Štev. 42. V Ljubljani, v petek, 20. februarja 1942-XX Leto VII 12 k 11 o t n a poobla*čenks ca oglalevanfe (tall|sn«kree ts tujegr | UredntHvo la sprava &i>pttar|<>va fc Ljubljana | Concessiuoaria escIniiTB pei la pnbblidU d) provenienia ttallau Izvora limone PubbliciU ttaliana & A. Milana jjj Hedazione Ammimatrazione &opiltr|eti k Lobiaoa § ed satera Umooe fubbltcil* ttilUu & A. Milana Spedtatone la sbbonament« postala PoStntna plačana v gotovini Vojno poročilo štev. 628: Ogledniško delovanje v Cirenajki Uradno vojno poročilo st. 628. pravi: Vzhodno od M e k i 1 i j a so bili odbiti napadi angleških mehaniziranih patrol. Neugodne vremenske razmere so znatno ovirale letalsko delovanj'e. Neko naše ogledniško letalo je bilo na vzhodnem Sredozemlju napadeno po dveh lovcih in je enega sestrelilo ter se je, čeprav je bilo poškodovano, vrnilo na oporišče. Nemški lovci so v bitki na srednjem Sredozemlju sestrelili drugo angleško letalo vrste »Wel-lington*. Eno angleško letalo je strmoglavilo v morje blizu otoka DelIe'Correnti pri Sirakuzi. Štirje člani posadke, med katerimi je bil en oficir, so bi., ujeti. Prvi japonski letalski napadi na severno Avstralijo Nove akcijc na filipinskem otoku Luzonu in v Birmi — General Wavell, vrhovni poveljnik zaveznikov, ranjen Saigon, 20. febr. s. Avstralski ministrski predsednik Curtin je sporočil, da je severno avstralsko pristanišče Port Darvvin bilo včeraj popoldne drugič bombardirano po japonskih letalih in da je povzročena huda škoda. Manila, 20. febr. s. Oddelki japonske mornariške pehote so v sodelovanju z oddelki vojske, ki se bori na polotoku Batangu zoper od- Šanghaj, 20. febr. s. Ameriško uradno poročilo javlja, da je general Wavell, vrhovni poveljnik zavezniške vojske v jugovzhodnem delu Tihega morja, bil ranjen meri nekim japonskim letalskim napadom. General Wavell je zdaj nekje pri Soerabaji. Singapoore, 20. febr. s. Žtiri dni potem, ko je angleškim oddelkom narekoval pogoje za , ,, • __ vdajo, je vrhovni poveljnik japonskih oddel- delke ameriškega generala Mc Artluirj 'P ( kov lla Malaji, general Jnmašita, s svojim glav petnajstdnevnem obleganju napadli in unicm „i,„»„i,„i .. o:--------- trdnjavo in druge vojaške nnorave v Lingnu na vzhodnem bregu polotoka Batanga (na filipinskem otoku Luzonu). Bangkok, 20. febr. s. Japonski izkrcevajni oddelki so zasedli otok Bamboe, južno od Sin-gapooreja, in tam zasedli 20 velikih skladišč petroleja. 15 skladišč so dobili v roke na otoku a Bataan, ki leži pred pristaniščem Singapooreja. General Cavallero in hrvaški maršal Kvaternik prisostvujeta prisegi hrvaške legije nekje v Italiji Kvaternikova zahvala Mussolinijevim zaslugam za ustanovitev svobodne hrvaške države Rim, 20 februarja, s. Včeraj sta nekje v Severni Italiji vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil, maršal Kvaternik in načeln:k italijanskega generalnega štaba, general Cavallero, prisostvovala prisegi hrvaške legije. I oleg osebnosti, ki spremljajo maršala Kvaternika na njegovi poti po Italiji, so bili navzocni tudi hrvaška poslanik v Rimu, vrhovni nadzornik planinskih oddelkov in voditelj ital:janskega vojaškega odposlanstva v Zagrebu, general Oxilia. Po pregledu razvrščene oborožene legije, ki je imela tudi novo zastavo, katero ji je podarila italijanska vojska, je bil slovesni obred zaprisege. Potem je imel maršali Kvaternik vojakom kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da se mora na ta sveti dan zahvaliti N j. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju, da je z njuno pomočjo zdaj gost velike in močne Italije v mestecu, ki je v imenu italijanske vojske poklonilo hrvaško zastavo, s katero se morajo vojaki junaško boriti z« slavo domovine in za ]>og,lavn'ka. Gotovo je. da bodo vrli sinovi hrvaškega naroda držali prisego. Govor legio- narjem je konča'1 s pripombo, da pomeni, boriti se ob boku italijanske vojske, najvišjo čast. Legija je nato brezhibno korakala pred maršalom Kvaternikom in generalom Cavalle-rom. Po paradi je vrhovni poveljnik vseh hrvaških oboroženih sil sprejel poročila častnikov, katerim je izrazil svoje zadovoljstvo nad legijo. Zahvalil se je potem še italijanskem častnikom za njihovo sodelovanje ter med drugim tudi dejal, da Jadransko morje ni morje, ki bi ločilo Italijo in Hrvaško, pač pa ju veže ne samo tvarno, temveč tudi duhovno. Končno je poudaril, da je izključno Ducejeva zasluga, če je danes Hrvaška neodvisna in svobodna, ter da nihče ne sme pozabiti uiti ia trenutek na velikodušnost predsednika italijanske vlade. Poglavnikovi ciifji so znani in Hirvatje morajo stremeti za temi cilji z \eemi svojimi moralnimi in telesnimi silami, za blagor domovine. Eksc. Cavallero je imel nato kratek govor, v katerem je sporočil hrvaškim tovarišem pozdrav italijanske vojske, s čimer je sprožil val navdušenja za Duceja in poglavnika Strokovno mnenje o pololaju na vzhodnem bojišč in o bližnjih spomladanskih nastopih v Rusiji Berlin, 20. febr. s. Pristojni vojaški krogi so včeraj ugolovili, da ni več pričakovati nobene bistvene spremembe spremembe v položaju na vzhodnem bojišču. Zimsko bojevanje se je torej zaključilo ne samo z velikim nemškim uspehom, marveč je tudi zagotovilo priprave za zmagovit začetek ofenzive v bližajoči se pomladi. Velikanski boljševiški napori pozimi so se izjalovili. Rusi niso dosegli velikih taktičnih in strateških ciljev, o katerih je sanjal Stalin. Sovjetskim silam se ni nikjer posrečilo podreti nemške bojne črte, kaj šele da bi mogli nemške 6ile obkoljevati. Kjerkoli so napredovali, eo zasedali samo kraje, ki so jih Nemci hotč izpraznili, prave obrambne postojanke pa so ostale nedotaknjene in so danes trdnejše ko kdaj koli prej. Danes se vse bolj spreminjajo v napadalne postojanke. O tem naj priča usoda izpostavljenih ruskih postojank, ki segajo v mrtve snežne puščave. Te so namreč druga za drugo odrezane, potisnjene nazaj ali uničene. Siloviti boljševiški napori so zahtevali in še zahtevajo grozne izgube, in kar je še hujše, nenadomestljive izgube. Posledice bodo občutili v usodnem trenutku, ko bodo nemške in zavezniške sile zopet povzele svoje nezadržno napredovanje. Nemško vojno poročilo: Obkoljevanje na srednjem delu ruskega bojišča Hitlerjev glavni stan, 20. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so bili odbiti številni napadi nasprotnika. Na srednjem odseku so obkoljeni nadaljnji močni sovražnikovi oddelki. Navzlic obupnim poskusom, predreti obroč, so bili na zelo ozkem prostoru stisnjeni in bodo kmalu uničeni. Sovjeti so včeraj izgubili 44 letal, dočim pogrešamo le eno lastno letalo. V Severni Afriki obojestransko ogledniško delovanje. V vodah okoli Anglije so bojna letala podnevi poškodovala z bombami veliko trgovsko ladjo in potopila eno angleško stražarsko ladjo. Letala vojne mornarice so pred norveško obalo potopila angleško podmornico. Angleška letala, ki so preteklo noč priletela nad Nemčijo, so bila po protiletalskem topništvu prisiljena k umiku. Pomorsko topništvo je sestrelilo en angleški bombnik. Berlin, 20. febr. s. Pristojni vojaški krogi izjavljajo, da na leningrajskem bojišču v poslednjih dneh ni prišlo do večjih bojev. Ker je bilo vreme prav jasno, je nemško topništvo uspešno obstrelje- Zahodna francoska Afrika zasleduje z vso pozornostjo sedanji položaj in je pripravljena zavrniti vsak napad na njeno ozemlje, je dejal francoski državni tajnik za Zapadno Afriko Chapouli, ki 6e ta čas mudi v Vichyju. V čilski prestolnici 60 zdaj pogajanja med Španijo in Cilejem za morebitno ureditev rednega ladijskega prometa, ki naj bi se razvil preko Bueno6 Airesa. Siam je osnoval poseben odbor v okvira vlade, ki mu bo predsedoval predsednik siamske vlade, da bo organiziral in pospeševal indu-• 6trijeko proizvodnjo Siama. Odbor bo imel 17 članov. valo industrijske naprave v mestu. Na severnem odseku so nemški strinoglavci preprečevali bolj-ševiške napade. 17. februarja je na kraju, kjer je bila neka nemška divizija, prišlo do bojev, ki so trajali ves dan in v katerih se boljševikom kljub velikanskim naporom ni posrečilo vdreti v nemške vojne črte. Na srednjem odseku so se znova vneli vroči boji okrog nekega mesta, ki je bilo zdaj v nemških, zdaj v ruskih rokah. Naposled je prišlo v trdno nemško last. Na bojišču 60 našteli 1400 mrtvih boljševikov. Na nekem drugem kraju se je Nemcem po boju, ki je trajal tri dni, posrečilo obkoliti in uničiti skupino sovjetskih sil. Pri tem so zaplenili 100 sani, razne poljske kuhinje in mnogo vojnega blaga ter streliva. Na južnem bojišču so sovjetske sile med drugim napadle tudi pehotno četo iz Šlezije, a so izgubile mnogo mož, ne da bi kaj dosegle. Nemške izgube so bile neznatne in šleška pehota je v protinapadu zavzela važno višinsko postojanko. nim stanom vkorakal v Singapoore. Tokio, 20. febr. s. Agencija Domei poroča iz Birme, da je japonsko letalstvo na birmanskem bojišču izvedlo vrsto napadov na življenjska vojaška središča v severnem delu Birme ter uničevalo nasprotnikove vojne naprave. Bangkok, 20. febr. s. Rangoonski radio priznava, da napredujejo japonske čete od reke Bilina proti jugu k Pekutu. Tam so angleške oblasti v množicah začele zapirati prebivalstvo, ker sumijo, da ima večina zveze z Japonci. — Kako siloviti so boji, priča tudi uradno poročilo, ki pravi, da so znatni angleški oddelki Spomini na junaštva divizije »Pasubio« v južni Rusiji Sofija, 20. febr. s. Uradni list »Večer« je objavil članek, ki je posvečen italijanskemu ekspedicijskemu zboru. Pisec v njem poudarja, da ima navzočnost italijanskih čet na sovjetskem bojišču ne samo moralno veljavo, temveč tudi stvarno važnost. Nato popisuje slavna dejanja italijanskih pehotnih divizij in zračnih sil ter zmagovito udejstvovanje divizije »Pasubio«, ki se je ovenčala s slavo pri Nikolajevu in Dnjepropetrovsku. Oriše tudi delo divizij »Pasubio« in »Torino« pri Kar-nodki, kjer sta docela uničili sovjetske divizije, zajeli 8000 vojakov in se polastili ogromnega plena. Članek ob koncu poudarja veliko hrabrost, duh požrtvovalnosti in presenetljivo prilagodljivost italijanskih vojakov na ruskem bojišču, same odlike, ki jih je svečano potrdilo tudi vrhovno nemško poveljstva Izjave o angleških pomorskih težavah Rim, 20. februarja, s. Lord Alexander je dal več izjav za agencijo Reuter. Tri od teh se splača omeniti in poudariti, ker osvetljujejo položaj. So pa: 1. Lord Alexander je pojasnil dolge in trde boje, ki jih je angfleško brodovje moralo neprenehoma prestajati z »močnim italijanskim brodovjem«. Prvič se je zdaj zgodilo, da je stari lord, ki je očividno pozabil, da je v svojih prejšnjih govorih pripisoval manj važnosti italijanski mornarici, dal takšno ipriznanje moči italijanskega brodovja. 2. Tudi lord Alcxander je potrdil, da An-g*lija čuti žive simpatije do boljševizma in da stori vse, kar le more, da bi boljševizem podprla v njegovem boju proti Evropi. 3. Lord Alexander je povedal, da je nesreča pr LPearl Harbourju, ki je zadela angleško-ameriško pomorsko silo po hudih izgubah, katere je pretrpelo angleško 'ladjevje na Atlantiku, na Sredozemskem in Egejskem morju, zlasti pa še v Grčiji in na Kreti, izprevrgla pomorsko vojskovanje britanskega imperija in ameriških Združenih držav. V pomorskem vojskovanju pridejo v poštev resnične ladje, ki še plovejo, ne pa tiste, ki jih ni več in ki počivajo da dn>u moria »*•'. pa so v popravilu. Začetek razprav proti krivcem francoskega zloma ' Vichy, 20. febr. s. Včeraj se je v Riomu začela razprava zoper bivšega vrhovnega poveljnika francoske vojske generala Gamelina, zoper bivša predsednika vlade Daladierja in Bluma ter druge osebnosti iz bivših francoskih vlad. Po branju obtožnice so zasliševali generala Gamelina, ki je dejal, da odklanja odgovor na kakršnokoli vprašanje, ki mu ga ho postavilo sodišče. Zatem so zasliševali Leona Bluma, ki je trdil, da je krivdo za vse, kar se je v, Franciji zgodilo, treba pripisovati izključno vojaškemu poveljstvu in je dostavil, da spričo tega, ko general Gamelin molči, izgublja proces v Riomu vsak smisel. Za Blumom so zasliševali Daladierja, ki je tudi zvračal vso odgovornost za poraz Francije na vojaško poveljstvo. Zatem Je bila razprava odlo-■ žena do danes Horthyjev sin -soglasno izvoljen za podregenta Madžarske Budimpešta, 20. febr. 6. Stefan pl. Horthy, najstarejši sin državnega upravitelja admirala Horthyja, je bil soglasno izvoljen za stalnega madžarskega podregenta. Mladi Horthy je že prisegel in bo brž prevzel posle. Slovesne seje madžarskega senata in zbornice, na kateri so Horthyjevega sina izbrali za podregenta, 6e je udeležilo čez 500 senatorjev in poslancev, ki 60 V6i nosili značilne zgodovinske narodne noše. Navzoč je bil poleg vlade tudi ves diplomatski zbor z italijanskim poslanikom Anfusom ter nemšikim poslanikom von Jagowom na čelu. Predsednik vlade je sporočil, da 6e je regent Horthy odpovedal zakoniti pravici, da bt sam izbral tro- jico, iz katere bi zbornica izvolila podregenta. Zaradi tega naj zbornica 6ama izbere kandidata. Ogromna množina senatorjev in poslancev se je odločila za regentovega sina Stefana Horthyja, tako da volitve sploh niso bile potrebne. Izvolitev novega podregenta je bila sprejeta z burnimi manifestacijami. Predsednik vlade je potem odšel v kraljevi grad ter je državnemu upravitelju Horthy-ju sporočil izvolitev. Državni upravitelj je nato prišel v zbornico ter prisostvoval prisegi novega podregenta, katerega so pri prihodu navdušeno pozdravili. Podregent se je priklonil 6vojemu očetu ter izrekel prisego. Od tega trenutka je njegova prejasna visokost Stefan Horthy prevzel posle madžarskega podregenta. 48 ur odbijali japonske pehotne, topniške in strmosrlavske napade, dokler niso bili čisto uničeni. Bivši iraški ministrski predsednik sprejet pri Duceju Rim, 20. febr. s. Duce je v navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana sprejel iraškega ministrskega predsednika Rašida Alija el Kailanija, ki je lani v maju kot predsednik vlade vodil boj iraškega ljudstva zoper angleški napad. Med razgovorom so v duhu največje prisrčnosti in prijateljstva pretresli vprašanja, ki se tičejo bodočnosti Iraka in splošno bodočnosti arabskih pokrajin na Bližnjem vzhodu, katere imajo zasedene Angleži. 40.000 novih rezervnih častnikov Rim, 20. febr. s. Duce je sprejel kr. vis. kneza Piemontskega, ki mu je poročal o delovanju šol za rezervne častnike, katerih tečaji so se končali te dni in dali več kakor zadovoljive uspehe. Deset tisoč mladih rezervnih častnikov, prihajajočih iz vseučil. fašistovskih organizacij, je po strogi, dvanajstmesečni pripravi prešlo v tri vojaške stopnje: od navadnega vojaka do narednika in do kadeta ter si pri tem izoblikovalo značaj in dobilo potrebno tehnično in strokovno pripravo. Za njihovo pripravo je zlasti skrbel knez Piemontski kot vrhovni nadzornik pehote in to z obiski, nenadnimi nadzorovanji ter navzočnostjo pri skušnjah. Ta mogočna skupina deset tisoč častnikov stopa zdaj v vrste vojske, da bodo vzgajali nove velike enote, ki so že sestavljene ali pa se sestavljajo. Druga skupina 30.000 častnikov bo pripravljena v prihodnjih mesecih. Vsega se torej pripravlja 40.000 novih rezervnih častnikov na to. da bodo z visokim vojaškim in fašistovsklm duhom izpolnili svojo nalogo in poslanstva Maršal Kvaternik v avdienci pri vojvodu Spoletskem Zagreb, 20. febr. s. Hrvaški listi prinašajo na prvi strani 6like epoleteke vojvodske dvojice, določene la hrvaški prestol, in sicer v zvezi z avdienco, ki je je bil pri vojvodskem paru deležen maršal Kvaternik. Listi poročajo o dolgem in prisrčnem pogovoru med vojvodsko dvojico in maršalom Kvaternikom ter njegovim spremstvom. Vesti 20. februarja Na progi med Allahabadom in Cawnporeom v Indiji sta trčila vlaka. 14 ljudi je bilo ubitih, 25 pa ranjenih. Iz Lizbone poročajo, da je Roosevelt dovolil nadaljnje posojilo sovjetski Rusiji, ni pa hotel dati izjave o višini tega posojila. Dve vodilni ekvadorski politični stranki sta objavili skupen proglas, v katerem zavračata pristanek na tako zvano kompromisno uredi-ter 6pora s Perujem, ki je bil dosežen v Riu de Janeiru in pravita, da bi pomenila taka rešitev 6pora za Ekvador pravo narodno katastrofo. Iz Lizbone poročajo, da je ameriški senat odobril dodatni vojaški kredit 32 milijonov dolarjev in kredit 163 milijonov dolarjev za civilnc obrambo. Angleški časopis »Daily Mail« je močno zaskrbljen zaradi Indije in pravi, da je treba imenovati novega tajnika za indijske zadeve, ki bo lahko na mestu z vso naglico reševal nujna vprašanja. 30.000 ljudi je zaposlenih v ameriških avtomobilskih ropotarnicah, kjer prebirajo zavrženo staro železo, poročajo iz Stockholma. Ameriške oblasti pravijo, da bodo v teh skladiščih, kjer leži nad 30 milijonov starih avtomobilov, dobili kakšne 3 milijone ton raznih industrijskih surovin. Na londonski borzi so padli tečaji delnic avstralskih rudnikov, iz katerih črpajo zlato, ker pravijo, da bodo avstralski rudniki zaradi vojne na Tihem morju ustavili delo, piše londonski list »Daily Telegraph«. Ko so Japonci zasedli Palenbang, so se njihovi padalci _ spustili na zemljo s papirnatimi padali, kar je napravilo v Londonu velik vtis. Tudi orožje so spuščali s papirnatimi padali. Pri raziskovanju nemškega torpeda, ki so ga našli na obali otoka Arube v obližini Venezuele, so bili ubiti 4 Holandci, tri druge osebe pa ra-njene, poročajo iz Newyorka. Ko je angleška podmornica dne 5. maja lanskega leta potopila veliko francosko ribiško ladjo »Notre Dame du Chatelet«, je po dosedanjih ugotovitvah utonilo 23 mornarjev; rešila sta se samo dva mornarja in častnik Leroux, Iz Buenos Airesa javljajo, da je neka nemška podmornica ponoči napadla tri petrolejske ladje pred otokom Arubo v Antilih in jih potopila. Nato pa je obstreljevala čistilnice družbe Standard Oil. Neka druga petrolejska ladja pa je bila torpedirana pri Wilen-stadtu, prestolnici Curacaoa, a čeprav je bila hudo poškodovana, je vendar še ušla. Nemški listi poročajo, da je bilo v zadnjih bojih v Severni Afriki ujetih 800 angleških vojakov, ki so imeli pri sebi zastave s kljukastim križem. Ujetniki so pravili, da so jim take zastave dajali angleški častniki in iim ukazali, da morajo z njimi mahati, če bi se bližali nemški strmoglavci. To so Angleži že delali na Kreti. Hude zlorabe zastave in kršitve mednarodnega prava jim torej ni mar. • Portugalska je odposlala nove Sete na Mccarobik i i Timor »Evgenij Gnjegin« spet v naši Operi Judi letos se je uprava narodnega gledališča v Ljubljani odločila uprizoriti Čajkovskega opero »Evgenij Unjegin«. la opera je ena najlepfiih stvaritev Čajkovskega. l'ovsod je z neko gotovostjo začrtan obris osebne karakteristike in njenih posameznih členov. Iskrenost doživetja in lepota izraza nam v tej umetnini zapuščata najgloblje vtise. Zal pa današnja uprizoritev ni ne v režijski niti v muzikalni izvedbi ustrezala oni umetniški višini, ki naj bi v poslušalcu razkrila vse lepote izvajane umetnine. Gospodu režiserju Debevcu že takoj v prvem dejanju ni uspelo ustvariti gradacije dejanja same-jja kot celote, kakor tudi ne režijsko pravilno izdelati detajle. Mislim, da je že takojšnje začetno razpoloženje zgrešeno, kakor tudi ni pravilno za-niti mentaliteta nastopajočega zbora niti njegova igra. V drugi sliki prvega dejanja nastopi gdč. lieybalova skoraj sama. Naloga režiserja bi bila, da bi ji podčrtal več mladostnosti, skoraj otročjosti, z eno besedo, postaviti bi bilo treba lik naivne, nedolžne deklice na deželi, v kateri skoraj do bolesti prekipva latentna energija prvo ljubezni. Iretja slika pa je pravtako zelo pomanjkljivo izdelana. Drugo dejanje -je na splošno nekoliko boljše, šele tretje dejanje nam je nudilo v svoji drugi sliki res dobro igro, kar gre tudi največ na račun zrelih igralcev. Gdč, Heybalovi je uspelo tu ustvariti »ijaj«n lik zrela žene, g. Primožič pa je izdelal izredno posrečeno kreacijo neuravnovešene obupane duše, medtem ko sicer v celoti dogajanj ni ugajal, ker ni bil pravilno izbran za to vlogo. Muzikalna plat pa je bila ponekod tako pomanjkljivo izdelana, posebno pa tam, kjer so bili kakršni koli vložki zbora s spremljavo orkestra, da je * tem umetnina mnogo izgubila. Gospodu dirigentu Neiiatu bi bilo priporočati predvsem pre-ciznejšo izdelavo orkestra in to predvsem v dinamičnem pogledu, medtem pa bi bilo treba položiti večjo pažnjo tudi na intonančnost pevcev, kakor tudi na njih prednašanje vsebine pčtega teksta. V prvem dejanju ja bila roka, ki je izbirala ■vloge, gotovo najnesrečnejša pri oni — Larine, ki jo je pela ga. Poličeva, Brez dvoma pa je bil višek lepega petja in dobre igre osredotočen v izvajanju vloge Lenskega, ki ga je podal gospod Sladoljev Anton. Posebno dolgi spev ie drugega dejanja, ki smo ga slišali že iz marsikaterega grla, je bil izredno umetniško doživet, podan s polno tolika lepota, kot smo ga v Ljubljani le redko vajeni čuti. Druga najboljša peta vloga pa je bila brez dvoma gdč. Heybalova, ki je pela partijo Tatjane. Namesto obolelega g. Lupše, katerega poznamo še od prejšnjih zadnjih uprizoritev »Onjegina« kot izredno uspelega kneza Gretnina, je nadomestoval zaradi v zadnjem trenutku nastopivše obolelosti mojster Betetto, ki je zopet pokazal svojo veliko igralsko rulino in nepogrešljivost v našem teatru. Onjegina pa je pel gospod Primožič, ki je sicer dober igralec in pevec, vendar pa rou ta vloga ne pristaja. Nastopilo je še več drugih pevcev in pevk, ki pa niso imeli važnejših vlog. Zbor pa niti igralsko niti pevsJco ni dal tega, kar bi bilo predpogoj za kvalitetno umetniško ustvaritev. Plesi pod vodstvom koreografa g. inž. Golovina so bili delno dobri, vendar bi se na to snov dalo narediti še marsikaj drugega (n. pr. ples žanjic iz I. dejanja). Scena pa je bila od prejšnjih boljša, le v prvem dejanju precej moti drevo, ki zakriva pogled skoraj vsej desni polovici poslušalstva, kar pa je bolj prepuščeno rešitvi režiserja kot pa scenografa. Najboljši so prejeli številne šopke in želi obilo priznanja v obliki ploskanja na odprti sceni (posebno Sladoljev) in pred zastorom. Včeraj pa Je bila že prava odjuga Ljubljana, dne 21. febr. Dolgo časa se je mraz upiral prodirajočim toplejšim vetrovom in jih kar ni hotel pustiti do veljave. Vsak dan je bilo pričakovati, da bo končno prevladal v ozračju jug. Včeraj se je to v polni meri posrečilo. Bilo je nenavadno toplo. Živo srebro je poskočilo kar za nekaj stopinj nad ničlo, posebno v popoldanskih urah. Sneg po cestah in strehah se ja pričel tajati. Hodniki so bili blatni in mokri. Na cestah pa je bila prava poplava, posebno lam, kjer je cestni promet velik. Mestni delavci so včeraj hiteli kopati sklade snega po najprometnejših ljubljanskih ulicah, ki so jih vozniki odvažali, ali pa so jih delavci metali v kanalizacijske rove, kar je seveda še najbolj prikladno. Tako so včeraj očistili ža skoraj vso Šelenburgovo ulico in še nekatere najbolj važna ulice v središču mesta. S streh, kjer so žlebovi pokvarjeni, je voda curljala na mimoidoče. Sicer to ni zameriti hišnim posestnikom, kajti pri najboljši volji, ki so jo morda imeli, niso mogli še odtaliti zamrzniene vode, ki se je nabrala v odtočnih žlebovih. Ljubljanski kleparji, ki imajo nalogo odtaliti strešne žlebove, res da ne zmorejo vsega naenkrat, kajti hiš je v mestu le preveč, da bi utegnili spraviti vse v red. Danes ponoči je sicer spet malo pomrznilo, vendar pa mraz najbrž ne bo držal, kajti po dimu Novice iz Države Italijanska ovčjereja. Ovca jc prevažna žival za mnogokaterega italijanskega kmetovaJca ali kočarja »Srednja in Južna Italija poznata v največji meri ko/o in ovco, kajti ti dve živali eta zadovoljni s skromno hrano in nista tako izbirčni kakor govedo ali konj. Vsega skupaj je bilo lansko leto po uradnih seznamkih okrog 10 milijonov gilav ovc pri 308.000 rejcih. Prirastek je bil vsako leto dober, vendar je čas prinesel potrebo, da se tudi na tem področju pospeši napredek, po eni strani poviša pridobitek volne, po drugi strani pa večja količina mesa za ljudsko prehrano. Statistike povedo, da rede največ ovac v Abrucih. kjer rede skoraj 40% vseh italijanskih ovac. Kot zadnja stoji zaznamovana na' statističnih seznamih Sicilija, na katero odpade le 5.5% vseli ovac. Razvitek zavarovalstva v Italijh V zadnjih 20 letih se je vzporedno z drugimi gospodarskimi panogami uspešno razvijalo tudi zavarovalstvo. Tudi ta panoga je uživala veliko pod-iporo vlade. Leta 1922. so imeli vsi zavarovalni zavodi zn 107 milijonov osnovnega kapitala, do-čini so ga leta 1938. izkazovali že 688 milijonov. Rezervni skladi so se dvignili od 64,8 na 921.7 milijona lir. Pred dvajsetimi leti je znašalo število življenjskih zavarovanj 54^2.622, šestnajst let kasneje pa že 2,769.320. Celotni zuvarovnlni sodeč, piha spet rahel jugovzhodnik, ki bo spet prinesel tople vetrove. Tudi številnim prijateljem ledene ploskve bo kmalu odklenkalo. Včeraj je sicer še bil led, če pa bo odjuga še nekaj dni, pa bodo dali lahko svoje drsalke spet za leto dni v kot. Drsanja je bilo letos dovolj in drsalci so se gotovo naužili zimskih radosti. Raročajte Slovenski dom! Sadne škodljivce je treba vztrajno zatirati Vsaka koristna rastlina ima svoje ljubitelje in tudi sovražnike. Posebno sadno drevje ima brez števila sovražnikov, ki ovirajo sadno rastlino v razvoju in rasti. Strokovnjaki sadnik rastlin se že mnogo let trudijo in povsod poučujejo, kako naj se varujejo sadne rastline poškodb, ki jih povzročajo razni škodljivci. Toda le malokoga so se doslej prijeli dobri nauki. Malokdo se prav zaveda, kako velika je gospodarska škoda, ki jo povzročajo razni škodljivci za mnogo milijonov lir. Znano j«, da ima na rast drevja velik vpliv predvsem zemlja, podnebje, vremenske nezgode itd. K vsem tem nadlogam se priključijo še razni škodljivci, raslinskega in živalskega rodu. Predvsem je pa treba gledati na zdravje sadnega drevja. Zdravje je temelj za vsako živo bitje, tudi za sadne rastline. Dandanes imamo mnogo sredstev, da lahko fiviq ,r iiq file Koliko je Ljubljana lani porabila pitne vode t Voda iz mestnega vodovoda je zdrava in cista, pa tudi dovolj je je Ljubljana, 20. februarja. tu snago Ijurlt In za kar vse se voda uporablja, je značilno, koliko vode naše mesto porabi v posameznih leti h. Znano je Ž3, da Ljubljančani radi uporabljajo uuiQ£0 vode, pa najsi bo to za pranje ali umivanje ali v druge namene. Poraba vode iz mestnega vodovoda je za naše mesto precejšna, kakor bodo povedale številke. Hvala Bogu je vode dovolj in še na pretek. Bati so nam zanjo ni treba. Voda iz mestnega vodovoda je v kemičnem, bakteriološkem in fizikalnem pogledu brez sleherne napake in je znana kot dobra. Voda je torej neoporečna. Lansko leto se je ludi vodovodno omrežje ljubljanskega vodovoda povečalo za 1238ni, kar priča, da je bil lani skoraj v vso novoaidane hiše napeljan vodovod. Celotno vodovodno omrežje ljubljanskega vodovoda je zdaj dolgo 181.176.73 m. Na vodovodno omrežje mestnega vodovoda je bilo lansko leto priključenih 118 stanovanjskih poslopij. Skupno na vodovodno omrežje priključenih hiš ob zaključku lanskega leta je bilo 6*201 ald 88.9% vseh hiš v našem mestu. Povprečna dnevna poraba vode v Ljubljani pa je znašala 17,805.1001 vode. Seveda je bila poraba vode v poletnih vročih mesecih znatno večja kakor pa v zimskih mesecih. Skupno je bilo lanskega leta naSrpane vode 6,498.881 m3. Na vsakega ljubljanskega meščana je lansko leto od celotne i«5rpane količine odpadlo 69.491 m* vode, dnevno pa jc bila poraba za vsakega prebivalca ocenjena na 1901. Iz zdravstvenih razlogov Je nujno potrebno, da se ljubljansko vodovodno omrežje še bolj razširi, tako da bo imela res vsaka hiša svoj vodovod in da bodo nekatere, predvsem predmestne hiše opustile porabo vode ie raznih domačih vodnjakov in črpalk. Iz javnih ozirov je torej treba preskrbeti zdravo pitno vodo tudi tistim hišnim posestnikom v raznih mestnih predmestjih, ki si sicer ne morejo napeljati vodovoda zaradi velikih izdatkov, ki jih napeljava stane. Da je ljubljanska plina voda zdrava, zalo skrbi predvsem mestni fizikat, ki Lina pod svojini nadzorstvom tudi še vse obstoječe vodnjake na področju vsega mesta. Vse tiste vodnjake, pri katerih se pokažejo neadraivi znaki, mestni fizikat počasi ukinja. Nezdravo pitno vodo fizikat tudi še posebej označi i napisom »Nepitna voda«. V tesni zvezi z vprašanjem zdrave pitne votle je seveda tudi preskrba različnih živilskih obratovalnic z zadostno količino zdravju neškodljivega ledu za ohlajevanje različnih življenjskih potrebščin. Že leta 1937. je mestno poglavarstvo na podlagi uredbe o nadzorstvu nad viri zdrave pitne vode izdalo pravomočno prepoved za izdelovanje ledu in uvoza ledu sploh, ki bi bil pripravljen iz nezdrave in nečiste vode. Izdelovanje, uvoz, kakor tudi način uporabe ledu za hlajenje je pod stalnim nadzorstvom mestnega zdravstvenega fimkata. Umetni led do zdaj v večjem obsegu proizvaja le mestna klavnica, nele za lastno uporabo, ampak tu
  • o v Rimu sestanek veletrgovcev z živili kjer bodo razpravljali o zelo važnih vprašanjih glede razdelitve živil na debelo, glede razmerja med proizvodnjo in prodajo na debelo, _ glede trpvine z raznimi vrstami sira, masla in sladkorja. Sedanji portugalski predsednik je dobil pri predsedniških volitvah 822.802 glasova od 906.880 vpisanih glasov, torej 90.7 odst. Domei poroča, da jc londonski poziv Indiji, naj imenuje svoje zastopnike v britansko vojno vlado in vojni svet za pacifiško bojišč**, obupno prizadevanje Anglije, ki bi še v poslednjem hipu rada rešila usodo imperija. Glavni poveljnik angleško-anieriškcga brodovja na južnem Tihem morju admiral Thomas Uart je bil najbrže ubit na krovu vojne ladje »Hudsone med pomorsko bitko dne 4. februarja ob obali otoka Jave, poroča Domei po še nepo-trjoiuh poioCilih iz Šanghaja. 20. februarja se bo sešel avstralski parlament na tajno 6ejo, na kateri bo razpravljal o vtijueui položaju na Tihem morju. Na Švedskem bodo zgradili med Kristinebcrgom in Bolidonom najdaljšo žično železnico ua svetu, l>o kateri bodo prevažali železno rudo. Proga bo dolga 100 km in bo veljala 12 milijonov švedskih kron. Promet med Turiijo in Bolgarijo bo obnovljen šele po dvomesečni zamudi zaradi silnega mraza. Obnova mostov čez reko Marico in Ardo, ki vežeta Turčijo z Bolgarijo, je morala biti začasno prekinjena. Voda je nanesla velike količine ledu posebno na krajih, kjer so naprave za popravo mostov. Japonski padalci, ki so zar*ell Palembang na Sumatri, so se urili za take napade več let in so bili navezani le sami nase, je dejal nadzornik japonskega letalstva general Dohara. Na Malaji se jo do sedaj prijavilo 30 do 40.000 ljudi za svoljodno indijsko armado, kateri poveljuje kapitan Mohan Singh, poročajo iz Bangkoka. Angleška posadka, ki je branila Singapoore, je štela po predaji 60.000 mož. 15.000 vojakov jc pripadalo ožji angleški armadi z angleških otokov 18.000 je bilo Avstralcev, ostali pa Indijci. Angleška spodnja zbornica je dovolila 1.300.000 funtov sterlingov za potrebe angleške radijske propagande. Iz Šanghaja poročajo, da namerava Cangkajškova vlada obnoviti diplomatske stike 6 Perzijo in Irakom. / Japonske oblasti v Šanghaju odločno zavračajo poročila o tem, da bi bili japonski orožniki ustavili štiri ameriške časnikarje ter jih na mestu ustrelili "Earl Dcrr Bigger» U¥!R 631 Jayncs je okleval. »Dobro, toda zame to ne bo posebno laliko. ’ Če pa vi smatrate za pravilnejše, ne bom storil nič. Ali bi še kaj radi?« lf H »Ne, hvalo. Vi ste mi dali odlične podatke. Zdaj grem z | novim pogumom na delo.« | Ko je čakal na dvigalo, je Chan znova premlel vse, kar je »No in potem sem šel k njemu in ga vprašal, kaj bi rad od bil slišal. Ali je to resnica? Morebiti. Bil« jc sicer silno zanimiva mene. Popolnoma mirno me je gledal v obraz in mi rekel, da izjava in bogve, ali bi si jo mogel Anglež kar na lepem izmi- je prišel le zato, da bi poravnala najin spor. Midva naj bi se sliti? Kazalo je, da je mož nekoliko počusen in okoren v svojih spet spravila. Po njegovem mnenju da ni prav nobenega razloga mislih in je vedno odšel v 6amoto, da je mogel sam s seboj za kakršen koli spor in nesporazum med nama. To naj bi bilo mirno premisliti vse dogodke. Ali bi mogel ta... Charlie je glo-tudi v smislu želja Shelah Fane. Jaz bi ga bil najrajši vrgel boko vzdihnil. Toliko ugank! skozi okno pa sem se le obvladal. Da bi ga preskusil, sem mul Tiho je stopil iz dvigala v spodnjem hodniku in najprej ponudil cigaro. ,0 ne, lepa hvala/ mi je rekel. >Nc kadim/ (previdno pogledal po kotih. Ker se mu je zdel zrak čist je Medtem pa je kar naprej drdral o miss Fane, kateri bi naj stopil v urad. »Ali je mr. Tarneverro odšel?« je poizvedoval, bilo gotovo po godu, če bi midva spravila z dnevnega reda tisti | Uslužbenec je prikimal. »Da, pred nekaj minutami je na- spopad. Bil sem hladen, toda vljuden. Dal sem mu celo roko. Ko glih korakov odšel.« je odšel, sem v miru vso stvar še enkrat prekuhtal. Iz kakšnega »Uvala lepa!« je rekel Charlie. namena je le mogel vzeti cigare?« Ko je zdaj zagledal svojega šefa, ki je vstopal, je skočil »Kakor sem rekel, si pri tem nisem mogel »priti na j&sno. hitro k njemu in ga pozdravil, potem ga pa potegnil v skrit Zdaj mi je seveda prav vse kot na dlani. Zavzel se je, da vas bo kotiček, kjer sta neopazno lahko govorila, speljal na napačno sled. Toda, gospod komisar, kakšno korist »Za kaj gre prav za prav?« se je živahno zanimal šef. pa ima konec koncev od toga? Ali ni tu možen le en sam od- »Za velike reči.« je odvrnil Chan. »Ime mr. Tarneverra sc govor: On sam je izvršil zločin nad Shelah Fane?« vedno pogostejše pojavlja pri mojih preiskavah in zato uživa Chan je skomizgnil z rameni. »Prav rad bi se priključil temu zdaj njegova oseba mojo največjo pozornost.« naziranju, toda, žalibog, vidim preveč ovir. Med drugimi: po- »Tarneverro!« je pritrdil šef. »Ta mož se mi je vedno zdel ipoln in nepobiten alibi.« sumljiv. Kaj je z njim?« »Ah, za vraga, pa kaj še povrhu,« je vzkliknil Jaynes. »Zvi- »Najprej,« je odgovoril Chan, »razume kitajsko.« Poročal j učen človek si ga dobi v majhnim trudom. Kakšne dobrote je je o svojem razgovoru ?. vratarjem, ki je njegove misli spravil hotel tisti mr. Tarneverro pripraviti meni, pa šele zdaj dobro na čisto nov tir. »Toda od takrat, ko sem vas poklical na telefonu, uvidevaml« je rekel. »Ce ga dobim v pest...« |s« je pojavilo mnogo važnejših znakov,« je pristavil in ponovil *Ce ga boste epet videli, se boste do njega popolnoma mh-no Jaynesovo pripoved o tatvini cigar, vedli!« ga je prekinil Chan. Namreč, £e bi zares radi pomagali I Šef je tiho zažvižgal skozi zobe. »Pred ciljem smo, Charlie!« u#ii gnjglutM lic vzkliknil. I Chan je skomizgnil z rameni. »Vi pozabljate na Tarneverrov alibi-« | »Ne, tega pa ne. To vam bom kasneje ipovedal. Sicer pa, če boste kje srečali oni stari avstralski par, ju za kratek čas za | držite. Naročil sem, naj prideta k meni v pisarno, ker ne bi rad tu govoril z njima. V uradnem okolju ju bomo inorda lažje pripravili do tega, da bosta govorila. In zdaj: Kaj mislite storiti?« j »Rad bi,< jc odgovoril Chan, »temeljito preiskal Tarnevcr. rovo sobo.« Šef je nagrbančil čelo. »To se ne bi dalo zlahka spraviti v sklad z našimi pravili, Charlie. Ne vem, kaj bi. Ko pa nimamo prav nobenega znaka...« »Prav zaradi tega sem vas naprosil, da pridete sem. Mož vaše avtoritete kaj takega že lahko ukaže. Za seboj bomo pu-' stili vse tako, kakor bomo dobili, in Tarneverro ne bo izvedel o tem čisto nič.« »Kje je zdaj?» Charlie je pojasnil, kako ga je izvabil iz hotela. Sef je z odobravanjem prikimal. »To je bil dober domislek. Počakajte torej tu, jaz bora pa govoril z ravnateljstvom.« Čez kratek čas se je vrnil v spremstvu visokega, slokega moža s svetlimi lasmi. »Vse v redu,« jc naznanil šef. »Ali ne poznate Jacka Murdocka, Charlie? Ta bo šel z nami.« »Mr. Murdock je moj stari prijatelj,« se je zasmejal Chan. »Kako gre, Charlie?« je rekel Murdock. Svoj čas je bil policaj, zdaj pa je bil nameščen kot hotelski detektiv. »Vesel sem, da sem vedno zdrav!« Stopili so po stranskih stopnicah v prvo nadstropje. Ko je Murdock odprl vrata in 60 stopili v Tarneverrovo sobo, je hotelski detektiv vprašujoče pogledal Chana: »Alj bi nam radi pregnali naše najodličnejše goste?« Chan se je nasmehnil. »To se bo ga Se videlo.« Java - srce bogate Nizozemske Indije Dežela, ki v njej tujca mika tisoč in tisoč stvari Otok Jflva. kjer so so po zadnjih vojnih poročilih t Daljnega vzhoda tudi že na neki točki izkrcali Japonci, je najvažnejši, čeprav ne naj večji oiok Nizozemske Indije, in tudi tisti, na katerem ima svoj sedež vlada vsega ogromnega nizozemskega otoškega imperija, kamor zdaj od vseh strani pritiska japonska vojska. Java spada k tako imenovanemu Sundske-mu otočju ter meji na severu na Javansko morje, na jugu pa na Indijski ocean. Meri 127.186 štirijaških kilometrov in ima podolgovato obliko, prav tako kot zahodno od nje ležeč« in neprimerno večja Sumatra. Java je nekak Sumatrin rop. Ozemelj«ke značilnosti so dokaj raznovrstne. Java je po veliki večini gorata dežela, zlasti v srednjem delu. Na njej še vedno | niso ugasnili številni ognjeniki, katerih vrhovi segajo tu in tam do 3500 m visoko, torej ne dosti nižje kot ognjeniki na Sumatri. Po goratem svetu se razprostirajo bujno zaraščeni gozdovi, bogati fa dragocenem lesu, dočim so nižje ležeči predeli skoraj povsem obdelani. Posebno na tistih krajih je zemlja izredno rodovitna, kjer se odlaga ognjeniški prali, to dragoceno gnojilo, za katerega tako vestno skrbi narava sama. Naj rodovitne jši je torej svet v neposredni bližini delujočih ognjenikov. Podnebje na Javi je tropsko, vroče in vlažno. Prebivalstvo se je v zadnjem stoletju na Javi neverjetno pomnožilo. Leta 1850 je tam živelo komaj 10 milijonov ljudi, danes pa jih je že 43 milijonov, če računamo k Javi še otoček Madura ki v upravnem oziru spada k njej. V tej številki je vštetih kakšnih 600.000 Kitajcev, 53.000 drugih Azijcev raznih narodnosti tcir 124.000 Evropejcev, med katerimi tvorijo veliko večino Nizozemci. Ker otok ni velik, mora biti prebivalstvo izredno gosto naseljeno, če ga je toliko. Na štiri jaški kilometer pride povprečno kar (j80 ljudi. Menda res nikjer drugod več niso ljudje tako gosto naseljeni kot na Javi. Holandska vlada je zato skušala doseči s primernim; ukrepi, da bi se čim več ljudi z Jave preselilo na Sumatro, kjer je prostora zanje več ko dovolj. G'lavna javanska mesta so: Bata-vija, sedež vlade, s 550.000 prebivalci; Sura-baja (337.000), Semarang (220.000), Bondoeng (166.000) in druga. Na 6everni strani liatavije se dviguje Buitenzorg, kjer stoluje generalni guverner Holandskega otočja. Otok Java je tudi na pr id el k ihvl z redno bogat. Tu pridelujejo obilo riža, čaja, kave, tobaka, kokosovih orehov, banan, ananasa, kavčuka in drugega. Torej res prava »Indija Koromandija.. < Proizvodnja kina, iz katerega pridelujejo kinin, je skoraj izključno javanski monopol. Java daje 94 odstotkov te dragocene zdrav rine rastline na svetu. K izkoriščanju plodne zemlje na Javi so znatno prispevali tudi Italijani, ki imajo tam večje nasade čajevca iu nekaterih drugih kulturnih rastlin. Mnogo ima otok Java tudi rudnin, toda to zemeljsko bogastvo je tako rekoč šele komaj načelo. Dobavlja petrolej, premog, zlato, srebro, pa tudi demantov je precej. Zdo je razvit ribolov. Java ima zelo gosto železniško omrežje. Vseh železniških prog je tam 5500 km, kar je za razmeroma majfeen otok (če ga primerjamo s Sumatro) res mnogo. O Sumatri smo zadnjič rekli, da ima le 1700 km železnice, če- RIMAGLIATRICE AER0DINAMICA per CALCE dei brevetti originali ERNESTO CURTI in eorso dal 1906 Rapida e silenziosa AEROBIMira STRD3 Z \ POBIRANJE ZANK NA NOGAVICAH izvirnih patentov . ERNESTO CURTI v rabi od leta 1308 Nagel in tih MILANO Via liroollal n. 5; w. ssu7 prav je velika za dve Italiji Tudi lepili cest je na Javi mnogo, številne pomorske proge, po katerih vozijo sodobno zgrajeni parniki, vežejo otok z plavnimi azijskimi pristanišči ter s kraji na Tihem morju in seveda tudi z Evropo. y u P r o,v n c m o z i r 11 je Java razdeljena v tli pokrajine'- zahodno, srednjo in vzhodno, od katerih vsaki načeluje pokrajinski svet. Pokrajine same pa so potem spet razdeljene v okrožja in v dve guberniji s holandskimi guvernerji. Na Javi je slednjič tudi nekaj krajevnih sultanov, ki vladajo pod nadzorstvom Holandcev. Kakor je znano, Holandci ne smatrajo Indijskega otočja za kolonijo, pač .pa za sestavni del vsega holandskega ozemlja Vojni dogodki, ki se zdaj odigravajo na Tihem oceanu, obljubljajo tej deželi nov red in novo življenje. — (Piccolo.) Začeta stavbna dela mčd občekoristnimi doli Visoki komisar za Ljubljansko pokrapno na podstavi vladne oblasti, podeljene mu po ilenu 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291, ugotavljajoč, da dolgotrajna pogajanja za do-vršitev stavbenih del pri palači »Bata«, stoječi na voglu ceste 3. maja in Tyrševe ceste, niso uspela, smatrajoč za nedopustno, da bi v časih hudega pomanjkanja najemnih prostorov, kakršno je sedaj v ljubljanskem mestu, ostala palača tako pomembnega obsega v središču mesta nedovršena in smatrajoč za nujno potrebno, tudi glede na lice mesta, pospešiti nadaljevanje del, ki so kakor koli obče-koristnega značaja, odloča: Dovršitvena dela palače »Bata« v Ljubljani, na voglu ceste 3. maja in Tyrševe cjste, se proglašajo za občekoristna in njih izvršitev za nujno in neodložljivo. Da bi se zagotovito takojšnje nadaljevanje del, sc naroča družbi »Emona«, zavodu za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani, da začasno zasede celotno nepremičnino in prevzame njeno upravo namesto lastnika in njegovih pravnih soudeležencev. Ob zasedbi mora napraviti urad za civilna tehnična dela ob sodelovanju prizadetih strank ali njih zastopnikov natančni imovinski popis o nepremičnini z vsemi podatki za cenitev po sedanji vrednosti. Družba »Emona« mora po prevzemu uprave nepremičnine z lastnimi sredstvi takoj začeti dovršitvena dela in se pooblašča, da da v zemljiški knjigi v breme nepremičnine predznamiti za to potrebne kredite. V dveh letih po dnevu izdaje te odločbe se mora imovinsko stanje urediti s prijateljskim dogovorom med strankama. V nasprotnem primeru postane zasedba dokončna s tem, da sc nepremičnina razlasti v prid družbi »Emona« proti plačilu odškodnine, ki se določi uradoma po podatkih imovinskega popisa, v poravnavo vsakršnih pravic sedanjih lastnikov in njih pravnih soudeležencev. Ta odločba, ki stopi takoj v veljavo, se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino in jo priobči družba »Emona« v obliki poziva lastnikom ali njih zastopniku. Ljubljani, dne 13. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokraiino: Emilio Grazioli Uporabnost določb o zvišanju prejemkov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na naredbi z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št. 9 o zvišanju prejemkov bivših jugoslovanskih uradnikov in uslužbencev odreja: Člen 1 Poviški iz naredb z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX se smejo uporabiti po sklepu pristojnih organov tudi na občinsko osebje in osebje pri javnopravnih ustanovah in zavodih, kolikor niso prejemki urejeni s kolektivno pogodbo. Nikakor pa se ne smejo temu osebju prejemki zvišati v večji meri nego je določeno z omenjenima naredbama. Določbe zadevnih uslužbenskih pragmatik, ki nasprotujejo tej določbi, se razveljavljajo. Člen 2. Ustanove, ki so dovolile višje poviške, morajo spraviti prejemke svojega osebja popolnoma v sklad z naredbama z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št 9 in poskrbeti, da se preveč izplačani zneski takoj vrnejo. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 13. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Kaznovani kršilci določil zakonskih predpisov o cenah in izobešanju cenikov Ljubljana, 20. februarja. Oddelek za nadzorstvo nad cenami in izvrševanjem prehranjevalnih predpisov je pretekle dni prijavil sledeče obrtnike, ki so prodajali meso in testenine ob prepovedanih dneh: Ražem Zoran, gostilna na Žabjaku 3; Tri-plat Friderik, gostilna na Ambroževem trgu 3; Mežek Marija, goslilna na Cankarjevem nabrežju 15; Kahne Marija, gostilna na Medvedovi cesti 8. Vsi navedeni so bili obsojeni na kazen. Sledeči obrtniki pa so bili kaznovani, ker niso izobesili predpisanih cenikov svojega prodajnega blaga: Krušič Julija, prodajalna pletenin v Frančiškanski ulici 3; 2ilič Bogdan, železnina na Gosposvetski cesti;; Jerančič Lojze, trgovina s špecerijo na Karlovški cesti 8; Eberle r riderik, juvelir na Tvrševi 2; Šmalc Ivanka, trgovina s klobuki, Marijin trg 1. Sodišču pa so bili prijavljeni zaradi prekoračenja najvišjih dovoljenih cen sledeči: Podliraški Marija, gostilna na Tržaški 'c.85; Kovačič Lojze, trgovina z zelenjavo na Celovški cesti 53; Prepeluh Marija, trgovina z zelenjavo, Dobrunje 17; Svetek Marija, trgovina z zelenjavo na Zaloški cesti 38; Žirovnik Ana, trgovina s špecerijo na Einspilerjevi cesti: Poljanšek Elizabeta, gostilna, Smartinska c. 22. H treh vrstah... V Ljudskem domu v Prevaljah so te dni priredili koroški popoldan, na katerem so sodelovali tudi pevci iz Črne in prepevali koroške narodne pesmi. Sodelovala je tudi kmečka domača godba. V Kranju so pred dnevi zborovali občinski komisarji kranjskega političnega okrožja. Na zborovanju je govoril deželni svetnik dr. Skalka, vojaški major in še več govornikov. Popoldne so bili pri deželnem svetniku uradni razgovori s predstavniki raznih uradov. Zadnjo nedeljo so prijatelji petja v Kranju ustanovili nov pevski zbor. Mesto je bilo ob tej priliki vse v zastavah. Pripeljali so se tudi pevci iz Beljaka, katere je na trgu pričakovala brambovska godba. Goste je sprejel okrožni vodja. Po prihodu pevcev je sledil sprevod v Ljudski dom, kjer so pevci zapeli več pesmi. Novi pevski zbor bo predvsem gojil nemško pesem in sodeloval pri raznih prireditvah. Kulturni krožek Domovinske zveze v Mariboru je imel oni dan prvi sestanek. Pod delokrog tega krožka spadajo odzdaj vsi podobni kulturni krožki na celem Štajerskem. Ta krožek bo odslej vodil kulturno delovanje na celem nevedenem ozemlju. Tudi na Aoz)aku so sneženi plazovi zasuli dva človeka, ki sta ostala mrtva pod snegom. Šele po dolgem naporu so ju domačini odkopali. Bila sta to 54 letni posestnik Šmid iz Spodnje Kaplje in pa 13 letni fantiček Vollmayer. Vsah mesec presenečenje nudi naročnikom edini siovenshl iiDsir.drirtinshi mesetnlh Naročnina za vse leto je 40 lir. Naročila sprejema uprava, Ljubljana, Kop tarjevaG šport Nadaljevanje prvenstva moštev SK Mladike V soboto popoldne se nadaljuje turnir z belo žogico, ki se je začel prejšnjo soboto in nedeljo in se v nedeljo konča. Ta del turnirja lx> vsekakor najzanimivejši, ker se bodo spoprijela moštva, ki so ostala še neporažena, in to so: Hermes, Mladika I in Korotan I. Lahko pa seveda še katero poraženo moštvo prehiti katero gori omenjenih, ki še z njim ni odigralo dvoboja. Tako bo v sobolo na sporedu še važni dvoboj med Korotanom 1 in žilavim III. moštvont Mladike, ki zna prinesti prvo presenečenje ter Hermesom in II. garnituro Mladike. Poleg tega Igrajo v soboto še Slavija z Mladiko II. in Korotanom II. ter še kak manj pomembnejši dvoboj. V nedeljo dopoldne odigrajo med seboj favoriti: Mladika I, Korotan I, Hermes in Korotan I. Popoldne pa nekak finale Hermes : Mladika I, poleg ostalih dvobojev, ki še preostane,jo. Pri tako obilnem sporedu tekmovanja z belo žogico, pri dvobojih najboljših moštev in igralcev bo imela naša publika priliko spoznati table-tcniške mojstre, ki tako neumorno vrte svoj lopar nedeljo za nedeljo. Koledar Danes, petek, 20. februarja; Elevterij. Sobota, 21. februarja; Feliks, šk. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 81. Na prvem koncertu našega novega komornega orkestra, katerega umetniško vodstvo ima violinist Karel Rupel se bodo izvajala del* naslednjih skladateljev: Vivaldi, Schumann, Škerjanc, Faure in Bach. Kot solisti sodelujejo na tem koncertu: Valerija Heybalova, operna pevka — sopran, pianist Bojan Adamič —• klavir in violinista Leon Pfeifer in Ali Dermelj. Koncert bo v ponedeljek, dne 23. t. m. točno ob pol 7. zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Ne ostanite brez spomina na pobožnost deveterih prvih petkov! Zato kupite slike presv. Srca Jezusovega! Vsaka slika velja 3 lire. Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila ’-z ljudske šole na Grabnu v meščansko šolo v Mostah in že začela e poukom. Upraviteljstvo nujno prosi gg. mojstre, naj pošiljajo vajence redno k pouku, ki je ob sredah in sobotah ob 14, da ne bo izgubljeno šolsko leto. Vpisovanje je samo še ta teden. ljubljansko gledališče Drama Petek, 20. febr., ob 15: Lepa pustolovščina«. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 20. febr., ob 17.80; »Zaljubljena žena«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 22. febr., ob 14: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »Človek, ki je vitli*! smrt«. Izven. Opera Petek, 20. februarja: zaprto. Sobota, 21. febr., ob 17: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Nedelja, 22. febr., ob 15: »Aida«. Izven. V soboto bo imel red Premierski premiero tridejunske komedije, ki jo je napisal sodobni italijanski pisatelj Giovanni Conzato, »Zaljubljena žena«. Sodobno pojmovana igra pokaže borbo zakonske žene in ljubice za ljubezen moža. Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic ter pokaže enega izmed pogostih in dovolj verjetnih današnjih slučajev iz salonskega življenja. Igrali bodo: Severjeva, Nakrst, V. Juvanova, Gregorin, Na-blocka, Peček, Brezigar, J. Bolta r jeva in Orel. Režiser: prof. Šest. Inscenator: inž. Franz. Nedelja v Drami. Ob 14. tiri bodo ponovili ljubko mladinsko igro »Sneguljčica« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Ta slikovita in lepa pravljica v stihih Pavla Golie, ima vzgojno jedro, ki daje otrokom pouk o zmagi dobrote in pravičnosti. Zabavni škratje ter razbojnika Frice in Frače, skrbijo za zabavo. Naslovno vlogo bo igrala Levarjeva. Ob 17.30 bo repriza Eftimijeve komedije »Človek, ki je videl smrt«. Duhovita satira na provincialno življenje in, ambicijo, je vseskozi zabavna in vsebuje učinkovite igralske vloge. Ta, prva romunska komedija na našem odru, je našla pri občinstvu zelo topel odziv. Igrali IkkIo: Jan, Cesar, Vlad. Skrbinšek, Raztresen, Gabrijelčičeva in Simčičeva. Režiser in inscenator: inž. arch. B. Stupica. Opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev Be-neševe operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Predstava bo v soboto izven abonmaja. Peli bodo: Zupan župana Mafijca, Barbičeva njegovo hčer Lenko, Japljeva Helo Fieldovo, milijonarko iz Kanade, B. Sancin tenorja Tina Klementa, Janko poročnika Pavla Tomca, Poličeva Marušo, J. Rus občinskega stražnika in Simončič ciganskega primaša. Dirigent: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. V nedeljo ob 15. nri bodo peli Verdijevo opero Aida. Peli bodo: Lupša, M. Kogej-Radeva, V. Heybalova, Franci, Betetto, Primožič, Kristančič in M. Polajnarjeva. Dirigont: A. Neffat, zborovodja: R. Simoniti, režiser: C. Debevec, koreograf: inž. P. Golovin. Pomožni zbor in statisti, ki so sodelovali pri uprizoritvi Verdijeve opere »Aida«, naj se zanesljivo zglasijo v soboto ob 9 v Operi. V soboto bodo uprizorili letos prvič Bene-šeoo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patront izven abonmaja. Libreto sta napisala J. Armand in g. Balda, besedilo pesmi: V. Spi-lar in M. Mirovskv, instrumentacija: A. Kincl. Peli bodo: žepana Matijca — Zupan. Lenko — njegovo hči —- Barbičeva, Helo Fieldovo — Japljeva, tenorja Klementa — B. Sancin, reporterja Ribo — M. Sancin, poročnika Tomca — Janko, Marušo — Poličeva, stražnika — Rus in Primaša — M. Simončič. Dirigent: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Mila Rndev-Koqeievn. altistka nate Opere odhaja na angažma v Zagreb. Prihodnji teden bo pela partijo Amneride v Verdijevi operi »Aida«, s katero se bo poslovila od našega opernega občinstva. Datum poslovilne predstave bo v kratkem objavljen. ol-nnma pripravljen. Povabljene so bile pravopisno tudi vse priče, ki bodo v zvezi s to raz-:vo zaslišane, in ki jih je vsega skupaj 207. Pripravljalnega dela vsekakor ni bilo malo, kar se vidi tudi iz obširnasti obtožnice, ki je je celili 100.000 tipkanih strani. Sodišče razpravlja ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 13.30—18. Priče so razvrstili v posamezne skupine tako. da se ne bodo mogle medseboj pred zaslišanjem kaj pomenkovati. Poskrbeli so dalje tudi za to, da občinstvo med razpravo ne bo moglo videti obtožencev v obraz. Ti bodo sedeli pred sodniki in bodo s hrbtom obrnjeni proti oličlnstvu. Izdani so bili potem tudi strogi ukrepi, da se ne bi v mesto vtihotapili med razpravo kakšni sumljivi ljudje. Vse do torka je bilo strogo prepovedano ostati v Riomu več ko 24 ur vsakomur, kdor ni imel za to posebnega dovoljenja. V Riom so prišli tudi že vsi časnikarji, ki bodo smeli zasledovati potek razprave, katerih je 110, med njimi precej tujih. omrežja, kar je za tako velik otok, kakršen je Sumatra, izredno malo. saj to vendar ni dosti več, kot bi merila ena sama železniška proga, speljana od enega na drugi konec otoka. Sodobnemu človeku tudi rastline prepočasi rastejo Nekatere rastline tvorijo neko posebnost v primeri z drugimi vprav zaradi tega hitro rastejo. Pri na6 uživajo te vrste »6lavo« na pose , ker Na vrsti je zdaj Sumatra... Ogromen, izredno bogat, a še skoraj nenačet kos azijskega sveta Preko Malajskega polotoka in singapurske trdnjave 6e je zdaj vojna na Daljnem vzhodu premaknila spet za korak naprej, na Sumatro, ki so s.i jo Japonci tudi namenili zasesti ne 6amo zato, ker vedo, koliko je na njej še neizčrpanega naravnega bogastva, pač pa tudi, ker 6e zavedajo, da brez zavzetja tega velikega otoka pred vrati na Daljni vzhod, ne bi bile zadosti varne tiste posesti, ki so 6i jih dozdaj prisvojili. O bogastvu Sumatre prinašajo italijanski časopisi med drugim tudi naslednje poročilo: Zadnji vojaški nastopi proti Javi in Sumatri, so pritegnili pozornost svetovne javnosti na Holandsko Indijo, proti kateri se zdi, da so zdaj namenjeni številni laponski napadi. Holandska Indija tvori del malajskega arhipela Indokine. S tem imenom je označena cela mirijada manjših in večjih otokov (med njimi so najvažnejši Java, Sumatra, Bali, Borneo, Celebes, Moluki itd.), 6i 60 po veliki večini pod nizozemsko oblastjo. Da 60 si Holandci pridobili vsa ta ogromna "osestva, ni bila lahka stvar. Divjali so dolgoletni i zelo krvavi boji zanj • Dolžina — trikratna razdalja od Ljubljane do Belgrada Otok Sumatra je dolg 1.750 km (približno tri-rat toliko, kot je daleč iz Ljubljane do Belgrada. Op. uredništva!), širok pa povprečno 400 km. Po večini je to gorat svet. Na Sumatri je petnajst ognjenikov, ki še vedno bruhajo. Najvišji hribi žejo do 3.r " ' ‘ " ‘ ' je Triglav!). Na Sumatri živi približno devet mi- ljo. . .. sežejo do 3.800 metrov visoko (1.000 m više kot je Triglav!). Na Sumatri živi p lijonov ljudi, od katerih jih je osem milijonov domačinov, ki 60 muslimanske vere. Potem živi tam pol milijona Kitajcev ter kakih 60.000 pripadnikov drugih narodnosti, pri čemer 60 všteti tudi Evropejci. Rudno bogastvo Zelo važni 60 na Sumatri . petrolejski vrelci, ki dajejo približno četrtino vsega petroleja, kolikor ga načrpajo na vseh Indijskih otokih. Pomembna je dalje tudi proizvodnja premoga. Na Sumatri so potem tudi bogati rudniki zlata in srebra. Čeprav pa je ta otok tako bogat na rudninah, so ga vendar še malo izkoristili. Pridelki Zelo razširjena je gojitev riža, ki pa ga vedno ne pridelajo toliko, kolikor bi zadostovalo za domačo potrebo. Na Sumatri pridelujejo tudi najboljši čaj ter zelo dober tobak. Znaten je tudi pridelek kave, povsod pa zdaj v vedno večji meri goje drevje, iz katerega dobivajo kavčuk. Živinoreja pa je kljub ugodnim razmeram zelo malo razvita. Važnejša mesta na Sumatri, kakor Palembang, Medan in dr., leže skoraj v6a v bližini morske obale ob rekah, ki 60 skoraj vse plovne tudi za precej velike ladje. Sumatra pa ima končno tudi še kar precej dobrih cest, 1.875 km pa železniškega primer gobe. Toda to še vedno ni največja hitrost rasti, ki jo kakšna rastlina doseže. Pravijo namreč, da na primer bambusovo drevo tako hitro ra6te, da človek to lahko vidi s prostim očesom. Evkaliptus zraste v enem letu pet do deset metrov. V dvajsetih letih doseže višino do 150 metrov, ter debelino 7 do 8 metrov. Skrivnost te čudno hitre rasli do danes še ni pojasnjena, čeprav se 6 tem vprašanjem bavijo zlasti v zadnjem času številni prirodaslovci. Pri tem imajo seveda še drug namen. Cim bi ugotovili pravi vzrok, zakaj omenjena drevesa tako hitro .rastejo, ne bi bilo več tako težko pospešiti ra6t tudi drugim, predvsem kulturnim rastlinam, da ne bi bilo več treba toliko ča6a čakati na njihove plodove. Pravijo, da posku6i, ki so jih na tem polju začeli delati v Nemčiji, obetajo v skorajšnji bodočnosti uspeh. Skoraj 9 kg težki demant Brazilski Narodni banki 60 pred kratkim ponudili na prodaj velikanski demant, ki tehta nič manj ko 8.780 gramov, torej malo manj kot devet kilogramov. Lastnik tega ogromnega demanta je neki Jose Mendoza, ki je povedal, da ga je bi' kupil od nekega Indijanca za 400.000 milreisov. Demant je zdaj še cel in v surovem 6tanju. Mendoza misli, da bo pozneje, ko ga bodo razkosali in primerno obdelali, vreden 5 do 10 milijonov dolarjev. Pred nekaj leti 60 našli v Braziliji izredno velik demant, ki 60 ga po državnem predsedniku krstili z imenom »Predsednik Varga?*. Danes tisti demant ne tehta nič več kot le še 726 gramov. Zdi se torej zelo verjetno, da bo demant, ki ga je Mendoza zadnjič prinesel na prodaj v brazilsko Narodno banko, tudi potem, ko bo obdelan, še vedno naj večji med V6emi demanti na svetu. Policija in književni kritiki na lovu za skrivnostni!!! pisateljem V prejšnjih dveh sestavkih smo seznanili bralce z osebnostjo pisatelja našega novega romana »Konec Greenejevih«, ki ga bo naš list začel prinašati jutri. Spričo uspeha, ki s6 ga njegova dela dosegla v Ameriki in po svetu je razumljivo, da se je vsa javnost spraševala, kdo neki mora biti ta skrivnostni S. S. Van Dine. ki ga nihče ni poznal. Ugibali so to in ono, dokler ni literarni kritik dnevnika »Ncw-York World« prišel s trditvijo, da pisatelj »Konca Grecnejev« no more biti novinec, temveč da se pod imenom S S. Van Dinea mora skrivati znan in nadvse skušen pifcatelj, mojster. Nam:gnil je na tega ali onega znanega književnika. Zdaj se je začeflo po vsej Amoriki ugibanje kakor za stavo, kdo je p:sec romana »Konec Greenejev«. Navajali so vsa imena, kat si jih morete misliti, od slovitega Johna Gals- živel, do................. Jje domneve take dokaze, da je celo S S. Van Di vvorthvja. ki je tedaj še živel, do filmske igralke Pole Negn. In dajali so za svoje trditve ter ne, kakor pravi sam, bil včasih skoraj prepričan, da je njegove romane napisali nekdo drugi. Zanimanje je vedno bolj raslo. Dobili so se vneti ljudje, ki so bili pripravljeni za ugotovitev skrivnostnega pisatelja plečati težke denarje. Najeli so vrsto slovitih poklicnih detektivov in policistov in začel se je lov. S. S. Van Dine. oče genialnega izmišljenega detektiva Phila Vanceja se je dolgo skrival pred po- licijskimi gorečniki Nazadnje so ga le izvohali in zdaj je moral plačevati velike zneske, da si je kuipM njihov molk. Hotel je za vsako ceno ostati 6krit. Nazadnje ga je »razkrinkal« književni kritik lista »New-York Post«, ki ga je W. II, Wright, pravi Van Dine, nekoč povabil na kosilo v najrazkošnejšo newyorško restavracijo. Kritik je vedel da \Vright z vsem svojim delom ni zaslužil toliko, da bi mogel svoje znance vabiti v take restavracije W. II. Wright je konec koncev priznal, da je res on S. S. Van Dine, oče Phi'la Vanceja in pisec »Konca Greenejev« in drugih del. Pod izmišljenim imenom si je nekdanji sloviti »visoki« k'riiik v nekaj mesecih dela s kriminalnimi romani pridobil tako slavo, priljubljenost in bogastvo, da je zdaj lahko izdal svojo skrivnost. Ko je priobčil četrti svoj roman »Skrivnost šahovskega tekača«, 6e mu je zdelo »heca« zadosti in je mislil kriminalno književnost pustiti. A m šlo več, javnost je zahtevala od njega novih romanov. Pred tremi leti ;e začel pripravljati že enajsti roman jx>d naslovom »Zimska žaloigra«, a mu je smrt potegnila iz rok pero, čigar zgodovina je bila tako zanimiva kakor zlepa ne zgodovina kakega peresa v svetovni književnosti: pero, ki je napisalo nedosegljivi roman »Konec Greenejev«, katerega bodo naši čitatelji od jutri naprej brali v našem listu. Lniza je sklenila, da bo odšla proti S. Mametti, ko bo čoln prišel. Vrnila se jo v dvorano. Marija jo je delno ubogala: ni ‘•e ganila s Svojega mesta, toda ko je videla, da profesor Esteri loigo in navdušeno govori, ga je vprašala: »Ali ji pripoveduješ povesticef« V tem trenutku je vstopila Luiza. »Da, draga,« je rekla smejo Ester, »poVestice mi pripoveduje.« »O, še meni, še meni!« Votlo je zagrmelo. »Pojdi, ljuba Marija,« je rekla Ester. Pojdi v svojo sobico in prosi Gospoda, da ne bo hude nevihte, lin ne bo točelc »O da, da, molit grem.« Deklica je odšla z barčico v spalnico slovesno in resno, ko da bi v tem trenutku bil od nje odvisen blagor. Zanjo je bila Molitev vedno nekaj vzvišenega, bil je dotik s skrivnostjo,»zaradi katere je dobila resen, pazljiv izraz kakor pri povesticah o stradiovih in čarovnicah. Splezala je na stol in zmolila nekaj molitvic, ki' jih je znala. Držala se je tako, kakor je videla v cerkvi najbolj pobožne kmetice. Pregibala je ustnik:« kakor one ter molila brez besed. Če bi jo bil kdo tako videl in poznal grozno skrivnost prihodnje ure, bi bil mislil, da je bil v tem zadnjem trenutku poleg nje angelček varuh ter ji šepetal, naj moli za vse kaj drugega ko za vinograde in oljčna nasade v Val-soldl, naj moli za stvar, ki ji je mnogo bližja, katere pa ni povedal, ter je ona ni poznala in ni mogla povedati z besedami. Mislil bi, da je v njenem nerazločnem šepetanju skrit nežen ž.alasten smisel, pohlevna vdanost nežne dušic? do angelovega nasveta in vdanost v skrivnostno božjo voljo. Ob treh je vnovič votlo zagrmelo v temnih oblakih nad Co-rono, nakar se je oglasilo grmenje v oblakih nad Boglio in Zocco d’i Ment. Luiza je tekla na ploščad, čoln je bil nasproti S. Mamette ter plul naravnost proti Calcineri. Natančno je videla, da čolnarji hitro veslajo. V tem ko jr Luiza odložila daljnogled, je prvi sunek vetra pretresel verando ter zaloputnil vrata, stekla in oknice. Prestrašena, da se bo preveč zamudila, je Luiza v naglici vse zaprla, st' kla skozi salon, vzela dežnik ter hitela ven, ne da bi komu kaj povedala, ne da bi zaprla hišna vrata. Napotila sc je proti Albogasiu Inferiore. Malo od pokopališča, na kraju, ki se imenuje Maine, je srečala Ismaela. »Kam pa, gospa Luiza, ob takem vremenu?« Luiza je odgovorila, da gre v Albogasio ter je hitela dalje. Ko je hodila kakih sto korakov, se je spomnila, da ni Veroniki nič povedala o svojem odhodu, da ji ni rekla, naj zapre okna v spalnici in pazi' na Marijo. Pomislila je, da bi poslala Ismaela, ki naj bi ji sporočil. Toda ta je že izginil za oglom pokopališča. Glas v srcu ji je rekrl, naj se vrne. A ni bilo več časa. Neprestano je grmelo, posamezne kaplje so padale na koruzo. V presledkih je zavel čez murve veter, znanilec »caronasca«. Luiza je odprla dežnik in pospešila korake. Ploha jo je ujela na temnih ulicah Albogasia. Ni mislila na to, da bi iskala za kakimi vrati zavetja, temveč je pogumno šla dalje. Srečala je gručo otrok, ki so bežali pred dežjem. Zastonj so čakali pred cerkvijo 'Marijinega oznanjenja, da bf prišla mimo grofica v nosilnici. Na kratki poti od občinske hiš"' v Albogasiu do cerkve ji je veter obrnil dežnik. Začela je teči in dospela do cerkvenega prostora za cerkvijo, odkoder vidiš na pristanišče v Calcineri. Tu jo je pred nalivom in vetrom varo- vala cerkev, uravnala je dežnik, kolikor je mogla in sc naslonila na ograjo. Cerkev Marijinega Oznanjenja je stala na vrhu pečine, ki se je dvigala od vznožja Boglie nad jezero. Pečina je bila redku porasla z robidovjem in divjimi figovci ter zapirala na zahodu malo pristanišče v Calcineri. Točka, kjer je stala Luiza, j^ bila prav na koncu te pečine. Od tu bi lahko spremljala pot čolna od Cressogna pa do pristana. Zdaj ji je viharen naliv zastiral vsak pogled kakor bela meglica, če pa se grofica ni vrnila v Cresso-gno, mora vendar priti' tu mimo, naj se izkrca kjer koli, zakaj tu, kjer je pečina zvezana z obrežjem, drže stopnice Iz Calci-nere. To je edina pot v Albogasio Superiore, tako iz pristanišča in iz S. Mamette, ali iz Casarica, ali iz Cadata. V nekaj minutah je sila viharnega naliva pojenjala, temni obrisi pogorja so se začeli jasno odražati na svetlem ozadju. Luiza je pogledala na pristanišče. Na obrežju ni bilo čolna, ni bilo nosilnic"', ni bilo nič. Zaskrbelo jo je. Mogoče se je čoln vrnil v Cressogno? Megla se je naglo razpršila, prikazal se je Cadate, v pristanišču pa se je prikazal v sivi meglici svetil zadnji del čolna. Grofica se je torej zatekla v P»'azzo, in take je storil tudi Pasotti z nosilnico in nosilci. Nevihta je zdaj pojenjala in nosilnica se mora zdaj zdaj prikazati. Vendar je preteklo deset dolgih minnt. Luiza je nepremično zrla na potko, ki se je vila od Cadata do pristanišča v Calcineri. Nobena misel se ni ganila v njej. Z vso dušo je gledala in čakala. Na lqvi so prihajali mimo ljudje, ki so šli iz Calcin're ali iz Albogasia. Vsakokrat se je skrila pod dežnik, da je ne bi spoznali, ali da bi se vsaj izognila pozdravom in pogovorom. Nazadnje se je prikazala no ovinku gruča ljudi. Luiza je razločila nosilnico, za nosilnico je šel Pasotti in don Giuseppe in končno Še dva grofičina brodnika. Im v Ljubljani) Jote Rramartt — Izdajatelj Ini Sodja — Urednik Mirk« )a*ornlk — Kokopiao* ne vračamo - »Sln«ennk* rtom« **t»a|» r«ak dela*ntk ofc tt Ji A Ut« M UmsejMUfl it lit -* Ucadaiittoi Kopitarje*« alte« UH - Uprav*) Kopitarjeva allc« i, Ljabljaaa •* laltlaa it«. «0-01 do 40 09 — Eoltalaltoi Man —1»