881. štev. V Liubliani, sobota dne 30. mala 1914. Leto lil. Posamezna šfevSBfca „IOneva“ seane 6 vin., ravno toliko številka „Bcde*e Neže«. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane *Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 4-70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 190 K. — Naročnina »e poStlja upravnigtvu. Telefon itevHka 118. Neodvisen politKen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža. Posamezna številka „Dneva“ stane 6 v5nM ravno toliko številka „Bode£@ N@2e“. Uredništvo In upravnlltvo: Unbiiana. Frančiškanska olica ircv. 5. Dopisi se pošiljajo uredništvu. NefranJrirana pisni« s« ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plata: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor |e priložiti znamko. Odgovorni urednik Radiraj Korene. s last is tisk ..Učiteljske tiskarne". Telefon Številka 118. Avstrijski problem. — Volitve v Istri. -Dopisi. — Povodnji po vseh krajih. — Blamaža deielnega odbora. — Sprejem v Opatiji. — Albanski vstaSi. — Velika nesreča na morju. Gorica, 24. vel. travna. Pod tem naslovom je napisal znani nemški pedagog Forster obširno razpravo v reviji » Oster reichi-sche Rundschau«. Cela razprava stoji na vzgojeslovnem stališču in je nekaka samoobramba proti nemškemu nacionalnemu časopisju, ki je napadlo Forsterja radi njegovih besed glede vsenemške pesmi »Die Wacht am Rliein«. Kot politiki se ne moremo mnogo pečati s tem izvajanjem, ki je namenjeno predvsem nemški mladini kot narodnovzgojni nauk. Omeniti hočemo le par točk, ki se tičejo naše avstrijske in domače politike. Forster ima Nemce za prvi in odločujoči faktor v Avstriji. Iz tega stališča izvaja tudi vse svoje nauke. S tem, da se Nemci sprijaznijo z drugimi avstrijskimi narodi, ne smejo nikakor pozabiti, da so nositelji kulture in ohranjajoči element avstrijske države. Nemci smatrajo druge narode, predvsem seveda Slovane, za tule, katere Se treba pridobiti za nem-Sko avstrijsko politiko, ki bi bila edina zmožna obvarovati Avstrijk) razpada, ki ]1 grozi vsled prebujenja narodov. Nemci so le še »reducirana skupina« v primeri z veliko večino »sovražno mislečih narodov« v Avstriji. Da je to stališče pogrešeno, ve vsak pameten avstrijski državljan. &&&*««$ -0 $mg$Sgl buja, naj ne opustijo svoje dosedanje politike proti ogromni večini avstrijskega prebivalstva. Edino nemška kultura je poklicana, da reši Avstrijo! Drugi narodi pa naj se klanjajo tej kulturi in ji pomagajo do zmage nad Slovanstvom! Forster je velik pedagog in navdušen Nemec, zato m čudno, ako rešuje na ta način avstrijski problem. Kar je politične resnice v tej razpravi, Je edino le njegov izrek glede »Die Wacht am Rheln«. Pravi namreč, da petje te pesmi v Avstriji ni ravno lojalno In odbija druge narode, ne samo od nemštva, ampak tudi od Avstrije. Seveda Nemci se ne menijo za Avstrijo in še manj za druge narode, kaj še le za Slovane! Ugodna rešitev avstrijskega vprašanja je odvisna le od Slovanov, zlasti pa še od nas Jugoslovanov. Jugoslovani smo velika državno-pravna skupina, ki zahteva svoje narodne in državne pravice, ki so nam zajame e že v temeljnih zakonih avsfcr;,iue države. Brez nas se ne more več računati, kar pri-poznavajo vsi razsodnejši politiki. Tudi Nemci sami so se začeli v zadnjem času pečati z našim vprašanjem, katerega pa seveda rešujejo v naše zlo. Zato nas lahko veseli naša Jugoslovanska misel, ki se širi vedno bolj povsod, kjer biva celokupen jugoslovanski narod. Od Mure do Balkana smo narod ene In iste krvi, enega In Istega Jezika! Z vsakim dnem smo močnejši In pride dan, ko bomo stali od prvega do zadnjega v bojni črti proti našim sovražnikom. Tedaj bo rešen avstrijski problem v naše dobro. Avstrija je na razpotju. O tem pričajo svetovni dogodki in zgodovina narodov. Nemštvo v Avstriji kot tako ima svojo bodočnost edino le kot manjšina. Naj bi sprevidela naša vlada dokler Je še čas In dokler Ji ne odprejo oči dogodki Izven državnih mej! Iz Volosko- Opatije. Deželnozborske volitve v Istri! Politično društvo za Hrvate in Slovence predložilo je sledeče kandidate za deželni zbor: v tretji mestni kuriji Josip Stihovič, ravnatelj posojilnice v Puli. dr. Stane Korelič, odvetnik v Pazinu in dr. GJuro Červar, odvetnik v Voloski; v četrti kuriji, izvenjske občine: Matija Škrbec, župnik-dekan, Krkavče, Josip Valentič, nadučitelj. Sv. Anton pri Kopru, dr. Ivan Poščič, odvetnik, Vo-losko, Josip Ribarič, profesor, Ka-stav, Josip Grašič, župnik, Beram, dr. Dinko Trinajstič, odvetnik, Pazin, Šime Červar, župnik. Zrenj, Ivan Sancin, učitelj. Pula, Luka Klrac, župnik, Medulin, dr. Ivan Zuccon, odvetnik, Pula, Anton Andrejčič, župnik, Poreč, Ambrož vit. Hara-čič, profesor, Mali Lošinj; peta splošna kurija: prof. Matko Mandič, državni posl. Trst, dr. Matko La-ginja, odvetnik in drž. posl., Pula, prof. Vekoslav Spinčič, državni posl. Opatija. To so kandidatje, ki nam jih je predložilo pol. društvo za Hrvate in Slovence v Istri; ker obstoji pa le eno naše pol. društvo, in ker drugih naših kandidatov nimamo, bodemo pač morali za sedaj osebne mržnje vreči v koš. In vsi kakor eden oddati glasove za može, ki so nam predloženi po političnem društvu. Ako ne bodemo storili tega, pljunili bodemo sami sebi v lice, in mirne vesti si moramo priznati, da sploh nismo vredni, da sc drugače z nami postopa, kakor so postopali z nami svoječasno Italijani, ko so imeli popolno oblast nad nami. S tern bi dati našim sovražnikom v roke orožje, s katerim se sedaj vspešno proti nam bojujejo. Mi bomo obračunali z našimi ljudmi sami na pristojen način, a ni potreba, da se v naše stvari zabadajo razne nemške barabe in italijanska druhal, ki kar od veselja kriče in združeni pozivajo v boj vse, kar leze in kar gre, proti naši stranki v Istri, ki je sedaj razkosana in po‘njih mnenju lahko premagljiva. Vsled osebnih napadov in sovraštva do gotovih oseb, od poedinih oseb, smo res prijadrali tako daleč, da lahko zgubimo mandat v XIV volilnem okraju, to je v mestni kuriji v kateri volijo mesta: Volosko-Opati-ja. Kasta v, Podgrad. Klana, Moščeni-ce in Lovrana, kjer kandidira dr/ GJuro Červar. Ali bode šla naša osebna mržnja res tako daleč, da nam bo ljubše, da prodre pri volitvah italijanski kandidat dr. Sandri iz Lovrana, za katerega tudi Nemci delajo z vso silo, kakor pa da prodre dr. Cervar, ki je skozi in skozi naroden človek, ki ima le kakor človek svoje napake, kakor vsak drug človek, in če se bode kaj pregrešil, bomo žnjim sami lahko obračunali Ob za to zgodni priložnosti. Da pa ne bode kdo rekel, da gre tu edino v zagovarjanju osebe dr. červarja, naj mu služi v dokaz pisanje laških in nemških novin, ki vsled tega nereda v naših vrstah kar od veselja plešejo. Tako piše na primer zadnja tržaška »Wochenpost« o razdoru v naši narodni stranki, pod naslovom: Ein interessanter Kandidat. Was muss Herr Dr. Ojuro Červar fiir einen guten Ruf haben, dass seine Absicht, als Wahlwerber fiir den istrianischen Landtag aufzutre-ten, selbst einen Teil der Stidslaven, oder sagen wir vielleicht den anstfin-digenTeilderselben zu der sch&rfsten Opposition gegen seine Person ver-anlasst. So schreibt der »Slovenski Narod«!!! voin 15. d. m. wortlich fol-gende Notiz: Tu prinaša ta cunja dobesedno prevod nesrečnega Članka v »Slov. Narodu« od 15. maja 1914. kjer se dr. červarja na najbrutalnejši način napada radi »Casin des Entra-gers«, potem pa dodaja: »Wir haben zu dem interessanten Kandidaten, der selbst einem Teile seiner kro-atischen Wahler unsympathlsch Ist, nur noch zu bemerken, dass es fiir die Siidbahn eine vvahre Schande ist. dass dieser Mensch, der jeden deu-tschen Einfluss in Liburnien vernich-ten vvill und gleichzeltig unter seinen elgenen Volksgenossen als unsympa-thisch gilt, als Siidbahn-Vertreter in der Abbazlaner Kurkommission sitzt und dort iiber WohI und Wehe des deutschen Kurortes entscheidet. C& nismo slepi, moramo pač priti po takem pisanju do spoznanja, zakaj se ravno z nemške strani tega človeka napada, in mi naj še tej bandi zato, ker jih dr. Červar pošteno lasa in jih drži na uzdi, pri teh umazanih napadih pomagamo. Ali ni to dokaz, da je dr. Červar res agilen na narodnem polju? Menda ni potreba, da se še več pove, če se še navede, da ta cu- nja potem med drugim tudi piša: »Die Agitation im Kurgebiete an dei osterreichischen Riviera hat in den letztčn Tagen an Intensltat zuge-nomrnen. Die Aufstelhmg einss ita-Henischen Kandidaten in dem von der Landeswahlordnung ungerech-terweise den Kroaten zugewiesenen Wahibezirkes Lovrana-Abazia-Cast-na Ist gesichert und die Deutschen haben mit den Italienern eln formel-lesWahlbiindnis obgeschlossen. dem-zufolge sie einmiitig fiir den italieni-schen Wahlwerber eintreten wer-den.« Kar naj nam tudi služi v dokaz, da pot, na kateri se sedaj. pred volitvami nahajamo, slede dr. Čer-varjeve kandidature, ni prava, ampak za nas naravnost pogubonosn.1. Disciplina mora vladati v naših vrstah, dokler se borimo pod narodno zastavo proti našemu sovražniku; a osebnosti moralo odpasti. Sedal, ie prepozno za kakšno spremembo. Kdor ne bo oddal svoj glas za oo političnem društvu za Hrvate in Slovence v Istri predložene kandidate, ta je politično nezrel, ta je čisto navadni narodni rufjan. Ko bodo volitve gotove, ko bodemo zopet zborovali na občnem zboru političnega društva, tedaj pa odpri vsak svoja usta in povej na glas. kaj ti je prav. in kaj ti ni prav. Naj te vrstice, nani-sane v dobrem namenu, ne bodo b^b v steno, ker nas bode lahko, v slučaju katastrofe, samih sebe sram. r. IZ krškega. Železniški minister Forster se je v družbi deželnega predsednika. ■ -v-4 ' M y o rt. , tl Za birmo Ljubljana 6 Nizke cene, prav solidna in dobra postrežba. :: se priporoča tvrdka Ceniki zastonj in po* :: štnine prosti. :: H.SUTTNER Mestni trg 25 Lastna protokoli-rana tovarna ur v :: Švici. :: Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. LISTEK ■r( :---------------- M. ZEVAKO: Srce in mei. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) XL1II. S čim se je zabaval mali Jakob Klemen. Vitez Pardajan je spremil Mari-jaka do vrat Kolinjskega dvorca. Bilo Je nekako o polnoči. Marijak, razburjen nepopisno od prizora s kralji-nmJii ^vor.i,1 spotoma le malo. Toda v rfvnrlpPfoel^a’ nai st°P‘ z n*{tn dvorec, m Pardajan je privolil. Orof je dal takoj zbuditi kralja navarskega, Kolinjija in njihove tovariše. Bodoči Henrik IV. je spal na žive m mrtve, ko so ga prišli tresti za rame. in .?kočil ie s Postelje, pograbil meč »i viknil z razburjenim glasom: *Ali se bij6?« 1lir- Gospod grof de Marijak lu "Vbl vam rad povedal nekaj silno važnega.« Mladi krajj navarski jc izpustil mee m si oddahnil zadovoljno. Hudo e bil prebledel ob misli, da ga prihajajo budit, ker se treba udariti. Še ko so ga oblačili, ga ie prešinil zdaj- pazdaj trepet. Zasmejal se je in za mrmral: »Hudiča, kaj se tako tresem ?.. Le tresite se, mrha, videla boš še vse druge reči!...« Henrika Bearnskega je odlikoval velik moralen pogum; ni pa bil prost one fizične bolezni, ki je lastna skoro vsem nervoznim naturam: strah pred rano in gnus do krvi. če pa je bilo treba udariti, se je bil dobro kljub temu. Kakor hitro so bili zbrani vsi, kralj, Kolinji, Kondč in d’ Andelot, jim je povedal Marijak, da pozna Katarina de Medičis njih zavetišče. »Bežati bo treba,« je dejal Kolinji kratko. »Treba je ostati,« je odgovoril kralj navarski trdno, čeprav se ni mogel ubraniti tresljaja. Če Katarina še ni dala obkoliti te hiše, ima na-mene, ki jih treba spoznati, naj stane, kar hoče.« »Vaše Veličanstvo ima prav,« je rekel Marijak. Poročal je nato točko za točko o svojem sestanku s kraljico. Sledilo je dolgo posvetovanje in sklenili so, da treba obvestiti kraljico Ivano, pravo glavarico hugenotske stranke. Sicer pa so bili Katarinini predlogi v zadovoljstvo Kolinjiju, ki je hrepenel iskreno po miru in se tudi navdušil ob misli, da pojde pomagat nizozemskim protestantom. Sklenili šo, da se odpravi Marijak Čimprej, to ie, kakor hitro od-pro zjutraj mestna vrata. Vrnil se je torej k Pardajanu, ki je bil napol zadremal v svojem naslanjaču, ter mu razložil, kaj se godi. »Vidite,« je dodal na koncu, »moja prošnja do vas, dragi prijatelj, je tale. Moja^ odsotnost utegne trajati mesec dni. Sama sreča je hotela torej, da mi je prišlo na um predstaviti vas Alisi. Pojdite k njej, povejte ji, da sem moral iti h kraljici navarski, in da ji bo laglje prenašati ločitev, recite ji, da hočem porabiti to potovanje tudi v najin prid in priznati kraljici najino Ijubezem Verjetno je, da pride Ivana Albreška v Pariz; takrat, upam, ne bo nobene zapreke več, da postane Alisa moja žena. To, dragi prijatelj, so dobre novice, ki jih, prosim, ponesite moji ljubljenki. Ako jih izve po vas, ji bodo tem dragocenejše.« Prijatelja sta se razgovarjala še dobro uro o tem, kar ju je zanimalo najbolj na svetu, Pardajan o Lujzi, Marijak pa o Alisi de Luks. Nato sta se objela in vitez se je vrnil v Mon-moransiški dvorec, da si privošči nekoliko počitka. Marijak se je odpravil ob zori, kakor je bilo domenjeno. Nekaj dni kasneje se je začela širiti po Parizu vest, da zadobi pomanjkljivi in šepasti senžermenski mir trdno in neomajno podlago. Kraljica je dala dober zgled in povedala glasno vpričo vsega dvora, da je zločin prelivati kri v imenu svete vere. Kralj je gonil neresce, vesel da je konec bojnega vznemirjenja. Erb. digarji po cerkvah niso grmeli več in najbesnejši katoličani so molčali, kakor da jim je zapovedano tako. Kmalu je bilo še boljše: razvedelo se je, da se poroči Henrik Bearnski za Margerito Francosko in da se bodo vršile ob tej priliki veli-kolepe slavnosti; tudi Ivana Albreška pride takat v Pariz, in spremljali jo bodo vsi odlični hugenotje kraljestva. Ljudstvo, dobro ljudstvo se je čudilo dvoru, ki je hotel izprva iztrebiti hugenote, zdaj pa jih je vzljubil mahoma tako prisrčno. In ker so mu bili poprej naznanili versko strast do skrajnosti, je bilo to ljudstvo dokaj razočarano po nenadnem preobratu. No, proti koncu junija se je iz-prehajalo po Parizu mnogo znanih hugenotov; kmalu se je začulo, da je dospel gospod general in — o čudo! — da ga je vojvoda Giški objel in poljubil! Vitez de Pardajan je blodil po Parizu ves ta čas kakor grešna duša. Njegovo prizadevanje, najti Lujzo, ni rodilo zaželjenega uspeha. Maršal Monmoransiški je bil vsak dan bolj mračen; nada mu je ugašala v srcu. In ubogi vitez je bil prepričan trdno, da so zavlekli Lujzo in njeno mater v kak grad na deželi. Oče pa mu ne le, da ni prinašal obljubljenih novic, marveč izginil Je bil popolnoma, . . j Večkrat je bil poizkusil vitez prodreti v notranjščino Meniškega dvorca, kakor se mu je bilo posrečilo že enkrat. Potikal se je okrog dvorca in skakal čez vrtni zid in nazaj, toda videl ni niti 2anetinega obrazka, niti smešne butice lljkove, niti pepelnične glave maršalovega oskrbnika; vrata iti okna so bila trdovratno zaprta. Da izpolni obljubo, ki jo je bil dal Marijaku, se je napotil vitez na dan prijateljevega odhoda k Alisi de Luks. Sprejela ga je z vročično radostjo, prav redko pri tem dekletu, vajenem skrajne previdnosti. Njena prva beseda je bilo vprašanje, ali zaročenec ni bil napaden, ko sta odhajala od nje. »Pomirite sc, madam,« je odgovoril Pardajan. »Vse je šlo po sreči. Ni nama bilo treba izdreti mečev, zakaj nihče naju ni napadel.« »In vendar pridete sami, gospod ...« je dejala Alisa. Nato je povedal Pardajan, kako se jima je pridružil neznan plemič, k je povabil grofa h kraljici. »H kraljici!« je vzkliknila Alisa trepetaje. »V Luver? .. Alt, odondot se ne vrne več!« »Ne v Luver, madam! V neko hišo na Lesenem mostu. In vrnil se je iz nje zdrav in čil, to vem jaz, ki sem ga spremil v Betiziški dvorec.« »Ali vam ni povedal ničesar o tem čudnem sestanku?« je povzela Alisa z negotovim glasom, vsa zmedena in zamišljena. deželnega glavarja in drugih gospo-.dov pripeljal tudi v Krško. Dasi smo prepozno zvedeli, da pride visoka gospoda tudi k nam, smo se zbrali v velikem številu pri mostu. Gospodu ministru es je poklonila tudi deputacija iz Radeč, ter ga je prosila za progo do St. Janža. Klerikalci so ministru predstavili občinski ,odbor, in celo liberalni mestni zastop popolnoma pa so v svoji hudomušnosti prezrli svojega »bodočega župana«, čeprav se je na vso moč silil v 'ospredje. Minister in njegovo spremstvo so si potem ogledali naše mesto, ter se potem odpeljali v Kostanjevico. IZ ZAGORJA NA PIVKI. Dolgo smo odlagali ta dopis, a zdaj ne moremo več. Naš župnik jih vendar že preveč uganja. Nobenega človeka ne pusti pri miru, po časopisih nas vlači in smeši, na prižnici nas zmerja, po zakotnih oštarijah popiva in prepeva z raznimi ljudmi, prepira se in zabavlja čez može-po-štenjake. V cerkvi strelja golobe s puško, potem si pa napravi doma »rižot« iz njih; zid okrog cerkve nam je dal že dvakrat onesnažit, enkrat s šmirom, drugič s kravjekom. jedilo je okrog, nikoli ga ni doma, bolniki in novorojenci pa morajo čakati nanj po ves dan. Našemu dolgoletnemu županu je zagrozil, da ga bo odstavil, Matiju Čopiču je obljubil, da ga more uničiti. Popolnoma ohromelemu revežu J. Česniku je dovolila občina letne podpore 4 K, on se je proti temu pritožil na deželni odbor. V protest proti temu neusmiljenemu duhovniku so zložili nato človekoljubni tujci za tega reveža 48 K. S sodnijo ima vedno opravila, ali koga toži, ali je za pričo ali je tožen. Na cesti ljudi izziva in jih napeljuje v nepremišljene besede, potem jih pa toži. To je res pravi vzor duhovnika današnjih časov. Razun vasi Parje in par koritarjev nima pri nas nikjer nobenega upliva in spoštovanja. Ker se je v nedeljo na prižnici hvalil, kako velika prijatelja sta s škofom, smo mu privoščili te vrstice, da bo prišel še bolj v kredit. Prihodnjič bomo poročali kaj več, imamo še zaloge. VOLČJI GRAD-KOMEN. V nedeljo smo imeli tu tombolo v korist ubogim šolskim otrokom. Tombola, kakor tudi ples sta izpala dobro, tako, da se upa, da ostane precejšnja svotica za naše otročiče. Toda nekaj moramo tu pribiti. Društvo, ki je imelo tombolo v oskrbi, je razposlalo, kot je navada, plakate po vseli bližnjih vaseh, tako tudi v Sveto obema gostilničarjema, ki sta napravila le svojo narodno dolžnost in izobesila plakate, ki so vabili na tombolo v korist ubogim otročičem. Prošli teden, par dni pred tombolo, pride naš ljubi preč. g. dekan v Sveto in ojoj, kaj vidi tam? Nič več in nič manj kot plakat, ki je prosil nekako podpore ubogim otrokom. Toda, kar ne pride izpod žegnanih rok našega dekana, je vse hudičevo in tako je tudi naš dekan poskočil, kot zna le on, in kričal spet kot zna le on! Na koga? Na ubogega gostilničarja, kateri je precej že v letih a ni storil še nobenemu nič žalega. Največja njegova pregreha je, da je mož naprednjak in, da je bil na njegovi hiši plakat. Dekan se je proslavil s približno sledečimi besedam: »Kaj Vas ni sram, da pribivate na Vašo hišo te pohuj-Ijive karte! Ne zamerim mladim, če gredo proti nam, toda da tudi starci podirate pri mladini, kar mi dušni pastirji s trudom pridobimo itd.« Ha, ha, ta je pa lepa! Seveda tombola v korist ubogi šolski mladini je po-hujšljiva. Gospod dekan resno besedo! Ker vam je kot dušnemu pastirju pohujšanje tako zoprno, in ker je pri nas povsod vidite, zakaj ne vzamete palice in ne hitite kaznovat s šibo božjo pohujšljivce na Velikidol saj je menda ta še v naši dekaniji. Sicer pa dvomimo, če se spodobi človeku, ki ima gimnazijo in bogoslovje za seboj, da kriči po cesti na ljudi, ki ga popolnoma nič ne brigajo! Kogar bo na cesti še tako prijel, naj mu obrne lepo hrbet in naj gre svojo pot, s tem bo pokazal, da je lahko sleherni kmet bolj olikan. kot človek, ki je potrgal 99 hlač po šolskih klopeh. Naj omenimo še, da je naš dekan tudi v okrajnem šolskem svetu in pravi, da je tombola v korist ubogim šolskim otrokom — pohujšanje. Če to ne bo pomagalo, bomo segli globokeje. — Amen. Štajersko. Narodna klerikalna nezavednost. Mariborska »Straža« tolče z obema rokama sama sebe po zobeh z notico, ki vabi verno slovensko ljudstvo za dan 7. junija na »veliko ljudsko veselico« v proslavo 500let-nice, ki se ima omenjenega dne vršiti na Pobrežju pri Mariboru. Da r-irnViio klerikalci tako izrazito slo- vensko veselico pri najhujšemu slo-venožerskemu krčmarju celega Pobrežja, Reibenschuhu, to preseza vse meje! Reibenschuh je znan, kot naj-zagrizenejši Nemec v Pobrežju in strupen sovražnik Slovencev. Kolikokrat se je v njegovi gostilni že pripetilo, da se je zagrizena nemčurska druhal navalila na Slovence — ker so govorili med seboj slovensko! Reibenschuh nikdar ni branil Slovenca in pustil, da se je slovenske goste vrglo na cesto! Značilno je za našo klerikalno gospodo, da ima za to svojo prireditev dovolj krčmarjev klerikalnih pristašev, a dobiček naj ima, slovenske klerikalne backe naj striže — zagrizen Nemec! Maribor. (Impertinence učitelja Zrnkota.) Znani renegat in sofabrika-tor »veleizdajniških ovadb«, suplent-učitelj na vadnici Zrnko, je pričel v pravem pomenu besede divjati proti vsemu, kar je slovensko, ozir. slovenskega izvora. Pred par dnevi je konfisciral v III. razredu vadnice učencu V. neki svinčnik samo za to, ker ga ima slučajno v zalogi slovenski trgovec Weixl. Komaj je fantiček vzel v roke svinčnik, že je planil k njemu in ga mu iztrgal ter konfisciral. Svinčnik je dolg, kakih 40 cm in. ker fe tnehak, zelo pripraven za risanje, vsled česar ga n. pr. šolske sestre naravnost priporočajo. Zrnko pa je svinčnik zaprl v svojo miznico, strogo prepovedal slične svinčnike kupovati in s kaznijo zagrozil vsakemu učencu, ki bi ga seboj prinesel. Ta mož začenja očividno postajati srboriten. Značilna pa je njegava navzočnost na vadnici za naše narodne pardonarske razmere. Slovenca, Ki bi Imel Nemcem nasproti toliko na grbi, bi bili na intervencijo »nemške-ga društva« že zdavno pognali v zadnjo zagorsko enorazrednico. Učitelj Zrnko sme seveda delati kar hoče. Apeliramo na naše merodajne kroge, da mu posvetijo več pozornosti. Če ne odleti tudi še na koga dru-zega par toplih, če bo to potem po volji, ali ne! . , Maribor. (Še enkrat napad pred cirkusom »Kratelj«.) Po napadu naše netnčurske poulične fakinaže na mirne Slovence in Hrvate, smo bili takoj prepričani, da so naši, v prvi vrsti pa Hrvat Ščurič, le v najskrajnem silobranu, v brambi proti 10krat močnejšemu mobu, pograbili za orožje, odnosno nož. Ta naša domneva najde potrjenja v razgovoru, ki se je vršil pred dnevi v eni tukajšnjih krčem. Par Pivcev se le namreč hvalilo, ka- Ko so DUi »bmdAšarli« tepem, pr V te- mur je dejal eden, da se je zlasti od-likoval sin krčmarja Tscharyja (gostilna »k črnemu orlu«) na Grajskem trgu, ki je imel preko obličja celo črno masko(!). Ščuričevega g. zagovornika bo to gotovo zanimalo. Če hoče zvedeti še kaj nadaljnega, naj se morda še zavzame tudi za priči Ra-chle in Pirš, oba mesarska vajenca ali pomočnika. Pri vsem je zanimiva tudi okolnost, da držav, pravdništvo še vedno ni dvignilo obtožbe, in da hodi par od nas že ponovno navedenih nemških znanih pretepačev in iz-zivačev še vedno svobodno po mestu. Maribor. (Razno.) Od srede na četrtek je Drava močno narasla. Meljski prevoz je deloma odtrgala (manjši) deloma pa močno poškodovala (večji). Promet s prevozom je ustavljen. Pijonirji so marljivo na delu. Izvlekli so tudi že par tucatov velikih splavalnih hlodov. Pravijo, da je pri Beljaku odtrgata Drava 2000 takih hlodov. Stari, leseni most je v nevarnosti in bodo pri nadaljnem naraščanju reke ustavili promet na njem. — Minoli četrtek je pričelo goreti spotoma v vagonu vlaka 808 seno. Bilo ga je do 30 stotov. V Mariboru so požar pogasili Zanetila je najbrže iskra iz lokomotive. — Petletni sinček mesarja Rachle je padel pod voz in se poškodoval. — 601etna M. Schweigla je padla ko je šla v klet, po stopnjicah in si zlomila desno roko. — Viničarju Koglerju je ušel vol in zabodel nekega kmeta ki je žival hotel ustaviti. — V Stražurt-skem gozdu se je ustrelil 191etni pekovski pomočnik V. Kralj. Bil ie nekoliko melanholičen. Ker ga je pred dnevi pretepel neki mesar Schinck, bodo telo odprli. — Po okolici se klati neki 451etjni, dobro oblečen moški, se izdaja za gozdarja grofa Palffya ua Ogrskem in izvablja dekletom denar. Ni izključeno, da bo skušal to tudi drugod. Mož ima plave (blond) brke, okroglo lice in je črno oblečen. Poplave. Zadne dni je zopet močno deževalo. Po Gornjem in srednjem Štajerskem so napravile ujme in topel južni veter (Fdlin) že velikansko škodo. Pri Gašteinu in v Ga-šteinu, je že vse v vodi. Železniška proga je mestoma (zlasti na državni progi) nevarno podprana in je promet proti Koroški večinoma čisto ustavljen. Mura in Drava ste močno narasli a iz njihovih pritokov je ved- no več kalnega valovja. Bati se je, da stopi Drava, zlasti po Koroški, mestoma iz svoje struge. Težave na pošti v Celju. Celjske poštne uradnike menda še ni srečala razsvetljenost. Ako govoriš slovensko, se ti odgovarja dosledno nemško. Pa ti pride mlad fantič, ki gotovo ne zna nemško, vpraša po pismih v slovenskem jeziku in uradnica: Was? ... Ali res nimajo naši poslanci nobene moči, da bi posredovali na Dunaju, da se napravi tukaj temeljita remedura?! Avtomobilska nesreča v šmar-leti pri Celju. K tozadevni naši notici v četrtkovi številki »Dneva« se nam poroča sledeče: Avtomobil zdravnika dr. Žižeka iz Idrije je vozil v nedeljo ob četrt na deseto uro ponoči pravilno razsvetljen v smeri iz Celja proti Vojniku. Na široki državni cesti pred Šmarjeto je prišel nasproti dvo-vprežen voz lesnega trgovca Clon-fero. Avtomobilist se je v previdni počasni vožnji ob levi strani ceste izognil na skrajno mejo na levo. tako da je obtičal sprednji del na kupu kamenja, voznik pa je potegnil konje na napačno stran, mesto na desno na levo, kar je povzročilo nesrečo, da si je levi konj zlomil sprednjo levo nogo. Previdni yožnji in pravočasni ustavitvi avtomobila je pripisovati, da se ni zgodila večja nesreča. Toliko v pojasnilo od očividca, da tudi »Dan« ne bo priobčeval tendencioznih notic nemških listov, ki niso v čast slovenski žurnalistiki. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug, sedež Laški trg, priredi na binkoštni pondeljek, 1. junija 1914 v Ljutomeru v dvorani gospe T. Kukovec I. veliki obrtniški shod, da pokaže pota in sredstva, pomagati toli zanemarjenemu spodnještajerskemu obrtništvu. Radi ugodne zveze z vlakom. je dana prilika vsakemu, vdele-žiti se tega pomembnega zborovanja. Začetek točno ob 10. uri dopoldan. Pridite vsi in agitirajte za častno udeležbo. I. veliki obrtniški shod v Ljutomeru. Spored: Začetek točno ob 10. uri dopoldan. 1. Obrtna organizacija na Spodnjem Štajerskem (poroč. g. BI. Zupanc). 2. a) Obrtnik in narodni boj. b) Obrtnik in kredit (poroč. Jak. Volk). 3. Strokovna obrtniška organizacija (poročevalec g. Iv. Rebek). 4. a) Naš obrtni naraščaj in šolstvo, b) Obrtni škodljivci (poroč. gosp. Josip Čretnik). Gostovanje članov slov. dež. gledališča po Štajerskem. — V M ariboru pti&no \iubUanski itcralci svoje gostovanje na binkoštni pon d e Ij ek, dne l. junija, ko vpri-zore v »Narodnem domu« v ljubljanskem dež. gledališču sijajno uspelo burko »M a k s v š k r i p c i h«. Druga predstava se vrši v Mariboru, sredo, dne 3. junija, tretja in poslovilna pa petek, dne 5. junija. V sredo se vprizori tri imenitne enodejanke: tragedija »N i h i 1 i s t k a«, burka »Metulj č k i« in groteska »Maska satan a«. Kdor hoče videti nekaj posebnega, čisto nenavadnega naj pride k tej predstavi že radi »Maske satan a«, ki je nekaj čisto novega, izvanrednega in se nazi-vlja po pravici groteska, ne le radi svojega drznega napetega dejanja, temveč tudi radi svojega nepričakovanega frapantnega konca. V petek dne 5. junija se vprizori kot poslovilna predstava »V r a g« z g. M. Skrbinškom v naslovni vlogi. Že naslov sam pove, da nudi ta igra nekaj nevsakdanjega. O stvari še iz-pregovorimo. — Vmes gostujejo ljubljanski igralci v P J u il' \ YJ- in v L j u t o m e r u 4. VI., v katerih krajih se igra burka »M a k s v s k r i p-c i h«. — V s o b o t o dne 6. junija se vprizori ista burka v S t. J u r j u ob j. ž., nakar se ustavi ensemble za pet dni v C e 1 j u, v katerem vprizori tri predstave: nedeljo, dne^ 7. junija, torek dne 9. junija m četrtek (praznik) dne 11- junija, v prizore se iste igre v istem redu kakor v Mariboru. — Vmes nastopijo ljubljanski igralci na Vranskem, pondeljek dne 8. junija m v Žalcu, sredo dn 10. junija. — Na Štajerskem gostujejo potem se v 1 r b o v -1 j a h 12. junija, v Žago r j u 13. junija in v K r š k e m 14. junija. Goriško. Gorica. (Preprečen samomor.) Kakor smo poročali, sc: je hotela neha deklica vreči v boco. Zvedeli smo sledeče: V .nedeljo zvečer je dobila mati Sossoii od svoje hčere pismo, v katerem ji sporoča, da se namerava deklica umoriti. Mati je tekla takoj na policijo, kjer pa radi pozne nočne ure niso mogli ničesar ukreniti. Pač pa sta šla drugo jutro dva policijska odposlanca k Soči, kjer pa nista našla nič sumljivega. Čez nekaj časa pa se je razširila vest da sta dva fanta potegnila iz Soče neko deklico, ki je hotela utoniti. Dognalo se je, da je deklica res do- tična Rafaela Sosson, katero so nato poslali domov. Vroča kri nikdar ne miruje! Gorica. (Aretacija.) Zaprli so Josipa Bole radi pohajkovanja. Tržič. (Razžaljenje Veličanstva.) Tukajšnja žandarmerija je aretirala dva Laha, ki sta govorila nesramno o našem cesrju. Eden je iz kraljestva. Prepeljali so ju v goriške zapore. Tržič. (Lep par.) Zaprli so 26-letnega Marcela Bosinelli in 241etno Antonijo Kozlovič, ki sta živela kot mož in žena, ne da bi se poročila. Zraven sta pa še kradla in goljufala, kjerkoli _ sta mogla. Gorica. (Izpred sodišča.) Andrej Marušič, Franc Kranjc in Alojzij De-‘ vetak iz Op&tjegasela so bili obsojeni vsak po 5 K globe, ker so pretepli nekega Lakoviča. V imenu kulture in krščanstva. Lahi v Bengasu (Tripoli) so obsodili tri domačine Arabce na dosmrtno ječo, 3 na 30 let težke ječe in veliko drugih na 20 let. Obsojeni so hrabro branili svojo domovino proti laškemu prodiranju, zato bodo morali trpeti še v ječi do smrti ali pa malo manj. Vse to pa delajo Lahi seveda v imenu kulture in krščanstva! »Soča« je bila zaplenjena, ker je priobčila ostro kritiko o avstrijski diplomaciji glede laških železničarjev, ki so zakrivili grd zločin razža-ljenja Veličanstva in niso bili kaznovani! »Corriere Friulano« zopet piše nesramno o Slovencih. Naši ljudje bodo morali ob priliki tem ljudem pošteno naviti ure, da se bodo zapomnili, da živijo od naših žuljev in našega dela na naši zemlji! Sokolska veselica, ki se vrši 7. junija v Mozetičevem vrtu ob Franc Josipovem tekališču strašno bode goriške Lahe. Ne morejo razumeti, kako si upajo ti »privandrani« Slovenci pripravljati veselice celo v mestu in sicer v sredini Gorice. Lahi naj bodo le lepo tihi in naj nas ne napadajo več, če hočejo še nekaj časa živeti v miru z nami! Kajti pride čas, ko bodo milo gledali na naše prireditve, katere sedaj tako nesramno napadajo! Slovenci, vi pa prihitite v velikem številu na Sokolsko veselico, da pokažete nesramnemu Lahu, da smo na svoji zemlji svoji gospodje! Deževno vreme v zadnjih dneh je napravilo precej škode na polju. Zrelostni izpiti v Gorici. Na nemški realni gimnaziji se vršijo letošnji zrelostni izpiti od 9. do 16. julija; na realki od 11. do 16. julija; na liceju »Notre Dame« 7. in 8. jul. Birma t v Gorici. V aiolntcl na binkoštno nedeljo in pondeljek po maši ob 10. uri. Na Travniku v nedeljo popoldne ob 5. uri. V nadškofijski kapeli pondeljek pop. ob 5. uri in od torka do sobote vsak dan zjutraj po 7. uri. Med Opčino in Sežano začne v kratkem voziti avtomobil. Voz je enak onim, ki vozijo od Gorice do Postojne in do Gradeža. Mostič Čez Sočo pri Podgori je vsled narastle Soče zaprt. Gorica. (Izpred sodišča.) Krojač Anton Pertot je dobil 14 dni, ker je prodal zastavne listine svojega očeta. Gorica. (Aretacija.) Zaprli so Matija Škabar radi prepovedanega povratka v mesto. Gradišče. Tu začnejo v kratkem zidati obširno bolnišnico za bolne na pelagri. Stavba bo stala okoli 100.000 K. Sesljan. (Veselica.) 1. junija se vrši na obali velika veselica za Ru-deči križ. Evangeljska cerkev v Gorici ima po zadnjem izVestju iz leta 1913. okoli 1880 članov, med temi 1400 vojaškega in 480 civilnega stanu. Tržič. Včeraj se je vršila ko-lavdacija nove tovarne za sodo. Gradišče. Most iz Zdravščine v Gradiško ostane vsled narastle Soče zaprt. Odvetniški uradniki v Gorici se potegujejo za prost popoldan ob sobotah. Gospodje odvetniki bodo uaj-brž ustregli opravičeni zahtevi svojih uradnikov. Tržič. (Aretacije.) Radi beračenja so zaprli Josipa Uršič in Otilija Deltin, oba iz Trsta. Tržič. (Posledice deževnega vremena.) Ker je zadnje dni neprenehoma deževalo, so narasli potoki in poplavili vso okolico v Pamanu, Mo-rosini in drugod. Travniki in polja so bila vsa pod vodo. Pa tudi morje se je vsled južnega vremena zvišalo in poplavilo obrežje. Čitalnica v Solkanu priredi binkoštno nedeljo dne 31. t. m. cvetlični dan v prid domači ljudski knjižnici. Dnevno. Proti armadni politiki je izpre-govoril češki poslanec Klofač v vojnem odseku avstrjske delegacije naslednje silno opravičene besede, ki jih priobčujemo doslovno zato, da se tudi pri nas širša javnost zave, kakšen duh veje v. armadi. Klofač je iz- vajal: »Armada je še do sedaj glavna opora vsega, kar v tej državi po-menja centralistični in protislovanski zistem. Prijazne besede iz vrst sedanjih vojnih ministrov so le male cene, ker od besed ministra Schon-a.clia in sedaj Krobatina do dejanj posameznih polkovnih poveljnikov je zelo daleč, zato ker pralcs*! ^e vedno ne odgovarja zagotovilom ki se nam jih daje in ker je duh v armadi v resnici vedno takšen, kakor-šen je bil in če se oziramo na položaj Nemcev in Mažarov v armadi, da tudi Poljakov, je za nas druge Slovane do sedaj naravnost ponižujoč. nLre*’. ^ar govori gospod grof 1,C’ da ie armada vzor narodne ravnopravnosti — resnica zahbog je ravno nasprotna, armada ie germanizačna organizacija In o rešpektu k naši narodnosti, o resničnem, pravičnem respektiranju narodnih čuvstev vojakov nenemških m nemažarskih slišimo samo tu v delegacijah. Na naše pritožbe je lansko leto vojni minister odgovoril, da se nobenemu oficirju in možu ničesar ne očita, če se priznava k svojemu narodu, če govori v svojem materinskem jeziku, če občuje v krogu svojih krajanov. Kar se pa absolutno ne sme trpeti, je enostransko, ostentativno uveljavljanje lastne narodnosti, kar bi moglo vzbuditi vtis političnega uveljavljenja. Gospodje! Kako nevarno orožje je dano s tem v roke nemškim predstojnikom. Vse. kar je minister označil, da se ne more očitati vojaku in oficirju. more vsak nemški predstojnik proglasiti za »uveljavljanje narodnosti.« In zakaj bi se priznavanje k svoji narodnosti ne smelo trpeti? Ker bi se s tem vzbudil vtis »političnega dela«! Vprašamo, ali je mogoče, da bi kdo priznavanje se k narodnosti mogel kdo smatrati za politični čin? Le človek, ki se s politiko peča, da ki v njej tiči, vidi v tem politične motive. Nemško-nacionalni oficir bo videl v vsakem priznavanju Čeha, Slovenca k svoji narodnosti — politično ozadje, med tem, ko le za Ceha, Slovenca to prirodnl izraz njegovega narodnega čuvstvovanja. Tako je vojni minister v drugi besedi prvo besedo in obljubo izpodbil. Nam takšno zavijanje ne zadostuje; mi hočemo jasnega odgovora! In Če pravi vojni minister, da radi svoje češke, slovenske, ali sploh slovanske narodnosti ni nihče zatiran, naj le vpraša češke ali druge oficirje slovanske narodnosti in garantiramo mu, da ne najde niti enega, ki bi se ne čutil radi narodnosti zatiranega, s predavani! o stavnih Sinili avstrijske armade na srednjih šolah ne bo mnogo jiomagano, ker je dosti poslušalcev, ki od starišev vedo kako se s slovanskim vojakom v armadi ravna. Takšna armada bo stala kljub vsem prizadevanjem češkemu človeku tuia armada. Kdor se le nekoliko čuti Čeha, Slovana, je prestavljen v tuje kraje. »Tam mine vsakoga narodnostni čut...« Toda, naj bo vojni nnmster zagotovljen, da se s tem odpor le poveča in vojaškemu duhu se le slabo ponm^ti s sred- stvi. Pri armadi vlada mnenje, da pozna avstrijski vladni zistem privilegirane in inanj vredne narode. Zato je v armadi samo duh onih narodov, ki imajo nadvlado. In tako je po svoji tradiciji naša armada enostavno nemška armada in odgovarja najbolj Nemcem in njihovemu narodnemu čuvstvovanju. Vsako češko, ali slovansko besedo se smatra takoj za separiranje in proti takšnemu »narodnemu agitatorju« se najstrožje postopa. Armada, ki se z zobmi in nohti brani proti opravičenim ljudskim zahtevam, ne more seveda računati na simpatije in ljubezen. Je in ostane nam tako doieo tuja, tako dolgo, dokler ne spremeni svojega nazora na narodnostno vprašanje. Da bi se ne zdelo narodno, se sedaj iz pozdravnih telegramov polkov na najvišja mesta nič več ne rabi beseda »domovina«, temveč le — »država«. Tako gremo nazaj, takšen duh vlada v armadi. V ogrski delegaciji je govoril princ Windisch-graetz, ki je pravilno konštatiral, v ( čem tiči v današnjih časih garancija za vspeh v vojni. Nele oboroženje in izvežbanost, nele število, ampak glavno je navdušenje, ki vlada v moštvu za stvar, za katero gre v boj. Dokler pa pojde naša mednarodna politika za cilji, ki so narodom brezbrižni, če ne celo škodljivi, se pa ne more računati na navdušenost vojakov za te cilje, Ce pride do vojne. In to tem mani. ce kakšen narod doživlja le odrivanje m to v armadi sami.« (Govor delegata Klofača t dne 26. maja 1914 v Budimpešti.) V veliki zadregi sr> dunajski diplomati radi Albanije. Tatn bo treba delati red, pa jim prihaja vroče pri sami misli, da bi morale delati red Avstrija in Italija same, ker dobro vedo, da bi se v teni slučaju kmalu izcimila na albanskih tleh — avstrij-sko-italijanska vojna. Zato stoka dunajsko časopisje in poziva na pomoč ^ .. Dalje v prilogi. Priloga ..Dnevu** št. 881, dne 30. mala 1914. Evropo, češ, Albanijo je ustvarila Evropa in njena dolžnost je, da vzdržuje sedaj red v tej »državi«. To pa ni res, da bi Evropa ustanovila Albanijo, nasprotno, dunajsko časopisje se je še pred nedavnim hvalilo, da je Avstrija Albanijo ustvarila in celo grof Berchtold se je hvalil v delegacijah z Albanijo in opozarjal na ustanovitev Albanije kot na velik svoj uspeli. Saj je dobro znano, da se države trojnega sporazuma niso čisto nič navduševale za Albanijo in da so na koncu konca vendar privolile v njeno ustanovitev, je bilo to samo radi ljubega miru, ker takrat sc jim še ni zdel pravi trenutek za veliki obračun. Zato se niti sedaj države trojnega sporazuma nič ne navdušujejo za pacifikacijo Albanije, temveč si lepo mislijo: oni, ki so hoteli imeti samostojno Albanijo, naj tudi skrbijo za redne razmere v tej njihovi Albaniji. In na Dunaju so sedaj v nepopisni zadregi. Da bi šla Avstrija samo z Italijo v Albanijo delat red? To ne gre in Qe more biti, ker to bi pomenilo kmalu konec zveze. Pustiti Albanijo na miru in samo čuvati kneza Viljema v Draču? To je ravnotako nerodno in nepriporočljivo. Kaj torej? Da, kaj naj se stori — s tem vprašanjem sl belijo glave dunajski diplomati in — prav jim je, zakaj so pa tako nerodni in neumni! Neumite barbare imenuje sedaj dunajsko časopisje Albance, ki so bili še nedavno »bratje Nemcev« (tako so jih imenovali avstrijski aristokrati na famoznem tržaškem kongresu) in sploh prvi narod na Balkanu. To nemško časopisje še-le sedaj priznava, da so Albanci narod brez kulture, da je pri njih ubijanje narodni običaj, da nočejo plačati davkov in sploh — da ne priznavajo države! Mi smo to že zdavnaj vedeli in pisali o tem, pa so rekli Nemci, da smo — veleizdajalci. Mi smo dobro vedeli in smo vedno trdili, da Avstrija od »samostojne Albanije ne bo imela nobenih koristi, pač pa da jo bo ta Albanija zelo veliko veljala. Vse to se sedaj lepo uresničuje m mi bi se pravzaprav lahko sedaj od srca smejali, ko ne bi tudi Slovenc! morali nositi težkih posledic Berchtol-dove politike. O, ko bi te posledice nosili samo Nemci in morda še Madžar ji — .bi jim mi to od srca privoščili, zakaj so se pa tako navduševali *a AlbanUol Ampak posledice Itega nemškega navdušenja za Albanijo nosimo vsi in zato nam ni do smeha. Šušteršiču in Korošcu je to, seveda, vse eno, ker toliko Avstrija še vedno premore, da grof Berchtold lahko nagradi^ lakaje v delegaciji. • V ospredju evropskega interesa je danes Trst, radi katerega se prej ah slej vname svetovna vojna. Nemuja se trudi na vse kriplje in j, e Pota in načine, kako bi se polastila tega velikega jadranskega pristanišča, ki bi za njo pomenilo hegemonijo v Evropi. Na to, da je Avstrija njena zaveznica, se Nemčija čisto nič ne ozira, temveč poskuša vse. da bi se sporazumela z Rusijo na tej podlagi, da bi ona dobila Trst, Rusija pa Dardanele. Temu pa z vso odločnostjo nasprotuje Anglija, ki odkrito izjavlja, da bi smatrala tak aranžma za casus belli. Enako stališče zavzemata Francija in Italija: vse te tri velike sile (Anglija, Francija in Italija nikdar ne bodo dovolile, da bi Nemčija prišla na Jadransko in preko njega v Sredozemsko inorje in ako bi Rusija tudi bila pripravljena napraviti z Nemčijo tak sporazum radi Dardanel, bo morala v očigled temu dejstvu opustiti vse tozadevne načrte. Sicer bi pa pomenil prihod Nemčije na Adrijo — tako pravi ugledni belgrajski dnevnik »Trgovinski Glasnik« — nož v rebra Jugoslovanstvu in merodajni ruski krogi, ki začenjajo vedno bolj slovansko misliti in čutiti, bodo morali računati z interesi Jugoslovanov, Posebno, ker je rusko javno mnenje danes že dovolj močno, da ne bo pulili0 .J.u?osl°vanov kratkomaJo žrt-Danes il p/od^ti za ~ Dardanele. ga vorK£ 'V Evr°P' važnejše-ga vrlasanja od tržaškega in zato zasleduje ves slovanski jul z največ-jun zanimanjem m tudi z največjo napetostjo junaški boj tržaških Slovencev za to važno pozicijo. Samo d?WM- izve? Primorskega kakor na ti 1 |?0P0m°ma nezainteresirani čin ,1!' !JU.' pravnost narodni zlo- faktorV?knv:1!1 mero