat mi ie pripovedoval, da ljubi sinje oči in — lase. kakršne imate vi! Toda vse kaže. da njegovi nagibi niso bili od vsega začetka nesebični.«
Enid nekaj trenutkov ni odgovorila. Zdelo se je. da tehta besede. Potlej je rekla:
»Domneva o zakladu ie smešna. Hiša ie popolnoma prazna.«
»2e mogoče. A vse kaže. da so si neki ljudje — med njimi Bruden — vtepli v glavo, da ie v hiši skrit nekakšen zakladv A pustiva to. Ali mi lahko poveste še kai več o niem?«
»Spoznala sva se s stotnikom Brud-nom pred pičlim mesecem dni,« je reklo , dekle s pridušenim glasom. »Potlei me ie obiskoval skoraj vsak dan. Prinašal mi ie majhna darila, vodil me v kino in me vabil na nc-deliske avtomobilske izlete.i
»Torej vam je odkrito dvoril?«
»Da.« ie priznalo dekle in spet rahlo zardelo. »Trdil je. da se je zaljubil vame na prvi pogled.«
>In vi — ali ste ga ljubili?«
»Prav za prav ne.«
»Njegovo viharno snubljenje vas je pa vendarle malce ogrelo zanj?«
^Ijslim. da — do nekega prepira.«
»Ali mi hočete, prosim, povedati kai o tem?«
»To ni v nikakršni zvezi s stvario.«
»Ne vem. Gregorvja Brudna so umorili. Če se je bil tik pred tem z nekom sprl. utegne biti to važno.«
»Sai vendar ne mislite namigovali, da ie Phil...«
»Draga Miss Cowlevcva. prav nič ne namigujem. Prišel sem sfem v upanju. da vam bom mogel pomagati. Nisem mislil, da ste bili kdai kai slišali o Gregoryiu Brudnu. i£ex sle ga
pa spoznali in se ie sprl z nekim vašim prijateljem, je boljše, da mi vse poveste,« Noben, še tako star in zaupen rodbinski odvetnik ii ne bi bil znal tega bolje predočiti kakor Jim-mie.
»Ni dosti povedali.« je živahno odgovorilo dekle. »Stotnika Brtulna mi je predstavil neki moi prijatelj; la ie bil potlej proti temu. da bi hodila z njim ven. Phil iu jaz sva se prepirala. drug pa nihče.«
»Pilil je bil vaš prijatelj? Ali sle bili z njim zaročeni? ;
»Ne.«
»A utegnilo bi bilo priti do tega?;
Dekle ie skomignila z rameni.
»Phil vam je predstavil stotnika Brudna in Bruden je postal vnet snubač. To se je zdelo ubogemu, staremu, nerodnemu in dobrodušnemu Philu preveč. Ali ni bilo tako? Rekel ie da ne gre. da bi delali z Brudnom izlete. in vi sle mu zamerili njecovo vmešavanje, ln tako ie bilo konec va-jineca prijateljstva — nedvomno samo začasno?«
»Za zmerom.« je odeovorila Enid.
»Morda za zmerom." ie pritrdil Jim-mie. »In čeprav je Bruden stal med Philom in med vami. Bruden. ali bolje, med Philom in njegovo srečo, gotovo ne mislite, da bi bil Phil utegnil to zapreko spraviti s noti in io skriti v hiši na Queens-Gatu?<
»Gotovo ne.«
»Ljubosumnost pogosto zapelje lf takšnim dejanjem.«
»Smešno!. Phil ne bi nikoli česa takega storil. Bazen tega mi ie rekel, da me ne mara nikoli več videti, ln jaz ga tudi ne maram več videti.«
»Seveda, vi gotovo ne.« ie pritrdil Jimmie. 111 ji pomežiknil. »Kar se tič0 Phila. imate bržčas prav — mislim namreč, da ni on tisli. kj ie nai>a<l('> Brudna. Kdo ie prav za prav Phil?£
»Philip Mackenzie ie namestnik ravnatelja londonske podružnice nekfl škotske zavarovalnice. Poznam ga več let.«
Listek ..Družinskega tednika*1
TR'(IMF
»Presno zelenjavo zamenjam za čustven roman.«
Po prejšnji svetovni vojni je knjiga postala v Franciji, prav tako pa tudi v Italiji ena izmed tistih stvari, po katerih je bilo največje povpraševanje. Pisatelji so bili kar habiti z raznimi stvarmi, ki bi jih radi napisali, bralci so pa tudi nenasitno hrepeneli po branju. Vendar je bila ta konjunktura za založništvo kaj kratka. Ko je zanimanje ža knjige jelo pojemati, so pariški prodajalci potiskanega ,papirja uvedli luksueno ali bibliofilske izdaje knjig, o katerih so vedeli, da jih bodo kupovali snobistični knjigoljubi in vojni dobičkarji.
Naj nevarne j ša konkurenca
Prekajevalec, ki je čez noč postal milijonar, je rade volje kupil lepo luksusno izdajo celotne zbirke Balzaca ali Stendhala (natisnjene na japonskem papirju, vezane v usnju, s slikami kakšnega slavnega slikarja), ne da bi mu biio dosti mar literarne vrednosti knjige. Kupoval je izdaje, jih postavljal na častno mesto v svoji knjižnici, potem jih pa kazal ob sobotah zvečer in ob nedeljah svojim gostom in prijateljem. Kadar je pa začutil željo, da bi se povzpel v višje sfere literature, je skrivaj bral poceni ljudske romane, na primer groz-ljive doživljaje »Po krivem obešene« ali pa pretresljive skrivnosti »Zaročenke kaznjenca s Hudičevih otokov». Spodobna beletrija je pa v zadnjih desetih letih hiraia za smrtno konkurenco Velikih tednikov, ki so na osmih ali desetih straneh dajali svojim bralcem štiva na prebitek. Toda ti časniki ne igrajo na pariškem knjižnem trgu skoraj nobene vloge več. »Can-dide« in »Gringoire«, dva najbolj razširjena tednika, se tiskata na nezasedenem ozemlju. Tisti, ki še izhajajo v Parizu, — »La Gcrbe«, »Co-moedia« in »Je suis Partout« imajo pa zelo skrčen obseg.
Črna borza
Parižan nikakor noče, oditi iz knjigarne praznih rok. Če že ne dobi knjige, ki si jo želi, pa kupi, kar mu prodajalec ponudi. Na pr.: »Gnilo-ustko pri Karaibih v 19. stoletju« ali knjigo: »16'? načinov uporabe jabolčne lupine«. Nekaj primerov in nekaj številk nam bo podalo jasno sliko o francoski knjigi.
Popolnoma nemogoče je na primer dobiti v Parizu Dumasovega »Grofa Monte Crista« ali pa Hugojeve »Bedne«, torej obe najpopularnejši deli francoske romantične literature, romana, ki vsako noVO generacijo na novo osvojita. »Dnevnik«, ki ga je. , napisal Andre Gide in je pred štiri-, mi leti stal 100 frankov, se danfe* ne dobi izpod 1000 frankov. Slavnemu ameriškemu romanu »V vrtincU« (Margareth Mitchellove) so knjigoljubi navili ceno na 2000 frankov, kljub tej blazni ceni pa niti črita borza ne more ustreči neprestano na-aščajočemu povbraševaniu. Pondlnd-na so izginila s knjižnega trga zbrana dela Marcela Prousta. Cena njegovim knjigam je tako poskočila, da je bibliofilska izdaja njegovega dela I >A la recherche du temps perdu« do» ?. ^egla pfed kratkim na javni knjižni Iražbi, kakršhe prirede v PariZu od ‘ 'asa do časa, bajno ceno 200.000 ' frankov.
sv Vzroki temu pojavu so kaj premosti: po eni strani ljudje več bero, io drugi se pa tiska manj knjig. Poleg teh dveh vzrokov lahko ugotovimo še tretjega: prepoved, ,ki so jo takoj po premirju dobili knjigarnarji, da ne smejo prodajati kniig vojnega značaja in knjig, katerih pisci
so pripadniki sovražnih držav ali pa celo Židje. Zaradi teh treh vzrokov so nastale v pariških knjigarnah velike vrzeli.
črna borza skuša zamašiti te vrzeli, posreči se ji pa le s težavo in samo delno. Zato se je zelo razvilo zamenjavanje živil za knjige* Vsak dan lahko bereš v pariških dnevnikih nenavadne oglase: »Zamenjam presno zelenjavo in živila s čustvenim ali pustolovskim romanom.»
Sleparski prodajalea Te zamenjave telesne in duševne hrane so včasih kar presunljive. Tako je nekdo zamenjal zbrana dela Anatola Francea za deset kil špagetov,, nekdo drugi pa intelektualne kalorije Paula Moranda za kalori je ko-žtrunovega bedra. Ali naj bo to veselo, ali žalostno znamenje? Vsekako so nove razmere odprle tudi nova psihološka obzorja. Strogi očetje ne bodo mogli več obtoževati svojih sinov, ki so postali pesniki, da Bogu Čas kradejo in da bodo od lakote umrli. Dolgolasemu mladeniču, ki je izdal sentimentalno zbirčico nerimajo* Čih se verzov pod imenom »Srčne vonjave«, ni treba drugega ko darovati jo trgovcu z delikatesami in jo opremiti s prepričevalnim posvetilom: »Te skrivnostne življenjske vonjave zamenjam za ščegetajočo vonjavo 200 gramov gorgonzole*.
Te dni so zaprli nekega prodajalca znane pariške knjigarne, ker je stalno jemal knjige iz svojega prodajnega oddelka in jih potem zamenjaval za presno maslo in druga živila. Preiskava je dognala, da je sleparski prodajalec rekel pri neki priložnosti svojemu trgovcu delikates: »Moj dragi Dupont, ne mislim vas žaliti, toda povedati vam moram, da ste v zgodovini popoln nevednež. Zamenjavate dobo Karla Velikega z rojstnim dnem Mistinguette (slovite pariške plesalke). S pomočjo tele dobro ohranjene šolske zgodovine v treh delih boste popravili svoje neznanje. Sprejmite torej ta dar in mi požliite zanj tri salame in kozarec vloženih kumaric.«
Pred sodnikom se je pa sleparski prodajalec takole zagovarjal: »Gospod sodnik, človek ne more živeti od samih sanj. Odmerjena kosila žal še želodca ne napolnijo, človek ni samo premikajoča se ladja duhovnega vesoljstva, temveč tudi uboga prebavna vreča, ki se mora Vsaj enkrat na dan napolniti. Kadar od-ežem dva koščka kruha, da bi iz njiju naredil obložena kruhka, ne morem nanju namakati ne datuma ne lunčvill-ske pogodbe ne filozofije zgodovine Hinolita Taina,«
Kakor v toliko življenjskih problemih, tako je tudi v obeh trditvah dolRoprstnega prodajalca zrno resnice.	II	Piceolo di Trieste
JiiinnntuMiMiiimiiimmtitiiiiiinirt
1 O KVI H |l	|
Sr	78	■*
| SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. 2
| KLEIN 1
a LjUBLjANA, Vt/oltova 4 3
H11111 f 1111HI j 1111111111111111111 f i • 11111
.1
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite Znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«!
Moja pustolovščina i Letenno
==-—= ItoliJaiBki napisal ■ ■ j: —- ----- l_UIQI ANTONELLI &r-^=j=
Prišel ie trenutek, da izpovem ivoio ljubezensko dogodivščino z, LeteriuO.
Leterina je bila ženska. Se zdai ie žeiiska. Prepričan sem. da se ni doslej nič na mej izpremenilo. Prav zalo hočem napisati svojo Čudovito liit-bezensko dogodivščino z Leterino.
*
Vem. da ni prav nič zanimivo, če kdo pripoveduje svoje lastne ljubezenske dogodivščine. A od takrat je minulo bogve koliko let. zato se ne da * gotovostjo trditi, ali sem to pustolovščino re* doživel, ali sem si io pa kratko in malo izmislil.
»AH vam je res ime Leterina?« sem jo vprašal, ko sva se prvič srečah* na vogalu neke ulice. Uk pred poštnim poslopjem.
Osuplo me je pogledala. Lepo dekle je Smelo to ime že od svojega rojstva m ker ga le bila že navaiena. se ie morala res iz srca začuditi mojemu vprašanju.
»Da, gospod. Leterlna mi je ime...«
»Oh. kaj naj storim?! Vaše ime ni pravo ime. temveč...«	v
Nisem več vedel, kaj nai rečem dalje, in sem bil v resnici zmeden. Ona je pa mirno odgovorila:
»Kaj neki naj storite? Tako mi ie pač ime,,.«
Takoj sem spoznal da ie dobro dekle, in bil sem srečen, ko ie obrnila razgovor drugam:
»In vi. gospod, kaj ste po poklicu?«
»Balzamiram,«
»Kaj? Balzamirate?!« se ie začudila.
Že od svojega dvajsetega leta sem gojil željo, da bi naredil kar najgloo-1 ji vlis na vsako žensko že pri prvem srečanju. Zakaj ne bi rekel, da sem pisatelj ali komediograf? A priznam, da še nikoli nisem v življenj,! nič balzamiral. In ne samo to; pred balzamiranimi živalmi Čutim celo neki nedopovedljiv odpor...
»Da. gospndičnn. balzamiram velike in maihne domače živali: kokoši, fa-zano, goske, purioe... Oh. kai govorim.., Oprostite, gospodična, sai se samo šalim!.,. V sVOii strokiv sem se namreč tnko izpopolnil da živali, ki' jih balzamiram, že po nekai urah za-čho kazali znake živlienia... Oh. ko bi le vedeli, s kakšno lahkoto vršim svoi poklic!«
»Kaj pravne!«
»Da. Posebno mojstrsko obvladam .oči. Če naredim kristalne oči... Vi bržčas Pe veste, da le kokoš slepa... Da, strašno stepa. To se najbolje vidi Po tem. ker kliuie vse od kraia kar nalde. De bi kokoši pustili, da bi kljuvala človeka, denimo kakea« profesorja. bi kokoš izkljuvala tudi njega.,. Čeprav se zdi to še tako neverjetno.,.«
»Bo^ nebeški!«
»Vidite, gospodična neketrtu mojemu prijatelju se le tole zgodilo: zaradi epidemije So fnu na lepem poginile vse kokoši. In v osmih dneh so liilfc vse snet na nogah.«
»O?!«
»Da. do... Vse kokoši, ki sem iih balzamiral, so čez teden dni spet veselo skakljale...«
»In so nesle jajca?«
»Seveda! Takoj so spet začele iaica nesli.«
»In iz jato so se potem izlegli piščanci?«	v
»In še kakšni, čudovito lepi piščanci!«
Leterina ie nekai trenutkov resno premišljevala. Potlej ie izureaovorila:
»Potem bi bilo treba tudi ljudi balzamirati.«
»Oh. gospodična, to ie Že tako stara reč. To se dela Že bogve koliko leti c
To pot me Leterina plašno pogleda.
»Sai mi menda ne boste skušati natvesti, da hodijo po svetu balzamirani ljudje? Kakor tisti vaši piščanci in kokoši?«
»Zakaj pa ne! Vsi tisti suhljati in starikavi ljudje, ki vas gledajo s svo-
Cenfetum te&tum!
V Ljubljani ee drugo leto izhaja zbirka len ji tj »Slotunfrtv* knjižnica*. Drugi letnik obsega 36 knjig. Knjige izhajajo 1., ib. in ta. v mesecu in so za naročnike zelo poceni — le p« 6 Lir.
Program knjižne zbirke, ki se je lepo razmahnila, je izbran in bi moral biti naročnik le knjižnice rsak pismen Slovenec. Knjige izhajajo tudi na boljšem papirju v platna vezane (po SO Lir ea naročnike) in v pol-platno vezane (po 13 Lir ea naročnike). Vezava je lepo uspela dela arh. VI. Gajška.
V.hirka kniig SC gotovo odlikuje po velikem številu pisateljev in ji to daje posebno vrednost. Izšle so dosedaj že štiri knjige in sicer; Janeza Jalenm >8 o h r ir *— izvirna povest ie življenja mostiščarjev pred s&oo leti na ljubljanskem barju, katero knjigo je literarna kritika nadvse le po sprejela; Pranccscn Perrija *N e z nuni ni e-ne c« — knjiga, ki je prevedeva že v Številne svetovne jezike; »P o la in zapreke« -— vedra povest mladega iznajditelja in njegove ljubezni, ter najlepše delo velikega ruskegn pisca Ljeskova »E ač a rani romar*.
Kar »Slovenčeva knjižnične sprejema naročnike do božiča, opozarjamo Vse svoje naročnike in bralce, da na-roče. to zbirko knjig, ker si bodo z iti o ustvarili res nrrdno knjižnica. Naročilo lahko pošljete ali opr-avite osebno pri upravi knjižnice, v Ljudski knjigarni ali v podružnici na Miklošičevi cesti št. 5.
jimi sivimi očmi (v mladosti PO sive oči čudovite, v starosti pa mrzle!), in vse tiste koščene ženske, naipogosteie z naočniki, tiste Ženske, ki imajo roke kakor iz lepenke, kaj mislite, da so? Vsi ti ljudje so balzamirani!. Samo poglejte iim v oči! Ali boste videli v njih svojo sliko? Kaj se! V teh očeh. ki so hladne že bogve koliko Časa. boste videli slike ljudi, ki so se Zrcalili v niili pred mnogimi, mnogimi let!«
•
Leterina je drhtela. Bilo mi ie jasno, da zdaj popolnoma obvladujem to edinstveno bitje, ki je tako neznansko neizkušeno.
Ona je pa začela verovati, da sem človek, obdarjen z nenavadnimi, nadnaravnimi zmožnostmi. In to se mi ie kruto maščevalo. Zakaj, dokler ie nisem ljubil, sem jo hotel ziuefti in doseči. da bi v njenih očeh Veljal za Velikega Človeka, a ko šem jo začel Ijubitiv šem želel, da bi gledala v meni človeka, kakršen sem. A to ni bilo več moči doseči.
Da bi jo prepričal, da ,sem človek kakor vsi drugi, sem začel uganjati ftetttnrtošfi. kakor vsi drugi llodie. Počel sem celo vse tisto, kar bj Sicer ostro obsojal. Uspeh ie bil ravno nasproten od tistega, ki sem ga bil pričakoval. Zakaj vse. kar sem počel, tudi če je bilo ee tako bedasto, ie bilo V njenih očeh popoluo.
Takrat ie Leterina živela v ngki, hišici v predmestju. Pri niei ie stanovala neka teta. stara, mislim, več ko sto let, in vsa zgubana. Nekega večera sem ju obiskal. Med obiskom sem nekaj trenutkov pazljivo opazoval Lete-rinino teto.
Leterina je opazila moj pogled in takoj ji je bilo iasao. Kaj ii ie bilo jasno? Bog nebeški, še zdaj trepečem, kadar se spomnim na to...
Spremila me je do vrat in medtem ko me ie držala pod roko. mi ie šepetala:
»Alj ste vi pravi človek? Ali ie tetka...«
Tisti trenutek se mi ie zazdelo, d* sem dekletu popolnoma zmešal pamet.
ZRCALO
naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo B Tir
O rabutanju
Tine priteče ves zasopel domov. Hlačni žepi so nabito polni, pod srajco okoli pasu je vse nabasano. Zdajci se začne prazniti ta zaloga in tudi iz hlačnih žepov se pokaže na mizi ves plen.
»Kje si to dobil?» g* vpraša stara mati.
»Narabutul«
»Ali te je kdo videl?«
»Nubeden!«
»Ha, ha, ha!« izzveni kakor pohvala stare matere, ki ne pomisli, da je to prvi korak k tatvini. Očitno je, da je za nekatere Ljubljančan« rabutanje nekakšen šport, vendar je čisto navadna, povsod na deželi zaničevana — poljska tatvina. B. K.
Začel sem io zaklinjati, naj ne verjame vsega tistega, kar sem ii prej pripovedoval. ker so bile samo moje Izmišljotine. Branal sem ji. da nisem nikoli nikogar balzamiral in da ie vsa tisto, kar ie bilo kdaj balzamirano, v muzejih ta egipčanskih grobovih...
Leterina me ie neznansko nežno pogledala. Yr tej nežnosti se ie pa zrcalilo tudi neskončno občudovanje. MaKo me je dolgo držala za roke. Potlej mo je prosila, naj io pustim samo. Bred odhodom sem ii moral obljubiti, da bom drugi dan spet prišel.
Drugi dan me je sprejela * blaženim nasmeškom. Takoj sem opazil, da ie neznansko srečna.
»Prepričana sem, da me ljubiš.« ja rekla. »Popolnoma znam ceniti vse, kar si storil zame. Vse tisto, kar si Žrtvoval *ame!«
»Jaz žrtvovat? Kaj sem žrtvoval?« sem io začuden vprašal.
»Uporabil si vsa mogoča sredslva, da bi veljal v mojih očeh nenavadnega človeka; samo da bi se približal moji ljubezni. Kako ie vse to lopo! Tvoja bom in U bos sreče«! Osrečila te borni«
*
Nitrtrii človek ne ve. zakaj se ie ženska odločila, da osreči kakega njo-škega. Vem samo ta da je bil« Leto-rina edina ženska, ki me te neskončno osrečila. To je bila s reta. ki ie ni nič na svetu kalilo,
V življenju se takšne reči navadno ne dogajajo, a Če se. so podobne pismu. ki ga odpošlješ. a tistega, ki nai bi ga prejel, ni duma.
A iaz sem svoje pismo tolikokrat prebral, da ga znam na pamet. Du zdi se mi. da mi sleherni?. ko ga iznova preberem, boli ugala...
FR. P. ZAJEC
1ZPRMAN OPTIK m URAR LJUBI J AN A. sedal Strllarteva tal. O
pr! iranfiSk,inskem ir ost u
tHMmSM [tuatfieii, uw. isrtmett, »uranu, ni lenti itn «. nam i« tniamu. Smm mmem etat«	taniti	totuUu
PLAČAJTE NAROČNINO!
»Od kdaj je poznal Brudna?« »Pripovedoval mi ie. da ni prav za prav ničesar vedel p njem. Šele pred nekaj tedni je postal Bruden tako pri* jazen do njega.«
»Ali mi tte bi hoteli dati naslov Mr. Mnckertziia? Izvedeti moram, kai ve o BrUdnu. A da Se vrneva k za* kladu? kai mi veste pdvedati o svoji teti? Umrla ie pred sedmimi leti. ne?«
Čaja prav za prav še načela nista bila. Toda zdaj sta se mirneie pogovarjala. Dekle si ie bilo opomoglo od strahu nad usodo moža. ki je hotel po vsaki ceni postati nlett ženin. Jim* mie ie Ugotovil, da sl Brildčrt kljub vnetemu prizadevanju ni bil utrl noti do njejieea Brca.
»Moja teta ie umrla pred kakimi sedmimi leti. Zapustila mi ie vse svo* le premoženje. Določila me ie za iz-vrŠiteljjCO bpoi-Olte. čeptaV *em bila se mladoletna. Kaipak ie zadevo uredil nien odvetnik. Spominjam se. kok« io bil pretahečen, da nvoia teta ni za: pustila več denarja. Zmerom ie trdila, da bom po nieni smrti premožna. Bila »cm njena edina sorodnica,«
»Kakšna ženska je bila prav zk Prav? Predstavljata si to kot suhljato, Maro, strogo damo. z živahnimi očmi ta svedrastimi kodri ter z avbico z dolgimj trakovi,«
. Mo ni slaba Slika,« ie rekla Enid to se nasmehnila. »Spominjam se še »lenih svedrastih kodrov, a naposled
*ie je le ločila od njih. čeprav šele Jv a is e t let pozneie kakor druge ženske. Lase ie imela gladko nazaj porisane in zvite v v vozel na tilniku, o uo smrti se ni ločila od svoie čipka-?to avbice z vijoličnimi trakovi. V ne-jtoin pogledu ie bila pač stroga, a zna-i? ie biti tudi na moč dobra, ce io le lovek le razumel. Nien značaj ie bil 'Dsin 1 no čist. Znnio so bile vse reči vrl -dobre ali slabe, bele ali črne. So-tozua io kompromise in ie imela n,!, . e malo prijateljev. Bila ie zel« m VJtosrčna. Rajši te trpela, kakor di iJ m to pritrdila kaki stvari, ki se il *«eIs napačna.«
»V tem pogledu ie bila torej podobna junakom in mučenikom. Alj ste pri niei živeli?«
»Ne, hotela je. da bom samostojna. Postala sem risarica lepakov, a sem io pogosto obiskovala.«
»Njen odvetnik ie bil torei presenečen, ker ie bila niena zapuščina tako majhna? To ie važno — veste, zaradi skritega zaklada. Ali ie uvedel kakšne poizvedbe?«
»Bil ie pri bančnem ravnatelju in jaz tudi. Spominjam sq. da ie rekel, da je imela moja teta samo tri leta naložen denar pri njetn, in iz njenih beBed ie sklepal, da Živi od svojega kapitala. Vrednostnih papirjev ni zapustila, temveč samo okrog tri sto funtov. Podedovala sem še hišo in opremo. To je bilo vse.«
»Opremo ste prodali? Ali niste obdržali stare pisalne mize. ki io je vaša teta tako ljubila in v kateri bi utegnili po tolikih letih najti diamante?«
»Ne,< je odvrnila Enid in se spet nasmehnila. »Mr. Turtle mi je svetoval. naj hišo izpraznim, sicer bom morala plačevati davek. Kje nai bi bila shranita sta"0 pisalno mizo? Potlej je Mr. Turtle oddal v naiem hlev. Najemnina od hleva in izkupiček za opremo ie vse, kar sem dooito.«
| »Ali ni nihče hotel hišo kupiti?« i »Nihče se ni trgal zanjo. Trikrat bi jo bila že skoraj prodala, a vselei je prišlo kai vmes. Hiša ie nar se da starinska. Nekoč ie hotel nekdo urediti v niei stanovanja. Potlei so se mu pa stroški zazdeli previsoki. Mr. Turtle še zmerom upa. da bo lepega dne le našel kupca.«
»Bržčas ima prav. Dotlej mora pač risanie lepakov iti v denar!«
»To ni tako slab zaslužek,« se je nasmehnila. »Umetnostna šola pošilja pač celo vrsto reklamnih risarjev v svet in vsak ima kdai kakšno dobro zamisel. Težko je le dobiti stalno delo.«
. »Za tem trpijo pač vsi umetniki.« ie rekel Jimmie. »A vrniva se k vaši teti — ali *e moreta -spomniti -Česa.
kar bi bilo v kakšni zvezi z zakladom?«
»Ničesar. Bila ie zmerom dobrotljiva in radodarna. V mnogih rečeh ie imela stroge nazore, a skopa gotovo ni bila.«
»Ali ste poznali luso?«
»Samo nekai prostorov. Mislim da sem si samo enkrat ogledala vso hišo. a takrat ie bila popolnoma prazna.«
»Tako nai bi bili toi^i zaklad prodali s starim pohištvom vred?«
»Prepričana sem. da so vse kose pohištva natanko preiskali.«
»Ali ie bilo tudi kai draguljev?«
»Moja teto iih ni imela nikoli dosti, razen nekaterih starinskih stvari, ki sem jih ohranila ea spomin.«
»Ali bi bil utegnil tam kdo drug skriti dragotine?«
»Ali skrivamo zaklade v tuie hiše?« ie odvrnilo dekle.
»V moio ga ni nihče skril,« je priznal Jimmie. »Kai pa. ko bi bili to storili tetini staTši?«
»Oče tete Oktaviie je kupil liišo takoj. ko so io biU dogradili. Imel ie veliko družino, štiri sinove in pet hčera. Od sinov se ie jmročil samo moi oče. Drugi so pomrli.^ še predeti so učakali dvaiset let. Moi oče se ie pozno oženil in ie umrl, ko sem bila še otrok. Moia mati pa kmalu za niim-Nobena izmed moiih petih tet se ni poročila. Živele so skupaj v hiši in umrle druga za drugo. Zdai sem edina potomka te velike družine. Nenavadno, ali ne?«
»Da. Ali se spominjate tudi drugih tet?«
»Zeto megleno. Pred seboi vidim skupino starih dam. ki so bile vse enako oblečene, ki pa sicer niso bile podobne druga drugi in ki sem so iih zmerom bala. Teta Oktaviia ie vse drugo preživela aa skoraj petnalst let.«
»Bržčas ie malo verjetno, da bi bila katera izmed ostalih tet skrila kak zaklad. Kdo le vodil gospodinjstvo v času. ko le umrla teta OktavllaSt
je dve služkinji in slugo: so bili dolga let« v nieni
_ »Imela Vsi trije
službi.«	.
»In so bili brezpogojno zanesljivi?«
»Mislim, da.«
»Kai se ie zgodilo z niimi no tetini smrti?«
»Tega prav za prav ne vem. Stari služabnik Habakuk Thwaites je bil nekam čudaški. Bil ie štirideset let v službi pri tetL Med njeno poslednjo boleznijo ea ie zadel mrtvoud. Mislim, da ie imel prihranke. Denar, ki je bil naložen v banki, sem razdelila njemu in obema služkiniima, V oporoki niso bili omenjeni, a vedela sem. da ie bilo to v smislu tetinih želia.«
»Tako se ie torej razpršilo na vse štiri vetrove vse — pohištvo in služinčad?«
»Da, in tudi zaklad, če ie sploh obstajal,« je dodala Enid
»To bomo še videli,« je odvrnit Jim-mie. »Mrliški ogled bo jutri. Ali mu bosta prisostvovali?«
»Prav za prav nisem nameravala. Sai nisem vedela, da gre za stotnika Brudna. Zelo ljubeznivi ste, da ste si dali toliko opravka zaradi mene. Vsa storiia ie tako čudna.«
»Mislim, da razprava ne bo prav dolgo trajala,« ie pripomnil Jimmie. »Moja žena se tudi živo zanima za to afero. Udeležila se bom razprave. Ce boste tudi vi prišli, bi si potem lahko skupaj ogledali vašo hišo. Moia žena se nama bo pridružila. Kdo ve. kai bomo še izsledili!«
»Zelo sle ljubeznivi.« je zamrmrala dekle. »Ob ... obžalujem, da sem bila v začetku tako... tako zapeta.«
»Imeli ste popolnoma prav,« jo ie potolažil. »Pomislite, kakšen čaj ste mi dali! Ne čudim se, da niste nameravali kakemu tulcu meni nič tebi nič nostreči s takšnimi čokoladnimi keksi I<
7.
ed uradnim mrliškim ogledom je 1 nadzornik Sprnles dola razgovbr nmijem Haswemta. Itoredal hiu
je, da ni brez težav naše! nekai litidi. ki so spoznati umorjenca. Tajnik in dva člana Novega vojaškega kluba so pripravljeni priseči, da ie mrtvec stotnik Bruden.
»Vi ste ea poznali že več let in ste šele zaduii teden govorili z njim.« je rekel Sprules. »Ne bi rad. da bi vas zaslišali kot pričo, te več mesecev ga niste videli. Mrliški oglednik bi vas gotovo vprašal, kdai ste poslednjič slišali o niean. Potlej bi mu morali predložiti pismo z vprašanjem o skritem zakladu. To bi rad preprečil. Stvar zveni preveč fantastične in časopisi bi udarili na veliki zvon. Če io pa na stvari kai resnice in ga imaio na vesti Brudnovi paidaši. jim bomo pač prej lahko prišli na sled. če bodo mislili, da ničesar ne vemo o tem.e
»Ali nimate nobene druge razlago za njegovo smrt?« ie vprašal Jimuiie.
»Lahko bi si jo razlagali na različne načine, a manjka nam dejstev, dii bi se nanie opirali.« ie odvrnil Sprules. »Sosedje niso ničesar opazili. Iz sosednjih hiš ni moči videti »Tat. Člani kluba tudi ne moj^io ničesar pojasniti; Bruden ie pa? preživel mnogo svojega časa v klubu, a med njegovim življenjem v Kensingtomi in življenjem na Dieendillviu ziia tako globok prepad, da ga ne moremo premostiti.«
>1 n kai je z Goulovima?«
»Ta dva sta nam povedala vse. kar sta vedela, a to ni dosti.«
»Ali ste prepričani, da ne vesta več. kakor sta izpovedala?« ie vprašala Jimmie.
»Da. Obema sem preeei krepko stopil na prste. Mrs, Goulova ie očitno preprosta, odkrita ženska. Nien mož ie tenuli. Tudi ni videti, da bi bila iznenada obogatela.«
Potlei mu ie Jimmie sjieročil uspehe svojih raziskovani. Najvažnejše io bilo. d» ie umorjenec do svoie smrti na vso moč dvoril lastnici hiše na Gueans-Gatu.	■
Du ne p rdiodnm
■ ■
Kadar pawjme Mongol rilo, se ne bo veselil in ( najsi ga bo ie tako vesel, običajih bi namreft veselje ne bilo vljudno FomanE obdarovaneo želel 6* dsftž]
■ovali, da je sol dovolili, da bi drugega kb za
POSETNICA
Nasvet za dolgo življenje
BlagosUv pr edpolnoc ne ga spanja
Bolgari spe samo od šestih zvečer do polnoči
Nemški profesor Stockmann je na temelju desetletnih poskusov in izkušenj dognal, da je najkoristnejši čas za spanje med 18. uro 55 minut in 23. uro 20 minut. Zdravemu odraslemu človeku to spanje, ki nekako dvojno Ste je, ne samo zadostuje, temveč ga celo že okrepi in mu daje večjo delazmož-nosfc. Profesor podaja v naslednjem članku zanimivo odkritje nekega svo jega bralca, ki je na Bolgarskem šele Izvedel, kaj je zdravo spanje.
Moj informator, pripoveduje profesor, je pred leti odpotoval v mesto Gabrovo na Bolgarskem, da bi nastopil službo v neki tovarni. Najprej je stanoval v hotelu, potem sl je pa najel sobo pri neki bolgarski meščanski družini. Prosil je gospodarja, da bi mu dal ključ vhodnih vrat, kar mu je pa ta gladko odbil, češ da pri njih ni navada, da bi dajali delati več ključev, povedal mu je še, da ob šestih zapro vhodna vrata, ker gredo vsi stanovalci »pat. Kdor poeneje pride, mora krepko trkati na vrata, če hoče priti v stano vanje.
Potnik je bil nemalo presenečen, ko je vsa hiSa spala, kadar je zvečer prižel domov in je moral vselej krepko trkati na vrata, še bolj čudno sc mu je zdelo, ko je kmalu po polnoči, ko ae je komaj vidno začelo svitati na cfozorju, zaslišal po hiši šum in dognal, da so vsi že vstali, šele pozneje je izvedel, da hodijo člani družine, kjer je stanoval, spat ob šestih, da spe do polnoči, nato pa vstanejo in se lotijo domačega dela.
Poleg tega je izvedel še mnogo drugega zanimivega. Starejši Bolgari spe od šestih pa nekako do treh četrt na dve po noči. Nekateri vstanejo že o polnoči drugi pa nekoliko dalje poleže. Vsi se naspe ie do polnoči, tako da ne potrebujejo budilke. Po večini vstanejo tedaj, ko zaslišijo prvo petelinje petje, ki ga sploh ne bi slišali, če bi spali. Petelin jim nadomesti uro, ki bi jim naznanila začetek in konec delovnega dne. Spat gredo tedaj, ko petelin odpelje svoje kokoSi v hlev, ko pa začne cjutraj peti, vstanejo. Tisti Bolgari, ki epe samo pred polnočjo, so natur ni in edravi ljwfje. Iz roda v rod se je ohranila navada, da gredo spat tedaj, ko sonce zaide, in da vstanejo, kadar komaj zato* vzhajati.
Sicer ima pa ta čudna navada spanja pred polnočjo tudi svoj vzrok. Industrializacija dežele še danes ni posebno razvita. Prej so morali kmetje vse hišno in poljsko orodje izdelati na roko, poleg tega pa še opraviti nemajhno delo v hiši, na polju, v gozdu, vrtu, hlevu in na skednju. Obširni delovni program je sam od sebe moral raztegniti dnevno delo ki terja od delavcev moč, vztrajnost in spretnost. Naravni čut in potreba sta zgradila most k uvedbi predpolnočnega spanja. Samo po zdravem in trdnem spanju pred polnočjo so mogli biti stari Bolgari kos svojemu delu.
Kako pa prežive Bolgari dan? Okrog 18. ure se zapro v bolgarski hiši vhodna vrata in njeni stanovalci odidejo spat. Okrog polnoči se pa vsi odrasli abude in se zanje začne delovni dan. Kdor doma nima dela, odide v kavarno, ki jih je na Bolgarskem zelo veliko, in preživi čas do petih ali šestih zjutraj s tem, da čita, se zabava, poleg pa pije kavo. Kdor ima zelo veliko dela, ostane doma in takoj prične delati. Med 5. in 6. uro si Bolgar malo odpočije, potem pa dela skoraj venomer do 6. ure zvečer. Tako je bilo v starih časih, tako je še danes.
Kako se je pa ta življenjski način, ki se zdi nam svojevrsten in špartan ski, obnesel? Znano je, da je na Bolgarskem sorazmerno največ stoletnikov. Ti so pa še močni ljudje, ki imajo veselje do življenja in dela. A visoka starost je najzanesljivejše merilo zdravja.
Spričo časa in stroškov je popolnoma vseeno, ali delamo do polnoči ali pa od polnoči, dalje, če pa vprašamo starejše Bolgare, ki so sicer nasproti tujcem zelo molčečni, po vzroku njihove svojevrstne razdelitve časa, nam odgovore, da so jih izkustva prejšnjih rodov pripeljala do tega, da si edino v spanju pred polnočjo lahko naberejo moči za vse delo, ki jih čaka prihodnji dan. če torej cel narod stoletja in sto letja vsak dan dela po 16 ur in pri tem ostane zdrav, žilav in močan, mora že imeti poseben vir, kjer zajema svoje moči. Ta vir je spanje pred polnočjo. Bolgarija je tako rekoč živ do kaz zdravilnega in življenje podaljšujočega predpolnočnega spanja.
Koralle, Berlin
Mongoli ae ne vesele darila
kakšno dali valil, pa njihovih darilom bi, da bi darilo.
Premikajoči se kaktus
Olavičasti kaktus (mamili! ari) se raamnožuje s svojimi glavičastimi izrastki. Da pa tl izrastki ne ostanejo na mestu, Kjer odpadejo od odrasle rastline, se kaktusova glavica z bodicami zabode na kakšno žival, ki jo potem odnese dalje na mesto, kjer se lahko priraste v zemljo in se dalje razvija.
Kako so Egipčani prevažali tovorno blago po Nilu
Stari Egipčani so za kratke vožnje Bvojega tovornega blaga po Nilu uporabljali posebne lončene posode, ki so Jih z jenneni iz rastlin zvezali in poslali po Nilu navadol. Na določenem kraju so jih pa čakali kupci s čolni in posode spravili domov.
čarovnično truplo so našli po 900 letih
V nekem močvirju v bližini Borasa na švedskem so pred kratkim našli žensko truplo in ugotovili, da je staro približno 300 let. SSenska Je imela roko zvezane na hrbtu in strokovnjaki so ugotovili, da so Jo v 17. stoletju gotovo obsodili za čarovnico in jo po tedanjem običaju pokopali, namesto v blagoslovljeno zemljo, v močvirje, kjer se je pa njeno truplo po naključju ohranilo do danes.
Murnova pesem na Japonskem
Na tisoče Japoncev si služi lcruh z dresuro in prodajanjem »kusa-hiba rija« kakor se v deželi vzhajajočega sonca imenujejo murni. Japoncem murnova pesem izredno ugaja. Zato jih love, zapro v lično izdelane bam busove kletke in jih potem za drag denar prodajajo. Pravijo, da murn poje, kakor da bi zvonil srebrn zvonček.
Jablana, ki petkrat na leto rodi
V madžarski vasi Szent Gotthardu raste jablana, ki vsako leto petkrat cvete in tudi petkrat obrodi.
Drevo so posadili pred desetimi leti in je videti kakor vsaka druga navadna jablana. Znanstveniki so doslej zaman skušali pojasniti odkod črpa ta čudna jablana nioč za toliko sadu.
Hudomušen pesnik
švedskega lirskega pesnika Kurta Mihaela Bellmanna, ki je živel v 18. stoletju, so ljudje imenovali švedskega Anakreona. Ker je imel pesnik tudi vpogled v svetovne dogodke in zna nost, ga je kralj Gustav III. namestil na svojem dvoru za tajnika.
Lepega dne se Je pa pesnik kralju zameril, ker mu ie preveč odkrito povedal svoje mišljenje o neki zadevi, Kralt mu je prepovedal hoditi ie dalje na dvor, ker ga p« kot tajnik« at
mogel pogrešiti, mu je delo vsak dan po*iljal na dom.
Nekega dne je pa kralj kakor na vadno jahal skozi prestolnico. Ze od daleč je zagledal čuden prizor. Videl je namreč kako je Bellmann v svoji hiši dobesedno visel ie okna v prvem nadstropju, neki moški, .očivldno bri vec, je pa stal poleg okna na lestvi in Bellmanna bril.
»Kakšne burke pa zbijate,-« je za klical kralj.
»Veličanstvo,« je dejal Bellmann veselo. Moj brivec se mi je zameril, zato sem mu prepovedal, da bi še dalje hodil v mojo hišo. Ker ga pa ne morem pogrešiti, mu dovolim, da me brije, vendar zunaj moje hiše.«
Kralj se je od srca zasmejal, in vzkliknil: »Bellmann sam vrag vas je navdihnil. Pridite jutri zjutraj spet na moj dvor.«
UGANKE
Piramidi di alluminio nel cortile di trna fabbrica della Socicta italiana Montecatini. Da queste lamine, che sembrano pesanti ma in realta sono leggere, verranno ricavati dai lavoratari della fabbrica diversi utensili da cucina come pure prodotti tecnici che serviranno alla costruzione di aero-plani. — Piramide aluminija na dvorišču neke tovarne italijanske družbe Montecatini. Čeprav se zdi, da so plošče težke, so v resnici kaj lahke. Iz teh plošč bodo v tovarni izdelali razne predmete za kuhinjo, pa tudi razne tehnične izdelke za letala.
Deset centimetrov dolg časopis
Najmanjši časopis na svetu je prav
gotovo mehikanski tednik »Telegram«, 'asopis izhaja na štirih straneh in prinaša novosti z vsega sveta. Dolg je samo deset, širok pa samo osem centi metrov, torej ima obliko naših žepnih koledarčkov.
Nevarno naključje
Neki mlad mož iz Horzensa na Danskem je prišel v hotel, da bi v njem prenočil. Komaj je pa prestopil prag svoje sobe, sta ga prijela dva stražnika in ga brez pojasnila odpe ljala v zapor, šele drugi dan je mladenič izvedel, da ga dolže več tatvin.
Na srečo so pa takoj čez nekaj dni vlovili pravega tatu, ki se je prav tako pisal in tudi ime mu je bilo prav tako, kakor prijetemu mladeniču. Ker se je mladenič iz Horzensa celo rodil isto leto ni čudno, da so bili na stražnici o njegovi krivdi prepričani.
Zanimivosti z vseh vetrov
V nekem nemškem avtomobilskem priročniku opozarja oblast avtomobiliste, ki vozijo po deželi, da ne smejo v bližini krav in konj uporabljati trob Ije, preden niso naa njimi glasno za vpih. Konji in krave se namreč ko slišijo človeški glas, boje in torej ni nevarnosti, da splašili.
Stari Rimljani so sveta začimba in jo uporabljali za kuho.
Zdravniki so s poskusi ugotovili, da imajo črnci veliko boljše oči kakor belci. Cmci bi se prav lahko po njihovem prepričanju merili celo z mačkami, ker tudi ponoči izvrstno vidijo. V zatemnjeno sobo so na primer pripeljali štiri belce in štiri črnce, potem je zdravnik 14 metrov daleč od njih vihtel palico. Cmci so to takoj opazili, belci pa sploh ne. Tudi po drugih poskusih podnevi, so se črnci bolje izkazali ko belci.
Križanka
1
I
3
4
5
6
7
8
9
10
II
Vodoravno: 1. Francoski zlatnik. 2. Drobno kristalasta sadra, za vaze, svetilke in pod. 3. Priredni veznik; trčenje; rimsko število 600. 4. Mrčes; del živalskega telesa; število. 5. Pridno, delavno. 6. Tujka za tvorni način glagola; vihar. 7. Svojstvo. 8. Vrba; kraj (nem.); pivo. 9. Predlog; pogojni veznik; mednaroden izraz za smuči. 10. To je še več kakor lepopis. 11. Pripadnik filozofskega nazora, ki mu je snov osnova vsega, v navadnem smislu pa tako nazivamo onega, ki praktično priznava le čutne dobrine in užitke.
Navpično: 1. Znanost o prirodi, pa [tudi težnja podati naravo v sliki koli-jkor mogoče verno. 2. Moško ime; pi-►jača, ki je zdaj zelo redka. JT. Dvoji-fca; veja (nem., obrnjeno); oziralni {zaimek. 4. Predlog; bajka (tujka) j vrsta papig (množ.). 5. Romanski spolnik; ta hip, nedavno. 6. Spojina iz organ, kislin in alkoholov, često diši po sadju; ovlaži. 7. Otrpnjenje; predlog. 8. Nedoločni zaimek; soglasniki iz besede troj; kakor zadnje pod 8. vodoravno. 9. Akademska kratica; predlog; ponoči navadno to dela vsakdo. 10. Kurivo; spojina s kisikom-11. Oni, ki naglaša pomen uma za spoznanje ali ki vse spoznanje izvaja iz uma in odklanja vse, česar um sam ne uvidi.
OBRATNICA Nevednež ceni tako stvar, misleč, da je umetnina; narobe je pa skromen dar, ki reveža skomina.
RISAL
ROMIH IVAN B£S£DILO PO NARODNI PRAVLJICI PRIREDIL TORy TUGOMIR.
21. Grofa je zelo jezilo, ker je ku-harček rešil vse tri naloge. Pa še vedno mu ni hotel dati Zlatolaske. Grof je premišljeval in premišljeval, kako bi ugonobil kuharčka in obdržal Zlatolasko. Potem pa se je spomnil in rekel Andreju: »Pojdi z menoj!« In ga je peljal v veliko, prekrasno dvorano, v kateri je našel Andrej dvanajst čisto enakih deklic. — »Sedaj ugani, snubec,« je zapovedal grof kuharčku Andreju, »katera od teh dvanajstih de-Klic je Zlatolaska! Ako ne — izgubiš glavo!«
22. Kuharček Andrej se je smrtno prestrašil. »Tu ni nobene pomoči več!« si je mislil in nemo strmel v dvanajst čisto enakih deklic. Premišljeval je: »Moj bog, katera je? Tale? Ne. Morda onale tam? Tudi tista ne. Kako, za božjo voljo naj jo poznam?« Grof pa sc je smehljal in je bil prepričan, da je Andrej zaigral glavo in življenje. Toda glej čudo! Po dvorani ie v smrtno tišino nenadoma pribrenčala muha, ena izmed tistih, ki jim je dal Andrej poskusiti čudodelno ribo. Najprej je obletela Andrejevo glavo, potem pa je sedla na Zlatolaskino ramo in zabren-
* eali: »Andrej, tale je Zlatolaska, tale in nobena druga!« —
23. Tako je Andrej s pomočjo hvaležnih živalic rešil tudi poslednjo nalogo: našel je Zlatolasko, prečudovito lepo deklico, ki mu kar ni hotela več iz spomina... Njen oče se je nazadnje vendarle omehčal in dovolil, da je Zlatolaska odpotovala s kuharčkom na grad, kjer je je že nestrpno pričakoval Andrejev gospod... Vozila sta se sedem dni in sedem noči v lepi, bogati kočiji, v katero sta bila vprežena dva prekrasna vranca. V jutru osmega dne sta dospela k Andrejevemu grofu.
24. Ko sta vstopila v veliko dvorano, sta tam našla grofa, ki se je Zlatolaske kajpada močno razveselil. Toda hipoma ga je obšla žalost: bil je star, Zlatolaska pa mlada in iepa. Ali je kakšna pomoč? O, da, živa voda! Ko sta mu podala steklenico. Jo ie stari grof nejeverno ogledoval, potem pa jima je dejal: »Prisezita, da je voda res živa!« Andrej in Zlatolaska sta prisegla. Grof pa Jima ie vedno ni notel verjeti. »Bomo videli, bomo videli!« Je mrmral Mun ■ seboj. Potem pa Je poklical
(Dali* trihodniii)
Dominik in Jara Krc
Kaj sta ta dva brata po poklicuT
ČRKOVNICA
V	I	o	R	G	o	J
J	N	A	A	N	M	£
E	S	T	I	A	R	K
S	o	I	A	T	T	E
E	J	2	A	A	N	S
B	J	J	L	A	o	N
Skriva		se misel,		ki jo	je	izrekel
grški zgodovinar Thukydides, a ne o vojni, marveč o ženi.
IZLOČILNICA
Slepota, otrplost, gojenec, meljejo, sedenje, vodnar.
Iz vsake besede vzemi po tri za; poredne črke, da se ti zlozi japonski pregovor, ki splošno velja, a naša oblika ima upravičeno nadaljevanje.
SREMINJEVANKA Švicarju je vrh krasan, če v ime je »t« vkovan; kadar vanj pa »f« se vrine, mesto pod Kavkazom sine.
UČENO VPRAŠANJE
Zakaj se raca tako močno ziblje^ ali kakor pravimo rac&? Fizikaln® razlaga za to?
Odgovor:
•ejsuodo A&j{so(d apud ep ‘ubj;s mi' oudoui ajstza} »1® -auajd tuout ‘o3ou oua mi tA«}šod o® ![0>[JBpE5I ‘nfO^SZBJ uiajjipA 0U-I81" ;zcaos qo a3ou	mu;	bobjI
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: Vodoravno po vr6tf: 1. diplomJ' cija. 2. arhiinandrit. 3. mea, a, ar, na. 4. • timon, arm 6. Se, 1, Adria. 6. 6, raja. kn. 7. analitični. 8. d, p, v, naša. 9. k, o, rjbar. io aorist, ko, o. 11. rt. tat, Ren.
Stopnice: l. k, 2. ak, 3. kal. 4. kila> kalin, 6. Krilan, 7. Karlina, 8. Karolina.
Magičen kvadrat:
17 23 32 28 84 20 19 21 27 81 24 18 22 20 25 83
Čaroben lik: 1. eob, S. aidar, S. Podu* i. fiatum. 6. Rim.
%*. XI. 1942-XX1^,
DRUŽINSKI TEDNIK
5
PRVI DEL
Vila na griču
5Janina, ali ne moreš biti v tej Hrročini niti pet minut pri miru? Kam pa spet bežiš?«
Janina je bila pravkar pobegnila b dišeče, hladne sence izpod velikega •vkalipta, rastočega poleg žametasto-»elenega bora; obstala je kakor vkopana na ozki stezi, obsijani s soncem, In se ozrla v smer, od koder je pri-liajal babičin glas.
»Cvetlice so žejne,« je dejala in •e nasmehnila. Velike rjave oči, ki •o ji kot pravi Provansalki v trenutkih nenadne jeze ali žalosti potemnele, so se zdaj iskrile v soncu z nedopovedljivim sijajem.
Te oči so ozarjale droben, ognjevit in ponosen zagorel obrazek, čisti, skoraj otroško nežni oval so krasile lepo oblikovane ustnice, sočne in rdeče kakor zrele češnje, ki jih je sezorilo vroče južno sonce.
Z živahnim vzgibom glave je otresla s čela nagajiv koder kostanjevo-rjavih las s svetlimi pobleski; kakor mlad paž jih je nosila na kratko postrižene, da so ji vihrali v vetru okrog drobnega belega vratu. Ko je zagledala, da stoji poleg babice še nekdo, ki ga poprej očitno ni bila opazila, je vzkliknila:
»Glej no, Paul! Niti videla ga nisem. Zakaj pa nič ne govorite?«
Hitro in prožno kakor srna je stekla po stezi navzdol in se ustavila šele tik pred babico in gostom:
»Pozdravljam medicinsko znanost! Zakaj pa ne (^Ipvete ust, lepi, plašni mladenič?«
• šalila se je z njim s tisto prisrčnostjo, ki so jo ustvarila- do1 ga leta skupnega dethistva, ko sta sklanjala svoji drobni glavici nad igračami v obmorskem pesku, ko sta se neskrbno podila po peščini in se igrala z valovi. To je bilo še davno, davno pred njegovim odhodom v mesto, kjer je po dovršeni gimnaziji nadaljeval ftudij na vseučilišču, da se je naposled 'kot mlad zdravnik vrnil v svoj rojstni kraj. Paul Bonheur je bil šest let starejši od Janine; navadil je bil svojo tovarišico iz otroških let, da je gledala v njem svojega starejšega prijatelja in tovariša.
»Nž utegnem,« je priznal mladenič, >:ker se Čudim.«
Lepe oči z zlatimi iskricami so se široko razprle:
»Čemu se čudite, prijatelj?« »čudim se vaši svežosti, vaši ognjeviti volji do življenja, vaši zmožnosti, da tekate, se razdajate in veselite, jiioiJtenj ko. mi navadni smrtniki iščemo miru v senci, ker nas hromi ta jarka vročina!«
Z nasmehom se je obrnil h gospe de Bergerjevi:
»Zdi se, da je neka čudovita skrivnost v takšni mladosti, zakaj .vsa medicinska znanost ne more odkriti čudovitega vira tolikšne energije.«
»Tudi jaz zmerom to trdim,« je odgovorila stara gospa s prizanesljivim nasmeškom. »Ta mala živi kakor plaisv <. Neutrudljivo in ognjevito! Nič je ne more ozlovoljiti, ne enoličnost, ne vročina, ne utrujenost ali dolgočasje. Vsak dan ponavlja ista drobna dela na istih mestih, med istimi ljudmi in istinsi stvarmi, in vendar jih vsak dan opravlja z isto ognjevitostjo, kakor bi bilo prvič. Ali razumete, zakaj to počne?«
Janina je sedla na travo poleg njiju,
»To je čisto preprosto,« je vzkliknila. »Zato, ker jih ljubimk »ljubiš? Koga?«
»No, te ljudi, te stvari... vse!«
Že je spet skočila na noge in pokazala z vzgibom roke vso pokrajino, ki so je mogle objeti oči s te terase visoko nad zalivom Juanom. Bila je to čudovita slika, živih barv, potop-
ljenih v jarko sonce. Nebo je bilo neprozorne, temnosinje barve, okrašeno s temnim zelenjem in rdečkastimi stenami rta Antibesa na vrhu Croisette; zaliv Juan-les-Pins je kakor velika temnomodra krpa ležal pred njimi, z druge strani je pa kipel v sinjino beli vrh Alp.
»človek mora biti srečen, če živi v tako nebeškem kraju,« je vzkliknila razvneto. »Med temi krasotami, med tem cvetjem, med tem sadjem in temi vonjavami! Ali je čudno, če vse to ljubim, strastno in skoraj nekoliko čudaško!«
»Vendar se ne dajte preslepiti, Paul,« se je prizanesljivo nasmehnila stara gospa de Bergerjeva. »Janina zna tudi sovražiti, prav tako strastno, kakor zna ljubiti. Glej, Janina, pravkar si rekla, da so cvetlice žejne, toda še pomislila nisi, da sva tudi midva žejna. Siromak Paul je moral dvajset minut pešačiti po tej strmi cesti, da se je povzpel do naju. Preden se vime, mu pač pripravi kakšno osvežujočo pijačo, malinovec, limonado ali pa eno tistih dišečih, ledeno-mrzlih ameriških pijač, ki jih tako obožuješ.«
S hitrimi in zanesljivimi gibi je Janina razporejala kozarce na mali mizici, ki je zmerom stala na terasi pod velikim, rdečim sončnikom. Na njej so v kotličku z ledom stale steklenice z malinovcem, kislo vodo in drugimi hladilnimi pijačami.
Stisnila je v kozarec sočno pomarančo, dobrizgnila sodavice in dolila iz neke steklenice par kapljic temnordeče tekočine.
»Bodite brez skrbi, prijatelj,« se je pošalila, ko je ponudila Paulu kozarec, »niti kapljice alkohola vam nisem nalila. Samo pomarančo in nekaj kapljic jčrešnjevea sem natočila v kozarec.«
Gospa de Bergerjeva je z očitnim užitkom odpila nekaj požirkov rožnate pijače, potem pa dovtipno dejala:
»V moji mladosti smo pili mandljev sirup z vodo! Kaj hočemo!. Janina se je mešanja teh modernih marogastih pijač navadila na počitnicah pri očetu... Tamkaj se nalivajo s takšnimi pijačami!«
»Ali je gospa de Bergerjeva Američanka?« je iz vljudnosti vprašal zdravnik.
»Druga žena mojega sina?. Nihče ni vedel, odkod je prišla; na lepem se je zaljubil vanjo do ušes, pa ga nismo vpraševali. Zame bo ostala zmerom tujka.«
»Babica!« jo je pokarala Janina.
»Menda ne boš zahtevala, da zagovarjam tvojo mačeho?--?
»Saj je vendar mati Eline in Ga-stona!« je ugovarjala Janina. »Ali nista mar tudi onadva tvoja vnuka?«
»Menda mi ne boš ukazovala, koga naj imam rada in koga ne,« se je na videz razhudila babica.
»Seveda bom!« je vzkliknila Janina nežno, toda trmasto. »Ne veš, kako hudo mi je, ko vidim, da ti, poosebljena dobrota, ne maraš Eline in Gastona, ki sta vendar tako ljubka otroka!«
»Otroka?« je zaničljivo vzkliknila babica. »Govoriš, kakor kakšna stara dama o tej osemnajstletni goskici in o tem sedemnajstletnem mladiču! Ti si samo za dvajset mesecev starejša od Eline, pa so te zato naredili za služkinjo v svoji hiši!«
»Elina in Gasteu nista nič kriva. Njuna mati...«
».„ ni zmožna, da bi se zanimala še za kakšno drugo stvar na svetu razen zase! Moj sin pa ni zmožen,
da bi se zanimal še za kaj drugega
kakor za svojo očarljivo ženo!«
»In za svojo tovarno,« je krotko, a resno dodala Janina.
»Da, da, zate je tvoj oče...«
»... očka!« je veselo vzkliknila Janina. V njenem glasu ni bilo niti sledu grenkobe, ki je prevevala babičine besede.
»Prav, prav. Ti kajpak ne moreš soditi, saj si še premlada. Vendar je tvoj oče moj sin in nihče mi ne more prepovedati, da ne bi smela resnice o njem govoriti. Resnica je pa, da je slep, slep za vse napake svoje druge žene.«
človek je čutil, da jo razvnemata jeza in srd, kadar je pomenek nanesel na sina. Njene blage, prizanesljive oči so v takšnem trenutku dobile oster, nepopustljiv izraz. Nikoli ne bo stara gospa de Bergerjeva oprostila svojemu sinu, da se je dva meseca po smrti Janine matere poročil s tujko, ki je bila povrh še neizobražena. Edino, kar je prinesla v zakon, je bila sijajna, razkošna lepota, ki si pa v njej že slutil opojni vonj razcvetele vrtnice, ki se bo kmalu osula.
Ko je bila stara gospa de Bergerjeva pred devetnajstimi leti izvedela za sinovo namero, tla se bo poročil z ,lepo Arletto1, je na vrat na nos odpotovala iz graščine de Bergerjevih na svoje posestvo, v vilo med zalivom Juan-les-Pinsa. S Seboj je vzela tudi
V 24 URAH
barva, plisna in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, za pestnioe itd Pere. suši. nionga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
malo Janino, ker je ni hotela pustiti mačehi.
V graščini <le Bergerjevih se je kmalu izpolnilo prazno mesto, ki ga je pustila Janina. Najprej se je gospodu de Bergerju rodila hči Elina. Bila je že kot otrok po vseh lastnosti, pa tudi po zunanjosti ..podpbna svoji materi in se je pozneje razvila v pravo lepotičko. Bila je pa tudi prav tako vihrava, muhasta in domišljava kakor ,lepa Arletta‘..._
Leto dni pozneje se je rodil sin Gaston ; bil je . sicer po živahnosti podoben svojemu očetu, toda manjkalo mu je njegove inteligence. Janina je vselej; kadar je živela pod isto streho s svojim po poli bratom in svojo po poli sestro, čutila, da je starejša in resnejša od njiju, čeprav je bila razlika v letih prav neznatna. MoTda je zato tako rada pogledala skozi prste, če je kdo prestrogo sodil Gastona in Elino.
Paul Bonheur je kot star hišni prijatelj vedel, da se babica in Janina izvrstno razumeta in da kvečjemu ta razgovor lahko skali njuno neomajno prijateljstvo. Zato je skušal obrniti pomenek.
»Ali boste kmalu odpotovali, Janina?« je vprašal.
»Domov bom šla v avgustu kakor po navadi,« je odgovorila deklica. Čeprav je živela pri svoji babici, odkar se je zavedala, je o graščini svojega očeta zmerom govorila kot o .domu'*. »Tedaj bo graščina spet polna gostov.«
»In tebe bodo porabili n služkinjo,« se j« razhudila babica. »Vse skrbi in dolžnosti bodo zvalili na tvoje mlade rame!«
»O, ne. V avgustu me povabijo vselej samo zato, da je bolj veselo, če nas je več!«
»In kako dolgo boste ostali?«
»Mesec dni kakor vsako leto.«
Videti je bilo, da se mladi zdravnik te novice ni posebno razveselil. Gledal je v tla in brskal s čevljem po rdečem pesku.
Gospa de Bergerjeva je prikimala in vzkliknila:
»Da, da, isto mislite kakor jaz. Mesec dni bomo brez nje! Trideset dni... In zaradi koga? Zaradi tistega krdela modnih lutk, ki je ne znajo ceniti! če bi se vsaj zabavala, toda Janina se dolgočasi!«
»Hm,« je čez čas odgovoril Paul, »morda se bo pa jela lepega dne zabavati, v vašo veliko žalost, ma-dame. In to tisti trenutek, ko bo v odlični družbi spoznala idealnega moža, kakršnega ji gotovo išče in želi gospod de Berger.«
Stara gospa se je vzpela, kakor koklja, ki brani piščeta:
»Samo še tega bi bilo treba! Ne bi mogla preživeti, da bi se moja ljubljenka poročila z enim tistih domišljavih gospodičev, ki ne znajo drugega, kakor zdolgočaseno zehati in nositi frak!«
»Saj ne bo spoznala samo gizdalinov,« se je potegnil za Janino ml a-di zdravnik, toda njegove besede niso zvenele prepričevalno. Odkar je go spod de Berger zgradil tovarno, va bi na svoje zabave gotovo tudi inženirje, preizkuševalne pilote, lepe letalce...«
Janina je udarila v smeh, videč, s kakšnim pronicavim pogledom jo meri njen tovariš iz otroških let.
»Ubogi moj Paul!« Vidim, da ne poznate moje mačehe in njenih navad! ,Lepa Arletta' misli, da se za tako odličnjaško damo kakor je ona, ne spouobi, da bi bila v družbi s tovarniškim osebjem. Še nobenega očetovega inženirja ni sprejela v svojem salonu. Ker pa stoji tovarna precej dalsč od graščine, tudi nisem še nikoli nobenega videla; mačeha in Elina še pa naredita, kakor da jih ne poznata, če iih slučajno srečamo.«
»Res simpatične ženske,« je strupeno vzkliknila babica. Vstala je in to je bilo znamenje, da ie razgovor končan. Vsi trije, so odšli s terase po stopnicah do vrtnih vrat. Stara gospa jih je odprla in pogledala po strmi stezi, vodeči proti zalivu.
»Danes sem že bila na sprehodu,« je zadovoljno dejala. »Od hiše do vrtnih vrat in od vrtnih vrat do hiše. Mislim, da bo dovolj za mojo ,linijo*. Zbogom, doktor, kmalu se spet oglasite. Nikar ne čaka j te, da bova zboleli, predolgo vas ne bi videli...«
Videti je bilo, da se Paul ne more prav odločiti,' da bi šel. Še na stezi se je obrnil, da bi ujel Jaainino sliko.
»Na svidenje!« je zaklical in stekel po kamni (ni stezi, ki se je v ostrih ovinkih vila proti zalivu.
II
Beli prime
na.i se še nekoliko pevzpne-
»Ali va, babica V«
Molče sta stopali po dokaj strmi vrtni stezici, držeči pod pom&rančevci in limonovci, ki so se šibili pod rumenim sadjem.
Gospa de Bergerjeva se je vzravnala in se zagledala v stezico, ki se
S daljna in divja vzpenjala vse više više in vabila človeka, naj gre po njej, žetudi v neskončnost, čeprav je bila stara gospa še zelo čvrsta in je lahno kakor srna švigala po vrtu in po hiši, je vendar iz nekakšne spo-gledljivosti hotela, da jo je Janina vede j posebej prosila, naj gre z njo.
»Zelo sem zasopla,« je dejala in hudomušno pogledala svojo vnukinjo. »No, če praviš, da so cvetlice žejne, pa pojdiva in jih zalijva.«
Kraljestvo cvetlic je bilo na najvišji izmed stopničastih vrtnih gred; med umetno položenim kamenjem so pod zaščito mimoz odganjali čudoviti južnjaški cvetovi; Janina je vsako jutro sama prihajala semkaj s svojo malo kanglico, ki jo je sproti napolnjevala iz velikega vodnjaka, stoječega na najvišji terasi. Vanj se je št cisterne stekalo jesensko in spomladansko deževje in dajalo vodo za žarno, suho poletje.
Ko je gospa de Bergerjeva prišla do te gredice, je sedla na evkaliptovo deblo, ki so ga bili nalašč zaradi nje pustili tam gor. Sedeč v senci je opazovala Islikoviti sončni zahod, hkrati pa ni odmaknila oči od Janine, ki se je tako lahkotno gibala med cvetlicami. Občudovala je njeno gibkost jn plemeniti nastop, ki se je odražal iz še tako preprostega opravila. Nenadno je izrekla misel, ki jo je bila prevzela:
»Simpatičen fant, ta Bonheur, prav zares!«
Janina je klečala na tleli in rahljala z lopatico izsušena in razpokana tla okrog svoje najljubše cvetlice.
»Prijeten človek,« je kakor sama zase nadaljevala stara gospa, »toda ni mož zate.«
To pot je Janina izpustila lopatico, sedla na pete in se jela prisrčno smejati.
»V katerem pogledu, babica?«
»V vsakem pogledu! On je... on ni...«
Janina se je spet zvonko zasmejala.
»Kajne babica, ti bi mi rada našla nekaj prav posebnega? Povej no, kakšen naj bi bil mož, ki bi me bil vreden po tvojem?«
Zdaj se je zasmejala tudi gospa de Bergerjeva.
Eh, vraga,« je vzkliknila in se-prav po južnjaško nasršila, »mislim, da bi moral biti kakor kakšen polbog, ali pa vsaj kakor princ iz obljubljene dežele!«
»Oh, babica,« je smeječ se ugovarjala Janina, »princi ne jemljejo več za žene siromašnih pepelk!«
Skočila je pokonci, dvignila svojo kanglico za zalivanje in stekla proti vodnjaku. Zdajci se je ustavila.
»Oh, kaj pa to«? je presenečeno vzkliknila. »Kdo pa tu prihaja?«
Začudena, toda hkrati prijetno presenečena je stara gospa opazovala skozi lornjon visoko, vitko postavo v belem, ki se je počasi in varno spuščala po steni navzdol.
»Vidiš, babica,« je smeje se vzkliknila Jasjina, »to je zaželeni princ...«
Ko se je bela postava približala, sta dami spoznali, da ni princ iz pravljice, temveč v svetlo obleko mo derno oblečen letalec.
Gospa de Bergerjeva je z očitnim dopadenjem opazovala lepi, skoraj klasično pravilni obraz neznanca, ki se jima je zdaj bližal s hitrimi koraki. Bil je izredno visok in široko-pleč in je stopal lahkotno in krepko hkrati. Obraz pod belo pilotsko čepico je bil zdravo zagorel, zbran in prijeten.
Janina se je v zadregi obrnila k svoji babici.
»Kaj pa išče tu? In kako je prišel semkaj?«
Dniie prihodnjič
HJELGIN DOM
Jela sem si beliti glavo. Kaj naj storim? Ali naj grem k zdravniku in_. Ne, saj sem si vendar tako zelo želela otroka. Mislila sem na Solveig Strandovo in na Gunnarja. Kako naj mu to povem? Nekaj mi je bilo jasno ko beli dan: prav gotovo mu ne bom govorila o zakonu!
Zaslužila sem dobro in nekaj mesecev dopusta si bom tudi lahko vzela. Najprej si bom pač morala najeti otroško negovalko, pozneje pa pošteno dekle, ki mi bo gospodinjila. In zahteve do ljubkih, dragih oblek, do družbe bom morala pač pošteno znižati. Zdaj velja varčevati! Varčevati za moje in Gunnarjevo dete.
Gunnarjev otrok! Gunnarjev otrok z njegovimi plavimi lasmi in sinjimi, sinjimi očmi. In moj bo in nihie na svetu mi ga ne bo mogel vzeti če bi bil deček, bi mu bilo ime Gunnar. Ne! To ne bi bilo po dninarjevem okusu, če ,naj ostane zunaj, naj ostane res 'zunaj. In če bi imenovala ot.-oka Po n (sni, bi lcmalu kdo uganil...
Cc bo dekletce, ji bo ime Solveig.
Nekaj dni nato sem zbraia ves pogum in stopila k zdravniku,
»Hm, da, poročite se,« je doja! J Zdravnik, ko me je preiskal I
»Hvala za nasvet, toda hotela sem samo vedeti, ali sem noseča.«
»Ste, draga gospodična. In zato vam svetujem, da se poročite. Mladi in močni ste in prav je...«
Prekinila sem ga.
»Ali mislite, da je vse v redu?«
Očitno je pričakoval, da ga bom prosila za .pomoč".
»Prezgodaj je, da bi mogel kaj določenega reči. Pridite spet čez tri Eissece.«
»In ste prepričani, da sem dovolj zdrava, da dobim otroka?«
»Seveda.« Začudeno me je gledal. »CM srca upam, da bo vaš zaročenec sprevidel...«
»Nisem zaročena in se ne bom poročila. Gospod doktor, zelo sem vam hvaležna za vaše ljubeznivo prizadevanje toda odveč je Obrnila sem se do vas samo kot do ginekologa in ne kot do daševnega svetovalca.«
Plačala sem in odšla. In pošteno sem se jezila, da ;e ta mož, samo zato, ker je imel državno diplomo, mislil, da je upravičen, ubrati do mene takšen očetovski in poučljiv ton. Svoje sadeve bom že sama znaja urediti!
Zdaj sem tore’ vse vedela. In kako vesela sciU bil*!
Ne neodgovoino. f-enttmentalno srečna, to moran ie priznati. Ve dela sem, kaj me čtka. Vedela sem, da me bodo hudobni jeziki kmalu pričeli opravljati. In savedala sem
se, da je edini način, kako zagoto-i viti otroku vsaj nekoliko varno živ- I ljenje, da zaslužim toliko denarja, da bova živela v dobrih gmotnih razmerah. To je pomenilo, da moram pljuniti v roiie. Odšla sem naravnost v banko in naložila 25 kron, ki sem jih tedaj še imela, na novo hranilno knjižico. In zaobljubila sem se, da bom na to knjižico v prihodnjih osmih do devetih mesecih še pogosto kaj naložila.
In nato sem odšla domov in se lotila neke novele, ki naj bi mi vrgla spet sto kron za otrokovo hranilno knjižico.
Vedla sem se res tako noro, kakor se vedeš, oe si zelo srečen. Kupila sem belo mehko volno in pletla srčkane majhne nogavičke. Kupila sem tenko belo blago in šivala komično majhne srajčke...
Gunnar mi je telefoniral, toda oprostila sem se, češ da se ne počutim prav dobro.
Ko sem neki večer sama sedela doma in brala časopis, sem videla, da se nameravata Malti in Hans poročiti. Kako zabavno! Zdaj sem bila torej tako oddaljena od Mat-te in drugih, da sem kaj takšnega izvedela šele iz časopisa.
Mislim, da je biia prav ta novica, ki sem jo prebrala, tista ki me j? opozorila na okoliščino, da ®em v tej jeseni postala res čisto nov človek. Le kafro je prišlo do tega?
Mislim, da se je pričelo tisti večer, preden sem odpotovala na Holandsko, tedaj, ko je Siri prišla k meni.
Ali tedaj v letalu med Amsterdamom in Kidbenhavnom?
Ali tedaj, ko sem dognala, da praznuje Solveig Strandova 251et-nico svojega dela, in sem jo obiskala, da bi jo intervjuvala?
Kakor koli in kadar koli že, na tem sem biia, da dobim oiroka, ne da bi bila poročena. Matti se bo gotovo poročila Z vsem romoompo-mom in gotovo prva tri, štiri leta no bo Smela otrok. In vendar...
Ne vem, ali bi bila mati z menoj zadovoljna. Oče bi bil gotovo. To sem vedela čisto zanesljivo.
Matti poročena, Siri bo študirala, Solveig Strandova srečna in zadovoljna s svojim življenjem in svojo novo, veliko varovanko. Vsem gre dobro. Nenadno sem čutila, kako brezmejno sama sem. Cisto osamljena, otrok in jaz. In vendaf ne bi hotela z nobeno izmed njih menjati.
Siri je prišla. Preden sem odprla, sem skrila šivanje.
»No, Siri? Zdaj ti teko poslednji dnevi’ kot zavarovalni agentki, ne?«	:
. o>pp, veš — pojutrišnjem končam. V veliko obžalovanje šefa akvizi-eije. Ali imaš kakšno cigareto? Potrebna sem je. Ves dan sem tekala okrog.«
\
Dobila je cigareto, najlažjo vrsto, ki sem jo imela.
»Ali ti ne boš kadila. Kisinka? To je pa čudrt *
»Ne, odvadila sem se.«
»Zdaj se bo svet ustavil! Ali imaš celo namen, postati dostojen človek? No, govoriva resno! Kje naj iztaknem še koga, ki bi se dal zavarovati za 5000 kron? Jezilo bi me, če bi mi prav za konec manjkalo teh pet tisoči«
^Poišči obrazce in razpredelnice, bova videli, kaj lahko naredim zate.«
»Ali se boš dala zavarovati, Kisinka? To pač pomeni, da sem spet enkrat imela srečo!« že je izvlekla iz torbice nalivno pero in obrazce.
»Piši. Ime in rojstni dan veš.«
Siri je pisata
& Vsota?«
»Pet tisoč.«
»Ti si biser! Torej pet tisoč. Iz plačamo...«
»V petnajstih letih, v korist...«
»Za nekoga dragega? Ali si postala še mecenka povrhu?«
Zdi se mi, da se ml je glas ne k. ,lik o tresel, ko sem počasi in raz ,ocno nadaljevala:
»...v korist otrok«, ki ga pričakujem v avgustu...«
I-
Konec prihodnjič..
_ ram
ŠAH®
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 202.
Sestavil E. Uranov,
(1. nagrada.)
Izdaja K, Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tisk« tiskarna Merkur d. d, J Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi t Ljubljani
»ALI SE MORAM PUSTITI POLJUBLJATI?«
PROBLEM MLADEGA DEKLETA
Mlado, občutljivo in nekoliko plašno dekle mi je pred kratkim zaupalo svojo srčno stisko. Osemnajst let ji je, ljubka je in bistra in ima že mnogo občudovalcev. Vendar se vse v njej upira tako imenovanemu ,nedolžnemu llirtu'. Rada bi se ohranila za ,veliko ljubezen' in noče svojega srca — ne svojega telesa — zapravljati v površnem igračkanju z ljubeznijo. Njene manj občutljive prijateljice se norčujejo iz nje. Fantje, vajeni lahkih osvojitev, se ji prej ali slej od-tuje, tako da je ostala skoraj osamljena sredi razigrane družbe.
Kolikokrat je sanjala o ljubeznivem tovarišu, o vtlikem, vse prevzemajočem čustvu, ki ga bo občutila zanj. »Ali je napak, da ostajam v ozadju?« me izprašuje. »Ali naj bom kakor moje tovarišice manj zahtevna in se pustim poljubljati, če nanese priložnost? Vsi trdijo, da to ni nič hudega, vendar ne morem pomagati, meni se ne zdi to tako neprijetno, tako, kakor da bi bil zato vsak poljub manj vreden...«
Ta deklica ni edina, da se mi je približala s takšnim zaupnim vprašanjem. Neka druga me izprašuje v svojem pismu nekaj prav podobnega: >'Ali naj se res pustim poljubiti že prvič, komaj spoznam novega fanta svojih let? Vsi pravijo, da sem prevzetna. Jaz bi pa rada zares ljubila samo enega, ne vsakega nekoliko! Ali orave ljubezni res nit«
Odkrito naj takoj povem: takšnih pisem se vselej silno razveselim. Spontane priče so, da je današnja mladina, kljub vsej svobodi in prostosti, kljub viharnemu času še zmerom čista in nepokvarjena!
*
Ne bo težko uganiti odgovora na ta na videz nepomembna, v resnici pa izredno važna vprašanja. Takole sem napisala dekletu, ki je tožilo, da je ostalo osamljeno v veseli družbi: »Dobro je, da si takšna. In prosim te, nikar ne popusti iz utrujenosti ali ne-brižnosti, nikar se ne izpremeni. Neskončno važno je, da ostanemo zvesti sumim sebi, da se nikoli ne izdamo. Ti imaš lastnosti, ki jih pogrešamo pri marsikateri moderni deklici. Spošto-
vanje do same sebe, občutek odgovornosti, odgovornost do velikega čustva, ki si ga zmožna. Nikoli se ne hvali, da spadaš k večini. Ne skušaj biti podobna vsem tistim dekletom, ki lahkomiselno ilirtajo. Sramovala bi se sama pred seboj in izgubila bi del svoje sveže, nežne, nedotaknjene osebnosti.
Neki rek je, ki si ga moraš trdno vtisniti v spomin: »Naučiti se moram, potrpeti!« Življenje je za nas vse pripravilo veselje in trpljenje; če vzamemo na svoje rame potrpežljivo trdo življenje nekaj let, s tem si skoraj pridobimo gotovost, da bo pozneje življenje toliko lepše, toliko bolj prizanesljivo do nas. Zato se nauči počakati, tudi če bo težko, tudi če si boš še tako silno želela topline, ljubezni in razumevanja. Seveda, kolikor bolj si boš vsega tega želela, toliko težje bo čakanje. Vendar bo tudi tvoje veselje pozneje toliko globje, zato ni vredno, da bi to veselje zapravila za nekaj bežnih trenutkov lahkomiselne in plehke zabave.
Kaj ti mar lahkomiselni fantje, ki obletavajo dekleta kakor metulji cvetice? Pozneje, ko se bodo te igre naveličali, se bodo vračali k tebi, tako da se boš čudila. Zato še enkrat: nauči se potrpljenja!
Vendar je še nekaj, kar si moraš zapomniti: udržanost še ni nezaupanje! Pazi, da ne boš teh dveh pojmov zamešal j, da ne boš sramežljivosti zamenjala s pretirano, zapeto nedostopnostjo. Ni prijetno za okolico, če v vsakem tovarišu vidiš sovražnika, ki je nameril svojo puščico va‘e. Velika razlika je med poštenim veseljem do življenja in temnimi nameni. Mlado dekle, ki od same pretirane sramežljivosti vidi vse črno in slabo, je nesimpatično. Tvoja pravica, tvoja d '~nost je, da se, dokler si mlada, veseliš zabavaš in razvedriš. Ne misli, da sem preveč lirična, če pravim: mlado dekle ie kakor božji dar, ki razveseljuje oči in srca. In kadar te srečam v družbi tovarišev na cesti, v kinu ali v gledališču, in slišim, kako se smeješ, zabavaš ali pa resno debatiraš, ti želim vso srečo, vse veselje, kar ga lrhko da človeku ta svet.«
(S. H. v švicarski Annabelli)
Da bo toplo pri Hiši
Nekaj strokovnih In praktičnih nasvetov za racionalno ogrevanje stanovanj
Nismo se zbali truda in smo povprašali inženirja za kurjavo in preizkušeno gospodinjo, kako ukrotiti .nraz v hisi, kljub temu,- da bomo morali varčevati s kurivom. Zbrali smo tolažilno zbirko doslej znanih, pa tudi še neznanih nasvetov; če se bomo vestno ravnali po njih, si bomo vsaj nekoliko omilili dolgo in hladno zimo. Na žalost ni nobenega čudežnega pripomočka, da bi si mogli pričarati pri pičli kurjavi toplo udobje zakurjenega stanovanja iz nekdanjih dni. vendar naj pripomnimo, da smo bili tedaj pri kurjavi pogosto pre-potratni in da smo živeli v prezakur-lenih prostorih, kar je bilo tudi nezdravo.
Bodimo dobri s pečmi!
Da, to je važno pravilo! če imamo centralno kurjavo ali navadno peč, oboje moramo negovati, paziti, da je ▼ redu in čistiti. Rešetko moramo vsak dan očistiti, tisto gorivo, ki ga nismo do konca izrabili, odločiti od pepela in ga porabiti drugič. Samo cista vratca pri pečeh, kaminih in kurilnih kotličkih se zapirajo tako, da prepuščajo zrak.
Vsi ne moremo centralne kurjave zamenjati s sobnimi pečmi. Zato se zavedajmo, da mora biti pri manjši porabi goriva tudi gorilni kotlič manjši, sicer izgubimo mnogo dragocene toplote. Urediti si damo praktične vložke iz samota in jih vložimo v kotlič. Napeljava centralne kurjave utegne postati požeruh toplote, če ni hermetično zaprta, če imajo cevi raz-ke ali okvare, tako- da lahko toplo-uhaja skoznje. Vredno je torej, da damo napravo centralne kurjave pred pričetkom kurjenja pregledati strokovnjaku in popraviti morebitne •k vare.
Menda že vsaka gospodinja ve, da velja pri kurjenju sobnih peči tole pravilo: spodnja vratca pustimo odprta tako dolgo, dokler se ne zagori. Ko ogenj pošteno ,vleče\ jih zapremo in pustimo tako, dokler v peči gorivu počasi ne zogleni.
Kurjenje z žaganjem
Dobe se nove, zelo praktične peči, ki jih kurimo z žaganjem. To kurivo je poceni in — kar je važno — dobimo ga brez nakaznic. V majhni okrogli pečici natresemo žaganje okrog okroglega vložka. Preden zapalimo ogenj, vzamemo vložek ven in ogenj bo počasi tlel iz notranjščine navzgor.
Ali kurite likrati tudi cesto?
Nikar se ne muzajte, marsikatera .previdna' gospodinja ne kuri samo stanovanja, temveč tudi cesto povrhu! Slabo izolirane podstrehe, verande, terase nam jemljejo lepo armado kalorij, če niso hermetično ločene od prostorov, ki jih ogrevamo. Zato je potrebno, da zidove dobro izoliramo, prevlečemo stene s tapetami, ki ne prepuščajo toplote in pregledamo podstrehe. Pri nekaterih podstrehah leže opeke gole na letvah. Kajpak lahko skozi vse špranje vdi-
ra mrzel zrak. Poskrbite, da pod opeko podložite vsaj plast skodel.
Zapaziti je treba kajpak tudi vse razpoke pri oknih in pri vratih, skozi katere .vleče*. Skozi te drobne, komaj opazne špranjice se vtihotapi v sobo dovolj hladnega zraka, da nam prežene v nekaj urah dragoceno toploto. Vrata, držeča na terase, balkone in v tiste sobe, ki jih ne kurimo, zavesimo s toplim, debelim blagom, špranje pa zapažimo, bodisi s papirjem, bodisi s krpami. Med okna vložimo posebne blazinice, kakor so to delale naše previdne matere. Ni treba, da bi bile starinske, saj so lahko iz modernega, rožnatega ali celo svilenega blaga, da bodo prej v okras kakor v nadlego.
Okrog radiatorjev mora zrak po mili volji krožiti, zato ne smemo radiatorjev zaslanjati z raznimi okrasnimi zasloni, ali jih uporabljati za cvetlične police. To je strogo prepovedano. Priporočljivo je celo. da pri oknu. kjer je radiator, odstranimo okensko polico.
Sveži zrnk se hitreje ogreje
Ali naj bi zato ves dan imeli odprto okno? Narobe! Zjutraj za pet minut prezračimo sobo, tako da naredimo pošten prepih. Zvečer prjiv tako zračimo pet minut in ves slabi zrak v sobo bo zbežal pred svežim zrakom.
Toplota iz omare
Tenčično tenke svilene nogavice se bodo pozimi umaknile volnenim, prijetno mehkim nogavicam, ki jih bomo za doma opremile s klobučevinastimi podplati, tako da nam bo res imenitno toplo. Ne bomo se sramovale toplih jopic, celo bomo ponosne nanje. Iz obrabljene krznene jopice si bomo dale narediti imeniten krznen telovnik, ki nas bo grel čez hrbet in ge bo podal k vsaki zimski obleki.
Preden bomo šli y posteljo, bomo popili skodelo toplega čaja in naredili nekaj telovadnih vaj — takole sto počepov ali skokov čez vrvco — da ne bomo budni prezebali do polnoči. In nekoliko melanholično bomo mislili na tiste, ki si lahko nabavijo električni grelec za noge, in še več — električno preprogo, ki ni nič drugačna od prave in pri neznatni porabi toka greje celo sobo...
. ———
Je/mo z razumom!
Hrana je postala važna. Kadar se srečata dve gospodinji, se najrajši pogovarjata o kuhanju. Če si v večji družbi, gotovo ta ali oni sproži pogovor o jedi. Menda je prav tako, zakaj tako smo postali ukazeljni. Pričeli smo se zanimati, koliko potrebuje človek hrane na dan, koliko beljakovin, ogljikovih hidratov in vitaminov, da ostane zdrav in čvrst.
Človeško telo je najpreciznejši stroj, kar jih poznamo. Če hočemo, da ostane ta stroj zmogljiv za delo, mu moramo dovajati goriva. In, da se pre-
AII le ret mogoče nadomestiti maščobeT
Večna skrb vsake dobre gospodinje odstranjena!
Veliki prehranjevalni industriji S A NT’UM ON K V BOLOGNI se ie po trudapolnem preizkuševaniu posrečilo sestaviti izvrstno začimbo v suhem stanju, ki ima duh in vsebino pravega svetovno znanega bolonjskega raguja. Proizvod nadomešča »ragu«, ker vsebuje poleg zelene, korenja, čebule tudi meso in začimbe. Uporaben je brez maščobe. Ce pa se pridene šo masla ali olja. pa to seveda okus samo še izboljša.
Bolonjska začimba nazvana »CONDI-MKNTO BOLOGNA«:, ki se izdeluje v skladu z vsemi zakonskimi predpisi, se lahko uporablja za izboljšanje okusa vseh zelenjavnih in riževih jedi. za juhe. za duSene jedi. cvrtje, divjačino itd., predvsem pa za prireditev okusa testenin.
V zadnjem času slišimo pogosto tarnanje, da kdo ne more jesti testenin. da se jih ie preobjedel itd. Leta naj sedai poizkusi bolonjsko začimbo »CONDIMENTO BOLOGNA«, da postane oltožovatelj testenin, kakor ie to z velikim uspehom preizkusilo že toliko ljudi.
Prireditev omake z uporabo začimbe »CONDIMENTO BOLOGNA« ie enostavna po sledečem navodilu: »V enem deci vode (približno 10 žlic) raztopi vsebino zavitka »CONDIMENTO BOLOGNA« in prideni 5 de k (t. (. 1 polno žlico) paradižnikove mezge. Vse skupaj v mrzlem stanju dobro premešaj. nato pa to 10 minut kuhaj, a obenem mešaj. Omaka ie pripravljena! S to omako, katera zadostuje za pol kg pripravljene jedi (testenin. ri: za, juhe. za vse dušene jedi itd.) zalii ter serviraj.
Bolonjsko začimbo »CONDIMENTO
BOLOGNA« dobite lahko v vsaki boljši specerijski trgovini.
One gospodinje, ki so jo preizkusile, niso nikdar več brez nje, ter io uporabljajo tudi kot okusno začimbo k vsem drugim jedem.
CONDIMENTO BOLOGNA
pez pasta al sugo
ZAČIMBA BOLOGNA
omaka za testenine
Zagrebško šahovsko prvenstvo
V Zagrebu so pričeli s šahovskimi! turnirji' za letošnje prvenstvo poedin-j cev. Udeleženci so porazdeljeni v trt razrede: v mojstrski, prvorazredni inJ splošni. Mojstrskega turnirja se udele-1 žuje vse kar v Zagrebu na šahovskilii deskah kaj velja — razen dr. Astalošai in mladinskega prvaka Timeta. Pa sli oglejmo listo po izžrebanih številkah:! M. Filipčič, Horvat, inž. Kindij, inžj Jerman, Božič, B. Filipčič, šubarič, Tagtrov, prof. Pavlovič, inž. Tekavčič^ Babar, Lftbura, dr. Licul, dr. Dumič,1 Sadtira in Petek. To bo boj! Posebno Babar bo imel težko nalogo, da znorai utrdi prvenstvo; kar tako mu ga ne bodo tekmeci priznali, pa čeprav s» ponaša z internacionalno izkušnjo in veljavo. Nevarni mu bodo predvsem:, drugi »internacionalec« žubarič, Te-, kavčič, Jerman, Kindij, M. Filipčič,' Dumič in še kdo morda — kolikor niso tudi v šahu prerokovanja tvegana.
PORABNI NASVETI
Živalcam, zaprtim v kletkah, moramo posvečati veliko skrbi in pažnje. Vsak dan jim moramo dati sveže hra. ne in vode, vsaj vsak teden pa prečistiti kletko in na dno natresti presušene mivke.
Otrok vprašuje zakaj, kako, čemu. S tem si gradi svoje duševno obzorje in prav zato mu moramo odgovarjati. Saj smo tudi mi nekoč izpraševali, zelo veliko izpraševali.
Stekleni kozarci za vlaganje ne bodo popokali od prevroče marmelade, če jih najprej ovijemo z vročo suho cunjo in pustimo, da se nekoliko segrejejo.
Mat v 2 potezah.
(Ta dv(i modela sta risana izrečno za »Družinski tednik« In niso bili ge objavljeni) Rjava obleka in svetlosiv plašč je ena izmed modernih kombinacij. Plašč je ohlapen in ima velike moderne žepe ter štrleč ovratnik. — Model modernega peščenorumenega plašča z globokimi gubami na sprednjem delu. Poda sc k temnomodri obleki
zgodaj ne obrabi, ga moramo mazati z varovalnimi in gradilnimi snovmi.
Gorivo — bencin -— so ogljikovi hidrati in tolšča. Ogljikovih hidratov pridelamo dovolj na še tako ozki gredici in na še ta':o majcenem vrtičku. Pridno uspevajo v grahu, fižolu, krompirju in plenici. S tolščo imamo pa že večje križe in težave. Kar je lie dobimo z oljem in presnim maslom, jo moramo nadomestiti s sirom in orehi.
In skrivnostne beljakovine? Te so tako rekoč gospodarji našega podjetja; iz beljakovin sestojaio. celične gmote našin mišic, žlez. polti in živcev. Beljakovine dobimo^ — kakor marsikatera gospodinja že ve — v mišičnem mesu, v živalskih notranjih organih in v mleku. To je pa nekoliko predrago za naš mošnjiček in za polje. Da, za polje. Če bi namreč računali s hektarji namesto z denarjem, bi videli, da hektar senožeti s kravami in njih mlekom vred prehrani teoretično lahko samo 2,4 človeka, 1 hektar krompirjeve njive pa reci in piši samo 16,4 človeka.
Vendar naj vam takoj v tolažbo povemo: potrebno beljakovino dobimo lahko tudi brez zrezkov, brez praženih ledvičk in brez litra mleka na dan. Včasih priroma na našo mizo kakšno jajce, ki ga je znesla naša oboževana kokoška — v njem so že beljakovine — največ beljakovin nam pa dajejo stročnice. In če pomislimo, da ostane naš organizem zdrav, če pojemo vsak dan samo 75 g beljakovin, se nam ni treba bati, da bi jih dobili premalo.
Kakor za vse novo, tako so ljudje tudi za vitamine delali veliko reklamo. In ne po krivici. Človek res ne živi samo od kruha, od ogljikovih hi-
dratov, beljakovin in tolšče, prav ta-; ko tudi ne samo od rastlinskih soli,' magnezija, apnenca in železa, temveč! potrebuje tudi tiste skrivnostne sno-; vi, ki smo jih krstili za vitamine.
Ljudje so že prej vedeli, da so pomaranče, jabolka in orehi zdravi, danes pa vemo, da vsebujejo dosti vitamina A, ki pospešuje rast. Vita-; min Bi je važen za ohrano živcev — dobimo ga v rženem kruhu —- vitamin C nas varuje pred nalezljivimi boleznimi — dobimo ga v zelenjavi, solati, sadju, pomarančah, limonah in šipku.— vitamin D — dobimo ga v mleku, jajcih, presnem maslu — nas pa varuje pred rahitido.
Švicarski strokovnjaki za prehrano so izračunali, kakšno hrano bi moral uživati človek, če bi hotel vsak dan dobivati dovolj vitaminov, ogljikovih hidratov, beljakovin in tolšče: kruha 225 g, krompirja 550 g, testenin 33 g, moke 17 g. stročnic 10 g, sladkorja 37 g, tolšče — če masla, 7 g. če masti, 13 g — mleka 4 del, sira 20 g, mesa 40—50 g, sadja 150 g, soli 15 g, kakaa 14 g.
V vseh teh hranilih bi dobili 76,7 g beljakovin, 374 g ogljikovih hidratov, 48,8 g tolšče, kar ustreza 2.311 kalorijam. Razen tega vsebujejo ta hranila: 1283 mg kalcija, 9875 enot vitamina A, 2026 mili joninke grama vitamina Bi in 76,2 miligrama vitamina C.
To kajpak ne pomeni, da moramo vsak dan sesti za mizo in pospraviti pod streho vsa ta hranila. Važno je; le, da dobimo vsak dan 70 do 80 gramov beljakovin, 50 do 60 gramov tolšče in 350 do 400 gramov ogljiko-yih hidratov, pa se bomo kljub omejenim obrokom hrane dobro počutili ir ostali zdravi.
Velemojstrska borba
SICILJANSKA OBRAMBA Dr. Aljehin—J. Foltys
Monakovo, sept. 1942.
1. e4, c5. 2. Sf3. d6. 3. d4, cd4. 4. SXd4, Sf6. 5. Sc3, gflt 6. Le2, ScG.
7. Sb3. [To in 7. Le3 sta običajni nadaljevanji v tej glavni igri zmajske obrambe.] Lg7. 8. 00 [Silno ostro je
8. f4], 0-0. 9. Khl [To je znana napoved bližnjega brezobzirnega napada z f4 in g4.] a6. [Crni bo delaven predvsem na damskem krilu in bo čakal na ugodno priliko za d6—d5L 10. f4, Dc7 [še boljše takoj b51. 11. g4, e6.
12. f5, Te8 [Polje f8 potrebuje lovec].
13. Lf4, Se5. 14. LXe5, de5. 15. g5, Td8. [Pridobi važen trenutek, da izprazni točko e8 za skakača.] 16. Del, Se8. 17. fg6.
Tu je Aljehin dolgo izbiral med igra-< nim in 17. f6; pozneje se izkaže, da bi bilo na drugo črnemu najbrže teže, najti zadostno obrambo, kakor v igri, čeprav moramo poudariti, da se je Foltys res odlično in hladnokrvno bra-| nil; približen potek bi lahko bil: 17.f6, Lf8. 18. Tf3, b5. 19. Dh4. Lb7. 20. Th3,| h6! 21. Tgl (ali vmes gh6, Kh7), Sd6. 22. Ld3 (Lf3, b4), Sf5, 23. Df2, Td7.
24. Se2, Tad8. 25. Tg2, Sd4. 26. SbXd4,; ed4. 27. Tg4 z grožnjo Tgh4 in žrtvijo na h6 ali h5 je zelo neprijetno za črnega.
hp6. 18. MS, h«.	1».	T»h4, Sa«.
20. Ti'3, L 1)7. 21. Tafl, Sfa! (.To odbije ost belemu napadu; na ef5 odgovori črni ef5! z grožnjama LXf3+ in e4.1 22. Df2, Td7. 23. Kgl, Sd4. [Ta skakač močno posega v igro.] 24. Th3, Dd8.
25. Dh4, Kf8. [Beli je nameraval 26. Dh7+ in DXg6.] 26. Sdl. [Svetovni prvak je uvidel, da so potrebne za na-, daljevanje napada nove rezerve.] Tc8. 27. Se3, SXb3! [črni že tu pripravlja odločilno žrtev kvalitete, ki mu zagotovi najmanj remis.] 28. ab3, Td4, 29. Tg3. [Da bo dama bolj prosta.], Tc7. 30. Dg4, Kg8. 31. Df3, f5. 32. h4j [Ta kmet bo pi*ekasen.l
TXd3! [Na to pozicijo je igral črai.I 33. cd3, DXd3. 34. Tdl, DXd4. 35. DXe4j LXe4. 36. S«4, Ld5. 37. Tc3, TX*S.' 38. bc3, o4. [Lovca sta zdaj tako močna, da mora beli enega takoj zameni*-, ti.] 39. Sf6+, LXfC 4*. gf6, IiXb3. 41. Td8+, Kh7, 42. Ta8. [Kmeta n brani lovee z e5.] eS! 43. TXa8, rfi» 44. hg5, Kg6. 45. Ta7! e5. 4«. Te7, Kffi. 47. g6, e2! 48. Kf2, KXg6. 49. TXeB; Usi. 5«. Te3, KXf6. 51. Te8, preprečuje, da bi črni kralj udaril na damsko krilo in zagotovi remis. Oba moj-; ;stra sta tu res prenehala s srditoi borbo za točko.