PUHDHSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI • Štpzr O'?'; /1 AOA\ Poštnina plačana v goto' OteV. ZJO (16/0) Spedizlone ln abbon. post. I. gotovini gr. TRST, četrtek 19. oktobra 1950 Cena 15 lir Sprejete vse točke resolucije sedmih [raižirltoi oblasti glavne skupščine OZN celokupni resoluciji bodo glasovali, ko bodo določeni člani komisije uadziranje miru in komisije za proučevanje kolektivnih ukrepov &,SUCC??S. 18- - Na teaišnii »opoldanski seji po-H®ega odbora OZN je ka- Hadsiri j ,WUUJt1 '-'n« ‘edmih ^iavi! v imenu ie di^ Predložiteljev resoluci-WhilndE®.imore sprejeti doti Dr pri t?. ’ nai bi se čla- titani> lg-ane komisije za nad-*#»trni= tako imenovane . imenovali že ki s ’ _Pre|iložitelji resolucije, iotrarif^ ?estali v odmoru med ia m popoldansko sejo, sklenili, da ne sprejl tiv t»? ,J ke®a Predloga, naj stsvniWi ™tsiji bili tudi pred-50 tak? p.e rh velikih sil. Rav-dom,,m3,0 sprejeli sovjetske-b, ““fojniinega. predloga, naj *liceva.reS0luci* črtalo vsako So«, na <(malo skupšči- IMhfavn3^? kanadski dele. ivedslrt ,? Je nesprejemljiv M tudi ??> ki ie P°d-glavni !lFl delegat, da bi Van,,, m* OZN po posveto-lim svetom o pošiljatvi ko-nadzirar/je miru na $4» * Varnostnim &■»«« ^evan? ^Io zaključeno pro-ta načrta, ki se nanaša tiranip -1 v komisije za nad. »aslpL, m‘ru_ in prešli so na Vsak, j * točko, ki priporoča ‘tvežban t člaPici> naj imajo se staJn6 ob°rožene sile, ki bi ta r-a razpolago OZN sveta *?P°rodUo Varnostnega SovjetstJ e skupščine. ** donf]?,3 . 2veza je predlgga-i •“'ka enn«1 predl°8- naj se ta lU6 Hanwstavno črta. Višinski > Ja v ec Izjavil, da je ta toč- ker a^sprotju z iistino OZN> ‘Vstaji SeL strinia- da Je HolaavltA°bor.0žene sile na tavati , ^N, ne more pri- lesti aa avr*i skupščini mož-ker tr3ZP°taga s temi sila-nidino a Pravica pripada iz-ttovii i Varnostnemu svetu. S Pet ie,.?at0 Predlog, naj bi 1 v „y® kih posvetovalo, da SNeit . flena 1Q8 listine *let s. trarnostne ukrepe, do-s°vetiir, uveljavijo členi, ki eaj o oboroženih silah, ki fe^£etu“ raZPOla§° Nari?Ski d?!egat je pri tem !kša no« *a Je ta t°čka jedro Medica a irj da je logična katero ?rve točke, na podla. e ima glavna skupščina oblast, da nastopi v primeru napada. Sirijski delegat je poudaril, da sta vojna in mir odvisna od stališča petih velikih, in je predlagal drakonske ukrepe, da bi ž njimi prisilili pet velikih, da se sporazumejo. ((Zaprite jih, pustite jih brez kruha in brez vode, dokler ne bodo sporočili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za o-hranitev miru», je dejal. Te besede so pač izraz čustva malih držav, ki jim velike sile odrekajo pravico, da bi soodločale o miru in varnosti in ki so zaradi politike blokov velikih držav in njihove hegemoni-stične politike stalno podvržene ogrožanju njihove neodvisnosti. Sirija in Irak sta tudi predložila načrt resolucije, ki zahteva, naj pet velikih napravi nov napor, da izvršijo, kar določa listina OZN o varnostnih ukrepih. Na današnji seji je kanadski zunanji minister Pearson izjavil, da je vprašanje udeležbe Sovjetske zyeze v komisiji za nadziranje odprto. Višinski je ponovno zahteval, naj bodo razen petih velikih vključene tudi Poljska in CSR v komisijo za nadziranje miru. Predložil je nato dopolnilni predlog na podlagi katerega naj se izključi oni del, ki se nanaša na ustanovitev komisije za kolektivne ukrepe, ki naj prouči sredstva za ohranitev irj utrditev miru. Izjavil je, da ima Varnostni svet na podlagi listine OZN vso potrebno oblast za to in da bi bila zato ustanovitev omenjene komisije v nasprotju z listino OZN. Kanadski zunanji minister Pearson je nato izjavil, da komisija za kolektivne ukrepe ne bi imela druge naloge nego proučevanje in pošiljanje poročil Varnostnemu svetu in glavni skupščini, kar ni v nasprotju z listino OZN. Poljski in češkoslovaški delegat sta podprla stališče Višinskega. S tem je bila razprava o tem delu resolucije zaključena. Na popoldanski seji so razpravljat o ostalih točkah resolucije in nato prešli k glasovanju o posameznih točkah, z 52 glasovi proti 5 in dvema vzdržanima j,e bil sprejet oni del, ki določa, da se skupščina lah- ko v 24 urah skliče na izredno ski blok) » 7 vzdržanimi je zasedanje, v primeru, da bg. bilo delo Varnostnega sveta onemogočeno z vetom. Skupščina bo v primeru kršitve miru ali v primeru napada lahiko priporočala uporabo oborožene sile. Se pred tem je bil zavrnjen sovjetski predlog, naj se odločanje o tem prepusti Varnostnemu svetu. S 55 glasovi proti 5 (sovjeta ski blok) je bil sprejet oni del resolucije, ki usitanavlja komisijo za nadziranje miru, sestavljeno iz 14 članov, in ki bo lahko odpotovala na mesto, kjer bi bil mir ogrožen. Z 58 glasovi in dvema vzdržanima je bil sprejet oni del, ki poudarja potrebo, da se spodbuja k spoštovanju človečanskih pravic in da se pospešijo napori za dosego ugodnih gospodarskih pogojev. S 47 glasovi proti 5 (sovjet- odbor sklenil ustanoviti komisijo. ki bo proučevala metode in uporabo oboroženih enot za ohranitev mednarodne varnosti in miru, Z 48 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 6 vzdržanimi je bil sprejet on; del, ki priporoča članicam OZN, naj imajo izvežbane oborožene sile, ki bi se lahko naglo stavile na razpolago QZN na priporočilo Varnostnega sveta ali glavne skupščine. Uyod resolucije, ki obraz-laga vzroke za predlagane ukrepe, je bil sprejet s 55 glasovi proti. 5 (sovjetski blok) in enim vzdržanim. Politični odibor je sklenil, da bodo o celokupni resolucija glasovali. ko bodo določeni člani komisije za nadziranje miru in komisije za proučevanje kolektivnih ukrepov. Politične špekulacije grške vlade z vprašanjem grških otrok BEOGRAD, Ig. — Ravnateljstvo za informacije pri pred-sedništvu vlade je objavilo poročilo o vprašanju repatriacije grških otrok, v katerem je med drugim rečeno, da je °d 12.(500 grških otrok, k; so pribežali v Jugoslavijo, ostalo 1. septembra 1950 le še 1660 sirot, dočim so bili ostali izročeni staršem. Poročilo pripominja, da je jugoslovanska vlada izdala za vzdrževanje grških otrok skupno z Rdečim križem nad dva milijona dolarjev. Dalje poudarja poročilo, da je stališče Jugoslavije glede repatriacije grških otrok popolnoma v skladu z resolucijo Združenih narodov, dočim skuša grška vlada izkoriščati vprašanje repatriacije grških otrok v politične špekulacije. Nov kitajski protest proti ameriškim bombardiranjem PEKING, 18. — Agencija Nova Kitajska javlja, da je vlada LR Kitajske poslala Združenim narodom uradni protest proti kršitvi mandžurske meje po ameriških vojaških letalih 13. in 14. oktobra. Nov indijski predlog o volitvah glavnega tajnika OZN LAKE SUCCESS, 18. — Varnostni svet se jie danes sestal na tajni seji in razpravljal o vprašanju izvolitve glavnega tajnika OZN. Današnjo sejo so sklicali na zahtevo sovjetske delegacije. Indijska delegacija je predlagala, naj vsak član Varnostnega sveta napiše na tajno glasovnico dve imeni. Ta glasovnica bi se nato odprla ob navzočno-sti dveh samih članov Varnostnega sveta. Vsak član posebej bi nato , s celotnega seznama črtal imena kandidatov, glede katerih bi on postavil veta Ostala imena bi nato sporočili na novi seji Varnostnega sveta, na kateri bi glasovali o posameznih kandidatih. Indijski predlog so podprli SZ, Egipt in Kitajska. ZDA in Norveška sta nasprotovali temu predlogu, Velika Britanija in Francija Pa sta sl pridržali Novi uspeha petletke v FLRJ Uspešno napreduje delo pri gradnji velike hldrocentrale Vlnodol - V vseh pokrajinah dobro napreduje jesenska setev - Nova bolgarska Izzivanja ob meji - Delegacija bivših Italijanskih partizanov odpotovala v Beograd odločitev. Vendar pa nj prišlo do nobenega glasovanja o tem predlogu in seja se je odložila V petek popoldne. BEOGRAD, 18. — Na gradbišču hidrocentrale Vinodol, ki je največja hfdrocentrala v gradnji v LR Hrvatski v okviru petletnega rjačrta, je zgrajena prva od treh velikih bran. Izkoriščajoč vodo gorskih rek, ki se zbirajo v tri velika umetna jezera s skupno letno akumulacijo nad 100 milijonov kubičnih metrov vode, bo vinodol-ska hidrocentrala dajala silo 84 tisoč kilovatov in bo letno proizvajala nad 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. Električna energija vinodol-ske hidrocentrale bo služila za železniško progo Zagreb-Reka, kar bo omogočilo povečanje prometa te največje jugoslovanske proge na severnem Jadranu. Voda se bo izkoristila za namakanje polj in vrtov v Hrvatskem Primorju, ob umetnih jezerih pa bodo zgradili hotele in počitniške domove. Za letošnjo jesensko setev v Jugoslaviji je predvideno, da Ogromne vsote določene JMrancosfeo oboroževanje c° večia dobava ameriškega vojnega materiala za vojno v Viefna-' francoska kolonialna vojska je izpraznila tudi trdnjavo Dongdang J* štabov Francoski glavič (k : ^igonu te danes ja. KJrale j? francoske sile eva-iS1 K> rni? sdanS’ trdnjavo, ki Tvvji. tl um ja VU) Jva E? severno od Lang- 2a.noja faa severno od S^>'veul° ?edai' Lang®™1 tiiei,- ^a. *rdnjava ob ki-rokai^pl6 °st®,la v tran-j «n. Prav lahko se Pa "tudi t0 posto- k>}°naj■ tar5 pTeha ? mesto (šteje 15 It!1 Vse chrtv 50 evakui- vmste. Medtem Pa ie bod0 morale franco- h —m ,anr,^oki komisar Pi-# ^sedno stanje ?ot>fcn n Področju pokraji-»K,- . n. Po določilih zakona bbla,,^ stanju imajo voja-CcL?asebnp„ Pravico do zaplem-obl-5? Premoženja. Fran- ?°roea^ da 80 liiu in a sbl° službo v Ha- >■ Seda?gib krajih v Ton-bo ni' .ko ie Dongdang g? >borai^^na trdnjava Lang-hadaŠ>ir!?I1i.at'i odl°dilno vlo-ta^tlrn; J bojih med fran->i. vietnamskimi čela -uQ krogov poročajo,
  • ol Dol? KUajc Agencija ki je komen-"cev n» Ma-j.**«! -• je Poudarila, %5t.a brita?0, ne bo dopu- 8? ser?e? drugim na- JS&64aJskem >2!?v,ioa Kitajcev tvorn °I°ku bavi z tiki ustvarjanja blokov in interesnih sfer. Zato so se tudi pospešila pogajanja o francoskem oboroževanju in ie bila Franciji v ta namen dodeljena ogromna Vsota. Poročilo, izdano na koncu pogajanj, pravi, da so od 5 milijard dolarjev, kateTe je odobril ameriški kongres Za oborožitev držav atlantskega pakta, skle-nili poslati Franciji najtvečji del v obliki orožja. Poročilo pravi da bodo ZDA nakazale prvi obrok 200 milijonov dolarjev za začetek francoske proizvodnje orožja. Končna vsota bo določena kasneje. Indolcina bo dobila največji del od ostalih 500 milijonov dolarjev, ki jih je kongres odobril za Daljini vzhod. Glasnik francoske vlade je na koncu današnje vladne seje izjavil. da bodo ZDA dale francoski vladi na razpolago 70 milijard! frankov v prvem šestme-sečju prihodnjega leta. Denar bodo lahko porabili bodisi za nakup orožja na področju dolarja, ali pa za finansiranje francoske proizvodnje orožja. Ameriški vladni krogi so nocoj sporočili. da ZDA pripravljajo načrt ,da bi Franciji in Indo-kini nakazali do 30. junija 1951 2,675.000.000 dolarjev (936 milijard 250 milijonov frankov) od skupne vsote 5 milijard dolarjev ki jih je kongres odobril za 'oborožitev Zahodne Evrope. Francosko - ameriška pogajanja. ki jih vodita francoski finančni minister Petsche In državni tajnik Acheson, so se danes napnijcvid3- Glasnik državnega depactmana je pojasnil, da gre sedaj samo za rešitev manjših podrobnih vprašani v zvezi z izvajanjem francosko-a me riškega sporazuma glede francoskega oboroževanja in da zato ne bodo izdali posebnega poročila v tej zvezi. Na današnji seji vlade je francoski obrambni minister Moch poročal o razgovorih, ki jih je imel v \Vashingtonu. Na koncu poročila le vlada odobrila dejo obeh francoskih ministrov Mocha in Petscha, kj sta vodila pogajanja za oborožitev Francije. V poročilu se je Moch dotaknil tudi vprašanj v zvezi z morebitno vključitvijo Nem-čije v obrambni sistem Zahodne Evrope. To vprašanje pa bo vlada šP enkrat proučila prihodnji ponedeljek. Minister za zunanje zadeve Schuman je v svojem zunanjepolitičnem pregledu opisal položaj na Koreji in omenil Trumanov govor v San Franciscu. Predsednik vla-de Pleven. ki nadomestuje ministra Letourneauja, je podal poročilo vojaškega položaja v Tonkinu .(v Indokini). V četrtek pa bp Pleven podal narodni skupščini izčrpno poročilo o Indokini. Pozval bo skupščino, naj se izreče glede položaja V Indokini ne da bi postavil vprašanje zaupnice vladi. Poročajo, da bo minister za obrambo Moch spet odpotoval v ZDA 26. oktobra. Komisija za zunanje zadeve francoske narodne skupščine, ki se. je sestala danes zjutraj, je soglasno zahtevala, naj »e naj-prvo začne obravnavati vprašanje ponovne oborožitve Nemčije. TOKIO, 18. — General Mac Arthur je danes javil, da bo od 1. novembra naprej spet dovolil japonskim sodiščem, da lahko sodijo državljane Združenih narodov. Izvzeti bodo le uslužbenci okupacijske uprave. bodo posejali dva in pol milijona hektarov zemljišč. Zadnje dni setev naglo napreduje. V žitnici Jugoslavije Vojvodini je n. pr. načrt jesenske setve do sedaj izpolnjen z 28 odst. Ravno tako poteka setev po-voljno v ostalih krajih. Jugoslovanski tisk poroča, da so v Bolgariji zadnje dni izvršili številne aretacije «titoistav». Med njimi navaja «Politika» nekatere študente na gimnaziji v Trnu. 20 kmetov na področju Koele itd'. Ravno tako so z vzhodnih področij Bolgarije internirali mnogo prebivalcev iz vasi Lokve. Bolgarski obmejni stražniki pa ob vsaki priliki vršijo protijugoslovanska izzivanja. Na makedonskem področju so tl stražniki skušali zanetiti požar v jugoslovanskih gozdovih, toda domače jugoslovansko prebivalstvo je požar takoj pogasilo. * * * Iz Milana j" danes odpotovala v Beograd ""delegacija odbora bivših italijanskih partizanov, ki b0 prepeljala v Italijo posmrtne ostanke italijanskih partizanov. ki so padli v Jugoslaviji in ki so se borili v vrstah jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske proti okupator ju v drugi svetovni vojni. Delegacijo vodi polkovnik garibaldinskih odredov Salvato-re Ferrero. V njej so predstavniki divizij «Italia» in ((Garibaldi«. Ta odbor je bil ustanovljen sporazumno a predstavniki Zveze borcev narodnoosvobodilne vojhe V Jugoslaviji ob zadnjem obisku delegacije bivših italijanskih partizanov v Jugoslaviji. nove RIM, 18. — £o debati o proračunu ministrstva za obrambo je Eacciardi danes v rimskem parlamentu napovedal protikomunistične ukrepe v italijanski vojski. Minister je nato opravičeval, zakaj je treba povišati vojaške stroške, ter je dejal, da bodo 150 milijard lir, katere zahteva vlada za oboroževanje, krili z novim^ državnim posojilom. Končno je Pacciardi nastopil proti temu, da bi Italija ostala nevtralna. Proračun ministrstva za obrambo je nato parlamtnt odobril z dvigom roke. Jutri se bo sestala vlada in bo razpravljala o vojaških načrtih predvsem v zvezi .z oborožitvijo. Danes zjutraj je De Gasperi imel razgovor s Sforzo. Proučila sta tudi načrt pogajanj, ki se bodo čez nekaj dni začela med predstavniki italijanske vlade ;n predstavniki ameriške misije ECA. Nadaljuje se razprava o Libiji Razprava o vprašanju Libije se pred posebnim političnim odborom danes še ni zaključila. Današnji seji jč prisostvoval italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Brusasca. Danes so govorili številni delegati in podali izjavo o glasovanju. Gre sedaj za dve resoluciji: za enotno resolucijo trinajst držav in za sovjetsko resolucijo. Predloženi so tudi številni dopolnilni predlogi. Nato je komisar OZN Pelt na dolgo govoril O vprašanju manjšin in dejal, da je to vprašanje zelo delikatno in zapleteno ter je treba o njem taktno razpravljati. Iruman spel v IHiionu WASHINGTON, 18. — Predsednik Truman se je danes dopoldne vrnil v Washington. Visoke osebnosti ameriške vlade so izjavile, da sta se Truman in Mac Arthur sporazumela glede ameriške _ politike do Formoze. S tem naj bi bila odpravljena stara nasprotstva med Belo hišo in Mac Arthurjem glede tega otoka. Isti krosi so izjavili, da so se na otoku Wake razgovarjali o naslednjih petih vprašanjih: 1. Zaključit tev vojaških operacij na Koreji in morebitni umik ameriških in drugih sil držav članic OZN. 2. Gospodarska obnova Koreje. 3. Poslabšanje vojaškega položaja v Indokini in njegove posledice v Aziji. Truman in general sta proučila ukrepe, ki jih bodo ZDA sprejele za utrditev francoskih sil v Indokini. 4. Potreba, da se čim prej sklene mirovna pot godba z japonsko in uredi položaj v tej državi. Dosežen je bil baje splošen sporazum med Trumanom in Mac Arthurjem glede višine ameriških oboroženih sil, ki bodo ostale na Ja- ponskem po sklenitvi mirovne pogodbe. 5. Gospodarska in druga vprašanja v zvezi « Filipini. I visi komisar za Mijo v Trslu TRST, 18. (AIS) — Jutri zjutraj ob i0.30 uri bo prispel iz Rima Vj Trst ameriški visot ki komisar za Avstrijo Walter G. Donnelly. Ostal bo en dan v Trstu ter se sestal z višjimi častniki in uradniki anglo-ameriškega področja. Z njimi bo razpravljal o trgovinskih stikih med Trstom in Avstrijo. Novi „varnosfni ukrepi11 v ameriških pristaniščih WASHINGTON, 18. — Ameriške pristaniške oblasti so na podlagi nove Trumanove okrožnice, ki pravi da je «varnost ZDA ogrožena zaradi prevratne dejavnosti«, uvedle nove zelo stroge varnostne ukrepe. Na podlagi teh ukrepov bodo pristaniške straže lahko pre. iskale vse potnike, ki se vkrcajo ali izkrcajo na ladje v ameriških pristaniščih. Ravno tako bodo pristaniške straže lahko izvedle preiskavo na vseh ameriških ali tujih ladjah. Te straže bodo lahiko zabranile dostop na pomole ali vkrcanje na ladje vsem tistim, ki jih bodo imeli za nevarne za varnost ZDA. Ravno tako bodo lahko prepovedali izkrcanje katerega koli blaga, če bodo menili, ds je nevarno za ameriško varnost. Stavke in protesti v Avstraliji PARIZ, 18. — Avstralski radio poroča, da so danes začeli stavkati avstralski pristaniški delavci, ker hočejo doseči povišanje mezd. V pristaniščih je zasidranih 460 ladij, ki Čakajo na nakladanje in raztovarjanje. Radio dodaja, da je več kakor 5 tisoč pristaniških delavcev v Sidneyu začelo s protestnimi akcijami proti , vladi, v soodnii zbornici LONDON, 18. — Z 12 glasovi večine je danes spodnja Zbornica odklonila resolucijo, v kateri so konservativci grajali železniški primanjkljaj. Za resolucijo je glasovalo 284 poslancev, proti pa 296. Ker ima vlada v spodnji zbornici teoretično večino 9 glasov, sodijo, da so se najbrie nekateri liberalni poslanci vzdržali glasovanja, namesto da bi glasovali proti vladi. Sicer pa tudi če bi bila resolucija odobrena, vlada še ne bi odstopila, ker ni bilo postavljeno vprašanje zaupnice. Z vladne strani pa so bile mobilizirane vse rile. V spodnjo zbornico ho pripeljali na glasovanje celo bolne laburistične poslance. Bivšega ministra Grehwooda so pripeljali v zbornično dvorano v naslanjaču na kolescih. Tudi Stafford Cripps, ki se je komaj vrnil z bolezenskega potovanja, je glasoval. Se vedno vladna kriza v Izraelu TEL AVIV, 18. — Vladna kriza je še vedno na mrtvi točki. Bivši predsednik vlade Ben Gurion je predsedniku Izraela Weizmannu sporočil, da mu v dveh dneh ni uspelo sestaviti nove vlade. Izraelski parlament je namreč po dveh dneh razprave odrekel zaupnico začasni vladi, katero ie predložil Ben Gurion. Vlada bj morala biti na oblasti do prihodnjih volitev. Do krize na je prišlo zaradi gospodarskih in verskih vprašanj. Dosedanji podatki o brazilskih volitvah RIO DE JANEIRO, 18. — Zadnji podatki o brazilskih volitvah so sledeči: Za predsednika: Vargas 3.198.913, Gomes 1.938.600, Machado 1.396.556. Za podpredsednika: Filho 2.023.300, Odilo 1.869.890. Za guvernerja države Sun Paolo: Garcez 690.892, Borghi 312.833. JASNO S tema. besedamh Iialia. 16.00: »Z očmi sp Michel Morgan. Kino ob morpi. n D«* Savona. 15.30: «Pusto)Ovsc‘ Juana«. Errol FIynn. is »• Viale. 16.00: «Nočm tas Gigli. „ ,enn. kdovW Vittorio Venete, John5o"- no je ljubiti«, wan »Osvajalci* paid Oriea3!' sei* Adua. 16.00; Andrevvs. Azzurro. i6.00: «Devica ska«. I. Bergman. £tr ; Btlvedere. 16.00: »Ta . zmagal tudi jaz«, 15.3 železničarski (Sv. Vrni «Cittadella». Marconi, 16.00: »Cena P. «Cena Bette DavisJn^C^ ^ 0: VUbeŽO Harrison, P. Cumnung^ njei>' deon. 15.00: »Carmen •aSTSfc •j;;"?1 «1* Vlito,,,. 16.00: ’ 0».tV Fonda, Dolores Del n* Massimo. 16.00: «10» '‘ jkll, Novo cine. 16.00: «Ub« Harrison, P. Cumm.ng^ Odeon. 15.00: »Carmen Rt* mendariz. Sli RADIO 0 vato' JUG0SL.C0NE (Oddaja na srednji!9 2,2.4 m ali H* ČETRTEK 1»- Z 6.30: Jutranja sp^fv ročlla v ital, m obj poročtbju-7.00: Napoved časa . t 7.15. slov. in objava spored*, tranja glasba. istrske 11.00: Oddaja za isheg oP“e nirje (Ital.); t2-®5:30Li SHjgJfl- uai.;, -,0 danski spored; 1J»»“' solistične skladbe, {£r*|a; 1? v ital. in °bJava-rnf|ia v Mpt-Napoved časa - P<>\f £ C* objava sporeda,£.13.45: slo* «»» V/~J— • — -r • 4 3 4 ski: Labodje jezero. ■ {i .-p,; ženam (ital ); H-«0- ‘fn Mgj: sekstet, pojeta Bozo 14.30: Pregled tiskaj Pregled tiska v s “V-; ti (it^ Vaš*! 'konef.V 17.30: Politične ak‘^v; 17 40: Napevi Iz jim Kor Schumann: KUvIrskt ples*! gi-a-molu; 18.30: l£raf $ nrva> ; kestri- 18.45: Poročila medlS‘,2. nu 19.00: Glasben* 1EU5: Poročila v ital-, v poved časa, - por10 *eijah ior P-19.45: Glasba PO »tfjgfi« 20.30: Tržaški Kom k ^ v. Ubalda Jra|0ca’0bletnlc,2i# ski obzornik. 30. 7,,0v.). Lit'1 roškega Pleb.*5tcr, 22.00: 17Ka i* Moderni mojstri. « L*11,* postrani (ital-): 2,V Zadfl|* p ČETRTEK. !»• 3.00: Jutranji Pbjiia* vr£$u Napoved Časa, 'dne'"’ ^. ska napoved m. % zvokb^jpf sporeda: 5.25: Vesel' ^ ppjjf Jutranja telovadb*. ter r fl3-ved časa in poj giovensK* ski koledar; 6 * -iasba. ** P,inO niverza (P0"0koncert1’ V°?o 16 Paganinl: Kjn riuru, gol0 s e ^1 et j< Ji t u zn*!, e 16 Pagan in orkester Igra Vaški in Miško; gled; 14.40 izvajata na ze in Landanec,. ,5,10 časa In ........ ...... :dKl*si ggpeiojc pri j?n t ,ved 0:, TOviVj^v 1 dveh T5 0O: Nalyi*>e -dane«. 13l5.l0t P°,r^L moJstr° danf5-skladbe velikih' siKe do V sir 18.00: Od pre«1* Sod*$., rij Ciklus samospev-°GjUngjeiV ?• PnspeVala pruska voj-strijpf' ^ Po zma8i nad Av-io po, Pn ,Sadowi imela cdpr-kram „ 1 Dunaiu- Po drugi fticrv * * iS1 Je ^aribaldi s pe-Zfcci Skov v bitki pri Bez-<*, dVZ. V? Prpmagal Avstrij-Siavnr, mtako l2k>o'jeval pot v Kahjamv ° TiroIskc Tt'cnto. ni • ^ V03ska v teh voj* it je ««? ?• Uspcha' Čeprav tisoč voini^ ° °koli dve st° *9na ^°V’ Je bila Prema- ««Ua J * v^ ““O Jri* cina skih ,m.-S,am° sto tisoč avstrij *toci m,m°V v bitki Pri Ku-hNW ? .nski v°iaki so se dv.eh k »riH P°d poveljstvom ^talovT V*b Poveljnikov ge-walMarmoi'e in Cialdi-v«i’l!!‘dar so uspeli napredo-% ^ takrat, ko so se mo-k Triu i Jske žete umakniti °®*“*■ iii ba' itelijanska ',°iskea ""d šlat>ša bii" 'tslijanska mornarica Voiskea '','c _slabša od kopne tako - Pndar ’je morala prav Takn -i POraz Pri Visu. V tistihSe-'Ie-Ilalija’ ki se je že ^eeritar^35'11 navduševala za «ižie. , ’3ansko Zgornje Poa-tijo ka 3sko krajino, Dalma-Tfefnj J morala zadovoljiti s t>!j(j Režijam; Jjtfn b* bateli. Avstri jci v Zgoreti iu- Slovenci in lun.^^'iski krajini spo-%.( ”1Uansko civilizaoijn.-bj ■ Čoh 31 ltaltianski vojski sa-1ašel b?r voditelj. Ta bi se |ibaidv osebi Garibaldija. Ga-■ A»ko , . bko Popeljal jtali-t^Sgp v°j sko^ od zmage do ^taiu n un'čil aystro-ogrski ■r &a “svobodnih# narodov, bničii * 3e .zavedal, da če bi to «ti?Periab3tiSno državo. je pričelo sijati sonce nove civilizacije? Zlobneži prav.ijo, da je v 84 letih Beneška Slovenija ?am°’ da bi prine-S^tijj 7 rancoski savojski di-,,*-dI t-.«a ie imel Ga- Wr';L.sarno -ekaj vojakov, * 3e edini rt šil čast ita-»lik*sa rir0jakr- Uresničitev «t;je aa Cilja italijanske dina- 31,1 PetaC oddaljila za nadalj- Zast le'- ^ t»hko hn6 danes ugibati kaj 1?C bdf-Od vsega je ostal t * Ptebiscif y°.’ da ie oktobr-Tfi BenJ?.1.1 *eta 1866 odtrgal in ®eneSko**SlP " Italiji Avstrije kite l«li. od - ._in jih dode Odtrga] je (e pokra- ri nacionaobolj absolutistične , friklju?-!5^60* države ter v bet. U^>1 državi. Ia “'cem • ---------- ’ 1 te ona ,?ei o 021ru prednja straža ^IopU 00°di nartdov in so- *a napredka. stanjir je bila Be- veliko pridobila. Vendar je to velika laž. Benečiji so veliko vedno samo — obljubljali. V 84 letih so poleg obljub ljudstvu prav malo dali. Ce pa so kaj napravili, so pri tem imeli pred seboj predvsem dva cilja: raznarodovanje ljudstva in utrditev vzhodne meje z utrdbenimi pasovi. Marsikatere poti, ki jim prebivalstvo pravi «mulatiere», niso bile zgrajene, da oddaljene kraje povežejo z gospodarskimi središči itd. ampak zaradi vojaške važnosti. Do leta 1866 je bii a pod toliko osovraženo Avstrijo vsaj do neke mere spoštovana narodna pripadnost, upersba materinega jezika, priznanje narodnih običajev, čeprav Avstrija ni nikoli pozabila pokazati, da je gospodar nad svojimi narodi — sužnji. Ped Italijo niti teh najosnovnejših svoboščin niso priznali. Pričeli so graditi šole, toda za poučevanje italijanščine, s katero sp pričeli raznarodovat-prebivalstvo. Torej napravili so nekaj šol, vendar pri tem niso gledali na potrebe prebivalstva, kolikor na to, ali jim bodo šole koristile pri italija-niziranju prebivalstva. Sent Peter Slovenov ob Nadiži so preimenovali v Sent Peter ob Nadiži, kjer so kasneje zgradili veliko učiteljišče, ki naj bi služil kot močno orodje za vzpostavitev šol' po vaseh — vendar italijanskih šol. Poleg tega, da je hotela liberalna Italija v Sent Petru Furla- j Slovenov pokazati svoje »zanimanje za prebivalstvo« z graditvijo šel, je pri tem zasledovala drug cilj, to 3e spremeniti narodnostno lice v tej veliki vaši ter. jo napraviti za majhno središče, ‘kamor so. klicali mladino vse pokrajine, naj se prihaja učit — v italijanskem duhu jn jeziku. Učiteljišče v Sent Petru Slovenov ob Nadiži ni primerno za ta kraj, zlasti ne, ker je v sredini narodnostno slovenskega ozemlja. Število absolventov te šole je precejšnje, vendar med njim skoraj ne najdemo . her.eškega Slovenca. Večina učiteljev, ki pride iz te šole, so Italijani ali Furlani. V Beneški Sloveniji se vedno bolj kaže potreba po ustanovitvi strokovnih, kmetijskih šol itd. Ce bi se vlada zanimala za potrebe prebivalstva, kakor se ne, potem bi morala v tej smeri pokazati svoje delo. To bi lahko storila, če bi jj pri vsej njeni delavnosti šlo malo mani za njene politične interese in več za blagostanje prebivalstva. Strokovna šola v teh krajih bi odprla številne mežnosti tamkašnji mladini, da bi si lahko s poklicnim delom služila svoj vsakdanji kruh: kmetijske šole pa bi učile prebivalstvo. ki ostaja na svoji zem- delek, pri čemer bi se ljudstvo obogatilo s sodobnimi pridobitvami znanosti in poljedelske tehnike. Treba je postaviti šole za vse beneške Slovence, in to šole, kjer bod0 poučevali učitelji v materinem jeziku. Zgraditi je treba veliko več kot je bilo v 84 letih napravljenega. Ce so oblasti v zadnjem času zgradile poštna poslopja, urade in v najnovejšem času celo napeljale telefon V nekatere večje kraje, potem to ni niti toliko njihova zasluga, kakor je to bolj posledica neverjetnega razvoja tehnike in znanosti po celem svetu. Vendar moramo kljub vsemu ugotovit; znano dejstvo, da so beneški Slovenci v primeru z ostalim italijanskim ljudstvom na ekonomsko jn socialno veliko nižji stopnji kakor pred 84 leti. (Jutri nadaljevanje in konec) V nedeljo odkritje spomenika padlim korcem Pred nekaj dnevi se je pojavila na knjižnem trgu v Gorici nova knjiga, ki nosi naslov ((Beneška Slovenija». Kakor pove ie naslov sam, obravnava problem Beneške Slovenije in je namenjena predvsem prebivalcem te najzapadnejše slovenske deželice. Uredila sta jo znana goriška kulturna delavca D. Feigel in V. Nanut, izdala pa jo je knjigama «G. Carduccn iz Gorice. Tiskana na finem papirju, v osmerki in bogato ilustrirana, nam na 250 straneh prinaša v kratkih in poljudnih sestavkih vse najnujnejše, kar moramo o Beneški Sloveniji vedeti, da bomo spoznali deželo in ljudi. Odkriva nam tudi vzroke, ki nam pojasnjujejo njeno današnje stanje, čeprav je vsebina knjige zgoščena in podana na poljuden način, da bi jo lahko razumeli tudi beneški Slovenci, ki pod Italijo še nikoli niso imeli šol v svojem 'jeziku, pa je njena vsebina vseeno zelo stvarna in temelji na znanstveni podlagi. V njej nanizani po-datki so dokumentirana zgedo-vina. ki je niti Manzano niti drugi ljudje njegovega kova ne bodo mogli ovreči ali izmaličiti s svojim sofističnim «resnico-Ijubjems. ker dejstva so vedno bila in ostanejo dejstva. Prvo poglavje nas seznanja z deželo in njenimi zemljepisnimi značilnostmi. Naslednje poglavje govori o številu beneških Slovencev in kritično obravnava razne uradne podatke ter s primerjavo očitnih proti- Nova knjiga o Beneški Sloveniji slovii prikazuje njihovo netočnost. Pod naslovom «Slavija naša — kakud si lijepav nas član-kar v prijetnem kramljanju popelje širom po deželi in nas seznanja z njenimi zemeljskimi in podzemeljskimi lepotami. Vmes so vpletene značilne narodne in druge pesmi, hi opevajo ta svet in njegove prebivalce. Obširen zgodovinski pregled nam na 35 straneh popisuje zgodovino dežele od prihoda Slovencev v te kraje pa do začetka narodnoosvobodilne borbe. Poglavje zase pa je narodnoosvobodilna borba, k{ nam na 33 straneh na kratko, a jasno pove, kako so še tudi beneški Slovenci odzvali klicu po svobodi in se pridružili slovenskim partizanom iz Posočja. Skupaj z njimi in tud: samostojno so napravili več drznih in junaških akcij proti nemškemu osvajalcu. Pri tem so jim včasih pomagali garibaldinci, medtem ko so drugi italijanski par. tizani, znani pod imenom «oso-povcis, brezdelno čepeli v hribih in čakali priložnost, da bi znova tmdjarmili in opeharili beneške Slovence za njihove pravicz Tu izvemo o heroju Benečije Marku Bedelongu iz Zapoloka. o njegovem očetu in drugih junakih; ki so dali svoje življenje za ideal osvobodilne borbe. Tu izvemo tudi, da je bilo ob koncu vojne kar pet samostojnih slovenskih beneških bataljonov, ki so se bo rili v sklopu NOV z drugimi slovenskimi partizani. Takrat je tudi prvič zaživel list «Matajur». ki je prav ta mesec zopet začel izhajati, čeprav 0a hočejo šovinisti postaviti že' ob prvi številki na zatožno klop. Tudi drug; listi v slovenskem' jeziku so prišli med ljudstvo, ki 'jih je z zanimanjem prebiralo in nazadnje tudi dopisovalo vanje. Naslednje poglavje nam podaja gospodarsko sliko beneških' dolin in hribov. V njem je govora o kmetijstvu na splošno, o živinoreji; sadjarstvu, vinogradništvu in drugih kmetijskih panogah. Dalje je govora tu o obrtništvu, o delavskem problemu in o težkočah v prehrani. Poglavje o umetnosti nam pripoveduje o kiparskih in slikarskih umetninah, ki jih ne manjka zlasti po številnih cerkvicah. V poglavju o znamenitih beneških Slovencih se poleg ivana Trinka seznanimo še s številnimi drugimi domačini, ki so se odlikovali v tej ali oni stroki. Tu, so Jakob Stelin iz Gorenjega Tarbija, dalje dr. Anten Podreka iz Spetra in vrsta dragih Podrekov. Potem imamo omenjenih tu še več Klodičev. Gorenščaka. in druge. Po sledpvih teh slavnih prednikov bo tudi sedanji rod izpričal trdoživost beneških Slovencev. Zadnjih 15 strani je posvečenih «Naši živi besedit), kjer ‘je v domači govorici nanizanih 16 krajših sestavkov in pesmic iz bogate zakladnice ljudskega izročila. Ob koncu je priložen še zemljevid Beneške Slovenije. Zelo lepa je tudi barvana priloga, ki predstavlja Rezijanko v značilni narodni noši. Vsekakor je knjiga zelo zanimiva ne samo Za beneške Slovence, ki bodo gotovo z velikim zanimanjem segli po njej, ampak tudi za vsakogar, ki se zanima za te najbolj zatirane naše brate in za njihovo deželo. Predvsem jo priporočamo našemu učiteljstvu in dijaštvu, ker jim bo mnogo pripomogla k boljšemu poznavanju naše zemlie in njenih problemov. I. M. Moč novega vina Predsinočnjim so agenti javne varnosti naleteli v Ul. Brigata Re na moža, ki je ležal na robu ceste, kamor ga je zvrnilo vino. Zaradi krvavega čela so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali in naslednjega dne je bil. 45-letni Karel,Nardin iz Ul. Giustiniani spet zdrav in čil Izjavil je, da se je prejšnjega dne pri prijateljih v Ločniku napil r.ovega vina, ki je bilo tako sladko, in močno, da ga je sredi poti premagalo in brez usmiljenja vrglo na tla. iZakaj so molčali o razstavi ? Zvedeli smo za neprijeten dogodek, ki je zelo slabo vplival na dobro razpoloženje v kulturnih in umetniških krogih v Gorici. Novinarski krožek (Gi-rcolo di lettura) je lastnik najbolj elegantne zasebne dvorane v Gorici. Ta krožek ie V zadnjih dneh -p-od okriljem nekaterih ljubiteljev umetnosti dal svoje prostore na razpolago znanemu avstri1 jsikemu slika-rju za razstavo svojih del. Obenem so povabili italijanski tidk, naj bi dal -temu dogodku tisti poudarek. ki se jim je zdel potreben, da bi imeli od'tega korist lastniki Novinarskega krožka (trgovci in profesionalci z dvomljivim umetniškim okusom), katerega delovanje ie, vsaj kakor kaže, bolj politično in šovinistično, kakor pa kulturno. Zaradi nekaterih prepirov, ki so nastali ob otvoritvi omenjene razstave z nekaterimi izmed' predstavnikov krožka, so italijanski novinarji izjavili, da ne bodlo ničesar omenjali o umetniškem dogodku samo zaradi tega, ker je razstava v tem novinarskem krožku: na ta način so odpovedali svoje sode lovanje in niso hoteli seznaniti goriško občinstvo z umetniškimi deli prof. Ernesta Huberja, ki je slikar svetovnega slovesa in katerega dela je sprejela povoljno vsa evropska kritika Ta njegova dela so našla pot v največje svetovne umetniške razstave, tako v Londonu, Berlinu in Benetkah, kjer je razstavljal tudi letos. Italijanski novinarji s Gorici pa so šli mimo tega velikega slikarja. Vzrok vsemu temu pa je, ker se novinarji niso znali skupaj s »kulturnimi zaščitniki)) italijanske strani dvigniti nad običajne malenkostne razprtije, Zborovanje lastnikov javnih obratov Zveza trgovcev za goriško pokrajino vabi vse lastnike gostiln, hotelov in drugih obratov v goriški občini rja zborovanje, ki bo jutri, petek 20. oktobra ob 16. uri na sedežu zveze y Ulici IX. avgusta 11. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice: 'Uvozi iz Urugvaja; vizumi na izvirna potrdila; uvoz cirjkastih plošč iz držav OECE. Kontrola izvoza namiznega vina v Anglijo; izvoz pletenih in mrežastih rokavic v Anglijo (razen onih s čipkami); uvoz bombaža in držav območja šterlirjga; izvoz italijanskih proizvodov V Anglijo na podlagi sistema LEGI. *»* Dne 20. oktobra ob 17. urt bo na sedežu italijanske zveže za kožuhovino v Milanu, Trg Bel Gioioso št- 1, državno zborovanje vseh včlanjenih in ne-včlanjenih tvrdk s strojarno in barvarno kožuhovine. kino = 17: flfeščena vrv», C. VERDI, Colvet. VITTORIA, 17. «Zgoča ljubezen-)), P. Goddard. CENTRALE, 17: ((Življenje na ramenu drugih«, D. Palumbo. EDEN, 17: «T-men proti zločincem«, D. 0’Keef. MODERNO: zaprto. je Dj.yfn'3a P°d Italijo in lji in jo obdeluje, kako na naj. idobila potem, ko ji I lažji način d ;seči čimvečji pri- Krajevni odbor Zveze primorskih partizanov Pobegi-Cežarji vabi na odkritje spomenika padlim borcem, ki bo v nedeljo 22. oktobra ob 13. uri. Ob tej svečanosti bodo govorili tov. Branko Babič, sekretar C.K KP STO, tov. Julij Beltram, predsednik IOLO in tov. Eugenio Lau-rer.ti, član CK KP STO. Sodelovali bodo pevski zbori in domača godba Prosvetnega društva »Zvezda«. Vabljeni vsi borci in aktivisti NOB in ostalo prebivalstvo, da skupno počastimo spomin padlih za svobodo. Za udeležence iz Kopra bo vozil avtobus od 11.30 do 13 izpred avtobusne postaje v pristanišču pri Taverni. izdajanje živilskih nakaznic Izdajanje šiviljskih nakaznic za mesec november 1950 se vrši pri Istrski banki d.d. Koper od 21. t. m. do vključno 2S t. m. t. 1. po naslednjem vrstnem redu: 1.) dne 21- in 23. t. ra. za predlagatelje, ki so vložili za-htevnice pri Mestnem ljudskem odboru Koper; 2.) dne 24. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru-Izola; 3.) dne 23. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnih ljudskih odborih Piran in Portorož; 4.) dne 26., 27. in 2*. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru - Koper. Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim se bo postopalo. Tajništvo Istrske banke d.d. Koper Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - / elefon 70 novo borbo V tem tekmovanju naj delavci pridobijo nova izhuslva, nove načine dela Izola je eno najbolj delavskih mest v našem okrožju. Pri vsakem tekmovanju prispevajo Izolani precej prostovoljnih ur ga dovršitev enoletnega gospodarskega plana. Tekmovanje je našim delavcem in delavkam tovarrj in podjetij vzbudilo veliko voljo pri delu. Priznati moramo, da tekmujejo v Izoli vseskoz že dalj časa. Pri tem izvajajo tako dnevnega in mesečnega,kakor tudi letni plan. Toda ne zadostuje če dosegajo določeni plan; stremiti morajo, da pridobijo v tem tekmovanju nove izkušnje, nove načine dela — izboljšajo razne stroje, s katerimi delamo laže in prihranimo še delovno silo ter tako povečamo proizvodnjo in dvignemo kakovost izdelkov. To je v glavnih potezah vsebina tekmovanja kvalificiranih in tudi ostalih delavcev. Dvomesečno tekmovanje je naletelo tudi v Izoli na odziv delavcev in delavk. Toda sedaj, ko smo ravno začeli s tekmovanjem, moramo ponovno pretresti vse naloge, ki jih je treba izvesti in pohiteti z njihovo dovršitvijo. Dolžnost delavcev in delavk, obrtnikov, ribičev in kmetov je, da primejo za delo z vso resnostjo in co-prinesejo k izboljšanju živi ion' skih pogojev. Na sestankih tovarnah mora- jo točno vedeti, kakšno delo imajo še izvršiti. Toda ne zadostuje, da dvignemo le produkcijo, treba se je zanimati še za vzgojo delavcev in delavk. V tem pogledu predvidevajo, da bodo uvedli v tovarnah povsod študijske krožke, ki bodo vplivali pozitivno na vzgajanja delavstva. V Ampelei hitijo pri ureditvi knjižnice in čitalnice, ki bo ena najbolj urejenih v našem okrožju. Poleg tega da bo imela čitalnica lepe prostore, bo tudi udobno opremljena in bo stala več milijonov dinarjev. V njej bodo imeli delavci tudi prostore, kjer se bodo lahko poglobili v učenje. Voditelji sindikalnih podružnic, SIAU, kakor tudi mladine, naj se zanimajo za svoje člane in članice, da bodo redno obiskovali knjižnico, čitalnico, tečaje, rdeči kotiček, predavanja itd. V sedanjem dvomesečnem tekmovanju bodo uredili lepo knjižnico in čitalnico tudi v opekarni «Nardone». To bo ena najpopolr.ejših ustanov te vrste. Vse knjige in revije bo podaril Glavni odbor ES v Jugoslaviji čitalnici «Nardone» kot v priznanje najboljšemu delovnemu kolektivu našega okrožja. Pri teh sredstvih, ki jih bo imela ta knjižnica in čitalnica pričakujemo, da se bodo voditelji SODELOVANJE ARHITEKTOV IN UMETNIKOV 1» LETOŠNJI RAZSTAVI GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V°'cuivuad!Ii.evan3e) ii .'“■i tudVu r°zstave so sodelo-l/ffkaterj na» i domač i N« od karji-ki >ih , n,ke in predlanske Si?03- Rur>ni,S0 bili -August Cer-Pacoi f Saksida in Lojze Tt0l ' n°benih’ ni>0 imeli tudi !e' >Ui Pretpmii. da bi na- C umetn;!! okt;ira dekoratiu-% nr,loc,n kajti poverjena Kt^udorslf ln tud’- Pojmovanje Roni. skp razstav* nis0 ,a. več. Pc-deko.rirati samo ,!«. JcTb( j”® ra~stavne pro->l,r«Žanje dali šir‘e P°lic (to)bco j- Ba gledalca, kate-sr kr/ije ^rda navajeno hati,,T u akademsko po-S>*u^«‘-rahtnos(i. K Si)1 ho „ , Eoniog!e Žive bar- tiipA° v iark° u,hintn'!1 Pokazale raz-'kib l0. t-.” 3cdda. sadeže in rPaii 'i n3im ustreza-■ Spacal jc vložil tudi V te dekoracije takšne značilnosti, ki so vodna odlika tudi njegovih slikarskih umetnin. V poskuševalnici vina nam je na steni v globini dvorane A. Černigoj u več metrov visokem in širokem panoju sintetiziral v zgornji sliki prispodobo iz življenja vinogradnika, ko se pripravlja na trgatev, dalje je v srednji sliki upodobil delavno idilo ob trgatvi sami in v spodnji sliki domače okolje, polno lirike, ki je zavladalo zaradi dobre letine na vinogradnikovem domu, kamor prihajajo sosedi, da se predajo veselju .ki je zavladalo po končanem delu. Umetnik je s tem obdelal ravno v današnji umetnosti priljubljeno snov nekoliko folklorne vsebine. Tehnično jc slika izgotovljena na način tempere in kaže veliko razgibanost podeželskega miljeja. Zlasti prijetno vpliva ton barv in luč. Černigoj je dal svojo zamisel na karton. Se bolj bi imponira-la napravljena v obliki freske, gobelina ali celo mozaika. S tem bi dobila podoba trajno vrednost in bi bila lahko v okras notranjščini, katerega koli kolektiva, dvorane zadružnega dioma in podobno. Slika je prilagodena nmbientu vinske pokuševalnice, ta ko da je v polni meri odražala razpoloženje njenih obiskovalcev. Končno je R. Saksida nekako požlahtil plesišče. Pri tem je uporabil r;sc tiste elemente, ki so po svoji gjbstraknostl točen odraz njegovega umetniškega hotenja in izražanja. Tako srečamo njegove rekvizite. Ko je podal večerno razpoloženje ob obali z godbo in plesom, nam je z enostavnostjo svojega podajanja označil s kamnitim stebrom in pergolo lokalno arhitekturo; simbolično izražanje glasbe je označil s pomočjo razpete harmonike in končno je v. dvojici plesalcev, oblečenih u koloritu narodne noše, predočil ples. V celotni sliki, v živih barvah je izražen sinkopiran ritem in tempo modernega plesa. Saksida je skratka v vsem dosegel sintezo večernega zabavišča in večernega življenja. Vsi trije imenovani umetniki so nastopili, kot že rečeno, nekako izven razstavnega prostora. Dasi so imeli nalogo le de-korirati, so vseeno tl napravljene dekoracije dali mnogo svoje umetniške osebnosti, tako da predstavljajo njihova dela vsekakor nekaj več kot dekorativni pripomoček. Enako so na razstavišču iz roka Černigoja, Sakside in Spacala reklame, ki so ekspresivno zajele reklamni predmet in s tem poživele pred prostor razstavišča in predstavljale lep dekorativen element. Končno smo dolžni omeniti prve letošnje absolvente Umetne obilne šole iz Ljubljane, ki so za staro ribarnico, kjer je bila nameščena klet, napravili ,štiri dekorativne stike. Pred- mmm ENA IZMED TREH SLIK A. SPACALA NA RAZSTAVI V KOPRU: GLASBA. (VČERAJŠNJA SLIKA JE PREDSTAVLJALA A. ČERNIGOJA ((TRGATEV«) stapljale so deklico z grozdjem (trgatev), zidarja na gradbišču (gradnjo), ženo v. plavalni obleki (letovanje - turizem) in tesarja pri ladji (ladjedelništvo). Za svoj razvoj so na dostojen način in tl prijetni barvitosti tudi oni pripomogli h olepša-nju drugače praznega prostora, v katerem so bile nameščene. Vse to je bil doprinos arhitektov in slikarjev k uspehu letošnje razstave. KONEC sindikalne podružnice zanimali za čim popolnejšo izobrazbo svojih tovarišev. Glede na to, da imamo v Izoli tudi mnogo ribičev, kmetov in obrtnikov bo potrebno še, da organiziramo podobne knjižnice in čitalnice tudi izven tovarn, in sicer po mestnih rajonih. V teh moramo osredotočiti svoje delovanje tudi za organiziranje analfabetskih in nadaljevalnih tečajev, ljudske univerze in podobno. Ravno v tem razmeroma gosto obljudenem mestecu je treba skrbeti za pravilno vzgojo ljudstva v rjovi socialistični družbi. Vse to prosvetno delo, kateremu moremo dodati še ustanovitev in delovanje pevskih zborov, godbe, dramskih družin. folklornih skupin ne sme trajati samo ob času tekmovanj, ampak tudi kasneje, ko se ta tekmovanja končajo. Ce smo dosegli r.a vaseh, kjer ima kmečka mladina mnogo težje pogoje za društveno delovanje, da tamkaj organizacije delujejo trajno tem laže je doseči to od delavcev, nameščencev, obrtnikov, ki imajo bolj urejeno življer.-je. Izven dvoma je, da so v Izoli glede izvršitve gradbenega plana na dobrem položaju. Se vedno gradijo nove stanovanjske hiše in v eno od teh so se delavci - udarniki s svojimi družinami že vselili. Drugi dve stavbi bosta v kratkem dograjeni, vendar bo treba še precej truda predno bosta popolnoma dokončani. V načrtu pa imajo tudi popravilo raznih stanovanj, kar bo deloma izboljšalo stanovanjsko vprašanje. Pri vsem rednem delu v tovarnah so naši delavci in delavke prispevali že okoli 1000 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj so se izkazali nekateri tovariši iz Saleta in Baredov. Ker živijo ti tovariši na vasi, so skupno z domačini uredili in popravili nekaj kilometrov vaških cest in potov. V teh krajih, ki spadajo v Izolo, ki pa so poljedelski, je treba polagati posebno pažnjo kmetijskim problemom. Končno želimo še pripomniti, naj bi delavci v tovarnah gledali tudi na ureditev vrtov, pa. zili na snago in imeli lastne ekonomije za potrebe menz. Isto velja za ostalo prebivalstvo, ki bi naj sodelovalo pri ureditvi parkov nasaditvi novega drevja in podobno. Na prvi pogled bi moralo pokazati mesto lice čistega in lepega kraja. Vsa ta dela spadajo v okvir dvomesečnega tekmovanja irj zlasti čl.ani naših množičnih organizacij so dolžni, da prispevajo s prostovoljnim delom za dosego zastavljenih načrtov. za odpravo nepismenosti V zvezi z dvomesečnimi tekmovanjem, ki se je začelo 10. oktobra, so vse množične organizacije obvezane, da sodelujejo pri odpravljanju nepismenosti. To je še vedno tista boleča rana, k.gtero. je. v našem okrožju .zapustil laiizem. Vsi se moramo zavedati, da je ta rana ozdravljiva, da jo moramo pomagati ozdraviti in jo tudi ozdraviti. Popolnoma naravno je, da se človek z ranami ne počuti dobro. Takoj poišče pomoči pri zdravniku na. to pri lekarnarju in Ie naprej s tem da jemlje zdravila na- Naj živi »Teden italijanske kulture" Ze nekaj dni je kulturno življenje italijanskih prosvetnih društev v našem okrožju zelo razgibano. Hrami kulture, ki jih je ljudska oblast obnovila in dala na razpolago najširšim delavskim slojem, se ob večerih napolnijo do zadnjega sedeža in stojišča. Prve kulturne predstave v »Tednu italijanske kulture« dokazujejo kako veliko je zanimanje za kulturo — napredno kulturo — med Italijani, ki živijo v našem okrožju. V Kopru je v obnovljenem gledališču nastopilo v nedeljo italijansko prosvetno društvo s komedijo Carla Goldonija «La locandiera«. Uspeh te predstave je bil popoln, tako da je ostala v vseh tistih, ki niso dobili prostora v gledališču živa želja, da bi to komedijo ponovili tudi zanje po končanem tednu. V ponedeljek so nastopili najmlajši — pionirji — da tudi oni podčrtajo pomen te kulturne manifestacije Italijanov. Tudi ti so navdušili gledalce z igro v dveh dejanjih ((Čevljarjevi sinovi«, kj jo je napisal Jože Kolosimo. Navdušeni aplavzi gledalcev so pričali, da šo se tudi najmlajši dobro po- jugoslovanski Šahovski mojstri so prispeli v Koper Dar.es so dopotovali v Istrsko okrožje mladi jugoslovanski šahovski mojstri Andrija FUDERER, Borislav IVKOV, Aleksander MATANOVIC in Stojan PUC. Prišli so direktno z Bleda, kjer so se udeležili mednarodnega šahovskega turnirja. Fuderer je bil na Bledu četrti za Najdorfom, Pilnikom in 0’Kelly-jem irj si je priboril 8 točk od 14 dosegljivih. Premagal je med drugimi tudi velemojstra Najdorfa in dr. Tartakoiverja. Ivkov si je na Bledu z nemškim mojstrom Pfeifferjem delil peto in šesto mesto s 7 in pol točkami in Matanovič je bil s 7 točkami sedmi. Mojstra Bora Milič in Mario Bertok bosta prispela v Koper jutri opoldne s sekretarjem Šahovske zveze Slovenije tov. Kapusom. Najmlajšemu Ivkovu je šele 17 let. Rodil se je v Beogradu frj študira gimnazijo. Na šampionatu v Zagrebu ieta 1949 si je priboril mojstrski naslov. Na Bledu je premagal Pilnika in Pirca. Matanovič je študent prava, star 20 let, po rodu tudi on iz Beograda. Na šampionatu v Zagrebu 1949 je bil četrti in si je tako priboril nasl°v mojstra. V radio-matchu istega leta proti reprezentanci Združenih držav Severne Amerike je dobil obe partiji proti ameriškemu mojstru Pinkusu. Na Bledu je premagal Pirca, velemojstra Kostiča, Stoltza in dr. Tartako-werja* Na svoji letošnji turneji širom po Evropi je dosegel skupno 75-procentni uspeh. Ti mladi mojstri so pravi šahovski fenomeni. Fuderer, ki je šampion Vojvodine 1950, je razen tega zelo dober koncertni pianist. 2e kot 8-letni otrok je zbujal pozornost kot matematik in godbenik ter je nastopal na koncertih. Mojster BERTOK Mario je Zagrebčan. Šahovski mojster je postal šele pred enim tednom na turnirju mojstrskih kandidatov V Mariboru. kazali. Tudi pevski zbor pionirjev - partizanov je navdušil poslušalce. V Brtonigli je bila krajša kulturna predstava za otvoritev ((Tedna italijanske kulture«. Tudi če se glavna točka sporeda »Plavž« m mogla predvajati, ker je glavni igralec nenadoma obolel, je ljudstvo napolnilo veliko dvorano in navdušeno ploskalo pevcem, katere je vodil dirigent Lentieri iz Buj. V Novem gradu, Umagu, Bujah, Portorožu in še drugod je bila otvoritev «Tedna italijanske kulture« v sredo s predavanji, govori in petjem. Vse to je kot nekak uvod v zadnje tri dni, ko bo ta kulturna manifestacija dosegla svoj višek. Tu moramo podčrtati, da vlada za to med Italijani kot tudi Slovenci in Hrvati našega okrožja veliko zanimanje in že kar težko pričakujejo umetniških nastopov v zadnjih treh dnevih. Tovariši Italijani bodo lahko s ponosom prikazali uspehe in napredek o Skrbnih pripravah, gledalci pa bodo prav tako z navdušenjem sprejeli umetniška izvajanja tovarišev Italijanov, ki danes svobodno razvijajo svojo nacionalno kulturo v naprednem smislu. To bo tudi živ izraz, kaj lahko napravijo tam, kjer ima v rokah oblast delovno ljudstvo, tisto oblast, ki je izraz bratstva in enakosti tudi na kulturnem polju. Potrebno je podčrtati, da smo tudi pri nas z narodnoosvobodilno borbo, ki jo j,e vodila KPJ, za vedno zrušili oblast izkoriščevalcev; in šovinistov. Postavili smo nato oblast delavcev,, ki zagotavlja vsem enake pravice tudi za razvoj kulture. Ustanovitev združenja Italijanov za Istrsko okrožje, rast in razvoj italijanskih prosvetnih društev, je bil nov korak naprej za razvoj kulture Italijanov. Prav «Teden italijanske kulture« je živ dokaz temu. Poleg stotin Italijanov udarnikov, novatorjev in racionali-zatorjev. ki pomagajo za hitrejši dvig našega gospodarstva, poleg stotin italijanskih družin, ki se kot članice kmečkih delovnih zadrug borijo v prvih vrstah za socializacijo vaji, bo ta velika kulturna manifestacija Italijanov v našem okrožju tista, ki bo napravila velik okrasni okvir vsemu velikemu življenjskemu in kulturnemu razvoju Italijanov v našem okrožju. tančno Po zdravnikovem predpisu. Ranjenec ve, da bo tako gotovo ozdravel in znova dal na razpolago svoje zmožnosti za skupnost. Prav tako je z nepismenimi. Sami čutijo, da ni nekaj prav, toda da. bi šli k — zdravniku-učitelju^,—(.jiin brani nekako napačno. sramovanje. Tu je treba, da se zavzamejo vji člani množičnih organizacij in vplivajo na take tovariše, da se vpišejo v tečaje za nepismene. Nikakor ne drži več izgovor, da niso imeli za časa fašizma možnosti obiskovati šole. Danes je ta možnost dana in bi jo morali izkoristiti prav taki in tako, pokazati, da se odločno borijo za odpravo take dediščine, ki dela sramoto tistemu, ki se proti njej ne bori. Tudi np drži izgovor, da je v šolo daleč, ali da ni učiteljev. Znani so primeri v o-kraju Buje, da je učiteljica sama poučevala y privatni hiši pri ognjišču štiri ie starejše žene in so se V*e štiri naučile pisati in citati. Prav tako je zrian primer, da je pionir (Ba-redi nad Izolo) naučil svojega očeta pisati in čitali. Tudi za nekatere vasi lahko navedemo pozitivne uspehe. Tako so imeli pretekla leta y Gažonu, Izoli in Loparju dober obisk ve- Vsesile za Izvedbo enoletnega plana I černih tečajev za nepismene z zelo dobrimi uspehi. To naj bi posnemale tudi druge vasi. Vemo, da je bilo do sedaj o-pismenjenih 251 analfabetov. To je že lep uspeh, nismo pa a tem še dosegli cilja. Se so vasi, kjer je polno nepismenih: Krkavče, Boršt, Glero, Labor in druge. Tu bodo morale vaške množične organizacije napeti vse sile m tem tekmovanju in prepričati take ljudi, da bodo obiskovali tečaje. Vsi naj čutijo pri tem veliko kulturno nalogo in dolžnost sodelovati y borbi proti nepismenosti. Po takih vaseh naj bi se na sestankih veliko govorilo o tem in prav tako v razgovorih na vaških ulicah. Bilo bi mogoče dobro, če bi ob srečanju s sosedom vprašal: Ali obiskuješ večerni tečaj, kako gre s tečajem in kakrna je udeležba? S tem bi držali živo vprašanje, ki bi vzbujalo po-zornost vseh vaščanov. Prav bi bilo, če bj o poteku tečajev tudi več poročali y naših listih. Glasbena šola Do sedaj se je vpisalo v Glasbeno šolo v Kopru 150 gojencev. Ker se še vedno prijavljajo r.ovi gojenci, bo naknadno vpisovanje 23., 24. in 25 oktobra od 10. do 12. in od 14. do 17. ure v šolski pisarni v Verdijevi ulici. št. 9. Ravnateljstvo MED ZSSR IN JUGOSLAVIJO Tutli mi nizmišliiinw Dvigač uteži v nedeljskem cirkusu V tej točki problema predlaga Sovjetska zveza previsoke fakture, plačuje previsoko ceno. Modruje kot oderuh; tSi, ker sem bi; in sem; sami zase bi bili uničeni; osvojitev oblasti po komunistih ne bi bila tako lahka, v nekaterih drža-vah pa bi bila celo nemogoča se pravi, vse dolgujete meni, moja cena pa je hegemonija a čeprav ste navidez neodvisna drčam, pa vendar v resnici niste nič drugega kot ena izmed tolikih ruskih gubernij. Toda navzoči smo bili pri naj-nesramnejših vmešavanjih v po litično, gospodarsko in vojaško iivljenje Nemčije, Poljske, Romunije, Albanije, Bolgarije, Ma dlarske in Češkoslovaške. Zato, ker ni sprejela takega ravnanja, je Jugoslavija predmet ■ hinavskih laži, klevet, preganjanja, gospodarske blokade po Vzhodnoevropski h državah in proženj z vojaškim napadom po kateri koli od njih, izzivanj s stalnimi obmejnimi incidenti in organiziranjem fantastičnih prbcesov, kakršnih je bil Rai kov na Madžarskem, spravljajo Pa v gibanje tudi vse niti propagande, da bi dokazali, da Je Jugoslavija napadalna država v službi irrfperializma, in poskušajo ustvariti dušeče ozračje, da bi povzročili propad nove Jugoslavije ali pd njeni voditelji izgubili živce, s Čimer bi jih prisilili, da bi zahtevali ali sprejeli pomoč kapitalizma. Ce bi se vse to zgodilo, bi videli, kako bi komin-formisti ohripeli od veselja, tuleč o svoji zmagi nad socialistično Jugoslavijo. Kakšna grdobija! Način vedenja sovjetskih voditeljev do vseh držav ljudskih demokracij je nedvomno zavora za hitrejši razvoj socializma p njih in slabitev ritma za gmotno zboljšanje življenja množic teh narodov. Komunistični voditelji teh narodov skušajo zamašiti usta svojim narodom z besedami o potrebi naj-tječje okrepitve ZSSR, da bi se lahko uprla kakršnemu koli napadu kapitalističnega sveta. Čeprav bi bil ta razlog teoretično upratvičen, se pokaže nevzdržen v praksi, kajti ZSSR ne zahteva novih izvorov energije in sredstev za P°t bratskega sodelovanja, temveč uporablja iste metode kot kapitalizem: gospodarsko in politično gospostvo, če pa je potrebno — kot s o to poskušali storiti v Jugoslaviji — tudi fizično silo. Na drugi strani je nedvomno, 'da je politika voditeljev ZSSR prav tako zelo resno vplivala na razpoloženje širokih naprednih množic in zasejala med njimi negotovost ter demoraliza-cijo množic, ki so bile v nekaterih državah, kot v Franciji in Italiji, pripravljene dvigniti komuniste na oblast, ki pa so danes izgubile svoje navdušenje ali pa so se dokončno ločile od njih. Te množice danes vprašujejo, če se je vredno boriti samo za spremembo imena izkoriščanja, ki so mu podvržene. Se pravi, ko smo zgodovinsko v polni eri zmagovitega socializma, ko se je nq največjem delu zemeljske površine, naseljene z več kot 800 milijoni človeških biti), zrušil kapitalistični red, povzročajo voditelji ZSSR najostrejšo ideološko kri-zo, ki ruši enotnost komunističnega sveta, če ga gledamo kot mednarodno celoto, slabe borbeno fronto in s tem otežkoča-jo praktično borbo narodov za osvoboditev. T.aka je. mednarodna posledica politike ljudi, ki vodijo Sovjetsko zvezo, politike, ki je prišla do svojega najostrej šega izraza v odnosih med ZSSR in socialistično Jugoslavijo. Mar mora biti to, kot to napačno mislijo nekateri tovariši, izključno sovjetski in jugoslovanski problem? Ne. Problem ima tšk obseg, da presega zemljepisne meje obeh držav, zajema osnovna načela komunistične teorije, rezultati njegove rešitve pa bodo, ne glede na to, kakšni bi bili, odločilno vplivali na neposredno bodočnost narodov. Torej ne more noben komunist reči, da je nevtralen v tem sporu. Zato moramo imeti tudi mi, španski komunisti, svoje mnenje in ga tudi imamo. Našli se bodo tudi taki, ki nam bodo rekli, da z razvijanjem te polemike dajemo sovražniku orožje, ki ga bo uporabil proti nam. Tudi ta dokaz je zlagan. Komunisti se niso nikdar bali diskusije, prav tako kot niso nikdar imeli za škodljivo objavljanje kritike sdojih napak. V zvezi s tem bomo spomnili na Leninove nasvete v brošuri eKorak naprej, dva koraka nazaj«. «Ti se zlohotno vesele in kremžijo, ko opazujejo nate diskusije. Seveda se bodo pobrigali. da iztrgajo za svoje smotre posamezna mesta iz pioje brošure, ki je posvečena pomanjkljivostim in slabostim naše Partije. Ruski socialni demokrati sto se že dovolj navadili na bojni ogenj in ne bodo jih zmedla ta zbadanja, naprej bodo delali, kljub njim, samoikritično tor neusmiljeno razkrinkavali lastne minuse, ki bodo z naraščanjem delavskega giba- nja gotovo in nujno preko-t zaciji, kot se tudi nismo izja-račenihi), | vili, da smo protikomunisti. Gni Znano je, da je današnji spor veliko resnejši kot kateri koli od tistih, do katerih je prišlo v kateri koli komunistični partiji; to je spor med partijami, ki so na oblasti, in zato se takoj spremeni tudi v spor med vladami, a represalije take, kakršne so pripravili ZSSR in ko-minformovci proti Jugoslaviji, so represalije, kC posegajo v sam obstoj države, ki mora, bra neč se, to storiti ne le kot partija, temveč kot vse ljudstvo, kot narod. V tem je končna nevarnost, v katero so spravili sovjetski voditelji problem. So ljudje, ki nam pripominjajo, da je nas naše stališče spravilo na teren antisovjetizma. To je najbolj napačna domneva. Nismo v sovraštvu s sovjetskim ljudstvom, izražamo naše nesoglasje s političnimi metodami in ravnanjem ljudi, ki vodijo to ljudstvo, ki usmerjajo njegovo usodo, vendar nismo proti sovjetski revoluciji niti proti njenim pridobitvam, še manj pa proti obstoju Sovjetske zveze. Dejstvo pa, da mednarodna sta. lišča Jugoslavije niso vedno sovpadala z ZSSR, sploh ne zanikuje načelnega stališča, ki smo ga zavzeli. V govoru generalom in oficirjem Jugoslovanske armade je maršal Tito jasno opredelil stališče Jugoslavije: «Tudi v prihodnje bomo tako načelno nastopali na vseh mednarodnih sestankih in forumih. Če bo Sovjetska zive-za nekje imela prav, bomo s njo. Ce ne bo imela prav in bo njen nastop dvoličen, bomo rekli, da je to tako, ne pa tako*. Ta neodvisnost kriterija pojasnjuje v bistvu vso upravičenost politične linije jugoslovanskih voditeljev. Odreči se tej neodvisnosti kriterija bi pomenilo pasti v suženjsko odvisnost, bi pomenilo zamenjati komunistično čast za suženjsko upogibanje tilnika, bi pomeni, lo kupiti nekoliko reprezentativnih mest na račun prodaje narodne neodvisnosti. Potemtakem ni nikakega antisovjetizma v našem Stališču. To stališče Pa je popolnoma razumljivo španskim komunistom. Znotraj in zu naj ae borimo proti nesposobnemu in izrojenemu vodstvu partije; vendar se nismo nikoli borili proti partiji kot organi- lobe ni v partiji kot taki, temveč v vodilni ekipi. To isto stališče je pravilno, da bi osvetlili tudi problem ZSSR in njenih voditeljev. Ne mečemo jih isto vrečo. In v primeru vojne med ZSSR ter kapitalističnim svetom, kakšno stališče bo zavzela Jugoslavija? Na katero stran se bo obrnila? Ali se bo vojskovala prati Sovjetski zvezi? Ta vprašanja, ki so nam bila postavljena, dajejo lahek in jasen odgovor. Jugoslavija se iskreno in dosledno bori za mir. Ako bo navzlic njenim naporom in naporom miroljubnih ljudi izbruhnila vojna, bo to trenutek, ko bo določila s-voje stališče v popolnem soglasju s svojim načelnim stališčem. V teh stvareh ni naprej pripravljenih receptov. Nekaj lahko trdimo že sedaj: Jugoslavija se ho branila pred napadom, ne glede na to. od kod bi prišel. Tako so sporočili njeni voditelji, ko se je slišalo okrog njihovih me} rožljanje tujega orožja z jasnimi in določenimi nameni. Prav tako ni v tem stališču niti trohice antisovjetizma, čeprav trdijo to kominformovskt kričači iz Kremlja; da, so čvrsti ljudje, ki nimajo nič skup nega s svetopisemsko ponižnostjo, kj svetuje, da nastavi še drugo lice, če te udarijo po enem. Ni naključje, da je nastal tak položaj v edini državi od vseh ljudskih demokracij, ki se 'ji za svojo osvoboditev ni treba Zahvaliti bajonetom Rdeče armade, državi, ki ni čakala, da bi jo drugi osvobodili, in se je junaško borila proti fašističnim vdiralcem; v državi, katere voditelji niso komentirali vojnih poročil v udobnih sobah hotela nLuxn v Moskvi, niti čakali, da jim bodo drugi osvobodili narodno ozemlje, kamor bi. jih poslali kot predsednike ali ministre, temveč so imeli pogum iti v pekel nacistične okupacije in organizirati ljudsko vstajo, jo zmagovito končati, pri čemer so osvojili več kot oblast — popolno ljubezen svojega ljudstva, ki jih je priznalo za svoje zakonite voditelje. Očitno bi bilo neumno zanikati, da je ta zmagovita borba v Jugoslaviji neposredno povezana z zmagovitim napredova- njem sovjetskega in zavezniškega orožja v celoti, vendar pa to niti najmanj ne zmanjšuje veličine jugoslovanskih komu nistov, ki so v trenutku negotovosti, ko zmaga še ni bilg jasna, izpolnjevali svojo dolžnost kot domoljubi in komunisti. Mar to draži voditelje ZSSR? Mar jih jezi to, da obstaja ljudstvo, ki ne dolguje svoje osvoboditve sovjetskemu orožju? Po vsem tem se zdi, kar se kaše tudi v resoluciji Kominforma, da jih to ovira in draži. Ne bi mogli drugače pojasniti, zakaj obtožujejo Komunistično partijo Jugoslavije, da se hvali s svojimi uspehi v vojni, in zakaj se upirajo, da ji priznajo kako uslugo in je ne razlikujejo od drugih partij, ki niso osvojile oblasti, temveč so bile zanjo imenovane. Mar nismo pred očitnim namenom, da bi zmanjšali pomen in antimarksistično potvorili zgodovino narodop za zagotovitev pretiranega nacionalnega samoljubja? To je prav tako še ena — ne Pa tudi zadnja — revizionistična manifestacija vo diteljev Sovjetske Zveze. JESUS FERNANDEZ bivši član Politbiroja KP Španije G OSFODAEST fO TRGOVINA • INDUSTRIJA • Letošnjo zimo ne bo primanjkovalo električnega toka Podatki o sedanji proizvodnji zadovoljivi - Poraba in razvojne možnosti električne proizvodnje v Italiji DVIGAČ UTEŽI SI JE V NEDELJO ZASLU2IL OBILO PLOSKANJA ZARADI SVOJE »IZREDNE MOČI« V nasprotju s položajem lan sko ih predlansko jesen ko so padavinske razmere prisilile veliko število evropskih držav do ostrih omejitev potrošnje električne energije, smemo po dosedanjih poročilih upati, da bo šlo letošnjo zimo brez tega. Zaenkrat zagotavljajo strokovnjaki, da vse do januarja ni misli ti r.a nikakšne omejitve potrošnje. V 1949 je namreč dosegla proizvodnja hidro-električne nergije le 20 milijard in 9 milijonov kilovatnih ur. Največje težave so bile Prav pozimi, ko je padla hidroelektrična proizvodnja Severne Italije od ^mesečnih« 1,4 milijarde kilovatnih ur v septembru 1948 na 0,8 milijard kilovatnih ur v februarju 1949, v Srednji in Južni Italiji pa od 0,4 milijard kilovatnih ur na OJ! milijarde. Tekoče vode so namreč dajale 30 do 40 odstotkov manj energije kakor prejšnjo sezono in zaradi tega so morali v veliki meri uporab \jati zaloge vode, nakopičene za dolinskimi pregradami, ki so NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ ZDRAVSTVA Ali i/nllva vreme na človeka? 2e od nekdaj se ukvarjajo ljudje z vprašanjem, zakaj in kako vpliva vreme na človeka. Znano je, da povzročajo vremenske spremembe bolečine v brazgotinah (zaceljenih ranah) in da mnogi čutijo potrtost ob nastopu južnega vremena. Zakaj so nekateri veseli, če jim piha svež veter y ušesa, druge zraven njih pa mrazi in so pri labi volji? Sodobna tehnika je skušala pojasniti to vprašanje z učinki, ki ga imajo na človeka zračni pritisk, vlaga, temperatura, e-lektričnost zraka, zemeljski magnetizem in celo sončne pege, joda ves trud in delo sta bila zaman. Sele zdravniku Manfredu Curryju, ki je ie od rane mladosti vnet jadralni letalec, se je po dolgoletnih raziskava-rjjih posrečilo odkriti zvezo med človekom in vremenom. Fredvsem je dognal, da med vremenskimi elementi in bio-klimatičnimi pojavi (električ-nost zraka, sončne pege i. dr.) ni nobene zveze, to se pravi nobenih' fizikalnih vplivov. Glavne sestavine zraka — kisik, ogljikova kislina, dušik — pa so kemiki že tako temeljito raziskali, da Curryju ni bilo treba iskati novih izsledkov. Zato je posvetil svoje delo snovem, ki jih je prav malo v ozračju, v katerem živi človek: amoniaku, kloru, nitritu, jodu, radonu jn ozonu, toda bistvenega vpliva na živa bitja in zve. ze z vremenom ni mogel ugotoviti. I ODLIČNI SAHIST FUDERER let lailniliajalalitolasIriBiii turnirja V nedeljo je bilo na mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu odigrano zadnje kolo. Dr. Tartakower in Pirc sta v igri damskega kmeta remizirala. Tartakouoer kot beli v napadu ni dosegel prednosti, zato 'je v 19. potezi sprejel od Pirca ponujeni remi. Stoltz in Pfeiffer sta igrala Karo-Cann partijo. Stoltz je imel nekoliko boljši položaj, vendar se je Pfeiffer spretno branil, tako da sta remizirala. Tudi Pilnik in 0'KeUy sta v Karo-Cann partiji remizirala, čeprav je imel Pilnik nekaj časa prednost. Španska partija med Matand- vičem in Miličem se je končala neodločeno. Matanovič je imel majhno prednost, vendar se je Milič dobro branil. Tudi Najdorf in Puc sta remizirala. V Niemcovičevi indijski obrambi je imel Najdorf v otvoritvi prednost. Potezo pred prekinitvijo pa ni igral najboljše in je nato ponudil remi. Rellstab in inž. Vidmar sta igrala rusko obrambo treh skakačev. Vidmar ni igral točno in je izgubil tri kmete, tako da se je v nadaljevanju v brezupnem položaju vdal. Kostii je kot črni proti Fudererju igral svojo varianto damskega gambita. Pri za a stadionu „Prvi maj,, Danes se bodo začele na stadionu «Prvl maj» povratne tekme v košarki za »Otvoritveni pokah, kjer sodelujejo kakor je Ze znano 4 ekipe. Danes zvečer bosta dve tekmi In sicer- ob 19.30 Olimpija (Sv. Alojz) • Inter ob 20.30 Tržaško košarkarsko društvo - Sv. Križ ANGLIJA — 13, kolo: Arse-nal: Manchester United 3 : 0, Burnley:Charlton Athletic 5:1, Chelsea;T0ttenham 0:2, Ever-ion:Bo'lton Wanderers 1:1, Hud-dersfiled:Aston Villa 4:2, Mid-dlesbrough : Sunderland 1 :1, Newcastle:Derby County 3:1, Portsmouth:Blackpool 2:0, She-field Wed. : Wolverhampton Wand. 2:2, Stoke City:Fulham 1:1, West Bromwich Albion: Liverpool 1:1, Lestvica: Arse-nal, Newcastle 19, Middle-sbrough 18 točk itd AVSTRIJA — 8. kolo: FC Wien:Lask 4:0, sportklub-Vien-na 7:1, RapidiVonvirts 5:1, Velika šahovska tekmovanja v vseh mestih okrožja DANES, 19. t. m. bo s pričetkom ob 20 v mali dvorani koprskega gledališča: DVOBOJ MED TRŽAŠKIMI IN BEOGRAJSKIMI SAHI-STI NA 4 DESKAH In DVOBOJ PULA - KOPER NA 8 DESKAH. V PETEK, dne 20. t.m. s pričetkom ob 18 predavanja in OB 20: SIMULTANKE JUGOSLOVANSKIH ŠAHOVSKIH MOJ. STROV FUDERERJA, IVKOVA, MILICA MATANOVICA, PUCA, PIRCA, in VIDMARJA ML. v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Bujah. V SOBOTO, dne 21. t.m. s pričetkom ob 14 uri bo v Kopru: VELIK BRZOPOTEZNI TURNIR Z IZLOČITVIJO OB UDELE2B1 JUGOSLOVANSKIH MOJSTROV, TRŽAŠKIH in KOPRSKIH SAHISTOV. Prijave k simultankam in brzoturnirju sprejema ZDTV v Kopru, Titov trg. Wacker : Elektra 7:0, Wiener Neu»tadt:Admira 3:1, Austria: Sturm 1:1, Lestvica: Rapid 13, Wacker 12, Austria 11 točk itd, BELGIJA — 7. kolo: Ber-chem:Beringen 3:0, Liegeoia: Standard 3:0, Beerschot:Bru-geois 1:1, Racing (Bruxelles); Daring 1:1, La Gantoi- Til-leur 3:0, SC Charlcroi:Antwerp 6:0, FC Malinois:Qlimpic Char-leroi 4:1, Anderlecht: Racing (Malines) 1:1, Lestvica: Racing (Bruxelles), Liegeois, FC Ma-linois 11 točk itd. CSR — 21 kolo: Bratislava: Dukla Prešov preloženo, CSD Plzenj:ATK 3:6, Teplice:Sparta Bratrstvi 1:1, OD Praha:2ilina 2:2, KoJice:Vitkovice 2:2, Dinamo Slavia:Skodovka plzenj 6:0 2elezničari:Trnava 2:0. Lestvica: ZeJeznlčari 30. Bratislava 29,’ Vitkovice 27 točk Itd. SV1CA : NIZOZEMSKA 7:5 Pred 30.000 gledalci 3e v nedeljo v Bazlu nogometna reprezentanca Švice premagala Nizozemsko 7:5 (2:2). Tekmo je sodil Italijan Datilo. Gole za Švico pa so dosegli Fatton 3 ter Antenen in FrieiJlander po 2. SVEDSKA : DANSKA 4:0 Nogometna A-reprezentanca Švedske je v nedeljo premagala A-reprezentanco Danske 4:0 (4:0). Gole so dosegli: Gran, Jonsson, Bentsson in Palmer. V Kodanju pa sta B-reprezen-tancl obeh držav Igrali neodločeno 2:2 šel je v prednost, vendar je prezgodaj vzel kvaliteto, kar je v nadaljevanju prineslo prednost Fudererju, ki je dobil dva kmeta. Zaradi slabe igre pa 'je Fuderer partijo, v kateri je imel dva kmeta in konja za trdnjavo, celo izgubil. Prekinjene partije iz XIV. kola so se končale z naslednjimi izidi: Fuderer : Pfeiffer 0:1, Pilnik : Kostič 1:0, Matanovič • Ivkov remi, Rellstab : 0'Kelly remi. Končni vrstni red udeležencev turnirja je naslednji: Najdorf 10 in pol točke, Pilnik 9, 0’Kelly 8 in pol. Fuderer 8, Ivkov, Pfeiffer 7 in pol, Matanovič 7. Rellstab 6 in pol, Milič, Kostič, Pirc, Stoltz, Vidmar 6, Puc 5 in pol, Tartako-wer 5. Novembra bo šahovski loroir v AoisMoio Mednarodni šahovski turnir v Amsterdamu se bo začel 11. novembra. Sodelovalo bo 20 udeležencev, izmed Jugoslovanov bodo sodelovali Gligorič, Pirc in Trifunovič, od tujih moj strov pa Reshevskg, Najdorf, Stahlberg, 0'Kelly, dr. Torta-kower, Rossollmo, P.ilnik in drugi. LjubljanskatNOTNOST' ekipni lahkoatl. prvak Slovenije V nedeljo je bilo v Ljubljani in Mariboru finalno tekmovanje za moštveno prvenstvo Slovenije v atletiki. V končni oceni je največ točk tako na tek-niovanju moških kakor tudi v konkurenci žensk zbrala ekipa Enotnosti 11 in s tem osvojila naslov moštvenega prvaka Slovenije. Med moškimi je vrstni red udeleženih društev naslednji: 1. Enotnost 11 10.995 točk, 2 Miličnik 10.483, 3. Železničar II h). Edini činitelj, ki bi lahko povzročil skrbi, je potrošnja. Misli se pri tem namreč na odmeve mednarodnega položaja in političnih ukrepov na industrijsko proizvodnjo, ker pričakujejo nekateri večjo delav- dei v vodo, pač po zaslugi seda nje vlade, ki je ščitila interese električnih magnatov, so piišle razne skupine na dan z načrti o izpopolnitvah in novih gradnjah. Med njimi je najvažnejši načrt skupine EDISON, ki predvideva povečanje proizvodne energije za 3 milijarde kwh in gradnjo novega obsežnega voda 22 voltov od avstrijske in švicarske meje proti Perugii (E-milija-Apuania) in Genovi, s povezavo preko Milana. Ta mreža skupine EDISON bi zalagala obsežna področja in ne zgolj posamezne proizvodne centre ter bi posredovala tudi izmenjavo energije med skupinami SIP, SADE in Centrale zaradi osrednje geografske raz- Hidroelektrični viri Italije in njih današnje izkoriščanje (stanje junija leto g 30 40 50 povprečna ipraizvodnost (milijard Kwh) 'Zč-PS!.' meja hidrografskih oblasti ■■ viri, izkoriščani junija 1949 viri ki bodo izkoriščani do 1953 I | viri ki ostanejo še tla razpolago delitve vodov EDISON. ključki na avstrijsko in svin sko mrežo pa bi omogočali mednarodne izmenjave. * tod velika pomembnost elektro-trusta, v katerem s luje, kakor znano, ameniKt pital. ., lij, Kljub velikim načrtom, deloma terja povečana P° nja energije, pa velike ^ ’ lastnice hidrocentral, ruW nočejo hiteti. Trde namr , ni pravega razmerja farni za energijo in invef^v mi. Nazadnje so to na nedavnem dTzaf £™iniu-gresu Združenja el^ctr?’ y strije (ANIDEL) V Ga^^. oporo so privlekli na t ne tečaje papirjev eimnr družb in trdili, da ker s _wj_ drže bolj ali manj okrog nale — zadnje čase le sicer pokazala dvige P1 tričnih papirjev — nt Pa P^ kovati, da bi zasebni ^ sam izvedel predvidenetnv ^ cije. In sicer kljub temuja^ investicije «že dosegle -' zne. donose« in kljub znat ^ skom, ki leže v „ obliki flIi valutacije, ki flh bodo V ^ slej v tej ali oni obliki^ ^ med delničarje. položal" # se-zi, da torej narekuje da- , danji provizorij in tako daje kapital!tt «primerne» dobičke. P jie vmvi tik n v. ,,-b-r^o v* cij ga seveda tU iJlivajo gV& bi pripravil, ker poziiD zo.Z. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-83, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska