Stev. 29.
za slov
narod.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
"V
A.
V JjjubljstfijLv soboto^ 6. februarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
v
.A
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i.
Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
g h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 20 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
U pravniškega telefona štev. 188.
Deželnozborski položaj.
Liberalci, ki so sloni v besedah in miši v dejanjih, so se sedaj vrgli na edino poli tično delo, ki so ga sploh zmožni: Namreč da v »Narodu« barvajo s političnim čopičem dogodke in predmete s tisto barvo, v kateri bi jih sami radi videli. Vrhunec tega političnega pleskarstva je pa od »Naroda« opetovanc podana trditev, da katoliško na-narodna stranka »moleduje za pomoč« zdaj pri veleposestnikih, zdaj pri liberalcih, da bi jo »iz blata potegnili«. Zato ne bo odveč, ako obojim zavetnikom prav odkrito po vemo, kaj o njih mislimo. S cer ne bomo povedali mnogo novega, a gluhim ljudem se mora vsaka stvar večkrat povedati.
Kranjsko velepoBestvo — kulturna
ničla — politična umetna sila.
Veleposestvu postaja boj s katoliško-narodno stranko nadležen. Razlogov za to je več.
Velepcsestvo je po svojem bistvu agrarna stranka. Interasi veleposestva so pravzaprav isti, kakor kmečkega stanu. Tarejo ga isti davk', veljajo mu iste postave v gospodarskem oziru. Zato bi bil z narodno gospodarskega stališča prostor 2a velepoBestvo ob strani kmečkih zastopnikov. V kranjskem deželnem zboru je pa nastala čisto nenaravna zveza med »plemenitimi" agrarci in — neplemenitimi liberalnimi zastopniki proti-agrarnih struj. Bolj pametni člani velepo-eestva to čutijo, in zato je v resnici med veleposestniki struja, ki pravi, naj se žrtvuje liberalna strank«, ki deželi očividno le škoduje, in naj si velepcsestvo s katoliško-na-rodno stranko razdeli moč v deželnem gospodarstvu.
To strujo v veleposestvu pobijajo z vso
silo baron bchvvegel, dr. Schafier in profe sor Binder. Ti trdijo, da je za nemštvo v deželi najboljša zssiomba zveza z birokra-tično liberalno Tavčarjevo stranko. Ta stranka čuti zdaj, da je odvisna le od nemške milosti, zato popušča v vnem. Za kako perso nalno koncesijo — in edino za taka osebnosti so gro birokrat-iki stranki, v kateri vsak gleda le na to, da »naprej« pride — taka stranka vsikdar žrtvuje narodnost. Zato je nemškonaoiorialna in vsonemška struja najtoplejša zagovornica zveze z liberalno stranko.
Velepcsestvo pa gleda agitacijo katol.-narodne stranke na deželi z vedno večjo vznemirjenostjo. Kajti veleposestnik mora ži veti med ljudstvom, in če se vrše okoli njegovega skednja na levi in desni ljudski shodi, na katerih se kmetje zavezujejo, da se bodo borili z vsemi postavnimi sredstvi za odpravo krivičnih graščinskih privilegijev — je to vsaj nekaj jako neprijetnega za plemenitega gospoda barona. Veleposestvo se boji tudi, da ne bi prišlo do podobnih prizorov, kakor v Galiciji, ko so rusinski kmetje ob čaBU poljskega dela kar naenkrat na cedilu pustili poljske slahčiče, kar je nekatere gmotno uničilo.
Znano nam je, da se je veleposestvo že obrnilo do deželne vlade, naj prepreči na-daljno agitacijo zoper veleposestvo na deželi. A vlada ne more storiti v tem oziru nič več, nego stori. Tega ne more prepovedati, da ne bi v številkah ljudstvu razlagah volilnih krivic, ki jih vsakdo vidi. In dokler vlada pusti, da liberalci hujskajo zoper duhovščino, tudi ne more zabraniti, da ne bi »klerikalci« udarili po velepose&tm. sicer so ni od strani katoliško narodne stranke bati nobene protizakonitosti, a že dejstva, ki jih imajo na razpolago njeni govorniki, so gospodi dovolj neprijetna.
Dolžni smo, našim veleposestnikom povedati enkrat prav odkrito svoje mnenje.
Veleposestniška stranka, ki hoče pri nes igrati isto vlogo, kakor jo igra n. pr. poijska šlahta, je kulturna ničla, katera lahko brez sledu izgine iz rase kulturne bilance. Drugod je domače plemstvo podpiralo književnost in umetnost, darovalo narodu krasne galerije, podpiralo genialne može iz ljudstva in čaBtno korakalo na čelu narodni presveti. In pri nas? Kje imajo takih zaslug za naše ljudstvo, za našo književnost in umetnost ljudje, ki hočejo, da so njihovo privilegirano stališče ohrani na škodo ljudstvu?
Nikdar se niso nam prištevali, vsikdar so bili nasprotni ljudskim težnjam — sedaj pa hočejo neomejeno vladati!
Ze zaradi tega, ker nima naša domača prcs?eta od tega nižjega plemstva niti najmanjše koristi, smatramo globoko pod svojo častjo, da bi se kdaj ponižali in beračili za kako milost ali prijaznost pri tej stranki. Mi vidimo le veliko krivico, da gospodarijo v deželni zbornici ljudje, ki so tuji ljudstvu „ ? čutijo ž njim.
Liberalna protiljudska stranka.
Tudi v liberalni stranki sa nekaj razkraja. Sicer o kakem gibanju, ki bi se moglo imenovati ljudsko gibanje, ne more biti govora v tej stranki, a vendar tečeta v njej dve struji. Eni so brezpogojni pristaši slo vensko-nemške zveze, ki podpišejo brez ugovora vte, kar Nemci hočejo, da le ostanejo na krmilu in obdrže tisto stališče, ki jim ga milostno prepušča maloštevilni »Herren-volk«. Drugi so pa vznemirjeni, ker vidijo naprej, da se bo to umetno ustvarjeno stališče le še malo časa dalo vzdržavati, in da bo isti trenutek, ko se izpremeni volilni red, sedanja liberalna stranka brezpogojno uničena. Značaj izdajstva bo ostal onim, ki bodo
preživeli ta polom, in jih bo storil za vselej nesposobne za kako javno vlogo.
Ti bi se radi izkopali iz mrzlih objemov slovensko - nemške zveze. In ir. t« h krogov je izše| predlog, naj so združita katoliškonarodna in liberalna stranka ter ustvarita v deželni zbomigJ preko Nemcev slovensko večino. Tega se je vrhovni voditelj liberalcev ustrašil, kajti on,je s kostmi in kožo popolnoma udan sedanji slo ver s io nemški l.beralni alianci. Da bi pobil v svoji stranki to nasprotno strujo, ji 6lika to kot žaljo katoliško-narodne stranke, dobro vedoč, da morajo pod strankinim terorizmom tako misel takoj odkloniti, če so jim reče, da je »klerikalna«. Zato je izpustil na svoje nezanesljive pristaše v »Narodu« sledečo epistulo:
Klerikalci žele sprave z narodno - napredno stranko. Mod vrstami je namignjeno, da naj bi vsaka stranka ohranila svojo posest, obe stranki pa naj skupno naskočita veleposestvo. Ievrstna misel je to in klerikalci bi se na glas smejali, če bi se jim ta načrt posrečil. A treba je le malo računati in pokaže se konjsko kopito.
Recimo, da bi naprednjaki ip. klerikalci skupno zavzeli veleposestvo in si pravično razdelili mandate, tako da bi vsaka stranka imela pet zastopnikov. Kako bi to vplivalo na zbornico ? Sedaj imajo klerikalci 16 mandatov. Ca jih dobe še pet iz veleposestva imajo hipoma večino in lahko store v deželnem zboru kar hočejo. Narodno-napredna stranka bi sicer imela pet mandatov več, a bila bi popolnoma brez vpliva.
Ne dvomimo, da bodo klerikalci prav resno poskušali uresničiti ta svoj načrt, ki jih naj reši iz blata in jim obenem da deželni zbor v roke. In prepričani smo tudi, da bi delali najslovesnejše obljubo in prisegali, kar bi se le od njih želelo — ko pa bi bila stvar dognana, bi pozabili svoje obljube, in svoje prisege bi snedli.
No, o bistvu te ponudbe danes pač še
LISTEK.
Velika srečka.
Francosko spisal Michel Thivars.
Suh, majhen, poln gub, kakor jabolko, ki se črez zimo shrani, je bil oče Laudry, ki je bil eden tistih skopuhov, o katerih se govori, da bi celo surovo jajce v štiri dele razrezali.
Po smrti svoje žene je opustil poljedelstvo in je živel sam v mali hišici na zadnjem koncu vasi.
Če rečem »sam", ni to popolnoma resnično, kajti imel je svojo staro deklo pri sebi. Toda ta uboga OBebica ni štela nič. — Stara štirinajst let je prišla k očetu Laudry kot kravja dekla in tam je ostala. Sploh je bila malo slaboumna, toda zvesta in je resnično občudovala svojega gospodarja, ki je njeno dobro voljo in delavnost dobro izkoriščal, ne da bi ga vest kaj pekla.
Nekega dno, ko je oče Laudry, da bi si prihranil plačilo zidarju, sam svoj vrtni zid v bližini močvirja popravljal, se je malo nerodno obrnil in je padel v vodo.
Nekaj trenutkov je cepetal in kričal, kolikor bo mu puščale moči, na pomoč. Toda nihče ga ni slišal. Slednjič je zginil v vodi, ko je prišla Brigita.
V	veliki nevarnosti je skočilo dekle v vodo in posrečilo Be ji je, potegniti svojega gospodarja na breg. Vzela ga je kakor zavoj v naročje in ga nesla v posteljo, kjer se ie ogrel in zopet zavedel.
„Ti si me iz vode potegnila, tega ti nikdar ne pozabim, Brigita, hčerka, slišiš! Hočem ti dati darilo."
Res jo je pokical še tisti večei, po dolgem obotavljanju potegnil iz žepa veliko usnjeno listnico, vzel iz nje en listek ter skremžil obraz, kakor bi mu zob izdirali.
»Tu, Brigita, tu imaš svoje darilo. Dam ti ta Irank poleg tvoje plače I slišiš, poleg tvoje plače. Ne zapravi ga «
V	razmerju z izkazano uslugo ni bilo to darilo nič posebnega, zato je pristavil oče Laudry, da bi svojemu darilu dal večjo vrednost: »To je ravno cena za srečko; kupi si eno in lahko zadeneš 100.000 frankov."
Bilo je prvič v življenju, da je bil oče Laudry tako darežljiv. Spomin na to ga je dolgo preganjal. Zanimal be je za usodo svojega franka in tako je večkrat vprašal dekle, če je že kupila srečko. »Ša ne, gospod«, je odvračala vedno. Slednjič pa, da stori konec temu popraševanju, reče pri neki priliki: • Da, da, gospod, kupila Bem Bi jedno."
„Ah ! katero številko pa ?«
-Številko 34.«
»To je dobro, to je dobro !« je rekel starec in si je zapomnil številko dobro. „La ne izgubi je!«
Laudry se je skoraj že potolažil zaradi svoje zapravljivosti, ko se je nekega dne strašno razburil pri vaškem brivcu, h kateremu je včasih zahajal, da je zastonj časnike čital.
Časnik je prinesel seznamek dobitkov in v začetku poročila bo stale besede: »Številka 34 dobi veliki dobitek 100000 frankov«.
Časnik je odložil in poparjen odšel z velikimi koraki proti domu.
Brigita je postavila skromen gospodarjev zajtrek na mizo: orehe in sir. Starec bo je vsedtl k mizi, toda ni mogel jesti. Napor mu je stiskal vrat, in grižljeji ae mu zastajali v grlu.
»Pa kaj Vam je vendar, gospod?" ga je vprašala Brigita. »Niči«
»Pa vendar niste bolni ?«
»Nič mi ni, če ti rečem«, sa je zadri jezno.
Nekaj dni je opazoval Brigito skrivaj. Jo-li vedela, da je dobila stotisoč frankov? Toda ne, dekla, ki ni ničeBar slutila, je delala mirno in je bila kakor navadno dobre volje. Laudry je sedel na žarečem oglju.
Nekega dne si je vendar upal tresoč
se vprašati: »No, nič novega, Brigita, hčerka?«
»Nič novega, gospod, samo ena kura je zbolela«.
Torej ni vedela ničesar, a da bi ji razodel veselo novico, toliko moči ni imel Laudry. Zdelo se mu je strašno, da bi imel drugi dobiček od dobitka, od teh 100.000 frankov, ki »izvirajo od njegovega franka, od njegovega lepega denarja«.
Slednjič je nekaj iztuhtal.
Najprvo je zapovedal Brigiti, da zakolje najdebelejšo kuro ter pripravi tudi kos slanine. Mej tem je on sam prinesel iz kleti steklenico vina, ki je bila za dračjem skrita. Končno je dal dekli denar za sladkor, kavo in žganje. Brigita se je vprašala, če ni njen gospodar znorel.
»Kaj mu je le prišlo na pamet", si je mislila.
Ša bolj se je začudila, ko ji je velel starec za dva pokriti in se je morala njemu nasproti usesti.
»O, gospod ... nikoli ... nikoli se ne bom drznila ...«
»Usedi se, ti rečem".
Brigita se ni mogla načuditi. Ko je prišla na vrsto kava, ji je rekel starec brez uvoda:
ni treba govoriti, kajti ne le da je do novih volitev še n e k a j let, tudi večina v veleposestvu je še vedno nemška. Zmagati bi se dalo samo s pomočjo nekaterih konservativnih Nemcev, kakor so knez Win-disohgraetz in drugi — brez teh pa imajo liberalni Nemci šb vedno večino — in zato mirnega srca prepuščamo klerikalcem, da še nadalje premišljajo o tem svojem načrtu.
Liberalci imajo jako naivnega voditelja, ki tako jasno pove, da je liberalna stranka vsled lastne onemoglosti obsojena k strežajski službi proti nemškemu veleposestvu. Otročje je, če pravi, da so »klerikalci v b'atu«, ko je vendar tako očito, da so liberalci v — šlamastiki.
Povejmo tudi tej gcspcdi odkrito, kar o njej sedimo. Kakor ljubimo vsakega človeka, tako prav iz dna srca zaničujemo liberalno stranko. To je element, ki demora-lizira naše javno življenje. Njeno bistvo je neznačajnost, njena težnja osebna korist, njeno orožje laž in obrekovanje, njena taktika izdajstvo. Pravijo, da so kristjani, pa falzificirajo papeževa pisma. Pravijo, da so napredni, pa zagovarjajo zastarele institucije. Pravijo, da so narodni, pa podpirajo narodne nasprotnike. Pravijo, da so omikani, pa psujejo, kakor svinjski pastirji. Trdijo, da preganjajo nemoralnost, pa jo pro-ducirajo v gorostasnih oblikah. Dalajo se svobodomiselne, pa terorizirajo vsakoga, do kogar imajo kaj oblasti. Ta stranka je zadnja leta zavirala vsako občekoristno napravo. Za vsak istinit napredek je nezmožna in njen redki naraščaj ne daje nikakega upanja, da bi se še kdaj dvignila do kakega upoštevanja vrednega stališča.
Mi bi se pregloboko ponižali in bi za služili zaničevanje vsega našega ljudstva, ako bi res kdaj moledovali za kaj pri taki stranki.
Ker vsled božičnih praznikov in zimskega čes> nekaj nedelj ni bilo javnih ljudskih shodov, so ti ljudje v nosti že začeli miditi, da ljeno.
A agitacija bo šla dalje nevzdržno, in videli boste, da bo kmalu zadnji pastir v najvišji planinski koči znai na izust dokaze, da je pri nas veleposestvo kulturna ničla in liberalna stranka izdajski aparat, ki služi v uničevanje našega ljudstva.
To bo grmelo kmalu na ljudskih taborih.
Uspeh ne bo izostal.
v
Štajerske novice.
brali v »Na-iz Središča,
svoji je vse
kratkoum-pozab-
rodu«
ki bi
Iz Središča Ko smo
z dne 18 t. m. članek naj bil nekak odgovor na naš članek
v „Slovencu" z dne 24. dec. 1. 1., nam je
prišla
nehote na misel ona ženska, ki je v se je že potapljala, še s prsti kazala, da njen mož ni pokosil trav nika, ampak ostrigel s škarjami. »Narodov«
enomer, čeravno
»Stvar je namreč ta, otrok moj, slišiš: oženiti se hočem.«
»Da, gespod", mu je pritrdila. »Saj še niste prestari. Ne rečem tega, da bi se vam prilizovala. Četudi ste že malo stari, vendar ste se dobro ohranili.«
»No, če tako misliš, se bodeva vzela, če hočeš ...»
Zdaj je Brigita skoraj vznak padla.
»Vi Be šal.te, gospod?«
»Čisto nič ne«, je rekel stari kmet in nadaljeval, da se že začenja starati in da nima nikogar.
Oklicali so ju in vzela sta se. Po končani poroki je peljal »mladi« ženin nevesto hitro domov in je rekel, ko je stopil v hišo: »Brigita, hčerka, kam si dala srečko?«
Pri tem si je zadovoljno mel roke.
„Katero srečko?" je odvrnila.
„No, svojo srečko!"
»Pa katero vendar?«
»No, saj vendar veš!« je vzkliknil Laudry nestrpno, »srečko za frank, ki sem ti ga daroval.«
Mlada žena so je začela neumno smejati.
„Ab, tisti frank! Slišite gospod, v loteriji se malokdaj dobi, in ker je bilo zadnjo zimo tako strašno mrzlo, sem ..
»No?« je vprašal Laudry, izpreminjajoč barvo na obrazu.
„Sem si kupila mesto srečke za frank par toplih čevljev iz klobučine."
dopisnik tudi misli, da iz njegovih zavijanj m lažij nazadnje vendarle postane resnica, če jih dvakrat pove in če se more zmago-nosno sklicevati na sodišče. Pa motiš se; lažnjivec ai bil, ko si pisal, da so pri zadrugi nekateri zgubili tisočake, in zopet lažnjivec, ko navedi š tako visoke številke, katere bi bili nekateri zgubili kot poroki. Pusti vsaj polovico doli ter povej, da ai je dotični trgovec posojilo in poroke sam oskrbel brez zadruge, pa boš vsaj nekaj istine povedal. Vemo pa, da tega ne storiš, ker neljube oseba napadati in se pri tem nehvaležnem delu posluževati laži, ni ravno tvoja najslabša lastnost. Toga brezznačajnega dela si že vajen in si je opravljal povsodi, kjerkoli si bil. Pri nas pa je opravljaš v službi Židov. Uverjeni smo, da se ob priliki v »Narodu« zopet oglasiš in nam morda zopet očitaš, da smo prvoboritelji g. kaplana. Ne čutimo se sicer za ta posel poklicane, pač pa nam je na tem, da se ustavijo v javnosti laži in podlosti, ki imajo svoj vzrok le v goli osebni mržnji. S svojim pobalinskim zavijanjem in podlimi napadi si ie daleč »zaiural«, to je namreč izraz, po ka terem smo te spoznali, kakor tička po petju, pa glej, da ne »zafuraš« še dalje v lastno škodo.
š Dr. Schacherl kot tožltelj — pogorel Sotrudnik soc. dem. lista, »Der Arbeitervville«, dr. Schacherl v Gradcu je vložil tožbo proti trem gospodom, ki so mu predbacivali, da je podkupljiv. Razprava se je vršila pred okrajnim sodiščem in za toženci sc bili oproščeni, dočim mora dr. Schacherl plačati vse sodne stroške.
š Celjski okrajni zastop. Poročali smo že, da je dež. odbor štajerski naročil dr. Sernecu in dr. Dečku, da morata povr niti po Kosemu poneverjen denar. Stvar sicer s tem še ni končana, vendar toliko je go tovo že sedaj, da okraj ne bo trpel nobene škode zaradi Kosemovega poneverjenja. Vsakdo pa v našem okraju, in menda po celem Spodnjem Štajerskem, obžaluje, da dr. Sernec in dr. Dečko nista takoj uvidela, da bosta nazadnje tudi ona morala plačati, čeravno nista sama kriva, ampak tudi finančni uradniki niso bili dovolj pazni pri izplačevanju pobotnic s ponarejenimi pod piši. Ako bi takoj prevzela jamstvo za vpla čanje one svote, lahko bi stopila pred vo-lilce ter rekla: »Kosem je bil tat, a okraj zaradi tega ne bo ničesar trpel, ampak za denar jamčiva midva". L udstvo bi se potem ne dalo begati po nemškutarjih kakor sedaj, ampak bi reklo: »Kar je Kosem storil, se lahko v vsaki stranki zgodi; a mi imamo voditelje, kateri ne puste, da bi mi škodo trpeli!« Kot vestni poročevalci moramo sicer poročati, da je baje dr. Dečko bil pripravljen i plačati že takoj v začetku svoj delež.
š Sv. Rupert v Slov. gor : Bralno | društvo pri sv. Rupertu v Slov. gor. priredi , v n e d e 1 j o , 7. t. m, v prostorih g. Fran ! Kranjca veselico z igro „D r. V s e | znal in njegov sluga Stipko, T i č e k". Po končani igri se vrši občni | z b o r s šaljivo dražbo starih časnikov. Za- j četek ob 3 uri popoldne. — Nagle smrti umrl je tukaj v čatrtsk Miha Grah. Našli so ga mrtvega v njegovi sobi. Med šivanjem ga je zadela kap. Bil je pri tukajšnji župnijski cerkvi moleč in vzarleden mož. N. p. v m.
š Na Vidmu ob Savi se snuje tam-buraško društvo pod vodstvom vrlega gosp. učitelja J a m š e k a. Oglasilo ae je že nad 20 oseb. Pred par leti je bilo že tamburasko društvo, a je z izgubo svojega voditelja za spalo. Upamo, da se bo zopet čvrsto oživelo !
š Nesreča v pivovarni Reining-haus. V pivovarni Reininghaus v S;einfelsu pri Gradcu ae je zgodila predvčerajšnjim nesreča. Streha nekega poslopja, katero popravljajo, sa je podrla in potegnila za seboj stavbinski oder. Več delavcev je ranjenih, eden nevarno.
š Dva moža ji je ubilo. Pri sv. Urbanu pri Ptuju je pred nekaj leti kmetski hčeri Barbari Bračič ubilo moža Jožefa Mo-horčiča. Pozneje se je omožila z Janezom Veršicem. Te dni je Veršio padel raz neki ekedeni in se ubil.
š Umrla je pri Veliki Nedelji gospa Matilda Flucher pl. F o d r a n s -b e r g
š V konkurzu je trgovec Franc M a-r i n i č v Rogatcu.
obupnemu stokanju le pomilovalno smejali. Mislimo, da imajo gospodje pri šolskem svetu dovolj drugega, bolj pametnega in potrebnega, kakor pa vtikati se v poučevanje krščanskega nauka, ki jih ravno tako malo briga, kakor malo se oni brigajo za cerkev. Dovolj žalostno je, če učitelji sami ne morejo otrok dovolj nemški naučiti, da kličejo na pomoč še kaplane. Sploh pa gospodom svetujemo, da naj so lepo mirni, ker na svojih stolih nikakor ne sedijo dovolj trdno, in če preveč mencajo in okrog sebe bijejo, se lahko prevržejo. Tudi nemška šola je precej trhla. Od nekdanjega močnega hrasta je ostala le še suha, grbasta skorja, hrastovo listje je ponarejeno, deblo votlo in korenine pognjite in treba je le, da potegne veter in drevo leži strto na tleh. Torej le mirni bodite, da viharja ne vzbudite. Pomislite, naši kmetje so verni Slovenci in znajo zaropotati, da bodo vas ušesa bolela. Časi so se pač spremenili. Nekdanja nemška moč in slava pri ras propada, kakor razpadajo in se podirajo mogočne stare stavbe in tovarne. Le trdni, verni, slovenski kmetje so še ostali in bodejo ostali. Ravno zdaj se šele prav čutijo za gospodarje v svoji hiši; zdaj svojega klobuka ne nosijo več boječe v svoji roki, ampak ponosno gori na glavi. Naj gospoda le prepeva slavo sedanji nemški šoli; mi, ki šolo in njene uspehe poznamo, se temu le smejemo. Saj je pa tudi v resnici največja neumnost čisto nemška šola, ko so otroci skoraj sami Slovenci. Če morajo kmetje šele sami doma učiti svoje otroke slovenski brati in pisati, ker se otroci skozi S let tega v šoli ne naučijo, bodo tudi spoznali, da jim sedanja nemška šola, ta nebodigatreba iz minulih časov, prinaša ravno toliko koristi kakor žalostne razpadle prevaljske razvaline.
k Okrajno sodiiče v Rožeku na Koroškem je dr. I. Benkoviču eksekutivnim potom izterjalo globo 20 K, naloženo mu vsled tega, ker je dne 19. novembra 1903 pri razpravi o zasebni obtožbi gozdanjske požarne brambe zoper g. župnika Svatofi s Strmeča nad Vrbo slednjega v slovenskem jeziku branil; to globo mu je sodišče v Rožeku diktiralo, češ, da se je nespodobno obnašal, ker se ni uklonil sodnikovim ope-tovanim rotnjam, naj nemški zagovarja. Pritožbam dr. Benkoviča se višjim oblastim niti ni zdelo vredno odgovoriti. Opomniti je, da rožeški sodnik prav dobro ume slovenski — kadar hoče.
Iz slovanskega sveta.
Koroške novice.
k Koroške šolske razmere Značilen za žalostne koroške šolske razmere je dopis, ki ga je zadnji »Mir" priobčil iz Preval j pod geslom: ^Pomagajte!" Glasi se: Naša nemška šola se podira. Kaplani poučujejo krščanski nauk slovenski slovenske otroke! Grozno! To se mora zabraniti, drugače je naša deca zgubljena. Zato prosimo, pomagajte! Tako je zopet začel vzdihovati in na pomoč klicati naš skrbljivi krajni šolski svet, in glas njegov se je cul gori do Velikovca, do vrat okrajnega šolskega sveta, in odmeval je po Prevaljih dol do starodavnega župnišča. A tam so se temu
sl Iz Prusije (Poljsko društvo je postalo nemško). V mestu Poznanju obstoji že dolgo vrsto let meščansko društvo pod imenom „braetwo strzeleckie". Društvo ima veliko premoženje, katero se je nabralo iz raznih starih poljskih ustanov. Pred nedavnim so se Nemci dogovorili in sklenili le-to društvo, pravzaprav njegovo premoženje, Poljakom vzeti. V ta namen se je veliko Nemcev vpisalo v društvo, da bi na ta način imeli pri letnem zborovanju društva volilno pravico. Slučajno se precej poljskih udov ni udeležilo letnega zborovanja, Nemci so dobili večino, izvolili si nemški odbor, izključili poljski jezik iz društva in sedaj so posestniki velikega društvenega premoženja. Poljski tednik „Wieniec Pszcz61ka" k temu dogodku dostavlja: „Nemci so pokazali Poljakom pot, po kateri morajo hoditi, ako hočejo v nemških društvih vladati".
sl Poljski protest zoper nemško surovost' Pruska vlada namerava izdati postavo, po kateri bi bilo Poljakom prepovedano pri ljudskih zborovanjih govoriti poljski. Poljaki sedaj zaporedoma zborujejo ter protestirajo zoper nameravano surovost, Shod v Steszevvie je vsprejel sledečo resolucijo : »Vsled volje božje nahajamo se pod vlado prusko; kot enakopravni prebivalci izpolnjujemo vse nam naložene državne dolžnosti, toda zahtevamo tudi vse pravice, katere nam kot občanom pripadajo. Ker vemo, da samo z napornim delom svojih rok in svojega uma moremo se vzdržavati, združujemo se vsi pod eno skupno zastavo vere in naše svete pravice. Pred obličjem celega omikanega sveta protestiramo kar najodločneje zoper vse dosedanje krivice in zasramovanja naših narodnih čutov in zoper najnovejši nameravani poizkus pruske vlade proti našemu poljskemu jeziku".
sl O češkem gibanju na Sp. Avstrijskem je objavil „D. Tagblatt te dni celo vrsto člankov, v katerih se nemško občinstvo opozarja na nevarnost, ki baje preti Dunaju in nekaterim spodnjeavstrijskim krajem vsled naseljevanja Čehov. Število Čehov — piše list — se je povečalo v okrajih gmuntskem in valtiškem izredno. V Rabšahu je danes toliko Čehov kolikor Nemcev, četudi tu zelo marljivo delujejo „Schulverein" in učitelji. Tudi najbližja okolica Dunaja je zelo namešana s češkim življem. V občinah dunajske okolice imajo trgovci češke pomočnike, ker sami ne razumejo kupcev. Enako so Čehi tudi v drugih okrajih. Kratkomalo 1. 1900. ni bilo na Sp. Avstrijskem nobenega sodnijskega okraja, kjer bi ne bili Čehi. V najbolj od-
daljenih gorskih vaseh se Čehi naseljujejo, da bi v svoje roke dobili Sp. Avstrijsko, ki je most med južnim in severnim Slovan-stvom. In zdi se, da Čehi dobijo igro, ako se v tem pogledu ne zgodi odločen obrat. — Navedene besede nemškega lista so v resnici zanimive. Dokazujejo pač, da vsa nemška sila ne zatre narodnega gibanja.
sl Srbija. Letos bodo v mestu Kru-ševcu, ki je bil prestolica carja Lazarja, odkrili Kosovski spomenik, v spomin na bitko pri Kosovem, ki se je bila pred 515 leti. Srbska vlada bo na to slavnost povabila mnogo odličnih Slovanov in tudi nekaj Slovencev in Hrvatov.
Avstrijska delegacija.
V včerajšnji plenarni seji je avstrijska delegacija razpravljala o proračunu mornarice. Del. Kaftanje zagotavljal vojni mornarici in njenemu poveljniku simpatije Čehov in govoril o njenem velikem pomenu. Bavil se je z vprašanjem gradbe ladij, z izvršitvijo racijonalnega mor-naričnega načrta in omenjal poročila italijanskih listov, da ie neka italijanska vojna ladja zgrajena čiet > po načrtu naše ladje Kari VI. Hvalil je domačo industrijo mor-naričnih potrebščin in želel, da ae podvodni čolni, ki so v rabi na Francoskem, upeljejo tudi pri nas. Del. Biankini obžaluje, da naša mornar ca ne odgovarja v zadostni meri obrambi obrežja in trgovskega prometa. Z sli, da se mornarica izpopolni, in da bo v ozki zvezi z vojno močjo na suhem. Razmere v vojni mornarici so se zadnji čas zboljšale. Govori za skrbnejšo gojenje hrvaškega jezika na mornarski akademiji na Reki. Mornančni poveljnik, har. Spaun, odgovarja na razna navodila in pove, da nimamo bassina za preskušanje vojnih ladij, in bi ta naprava mnogo veljala. £>to moramo svoje ladje poskusiti v tujih zavodih in se je lahko zgodilo, da se tuji inženirji seznanijo z našimi načrti. Mornarična uprava polaga veliko važne st na to, da častniki z moštvom občujejo v domačem jeziku. Naš mornariški proračun ne znaša niti polovioo toliko, kakor italijanski in vendar je italijanski podadmiral stavil avstrijsko mornarico, zlasti glede tega, kaj premore, v vzgled italijanski mornarici. Obstoje hrvatski jezikovni tečaji in na akademiji se uči hrvatski jezik. Plače arzenalnih delavcev so se povišale. Jako želeti je, da se pomnože nautične šole. Omenja glede topov, da so se prav dobro izkazali in so bili izgotovljeni pri domači tvrdki Siodi v Plznu. Vse potrebščine za gradbo ladij se, če le mogoče, naročajo doma. Vseh želj, ki so jih delegati izrekli, uprava ne more uresničiti, ker bi proračun preveč narastel; za mornarično moštvo je potreben štiriletni službeni čas. — Govor mornaričnega poveljnika je bil vsprejet z odobravanjem in mornarični proračun ne spremenjen sprejet. Pri nadrobni razpravi je poročevalec P e r g e 11 govoril glede očitanja, da n smo v stanu tekmovati z drugimi državami glede kolonijske politike, in kazal na politične odnošaje v monarhiji. Državne finance niso povoljne in zato ne more zagovarjati zvišanja mornaričnega proračuna. Govorila sta še D o b e r n i g , S p a u n , in ja bil proračun nespremenjen vsprejet tudi v nadrobni debat'. — Dan prihodnje seje bo predsadnik naznanil pismenim rpotom. Msdtem bo zborovala ogrska delegac ja, da dohiti, kar je zamudila.
Anglija.
Parlament je zopet začel zborovania. Položaj je zalo neugoden, ker se je v parlamentarnih strankah mnogo spremenilo, kar jih stavi v precej slabo luč. Lord S a 1 i s -b u r y, zadnji veliki angleški državnik, je umrl, a njegov naslednik B a 1 f o u r , še ni dosti izkušen za tak odgovoren posel, kakor je vodstvo angleške politike. Trgovinski minister Chamberlain je s svojimi carinskimi načrti zadal kabinetu težko rano in zbudil strasten boj med strankami. Izstopil je iz ministrstva, in ž njim je kabinet izgubil najboljšo moč. Balfourjevo minstrstvo je v nevarnosti, da ga opozicija vrže, ker vladna stranka Blabi, in v parlamentu je vedno večje nasprotstvo. Dežela še stoji pod pritiskom davčnih bremen, ki jih je povzročila burska vo|na. Londonski listi pravijo, da bo sedanje parlamentarno zasedanje eno najvažnejših v angleški zgodovini.
Vipavske novice.
vp Novi častni občani v Podragi.
Krono Bvojemu „vrlemue delovanju 1. 1903. je položil liberalni občinski odbor v Podragi s tem. da je dne 30. dec. imenoval kar šest častnih občanov. Imenovani so bili d« predlog občinskega svetovalca Franceta Žgurja : Dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Franc Kavčič ml., poštar iz St. Vida, Anton Hrovatin st iz Vipave, Franc Punčuh, nadučitelj v Vrhpolju, in Nosan, sodni svetnik v Vipavi. Izvolili so jih menda radi zaslug (?). Vsaj ta razlog je, kakor govori sejni zapisnik, navajal občinski svetovalec Zjjur. A doma je pa baje trdil, da on „ni nič predlagal, da je tam pri vra
Dalje v prilogi IX.
I. Priloga štev. „Slovenca" dii6 6 februarja 1904,
tih nekdo govoril". Čudno, kako jo prišla stvar tako v sejni zapisnik Morebiti pa nimajo poguma, da bi pred svetom priznali svoj junaški čin. Gotovo bi bili v zadregi, ko bi jih vprašali, kakšne so zasluge teh častnih občanov. Saj se sliši, da sta se dva imenovanih sama izrekla, da za Podrago nimata nikak'h zaalug in da občanstva ne bo-deta sprejela. Pač bi bil odbor bolje zadel, če bi bil kar odkrito povedal za kaj se gre, in rekel: „Mi liberalci stojimo v I volivnem razredu na jako slabih negah. Da si pa o po moremo in I. razred zagototimo, volimo imenovane častne občane, ker vemo, da nam bodo ob volitvah prihiteli na pomoč". Novi č«stni občani so torej voljeni na podlagi za slug, katere si bodo stekli v bodoče za obstanek liberalnega podraškega odbora. Sicer pa imajo novi častni člani priliko, da pomagajo občini iz zadrege. Deželni odbor je namreč nedavno odločil, da mora občina povrniti gozdnim upravičencem ves dolg, ki ga je napravil občinski odbor, ko je zadnje čaae z gozdnim denarjem pokrival občinske primanjkljaje. Ta dolg pa mora priti še v le tošnji proračun. Po nerodnosti obč. odbora pa so tudi Se drugi stroški večji, nego je bilo potrebno. Torej, častni občani, le žepe ; narobe !
vp. Pojasnilo. Dne 12. januarja smo čitali na tem mestu : „Zadruga užitninskega davka v Vipavi namerava odpustiti iz službe tukaj nastavljena dva dacarja.... Gostilničarji in mesarji si bodo tistih 2000 kron med seboj razdelili" itd. Stvar pa je precej drugačna. Dacarja je zadruga res odpustila, ker zadrugi ni neslo. Zadruga obstoji že 20 let, člani so krčmarji in mesarji, vseh je 81. Zadruga jemlje v najem užitnino od vina in mesa za letnih 22.000 kron. Doslej pa so morali člani še doplačevati po 20%, ker so bili upravni troški jako veliki. S tem pojasnilom, upam, bodo prizadeti krogi zadovoljni, ker krivice nismo hoteli nikomur delati. — Glede gostilne „Adria" moramo priznati, da je poštena in gostilničar postrežljiv. — Pri volitvi v gozdni odsek je zmagala v Vipavi kat.-narodna stranka z ogromno večino.
vp Is St. Vida pri Vipavi. »Narcdov« dopisnik morda ni dobro slišal, ko ]e poročal o občnem zboru našega bralnega društva. Zakadil se je namreč v g. A. Uršiča kakor japonski petelinček z ostrim kljunom. A sram ga mora biti, ker izza vogala meče kamne in krepelce, kakor človek, ki ima slabo veet in se ne upa na soince. Sod najboljšega vina bi bil lohko že zaslužil iz zadružne klet', ko bi bil dokazal, kdo je »petijotar«. Pa mo žiček nima poguma, zato mu ostane — lepo ime. Dopisnik se gotovo prišteva onim liberalcem, ki bi radi vse zadušili, ki ne trobijo v njihov rog. Znto tudi čenča o nekem sinu, ki je »očeta prodale. Kdo ga je neki kupil, ker zgodovina o tem popolnoma molči. Ako pa Bi sin n. pr. denar izposodi od prijatelja, ter si tako zagotovi obstanek, ta sin vendar ni očtta zatajil ali prodal. Ali razumete to, trdoglavče ? Če pa ste radovedni, vam povemo, da je bila prememba pravil bralnega društva soglasno vspre)eta in da se tudi tamburaši niso uprli, akoravno jim namiga-vate. Končno bi radi vedeli, kdaj Bi bo »Narodov« dopisnik zaslužil sod vina. Le korajžo, pa na dan!
vp Kdo kali mir? Ob času znane goške afere )e v »Narodu« kar mrgolelo raznih lainjivih dopisov, ki so ono afero le poostrili. Kmalu po isti aferi je bil z Goč v Senožeče premeščen g. učitelj Fran Mrcina, in Bosna je bila več časa precej mirna. Ko pa je bil g. učitelj iz Senožeč premeščen v Vipavo, objavlja „Narod" zopet mnogo dopisov, ki blatijo vse, kar ne trobi v njegov rog. Ne trdimo, da piše te dopise imenovani g. učitelj, ker se menda ne ponižava do takih dopisov, a vprašamo ga le, ali morda on pozna dotičnega dopisnika. Ako ga pozna, naj ga primernim potom naznani, da ranj ne bo letel sum.
vp Vipavsko pevsko druitvo priredi predpustno veselico iutri, dne 7 svečana, v dvoranj gospoda ot Hriba v Vipavi. Vspored: 1 „Žan ni bedak", pred-pustni šaljivi zbor večjega obsega, proizvaja društ. moški zbor pod osebnim vodstvom bi. gosp. I Bervaria. 2. Vedeževalka, gluma v enem dejan)u. (frdaja soc. zveze). Dejanje se vrši v vaški krčmi. 3. Prosta zabava in ples. Svira vojaška godba 47. pešpolka pod vodstvom gosp. Depaulija. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 2 K, od II. do IV. vrste po K T50, ostali sedeži po 1 K. Stojišče 50 h. K plesu 2 kroni. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo odra, se predplačila hvaležno sprejemajo.
Jeseniške novice.
j Katoliško delavsko druitvo na
Savi ne le živi, temveč tudi raste. To nam je pokazal zadnji občni zbor dne 17. jan. Udov je imelo v preteklem društvenem letu 105, rednih društvenih shodov je bilo 87, podučnih predavanj raznovrstne vsebine 31,
veselic z igrami in zabavnih večerov pa je bilo 14.
j Predsednik kat. del. društvu za leto 1904 je g. Šimen Ravnik, podpredsednik g. Janez Krivec, tajnik g. kaplan Prijatelj, blagajnik in knjižničar pa g. Janez Vidmar. Novemu odboru kličemo: Le čvrsto naprej!
j Vedno ved prijateljev si pridobiva kat. del. društvo. Saj jih pa tudi zasluži. V društvu se sedaj pridno goji govorništvo, petje in tamburanje. Upamo, da tudi predavanja ne bodo zaostala za lanskimi.
j Konoert, ki so ga tamburaši in pevci kat. del. društva priredili v nedeljo, 24. januarja, se je izvrstno obnesel. Tamburaški zbor, obstoječ iz 23 mladih čvrstih močij pod spretnim vodstvom tovariša Lukiča, in moški pevski zbor sta se kosala med seboj. Obema moramo izreči odkritosrčno priznanje. Se več takih koncertov naj nam d;l društvo. Kaj pa, ko bi tudi kje drugod priredili take koncerte? Povsod vas bomo sprejeli z veseljem!
j ,Štipko Tiiek" v osebi g. J. Pu-celjna je privabil preteklo nedeljo mnogoštevilno prijateljev v društvo. Reči moramo, da je društvo lahko ponosno na takega igralca, kakor je bil Stipko Tiček v nedeljo. Tudi ostali igralci so svojo nalogo rešili prav dobro. Dr. Vseznal, g. P. Rozman, je prav kakor nalašč za doktorja.
j rStipko Tiček", g. Pucelj, bo, kakor čujemo, zopet nastopil na društvenem odru na pustni torek zvečer v vlogi kmeta Heroda. Naj bi se takrat ponovila tudi igra dr. Vseznal ali Štipko Tiček.
j Deklamacijski večer je kat. del. društvo priredilo svojim udom in njihovim družinam na Svečnico zvečer. O, ti otroci, kako so ti lepo prednašali Sardenkov venec »Češčena bodi kraljica" in „Samostansko lilijo". In njihovo krasno petje! Res, lepšega nam društvo ni moglo prirediti za Marijin praznik.
j Brez kosila smo jeseniški klerikalci, kadar imamo opraviti pri c. kr. uradih v Kranjski Gori. Pa zakaj? 1, zato, ker se tam v gostilnah blesti samo „Slov. Narod". Dokler ne bo tudi „Slovenca", se bomo rajši postili tudi še v prihodnje.
j Veselimo se jeseniški klerikalci, da pridejo c. kr. uradi na Jesenice, zakaj potem se klerikalcem ne bo treba postiti, ker se tukaj v mnogih gostilnah dobiva tudi »Slovenec".
j Novice s Hruiice. Slabo plačo imajo delavci pri tunelu, zato zapuščajo Hrušico in odhajajo domov. A podjetništvo nič manj ne stiska, ker prihajajo vedno novi delavci. — Podjetništvu je žal, da je prevzelo ta tunel, ki stavi toliko zaprek. No, mi dobro vemo, da podjetništvo brez dobička ne bo. To je prav, prav pa ni, če se vsled ovir pri vrtanju delavcem plača prikrajšava. — Nekam bolj mirno je sedaj na Hrušici, pravi kričači in rovaši so odšli. Mi smo s tem zadovoljni. — Dve leti bo še preteklo, predno bo prevrtan tunel skozi Karavanke. Zemlja je tako trda, da jeklen sveder nič ne opravi.
j Prememba službe. Železniški uradnik g. Jakob Saje je prestavljen z Jesenic v Podnart.
j Novice z Javornika. Priziv ^zoper zadnje občinske volitve so vložili. Če bo kaj pomagalo. Štefan Podpac pravi, da nič. On pač dobro ve, kako trdna je tudi na Javorniku zveza med liberalci in Nemci. — Novo tovarno je obrtna družba pri nas postavila — pa čudo, v tej tovarni je med posameznimi stroji tako malo prostora, da bodo nesreče neizogibne. Trije delavci so že staknili v kratkem času. Ne vemo, zakaj vendar je družba tako varčevala s prostorom, ko ga ima dovolj. — Nove, krasne klopi, delo loškega mizarja g. Okorna, je po velikem prizadevanju domačega gosp. župnika dobila farna cerkev na Koroški Beli.
Idrijske novice.
i Javen shod je bil zadnjo nedeljo v pivovarni pri „Črnem orlu". Naš mladi tajnik je hetel biti originalen, ker je pri nekem shodu nasvetoval, naj deželni odbor kaj iz deželnega zaklada ta napravo delavskih hiš v našem mestu. Bilo je sprejeto in prošnja se je odposlala deželnemu odboru. Od' govor je prišel in sicer tak, kakoršnega naš občinski tajnik v svoji gorečnosti ni pričakoval. Liberalni deželni odbor ožigosa liberalno županstvo. In to je dalo ravno povod zadnjemu javnemu shodu. Tu se ie zvedelo, da je deželni odbor že leta 1897. obljubil dati 4000 kron za popravila pri hišah. Dal je res tudi 2000 kron takoj, a ker županstvo o tem ni nobenega računa predložilo, kako se je ta denar porabil, zato deželni odbor drugo polovice ni več izplačal. Lahko si mislite, kako je završalo po dvorani, kako so navzoči ocenjevali tako gospodarstvo. »Za agitacije so porabili pri volitvah; ako so pošteno delali, zakaj ne pridejo z računi na dan!" Navzoči že tudi 7letni podžupan ni mogel tega dejstva utajiti, in g. tajnik se je vgriznil v ustnice, čeS: ,to preklicane kle-
rikalce sem hotel vjeti, pa sem svojega šefa, liberalnega župana, v blato spravil".
i Nezaupnica — bi lahko rekli — je bilo zitdnje imenovanje g. Drag. Lapajneta častnim občanom. Ko je bil izvoljen dne 30. novembra 1902 županom, dobil je 14 glasov. Dne 1. febr. 1904 je bil tudi izvoljen s 14 glanovi častnim občanom. A med tsmi 14 glasovi je tudi njegovega namestnika, namreč glss nemškega Pas, ki ga je nepostavno zaBtopal, in en glas novega vi-rilista Kogej-a. Zaupanje se je torej omajalo, kor je tudi sedaj bilo več glasov proti, kakor pr> prvi volitvi. Dne 30. nov. 1902 je glasovalo 7 odbornikov proti njemu, dne 1. febr. 1904 pa že 8 glasov proti častnemu meščanstvu. In kako tudi ne?
i Računi. Od vsakega predstojnika se tirja čisti račun od njegovega poslovanja, ako odstopi. Če jo mož kaj ponosen, stori to prostovoljno, tu pa odstopi župan. vne da bi račun položil od pretočenega leta. Se več, celo za leto 1902, se ne vč, kako je z računom. Prejšnji župan, g. Didič, je bil v tem obziru natančen, imel je samo dve moči v pisarni. A g. Lapajne si je še dve novi moči privzel, pa še ne more zgotoviti pravočasno. In za to Be mu d& odlikovanje — častn^ meščanstvo !
Čudna bolezen. Pravijo, da je bolezen prisilila g. Lapajneta do odstopa. Ne verjamemo. On hodi tako zdrav po mestnih ulicah, kakor dosedaj že več let ne. Bolezen bode v tem, da smo zavozili v grozen dolg, da stroški naraščajo, a dohodkov ni zadosti, povišanja občinskih doklad pa nočejo dovoliti. Delali smo z denarjem, kakor da bi ga nam nikdar ne zmanjkalo, sedaj je pošel, a ne vemo, kje vzeti. Ni čuda, da napade človeka bolezen v taki stiski!
i Nai erar plove les po Idrijci; grab lje, ki ga ustavljajo v našem mestu, zavirajo radi tega odtok in Idrijca preplavi caste in pride v hiše ob povodnji. Erar je radi tega plačal odškodnino nekaterim posestnikom, tako trgovcu Šepetavcu kar 1600 kron, le gostilničarju Didiču ni hotel dati odškodnine. Tožba je trajala tu več dni, konec je bit. da je goidni erar dolžan povrniti gosp. Didiču 826 kron in poravnati pravdne stroške v znesku 1115 kron. Bo li zdaj konec, so ne \6, ker govore, da so bode erar pritožil na višjo instanco.
Notranjske novice.
n Občinske volitve v Trnovem se
prično 9 sveč na. Traiale bodo do 18. svečana. Dan volitve za III. razred je nastavljen na — pustni torek. Upamo, da bomo liberalno »brno« poslali ribam žvižgat.
n Živahno agitacijo za prihodnje občinske volitve so liberalci že razvili. Mi, pravijo, nimamo nobenega mož«, ki bi bil sposoben voditi županske posle. Zato da bomo mi volili „Vipavca«, ki pa ni BVipjvec«, ampak pristen Gorenjec. Tukajšnji liberalci psu-jejo neljube jim osebe z »Vipavci«. To je očitno sramočenje vipavskih liberalcev in vipavski poslanec g. Ivan Božič najboljše stori, ako toži trnovske liberalce radi — razžalje-nja časti! Imena na razpolago!
n Pasji davek je naložil libaralni rajni občinski odbor Trnovcem. Dosedaj smo mislili, da nas bodo psi varovali pred tatovi klobas in krač, sedaj so nam pa ti ljubez-njivi dobrotniki kmeta naložili še pasji davek. Saj se kmetu že tako dobro godi, kaj ne? In sedaj pa še zahtevajo, da naj trnovski kmetje liberalno volimo! — Živio pasji davek!
n Svojo glavo je zastavil g Urban čič, da »klerikalci« nikdar več ne dobe občine v roke. GoBpod Urbančič, kaj bi rekli, ko bi prišli po vašo glavo četrtek teden ? Nekomu pa povemo na uho, da bo v kratkem prav — debelo gledal !
Loške novice.
1 Zlato poroko, katero smo naznanili že prejšnji toden, sta praznovala v sredo Tomaž Uerar in njegova žena M a -r i j a K r e k. Za Loko je bil to pomenljiv dogodek, zakaj kar pomnijo sedaj živeči ljudje, te vrate slavnesti v naši župniji še ni bilo. Umevno je torej, da Be je zbralo obilo ljudstva iz mesta in okolice, da vidijo zlato-poročenoa, ki sta v spremstvu svojih otrok in vnukov, dolge okrašene palice v rokab, prišla k cerkvenemu obredu. Sla sta peš. Svetovali so jim, naj bi se peljala. A stara mati odvrne: »Peš sva šla prvič k poroki, peš pojdeva tudi sedaj.« Po jako ganljivem opravilu sta imela zlatoporočenca malo sva-tovščino v krogu svojih domačih, prijateljev in sosedov. Po obedu sta jih počastila s svojim obiskom tudi gospod župnik in meBtni župan gospod Lenček. Daljši nagovor na zlatoporočenca je napravil gospod župnik, v krepkih besedah jih je pozdravil gospod žu pan in jima v imenu občine izrekel veBele čestitke. Vinsko kapljico so natakali novo-poročeneema iz lične stare majolike, ki jih je kaj prijetno spominjala mladostnih let, ko so še majolike krožile po slovenskih mizah. Prav ginljivo je bilo tudi, ko so nastopile
štiri mlade deklice in zapele par ljubkih pesmic, ki so se jih navadile v otrošKem vrtcu. Ti glasovi so vzbudili v stari mamici, ki je bila svoje dni dobra pevka, sladke spomine in ni mogla drugače, da je tudi sama zapela nekaj starih narodnih pesmi, in b tako živahnostjo, ki smo se ji čudili. Po prijaznem dnevu so se svatje zadovoljno razšli, želeč iz srca zlatoporočencema, naj bi učakala še demantno poroko. Dal Bog! pravimo tudi mi !
1 Radi klofute je premenil svoje politično prepričanje neki posestnik iz okolice. Ko so bile pred tremi leti občinske volitve v Stari Loki, je volil s katoliško - narodno stranko in zanjo agitiral. Pri tem delu ga je zasačil znan liberalec in ga občutno pri-smuknil preko glave. In glej, glava se mu je toliko zasukala, da je mož postal liberalec in šel ob zadnjih volitvah celo zaoje v boj!
1 Še nekaj ! Ko je nekdo zadnjič že tri dni agitiral za liberalne kandidate, je dejala vsa huda njegova ženka: »Zdaj pa nič več, zakaj vse boš zapravil.« In obrnila mu je hlačni žep. Toda glej, več je bilo v njem, kakor pred tremi dnevi, ko je začel agiti-rati, in vendar je bil vsakemu rad dal za pijačo. Žena mu je nato miloBtno dovolila, naj le še nadalje agitira za radodarne liberalce.
1 Sprememba posestva. Jožef Mesec, po domače Babnik, cerkveni ključar v Crn-grobu, je prodal svoje posestvo, novo si pa kupi na Čašnjici.
1 V Stari Loki so naprodaj kosti tistega pu|s'<a, ki je za časa občinskih volitev moral končati življenje.
1 Nov način agitacije za — .Narod". Ta jo je pa pogruntala. Naredila je pa tako le: Videla in slišala je, da radi beremo .Slovenca". Tukaj pa lahko malo pomagam, da se „Slovenec" še bolj razširi, si je mislila, — namreč loška čitalnica, — zraven pa »Narod" utihotapim. In poslala je odličnemu gospodu .Slovenca", naj ga pošlje okrog. Gospod se je pa koj prepričal, da se v „Slovencu" skriva .Narod". Sprevidel je koj nesramni poskus, da bi s „S!ovencem" širili „Narod", in dejal: .Jaka, ne bcš!", poslal vse nazaj in odločno prepovedal še kaj takega. Ali vidite to zlobno drznost! Na račun »Slovenca" hočejo „Narod" utihota-piti. O, mi poznamo te zvijače, zato jim povemo, da na ta način ne bodo kaše pibali. Naš list je .Slovenec", pri tem ostanemo.
Primorske novice.
p Dobrodelno društvo goriških gospa je imelo pmšlo li to dohodkov 4039 K 21 h, izdatkov 3882 K 21 h. Društveno premoženje znaša 9040 K.
p Pomožno društvo zasebnih uradnikov goriških je imolo v nedeljo svoj občni zbor. V društveni blagajni je 1725 K 72 h. Predsednik je g. Leopold T r a v a n i. Pri slučajnostih se je stavil nasvet, n a j s e takoj uvede tečaj za pouk v italijanskem jeziku. Predlog je padel, ker ni sredstev za to in manjka denarja za plačevanje učitelja. Predsednik je pa obljubil, da se to izvede, ko bodo do puščala sredstva.
p Italijani so v Gorici izzvali prepir s Slovenci na Komu. Prišlo je do pretepa, pri katerem so Italijani zbežali.
p Pri pretepu v Prvačini so se spopadli z noži. Težko ranjena Franca S u -1 i č a in Jožefa Perziča so prepeljali v goriško bolnico.
p Pri guncanju je nesrečno priletel na tla gimnazijec S sto A v i a n v zavodu sv. Alojzija v Gorici in se poškodoval na levi roki.
p Zaprli ao v Gradiški 151etno Italijo Z u p p e i, njeno mater in babico Simšič, ker so na sumu, da bo zakrivile abortus imenovanega dekleta. — Pri Zagradu so zaprli Janeza W i 1 a k a iz Varšave, ker je na sumu tatvine.
p Zaročil se je gospod dr. Ivan S 1 e j k o , o. kr. poštni komisar v Trstu, z gdč. Štefanijo Fentler.
p V Trstu se je osnovala podružnioa „Zveze avstrijskih obrtnikov.
p Kolesar Karol M. iz Solkana se je hotel izogniti oddelku vojakov, ki je marširal po ulici. Prišel je preblizu tlaku za pešče in trčil v nekega moža, ga podrl na tla, kolesar je pa odletel z glavo v hišna vrata ter se precej poškodoval.
p Slaboumen tat. Peter Fabbro v Gorici je bil oddan v norišnico usmiljenih bratov. Ukradel je inženirju Batističu 150 K. Imajo ga za slaboumnega.
p Na »klerikalne" iepe špekulirajo veliki naprednjaki pri »Soči« s „Knajpov-cem". Vsaj psujejo naj ne, kadar žele denarja. Zdaj pita »Soča« iste, pri katerih berači za naročnino, z izrazi: „PoIitikujoči farji", »pihajo kot gadje«, »posvečeni gad|e«, »klerikalni kremplji« itd. Kdo hoče takim ljudem poslati kak vinar?
p Kaj nastane iz majhne neprevidnosti ! Prt d goriškim okrožnim sodiščem
se je obravnavala pred kratkim sledeča stvar: Ana Humar je nekoč iz neprevidnosti vžgala gozd. Plamen je naredil precej škode, in bila je obsojena, da mora vsakemu prizadetemu posestniku gozda plačati 120 K od Skodnine. Ker se )e pa pokazalo, da s tem škoda še ni pokrita, so jej naložili odškodnine še 1200 K. Rekla je, da ona tega de; narja nima. Prijatelji pa so dejali, da je njej njen brat Andrej Humar toliko dolžan, da se torej oni s tem dolgom lahko izplačajo. Pred sodiščem sta pa Ana in Andrej Humar pokazala pobotnico, ki ie pričala, da je on njej že dolg izplačal. Oškodovani so torej izgubili pravdo. Nadalinje preiskave so pa dognale, da je ta pobotnica bila ponarejena in da dolg še obstoji. Pred okrožnim sodiščem sta bila obsojena Ana in Andrej Humar zaradi goljufije in krive izpovedi pred sodiščem na 5 mesecev ječe.
p Zmrznilo je italijansko društvo v Gorici »Riumone fimigliare goriziana « Prenehalo ie vslod pomanjkanja sredstev.
p Smrtna kosa. Umrl je v goriški bolnišnici posestnik g. Jože F a b i j a n iz Kobdilja na Krasu v 80. letu svoje dobe. Pokojnik, cča kobaridskega sodnika gosp. N. Fabijana, bil je poštenjak stare korenine, skrben gospodar, dober oče in sploh blag človek.
p Iz občinskega sveta goriškega.
Mestni bibliotekar Seppenhofer je z ozirom na požar turinske knjižnice zahteval, naj se stori vse, da se onemogoči taka nesreča pri goriški občinski knjižnici. — Daljši razgovor se je vnel zaradi železnice Ljub-Ijana-Videm-Čedad. Občinski svetnik Holzer je glede te železnica razdelil brošuro. Obč. svetn. Ciani zahteva, naj se študira tudi proga Gorica - Červinjan in naj se v ta namen izvoli odsek treh članov. Marani podpira ta predlog, češ, da je nujno potrebna zveza Gorica s Furlanijo, a da je vlada že dva taka predloga zavrgla. Slednjič se izvoli odsek, b kateremu se povabijo tudi župani prizadetih kmečkih občin. — Občinska knjižnica se je prošlo leto pomnožila za 301 delo. Zdaj obsega knjižnica 7406 del v 11.285 zvezkih. Glede perilnice je interpeliral obč. sv. Faidutti. Tvrdka Ritter je dobila od občine kraj, kjer so v Soči prale goriško penca. Žito bi morala adopti-rati drugi kraj pericam. A ta kraj ne zadostuje in ni pripraven za pranje. Ker župan na interpelacijo ni vedel zadostnega odgovora, je stavil obč. svet. Faidutti nujni predlog, naj magistrat takoj postavi komisijo, ki mora to vprašanje študirati in v enem mesecu poročati. NujnoBt sprejeta. V razgovor je prišla tudi občinska,, bolnišnica, katere zdravniki se pritožujejo nad nesrečno pragmat<ko in slabo občinsko upravo.
p Umrl je v Nabrežini krčmar Jakob Pirjevec, znani soc. dem. agitator.
belokranjske novice.
b Na Suhorju je stekel neki pes pretekli ponedeljek. Ko je prišla v jutro pošta iz Metlike in sa ustavila pred poštnim poslopjem, skoči pes na poštnega konja in ga ogrize na glavi
b „Rodoljub"-ovi n*uki so rodili lep sad v neki župniji blizu Črnomlja. Več se izve v tisti družini, katera je edina naročnica tega lepega lista.
b 93 let starega Matijo Malneriča so pokopali v semiški fari pretekle dni. Živijo pa še starejši ljudje od tega v Semiču.
b Na vodovod so se spomnili v zadnji občinski seji metiiški mestni očetje, šele, ko imajo občine okoli Metlike že vodovodne načrte. Malo sram jih je pa vendarle, ker bo jih opozorile na to prenujno potrebo »nazadnjaške" kmečke občine.
b Fischerjevi agenti bo zopet privan-drali z umazanim berilom v Balokrajino. Poleg protestanškega svetega pisma ponujajo sedaj še »tolovajskega glavarja Jurija Skopca" ljudem.
b Občnt zbor prve dolenjske posojilnice v Metliki se je izvršil zadnji ponedeljek. Ker so se godile na temu občnemu zboru nepravilnosti, bodo imele sedaj vendarle enkrat oblasti priliko nekoliko natančneje poznati ta zavod. Živeli go'ašarji!
b Na Vrhu poleg Črnomlja zopet strašijo haiduki.
b Z nemičino so pričeli na enoraz-redni liudski šoli v Gribljah tik hrvatske meje. Za nemščino je posebno vneta tamoš-nja učiteljica A. Vardjan. Bivši nadzornik g. Jeršinovič pa ji je svetoval, naj le nadaljuje nemški poduk, ker ga ji okr. šolski svet gotovo odobri. Srečni Belokranjci, ki imate tako navdušeno čaatilco nemško - slovenske zveze!
Kamniške novice.
km Ceciiijsko društvo šteje v Kamniku danes 227 (čitaj 227) članov, in ne, kakor je pobožna želja »Narodovega« poro čevalca, le 11, in sicer 132 žensk in moških 95. — Deželna vlada je že 4. decembra 1903 dovolila ustanovitev društva po predloženih pravilih.
km Malo grajska cerkev Z. M B. v Kamniku, ki daleč na okrog slovi radi staro-davnosti in svojih umetnij, kar v oči bude
naše liberaloe. Od p a m t i v e k o v se pobira za njo o sejmih po mestu. Orožniki so že lolikrat in tolikrat videli pobirača, a se niso zanj zmenili, dne 20. jan. t. I. in kakor »SI. Narod piše«, na preveliko veselje naših liberalcev, pa so ustavili cerkvenika in po »SI. Narodu« žugali z zaporom. Svoječasno izpregovorimo o tej zadevi primerno besedo.
Iz časnikarske torbe.
čt Kar misli vlada, misli on, kar
vlado veseli, veseli tudi — »Sloven. Narod«. Kdor bo hotel v poznejši dobi vedeti kaj je vlada hotela in kaj je bilo vladi prav, vzel bo v roke »Slovenski Narod" in bral bo ondi načrtane misli — naših narodnih nasprotnikov, videl bo ondi, kako naivna je bila slov. inteligenca, ki trpi protinarodno politiko le radi tega, ker ovija »Slovenski Narod" vb o svojo protinarodno taktiko »v aronjo proti farjem«. Na Hrvatskem, kjer bi Hrvati nujno potrebovali resnega združenja za nastop proti sovražnikom, se ni posrečilo ustvariti sloge vseh hrvatskih strank. In kdo se tega veseli. V 1 a d a ! Ia z njo seve — ,Slo-venski Narod". » Kaj p a j e do -b i 1 z a t o ? « , bi se lahko vprašalo »Slovenski Narod«, — pravi »Slovanska M i s 3 o «. V »Edinosti« pa piše neki tržaški II rvat besede, katere naj bi vestno prečitala slovenska »inteligenca«. Te besede se glase: »Predno začnem z izpodbijanjem trditev in izvajanj v »Slovenskem Narodu«, naj zabeležim dejstvo, ki je jako značilno za način, ki si ga je izvolil člankar v ljubljanskem listu, da je prišel do »dokaza", da je sprava, to je koncentracija naših narodnih sil, »ničvredna« stvar. Da bi namreč pred slovenskim liberalnim občinstvom že a priori diskreditiral one patrijotične elemente, ki se trudijo za konsolidacijo razmer v hrvatski opoziciji, je zaklical, d a t i s t i rijo o spravi,
zastavo »liberalizma"! treba, vmes, teri se tirana »Edinost« enkrat izkoplje iz proti tem ljudem.
n naj
, ki vedno sanja-prisegajo na to,
da domovina bo rešena šele tedaj, »če bomo pope čestili, kakor bi bili čisti angelji z nebes«! Sadaj ve ves liberalni svet in zgražati se mora od groze! Ne gre se za to, da bi narodu zacelili rane, ki so mu jih sekali sovražniki v minolosti; ne gre se za to, da bi v tem kritičnem paihologičnem momentu zbrali svoje sile, kolikor jih imamo, da si rešimo— življenje in bodočnost, ampa^ gre se za to, da uaužnjimo narod »popom". Člankar v »Narodu« je torej napisal trditev, ki sicer ne odgovarja resnici, ki pa nikdar ne zgreša svojega efekta med njimi, ki prisegajo na "Ničdruzega ni nego »popa« utakniti pa je stvar, proti k a -izjavljamo, d i s k r e d i -ničvredna«. — Tako se tržaški list vendar že svoje prevelike servilnosti Ceni jih naj kot to, kar so : Pandurji nemške vlade, agentje za pro-testantizem, lakaji nemških graščakov — sicer pa arogantne ničle.
Cerkveni letopis.
Sveti oče Pij X. in časnikarstvo.
Nedavno je bil pri svetem očetu v av-dienci ameriški časnikar Lynch. Ta je bil j potoval okoli sveta in se je dalj časa mudil v Makedoniji, kjer je fotografiral ljudske tipe, požgane vasi in pokrajine. Med pogovorom je Amerikanec opisaval tudi vožnjo po sibirski železnici ter dostavil, zakaj ne bi se še papež enkrat peljal okoli sveta, saj je ves svet njegova župnija. Sveti oče se je srčno nasmejal tem besedam. Naročil je Američanu, naj v tamošnjih listih prav gorko piše za Makedonce. Pri tem je rekel sveti oče: »Res da so večinoma razkolni, ampak naši bratje so vendar". Ob slovesu je vzel poprej časnikarju pero iz rok, ga je blagoslovil ter dal Lynchu nazaj, rekoč: »Glejte, to je najmočnejše orožje, katero je kdaj bilo v človeški roki! Rabite ga vedno po J pravici v korist revežem, katerih klice moramo vedno uslišati".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. februarja.
Slovensko nemška zveza. Slovenski in nemški liberalci kranjski imajo po dogovoru čisto enako taktiko. Govore o velikanskih škodah obstrukcije, lažejo doslovno enako o papeževem pismu in izkušajo oslabiti vtisek knezoškofove avdience pri sv. očetu. Vsi enako naperjajo svojo ost proti knezoškof u, kot bi on bil edini vzrok ob strukcije. To pa zamolčujejo, da je večina deželo solidarna z obstrukcijo. Ti ljudje se ne upajo izreči, da vsa dežela obsoja krivico, po kateri zdaj nekaj ljudi, ki ne spadajo med ljudstvo in ki jih ljudstvo ne mara, igrajo vlogo gospodovavcev v deželi, medtem ko je velikanska večina našega na-
roda po volilni aritmetiki izključena od deželne samouprave. Ako sq ljudstvo tega zave, ne boste našli nikjer katoliškega škofa, ki bi rekel, da no sme večina deieie tir-jati enakopravnosti. — Vedno ste napadali katoliško cerkev, da je »fevdalna". Ako pa reče kak zastopnik cerkve, da nima povoda zabranjevati teženj po enakopravnosti v ljudskih slojih, pa kričite o »bkandal-macherjih". Takim ljulem se ljud. stranka ne bo nikdar vklonila.
Liberalci nas poučujejo! V včerajšnjem »Narodu" neki D. M. bije po zobeh svojega prednika v člankarjenju. Poprej je namreč „Narod" vse duhovnike, ki se ba-vijo z javnimi zadevami, nažgal z »lumpi v talarju", z »blagoslovljenimi šufti" itd. klical je duhovnikom : »Marš v cerkev !" — »V političnih stvareh kuš!" To je bilo odkrito povedano, kakor ta liberalna gospoda misli in kakor med sabo govori. G. D. M. je pa naenkrat našel, da morajo duhovniki politizirati, a samo tam in tako, kakor on, g. D. M., pripušča, namreč 1. na jezikovnih mejah, in 2. ne smejo zunaj cerkve nikdar o veri govoriti. Mi »Narodovemu" člankarju njegovo modrost vračamo retour kot vzorec brez vrednosti. Na mejah, kjer so vsi liberalci narodni odpadniki, kjer ima sploh edino le duhovnik pogum, da se pokaže značajnega, tam, kjer se je treba pač mnogo truditi in mnogo trpeti, a se ne da nič zase pridobiti — tam bi milostno pustili, da duhovnik govori. A še tam bi moral o veri molčati. Liberalci naj bi poleg njega vero sramotili, a on naj bi molčal! Vse težavno narodno delo naj bi duhovnik opravljal, in ko bi ga zato liberalci v zahvalo zasramovali, ne bi smel niti ziniti: Liberalec sploh nič ne stori brez plače. Duhovnik so trudi zastonj in žrtvuje vse, kar ima, nato pride liboralcc in vtakne v žep sadove tega dela. V zahvalo pa je pisal »Narod« potem takim duhovnikom: »Duhovnik je podoben indijski podgani, ki na dvajsat korakov okrog sebe s svojim smradom vse onečedi in okuži s svojo navzočnostjo zrak in vse, kar potrebuje za življenje. Kaplan je pravzaprav služabnik hudičev in politični vlačugar « — Tako je dobesedno »Narod« pisal o duhovščini, od katere zahteva, da mora molčati v svojo obrambo ! G. D. M. — če je to dr. Danilo Majaron, obžalujemo, da ga vidimo v Malo-vrhovi družbi — naj se sprijazni z mislijo, da se nikdar več ne povrnejo razmere, v katerih so se rodoljubni duhovniki žrtvovali, da bo vzgojili — narodne kvarivce in izdajice !
Sestanek »Leonove družbe". V
aredo zvečer je predaval vodja g. dr. Jožef Gruden o zelo aktualnem vprašanju: kakšen poklic ima Avstrija vršiti na Balkanu? Obdelal je svoj tema zgodovinsko. Načrtal je kako so se srednjeavstrijske dežele združile v avstrijsko monarhijo prav pod vplivom turške nevarnosti. Državna ideja avstrijska je bila že iz prvega početka ta: varovati evropsko krščansko kulturo mohamedan-skega nasilstva. Svoj poklic je Avstrija izvrševala tekom stoletij včasih bolj, včasih manj dosledno. Najbližje je bila svojemu cilju v znamenitih turških bojih, v dobi 1. 1683 do 1719. Za to državno idejo avstrijsko smo zlasti mi Slovenci veliko žrtvovali. Proti koncu 18. in v 19. stoletju pa je prevladal na Balkanu ruski vpliv. — Avstrija ima na Balkanu tudi važen poklic v verskem oziru. V dobi svojih najslavnejših zmag nad Turki je širila idejo unije z Rimom. Priče tega vpliva so zedinjene rusinske in rumun-ske škofije na Ogrskem in srbska škofija na Hrvaškem. Tudi za prihodnjost je v tem oziru vpliv Avstrije na Balkanu velike važnoBti. — Debate, ki se je razvila po predavanju, so se udeleževali dr. Evgen Lampe, Alojzij Stroj, dr. Aleš Ušeničnik. Dr. Lampe je pojasnjeval zamotanost balkanskih razmer, kjer se krešejo najrazličnejši vplivi. G. Stroj je povdarjal zasluge papežev, ki so Avstriji vcepili misel za vojsko zoper Turke. — Predavanje bode natisnjeno v »Katol. Obzorniku«. Prihodnji sestanek 17. februarja. Predaval bode dr. Krek o italijanski pesmici Ada N o g r i.
Reški „Novi List" je minoli četrtek objavil članek, v katerem se neki Milan zopet zaletuje v dr. .šusteršiča, češ, da v delegaciji ni storil svoje dolžnosti kot Sioveneo,
ker je »zagovarjal balkansko politiko Avstrije«. Sicer je razvidno, da uredništvo ne soglaša popolnoma z dopisnikom, a čudno se nam le zdi, da objavlja »Novi List" take neresnice, ker je mej drugimi tudi dr. Šusteršič odločno grajal avstrijsko politiko na Balkanu, kakor smo to i mi opetovano storili. Dr. bu-steršič je dne 11. jan. v proračunskem odseku avstr. delegacije izrecno naglašal, da kot Jugoslovan obžaluje, ker avstr. vlada ne pozna in ne podpira prave jugoslovanske politike. Vlada zatira Hrvate in Slovence, zato je pri vseh Jugoslovanih v tem oziru na najslabšem glasu. Na Balkanu je Avstrija celo predmet sovraštva, ker velja kot slovanstvu sovražna država. D. busteršič je v istem govoru naglašal dolžnost avstrijske vlade, da vodi pametno aktivno jugoslovansko politiko ter ustvari za Jugoslovane kulturna središča. Da pa ni hvalil krvavega in nečloveškega umora v Belgradu, to je pač naravno, a obenem je naglašal, da je avstrijska politika s o k r i v a, ker vsa njena balkanska politika je bila obrnjena le na očesi kralja Milana. Upamo, da »Novi List« ne bode ponavljal trditev, ki so iz trte zvite.
Železniški uslužbenci napram potnikom. V petek, dne 29. prosinca, zvečer je presvitli g. knezoškof ljubljanski, dr. Anton Jeglič, čakal v spremstvu treh gg. duhovnikov na postaji v Trnovem na Notranjskem na vlak, ki vozi v Ljubljano. Mej tem časom je imel pisec teh vrstic priliko opazovati nekega železniškega uslužbenca te postaje. Ta človek se je vedel, opazivši duhovnike, na najsurovejši način. Na pragu čakalnice stoječ je klel, sikal in zbadal mi-mohodeče navedene gg. duhovnike na vse mogoče načine. Izustil je tudi besede. »Hudič vzemi 1 . . . . !" Po teh besedah lahko vsakdo ugane, ds je ta uslužbenec privrženec liberalna klike. Ža dejstvo, da so železniški uslužbenec drzne zaganjati v mirne potnike, ki mu v to niso dali nikakega povoda, je dovolj žaljivo, tembolj žaljivo pa je, če tako nečuveno surovo postopa železniški uslužbenec, katerega dolžnost je, da se vede dostojno nasproti potnikom, in naj so ti liberalci ali klerikalci. Čuditi pa sem se moral g. knezoškcfu in gg. spremljevalcem, da so tako mirno prenašali surovosti označenega uslužbenca. Sploh pa opazujemo, da železniški uslužbenci mnogokje radi napram potnikom izražajo svojo liberalno su-rovost V takih slučajih potrpežljivost ni vedno umestna, ker suroveži dobivajo le večji pogum.
»Rdeči Prapor« laže naprej o dr. Susteršiču. Svoje laži o glasovanju dr. Šusteršiča glede novih vojakov sedaj tako-le množi: »Reški »Novi List" je poročal iz najbolj zanesljivega vira, da je sklenil klub po pritisku svojega predsednika dr. Šusteršiča, da se vzdrži glasovanja. Dr. Šusteršič je kriv, da ni klub proti glasoval, s svojo avtoriteto je premagal nasprotnike vlade in se prodal Korberju. Kdor ne veruje, naj čita parlamentarna poročila.« — Reški »Novi List« je torej priča in vir »Rdečega Prapora«! Ravno dr. S u s t e r š i č je dosledno vztrajal na svojem Btališču, naj se proti glasuje, a je takrat s svojim predlogom v klubu propadel. Dr. S u s t e r š i č je tudi v zbornici proti glasoval in ž njim več katoliško-na-rodnih poslancev. Tako je, pobratima »Novi List« in »Rdeči Prapor«! Čitajta parlamentarna poročilu! Za infamije »Prapora« nima pošten človek pravega odgovora. Tako im-pertinentno resnici v obraz biti, zna pač le list, katerega urednik in čitatelji so tako omejeni, da verujejo največje neumnosti in laži. Tisti socialni demokratje, ki to pripuščajo, so zaščitniki klativitezov, ki ne iščejo koristi delavstva, ampak le svoje.
Liberalci in obmejno slovenstvo. »Narodovci« delajo združeni z našimi narodnimi sovražniki po načelu, ki so ga v »Narodu« očitno zapisali: »Vse eno je, kake vere je človek«, smešijo vero in ubijajo moralno silo našega naroda. Ali je čudno, da to nevarnost izpregledujejo tudi duhovniki ob naših mejah ter se ji upirajo b primernimi sredstvi ? »Slov. Narod« jih zato napada in zahteva od njih, da smejo pač govoriti v društvih o narodnosti, ne smejo pa govoriti o veri! Oni hočejo, da bi duhovnik
Dalje v prilogi IX.
II. Prilosra 29. štev. „8lovenca" d.116 6. iebruarja 1904.
pustil brez ugovora, kako liberalno in bcci-alnodemokraško časopisje hujska ljudstvo z lažmi. Molfč naj bi pripustil, da narod podivja, otrovan z napadi na vero in cerkev. Liberalci bo je jo, da bi mi roke križem dr žali, ko vsak dan blatijo vse, kar je kristjanom svetega. Spoštujte vi, liberalci, vero v javnoiti in pustite jo pri miru s svojimi ne umnimi napadi, bodite res narodni, ne pa hlapčevsko udani tujcem, in videli bodete, da bo s takimi narodnjaki slovenska duhovščina lahko složno delovala. Kar se pa tiče naših društev, bi morali vedeti, da ravno verski moment v njih najbolj ljudstvo druži in sprijaznujn tudi z narodnimi stremljenji teh društev. Liberalec tega ne razume, ker je niegova duša napojona s tujim, protiljud-skim duhom. Z»to pa naj molči o stvareh, pri katerih je itak nezmožen sodelovati.
Devetdesetletnica biakupa Stross-mayerja. K redkemu jubileju je čestital velikemu biskupu tudi občinski zastop zlate Prage, izrekajoč mu »danost in ljubezen češkega naroda. Razni slovanski listi mu posvečujejo ob tej prilož losti vznesene članke. Soglasnim čestitkam vsega slovanstva Be pridružujemo tudi Slovenci, kličoč mu, naj ga Bog ohrani še mnogo let hrvatskemu narodu !
Osebna vest Profesor na dež gimna-ziji v Ptuju, g. Eg. R a i z , je pomaknjen v 8. plačilni razred.
—	Gradnja nove kapucinske cerkve na Reki. Dne 11. t. m. bo slovesno vložen temeljni kamen nove kapucinske cerkve na Reki. Slovesno opravilo bo izvršil škof senjskomodruški, dr. Anton M a u -r o v i č. Na mestu, kjer bo postavljen prvi kamen, zgradili bodo stolp, visok 65 metrov. Z gradnjo nove kapucinske cerkve bo-deta olepšani Kapucinska ulica in »Cjrsia Deak«.
—	Otvoritev »Narodnega doma«
v Volosk«m bila |e dne 1. t. m
—	Hrvatsko časopisje. Dobili smo na ogled prvo številko novega liata »Naše Pravice«, katerega izdaja gospod dr. Pero M a g d i č v Varaždinu.
—	Bohinjska železnica. železniški predor skozi Biče bodo izvrtali čez štiri mesece.
—	Poročil se je gospod Edvard 2 v a n u t iz Lozic z gdč. Pavlo Pre ■ m r 1 iz St. Vida pri Vipavi. — G. Viktor Engelman na Grosupljem se je poročil z gdč. Julijo Berdavsovo iz Do-brepolj.
—	Cestni oibor velikolaSki se bo
konstituiral die 10. t. m. Videli bomo, ali bo zmagala takrat možatost ali intriga.
—	Iz Tržiča se nam poroča: Minolo soboto je društvo »Sokol« priredilo prvo veselico, ki je bila dobro obiskana. Tržiški telovadci so pokazali, da so se v kratkem času precej navadili. Nato so diletantje predstavljali veselo igro „V spanji". Svirala je kraniska meščanska godba. Čistega prebitka je 150 kron.
—	Onečaščevanje praznika. Na Svečnico so se ljudje, ki so hodili po glavni cesti v Spodnji .Šiški, uprav škandalizirali. Mizarski mojster Burger je imel najete zidarje, ki so ob javni cesti gradili dimnik pri njegovi delavnici. G. Burgerju bi prav nič ne škodilo, ako bi nekoliko bolj spoštoval Marijine praznike.
—	Rezervisti, ki nameravajo prositi oproščenja od orožnih vaj, se opozarjajo, naj svoje prošnje vedno pravočasno, toraj vsaj jeden mesec pred vajo vlagajo, ker se na prepozno došle prošnje ne bo oziralo. Vložiti je kolekovano prošnjo vedno pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri mestnem magistratu); priložiti je vojaški list. Dotične, ki bivajo izven Avstrije, naj bi stariši ali sorodniki obvestili, naj dotične prošnje takoj vlože pri avstrijskih zastopih (konzulatih). Prošnje, ki se vlagajo pri kakem konzulatu, so k o -leka proste.
—• Prijeli so v Pontallju iz Ljubljane pobeglega prisiljer.ca Franca Kosten-b e r g e r j a
—	Sneženi plaz je podsul posestnika Valentina Volka iz Spodnjih Laz, polit, okraj Radovljica. V gozdu Mežuklja je sprav ljal izpod snega posekana drevesa. Nakrat se sproži nad njim sneženi plaz, ki ga je podrl na tla in UBmrtil.
—	Nesreča v Pulju. V Pulju je 24!etni delavec Robert Marcin popravljal žice elek trične napeljave. Neki mimovezeči voz se je zaplel v žico, ki se je ovila okolo Mancinove roke s toliko silo, da mu je prerezala vso roko.
—	Skupil jo je. Poroča se nam: V nedeljo zvečer se je nekdo z vlakom vozil proti Kamniku ter vso pot nesramno zabavljal, Posebno mu je na potu kamniški
dom. Zato vpraša: „Kedaj bo zopet igra v kam. domu? Ali ne bodo igrali izgubljeno hčer ?" Nato se mu odreže neko dekle : „Iz-gubljene hčere ne bodo igrali, ampak izgubljenega brata iz Amerike!" Zabavljač je napravil dolg obraz in obmolknil.
—	Iz Št- Vida nad Ljubljano: Veselica gasilnega društva minolo nedeljo se i« vršila jako sijajno. Posebno sta se odlikovali govornica Manica Koman in pa mladenka s šaljivim prizorom »Možila bi se rada«, kateri vsa čast. Hvala tudi vrlim pevcem in pa igralcem, ki so predstavljali »Divjega lovca«, bt. Vidčanie, le tako naprej 1
—	Izjava. Da se neresničnim govoricam izognemo, naznanja podpisani odsek sledeče : Po nepoštenem ravnanju prejšnjega voditelja loterijskega podvzetja za stavbo novega šolskega poslopja na Vidmu se je prizadela loterijski zalegi škoda za več sto kron. Na veliko srečo smo kmalu zaslt d<li nepošteno ravnanje. Voditelj se je takoj odstavil, vso škodo — pa se ie zavezala poravnati njegova premožna mat1. Prosimo pri tej pri ložnosti, naj se blagovolijo srečke pri nas naročat^; one pa, ki so se raznim dobrosrčnim prijateljem priposlale, obdržati. Srečka stane 1 krono. Srečkanje Be vrši 31.decembral 90 4. Dobitkov je 2500 v vrednosti 40 000 K. — Na Vidmu, 3. febr. Loterijski odsek.
—	Prezidali bodo romarsko cerkev na Zaplazu na Dolenjskem.
—	Senzacijonelna iznajdba. Ravnatelj obrtne šole za stroje v Celovcu, vladni svetnik Gustav Schatzl pl. Milhlfort, je iznašel popolnoma avtomatično delujočo puško. Pričel se je že pogajati z vojnim ministrstvom.
Ljubljanske novice.
lavno predavanje. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer bo v prostorih »Slovenske kršč. soc. zveze" v Selenburgovih ulicah štev. 6., II. nadstropje, predaval čast. gosp dr. E v g e n L a m p e. Vstop prest. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi »Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani«, v nedeljo, dne 7. februarja t. 1., v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice št. 12. Začetek ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Josip Runjanin: »Lepa naši domovina«, zbor. 2. Dr. Gustav Ipavec: »Slovenec sem«, zbor. 3. V. G. Brož : »Serenada«, tamburaški zbor, solo na braču izvaja g M. Vrečko. 4. »Slep ni lep«. Veseloigra v dveh delih. Spisal Miroslav Vilhar. 5. V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica za tamburaški zbor. 6. »Obleka naredi človeka«. Burka v enem dejanju. Pri redil Ivan Štrukelj. 7. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži prve do tretje vrste po 40 kr., četrte do šeste vrste po 30 kr., sedme do desete vrste po 20 kr., stojišča po 10 kr.
Krščanska ženska zveza v Ljubljani priredi na pustno nedeljo, 14 t. m., ob 6. uri zabavni večer v dvorani „Puntigam-ske pivnice" s sledečim vsporedom: Godba, govor, komični prizor, šaljivi bazar i. t. d. Po članicah vpeljani gostje bodo dobrodošli. Vabilo je zajedno vstopnica. K najobilneji udeležbi vabi odbor.
Volitve v občinski svet. V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubliano (zakon z dne 5. avgusta 1871, štev. 22 dež. zak.) naznanja Be javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smeio od sobote dne 6 t. m. tekom 14 dnij v pisarni magistratneera predsedatvenega tajnika (Mestni trg štev. 27 II. nadstropje Boba štev. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Drva kradla je na Golovcu delavčeva žena M G. stanujoča na Dolenjski cesti št. 24 V gozdu Lovrenca Šarca je pesekala več mladih drevesc in jih znosila domov v dr varnico.
Vojaka pogrešajo. Ivan Tomšič, prostak pri 17. pešpolku, jo včeraj odšel iz vojašnice in se ni več vrnil.
Zlat prstan izgubljen. V Selenburgovih ulicah je izgubil dane« ponoči trgovski pomočnik R. Wagner zlat prstan z diamantom in dva obeska.
Poročil se je v Petrovčah pri Calju, danes, v soboto, g. Vekoslav Potočnik, uradnik c. kr. drž. železnice y Kranju, r gdč. Lojziko Hočevar iz Celja. Čestitamo !
Zaključni venček plesnih vaj pevskega društva »Slavec« se vrši v nedeljo, dno 7. t. m„ v okrašeni areni »Narodnega doma". Začetek ob '/,8 uri zvečer. Sodeluje oddelek društvene godbe. Vstop imujo obiskovalci plesnih vaj, dru štveni člani, njih rodbine ter vpeljani gostje.
Umrli so v Ljubljani: Apolonija Tere-z ja Zupančič, usmiljenka; Jera Pod sedenšenek, oficijalova vdova; Ivan
B u d a n , natakar; Kajetan S i k o v s k i, umirovljeni tov. ravnatelj; Jožef Aistrich, Mestni trg štev. 1.
Slavnost v spomin štiridesetletnice zmage pri Oversee. Včeraj zvečer je godba pešpolka št. 27 priredila v spomin slavnosti mirozov po mestu. Danes dopoldne ob pol 10. uri vršila se je v sv. Petra cerkvi slavnost v spomin štiridesetletnice zmage pri Overse, dne 6. svečana 1864. proti Danski v slezvig-Holsteinski vojski, v kateri je nastopil tukajšni c. in kr. pešpolk št. 27 pod takratnim poveljstvom polkovnega povel-nika polkovnika vojvode Viljema Wiirtem-berškega. Slovesni sv. maši je prisostoval ves pešpolk št. 27 ob navzočnosti c. in kr. visokosti nadvojvode Jožef Ferdinanda, ekse-lence podmaršala Rudolfa pl. Chavanne, kakor tudi generalov Antona Angerholzer pl. Aelmburga in Karola pl. Mamussi, več štabnih in višjih častnikov in tudi več nekdanjih sobojevnikov tega polka. Sv. mašo daroval je veleč. gosp. vojaški kurat Ivan M a r a č i c, ki je pred sveto mašo naslikal s krasnim govorom vojakom odločno hrabrost takratnih tovarišev ter se v iskrenih besedah spominjal vojakov, ki so pred štiridesetimi leti storili dolžnost za vero, dom in cesarja, in dolžnost sobratov, da za nje kot krščani molimo. Omeniti se mora tudi krasno olepšanega altarja in cerkve z lepimi cveticami tukaj šne vrtnarske tvrdke Antona Verovška. Lepe skupine zaslužijo vsestranskega priznanja. Posebna zasluga za krasno okrašenje ima g. sanitetni narednik Antonjagodič, pod katerim nddzor-stvom se je okrašenje izvršilo. Po slavnosti razdelila se je med več podčastnikov omenjenega polka častna ustanova. Kot zaključek slavnosti bode danes zvečer ples podčastnikov 27. pešpolka v zgornjih kazinskih prostorih.
Konsum mesa v Ljubljani. V tukajšnji
mestni klavnici je bilo leta 1903. zaklanih: 4728 krav in volov, 8167 prešičev. 8082 teličkov, 2494 ovac in kozlov, 2287 kozličkov in 79 konj. V primeri s poprejšnjim letom je število zaklane živine nazadovalo za 2577, in sicer je bilo manj zaklan h 184 go ved, 164 prešičev, 1124 teličkov, 257 ovac in 582 koaličkov.
Napadeni topničar. Trije civilisti so 31. t. m. topničarja Jožefa Robinšeka okolu 8. ure zvečer v bližini vojašnice napadli s kamni in ga težko ranili. Robinšek se je nezavesten zgrudil in je ležal na cesti preko noči. Zjutraj je ranjenca našel nek pekovski vajenec.
Rafael Donnerjeva Pieta. Sloveči kipar Rafael Donner (1692-1741), čegar kolo-salni vodnjak na dunajskem trgu „Neuer Markt" je vsakemu obiskovalcu Dunaja znan, je ustvaril tudi več jako lepih cerkvenih del, ki so pa bila dosedaj razmerno malo znana, ker so raztresena po raznih cerkvah in ker ni b lo primernih reprodukcij. Med najbolj znamenita nabožna dela Donnerjeva spada pa njegova P i e t a. Kompozicija je naravnost krasna, izvršitev mojstrska. Veščaki na umetniškem polju so danes mnenja, da je Donnerjeva Pieta najlepše cerkveno delo, ki se v Avstriji nahaja. Naučno ministrstvo je dalo sedaj napraviti gipsaste odlivke od te prelepe skupine in je obdarilo ž njo razne umetniške zavode. Joden odlivek je poslalo tudi tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli, kjer se je skupina, imajoča približno dve tretjini naravne velikosti, primerno postavila v šolskih prostorih. Dovoljujemo Bi na to opozarjati ljubitelje prave umetnosti, gospode cerkvene predstojnike in naše kiparje. Skupino si lahko vsakdo ogleda, ako se zglasi pri ravnatelju; umeje se, da je inte-rrsiranim krogom tudi dovoljeno, skupino risati in kopirati.
Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec prosinec je bil suh in mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cel-zijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj —1 6°, ob dveh oopoludne +0 8°, ob devetih zvečer —0 6°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca —0 5°, za 1 8° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 739-5 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 3 5 mm nad normalom. — Mokrih dni bilo je 9 ; padavina, dež in sneg, zmša 312 mm. — Med vetrovi je severo vzhodni daleč presegal drugo; proti sredi mescca nastopila sta zahodni in jugozahodni veter s precejšnjo močjo ter vzel3 zemlji belo odejo dccela.
Javna zahvala Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost se vsem cenjenim obiskovalcem, kateri so našo veselico na starem streiisču s svojim posetom počistili, tem potom najsrčneje zahvaliti. Osobito se zahvaljuje onim čast. gg. darovalcem, kateri so nas ob tej priliki podpirali s preplačili ali darovi. Odbor plesnega venčka uslužbencev elektr. cestne železnice v Ljubljani: A. Kotnik, V. S e r č e r , F r. R e d n a k.
Društvo železničarjev .Prometna zveza" vabi nI rednemu občnemu zboru, ki se vrši v ponedeljek, dne 15. febr. v gostimi gosp. CeSn^aijj v Kolodvorski ulici točno ob 7 uri zvečer s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo odbora in revizorjev o delovanju m računih. 2. Razgovor o društvenih zahtevah. 3. Posvetovanje in sklepan|e o raznih predlogih, ki bi se slučajno stavili. 4. Obravnavanje in sklepanje o predlogih, ki naj se stavijo pri obč. zboru na Dunaju (§ 13 društvenih pravil). 5. Volitev novega odoora in revizorjev. 6. Volitev odposlancev k občnemu zboru na Dj-naju (§ 12 društv. pravil. Društvene kn|ižice naj se blagovoli seboi prinesli. Prijatelji in znanci dobro došli! Za mnogobrojno udeležbo prosi	odbor.
Delovanje rešilnega društva v mesecu januarju. V preteklem mesecu jo bilo t > društvo poklicano v 31 slučajih nezgod, in sicer pri 19 moških ter 12 ženskah. Ti slučaji so bili nastopni: 10 oslabelosti in obolelosti, 1 kap, 3 umobolncsti. 1 krvotok, 1 zastrupljene, 1 težrk porod, 3 zlomljenja nog, 3 r&nitve vsled povoženja, 2 ranitvi vsled padca in 6 transportov bolnikov.
Karnijolci so te dni zopet strašili po Ljubljani in izzivali občinstvo. Pod Tivoli je nekemu mlademu Slovencu radi tega zavrela kri in zasolil je Karnijolcu Wen-gerju klofuto. Menda se iz tega rodi zopet »dvobojevniška afera".
V zadevi goljufije pri VVagenpfeilu so zaprli, kakor smo poročali, že drugo žensko, ki ni imela pri stvari nič opraviti. Danes so izpustili iz preiskovalnega zapora uslužbenko pri lekarnarju Mardetschlaegerju Frančiško K o m u č a r , ker se ji ni mogla dokazati krivda.
Pozor pred tatico! Izpod policijskega nadzora je pobegnila zloglasna tatica Helena Kročna iz Polhovega Gradca.
Na Nemško se je odpeljalo včeraj 70 delavcev.
Mestna višja dekliška šola. Zaradi naraščajočega števila gojenk zavoda, so postali sedanji prostori v najetem poslopju v Go-spodskih ulicah pretesni. Zato je kuratorij sklenil, da se zgradi posebno novo in prostorno, vsem modernim pedagoškim potrebam odgovarjajoče poslopje. Občinski svet se bode torej bavil s to zadevo že v kratkem. Vodstvo zatrjuje, da, ako pritrdi vlada izpremenjenim štatutom, se šola razširi kmalu v licej, kateremu Be priklopita ljudska šola in internat. Potem bomo imeli v Ljubljani velik dekliški zavod, ki bo vstrezal ne le višjim kulturnim, nego tudi narodnim potrebam Slovencev !
Književnost in umetnost.
*	Repertoir slovenskega gledališča. Danes zvečer se igra narodna drama s petjem »Deseti brat«. — V torek, dne 9. t. m., se uprizori prvič v sezoni velika Mcyerbeerova opera » A f r i -č a n k a « , katere uprizoritev se je zavlekla zaradi bolezni dveh članov. Opera je posebno skrbno pripravljena, ker imajo prve vloge gospa Skalova, g. Angeli, g. O r -ž e 1 s k i in gdč. Kalivodova. — V nedeljo, dne 14. t. m. popoldne kot ljudska predstava ob znižanih cenah sedmič »Pot okoli zemlje«.
*	MuBica saera. V nedeljo, 7, febr., v stolni cerkvi velika masa ob 10. uri: Četrto mašo v A dur, zložil Karol Greith, gra-duale s traktom »Sciant gentes« Anton Foerster, olertorij „Perfice gressus meos" dr. Franc Witt.
*	Knjižica »Pouk krščanskim staršem« izide v kratkem v drugem na-tisku. To naznanjamo, ker, kakor se nam poroča, dohajajo neprestano številna naročila na to knjižico. Ker je prvi natisk, kot darilo knezoškofovo, popolnoma pošel, se bo moglo p. n. naročnikom ustreči šele, ko izda knjižico knezoškofijski ordinarijat v drugem natisku. Raditega naj blagovolijo p. n. naročniki potrpeti, ako ne sprejmo takoj naročenih izvodov. Ko izide knjižica v d r u g i č , bomo svoje čita-telje o tem takoj obvestili.
Iz brzojavk.
Celovec. Poslanec Dobernik bo imel v ponedeljek tu shod, na katerem bo utemeljeval vzroke, radi katerih odloži državno-zborski mandat.
Petrograd. Tukajšnji listi poročajo, da se bodo sošli na laških tleh nemški in avstrijski cesar ter laški kralj. Vest je malo verojetna.
Budimpešta. Bivši poslanec in podpredsednik narodne stranko Albert Kovacs je umrl.
Brno. Zaupni možje nemško ljudsko stranke na Moravskem so se izrekli za predlog dr. Dersehatte.
Praga. Dne 1. septembra t. 1. pri-čneti delovati novi finančni ravnateljstvi v Libercah in Kraljevem Gradcu.
Berolin. Iz Nemške Afrike prihajajo ugodna poročila. D »oje obleganih mest je oslobojenih in glavni tabor sovražnikov zaseden. Vsak čas imajo dospeti nove čete is Nemčije na bojišče. Oddelek vojakov je na potu proti Karibibi, odkoder so na poti v Gobabis, kjer gospodarijo divjaki. — — Dne 5. febr. je odšla iznova iz Bsrolina pomožna Četa za Juž. Afriko, ki šteje 392 mož, 13 častnikov in 3 zdravnike. Cesar je imel nagovor na vojaštvo.
Trst. »Piocolo« trdi, da ustanovitev italijarskega vseučilišča še ni zagotovljena Naučna uprava je sic?r prepričana, da bi bil Trst najpripravnejši kraj, vendar pa mora to odločiti ministrstvo notranjih zadev. — Merodajni bodo sedaj — policijski oziri.
Dunaj. (Uradno.) C kr. brzojavni ko-respondenčni biro d«mentira vest nekega tukajšnjega lista gledo ljubavne afere nekega mladega nadvojvode s hčerjo nekega znanega dunajskega restavraterja lati list je trdil, da hoče nadvojvoda poročiti dotično dekle. Neki graški list pa je objavil celo ime obeh ljubimcev.
Černovice. Neki tukajšnji list trdi, da je bukovinski deželni predsednik, prino Hohenlohe, določen za cesarskega namestnika na štajerske m. Grof C 1 a r y dobi visoko me sto na dvoru Ta vest je vzbudila veliko pozornost. Prino Hohenlohe trdi, da ne ve nič o tem.
Zagreb Včeraj je hrvatski sabor nadaljeval proračunsko razpravo. Govoril je posl. Sliepčevič o narodno gospodar skih zadevah. Poslanec Banjavfiič je govoril proti Madjarom in proti proračunu. Glede razpora mej Srbi in Hrvati je dejal, da se mora na obeh straneh gledati na to, da iz tega ne napravi tretji dobička. Nadalje ja povdarjal, da hrvatsko domobranstvo mora v se potrebščine kupovati v Budimpešti, na Hrvatskem ne sme od domačinov kupiti niti vžigalic ali pa metel. Nato sta govorila še Kovačevič inPliveric. Popoldne je bila zopet seja.
N e \v - Y o r k. ,Staat3Zeitung" prinaša nekaj izrekov cesaria Viljema proti pisate« Ijevanju častnikov. C>sar je rekel: »Zalim, da sa moii častniki ne igrajo s peresom in črnilom.* O razkošju med častniki se je cesar izrazil: „Zelim, da se razkošje v armadi omeji. Prus mora varčevati. Prus se je naj bolj odlikoval, ko je stradal."
Berolin. 5. t. m. zvečer se je po^ slovil cesar od čet, ki so odšle na pomoč v nemško Južno-zahodno Afriko. Četa šteje 392 mož, 13 častnikov in 3 zdravnike. Cesar je vojakom v daljšem govoru dokazoval, da je njih dolžnost, da pomagajo svojim bratom v Afriki.
Carigrad Porta je sestavila odgovor, v katerem je protestirala zoper nastavljanje novih evropskih častnikov pri makedonski žandarmeriji, a zadnji hip, ko ga je imela odposlati, ga je vzela nazaj.
Zofija. Zadnje poročilo turške vlade na poslaništvi Avstrije in Rusije, v katerem pravi, da je bilo 7 zabojev streljiva in štirje zaboji bomb odposlanih v Samskov, ter da je bilo 5000 uniform izdelanih v Gabrovem, ni bilo resnično. S tem Turčija samo slepi Evropo, da ne izpelje reform.
Vojna ali mir?
Mandžuriji. Dasiravno je položaj zelo resen, vendar je še upanje, da se ohrani mir.
Petrograd. »Nov. Vremji« se poroča iz Vladivostoka : Na povelje japonskega konzula se je vkrcalo dne 3. t. mes. ponoči tisoč japonskih dfklic. Trije parniki so odpluti z japonskimi rodovinami na Japonsko. Tudi iz Nikolskojevega v ozemlju Uasuri je odopotovalo mnogo japonskih rodovin.
Petrograd. Iz Port Arthurja se poroča : Ladijevje v Tihem cceanu, ki je v rezervi, je poklicano v službo. Polki tretje brigade vzhodnosibirskih strelcev so pričeli odhajati, da zastraiijo progo kitajske železnice. V Port Arthurju so polki sedme brigade. Tudi so došli novinci, ki se morajo v kratkem času izuriti. Premog in živež se pridno dovažata. Armada in brodovje sta v dobram stanju ter za vse pripravljena. Ru sko prebivalstvo mirno pričakuje, kaj prinese tok časa, le posamezni odpotujejo. Mnogo japonskih trgovcev razprodaja svoje blago in se vrača v svojo domovino. Ostali za upajo upravi.
Iz T o k i a piihaja poročilo, da so tam zvedeli, da je vse rusko brodovje v Vzhod. Aziji, ki je bilo zbrano v luki Port Arthur, odšlo na široko morje. Kaj je na tem resnice. se ne more vedeti, ker je to poročilo šlo skozi London.
Dokler Rusija ne odda. svojega odgovora Japonski, ne more storiti odločilnega koraka. Ena obeh držav mora po pravilih napovedati vojno. A to se dozdaj Se ni zgodilo.
Zadnje brzojavke: London. 4. t. m. zasebni
„Cant. Newa« je dobil dne telegram iz Soeula, ki po roča : »Rusija je začela prvo dejanje drame na Vztoku. Vkrcalo se je 6000 mož ruskih čet v Port Arthurju, da odplujejo na Ko rejo. Prevozne ladije spremljajo ruske bojne ladije. Pričakuje se, da se čete izkrcajo v Cbemulpu in odtod odrinejo proti Soeulu. Iz Washingtona se poroča, da je dobilo ime riško državno zastopstvo poročilo, da je od-plulo iz Niučvanga proti Koreji šest ruskih križaric.
London. Iz Tokia se poroča : 4. t. m. Be je vršilo posvetovanje starih državnikov Misli se, da se je tu odločevalo o zelo važnih stvareh. V Tokiu splošno prevladuje mnenje, da je zginilo upanje na mir.
S u e s. Ruski bojni ladiji »Deljabija« »s*ratovu, kakor tudi trije rušilci torped odpluli od tu proti vzhodu v morje. Port Arthur. Rusko brodovje, ki je v sredo odplulo, se je vrnilo v četrtek nazaj, toda se vsidralo pred pristaniščem.
Kolin. Iz Petrograda s a poroča, da je Rusija pripravljena priznati vso pogodbe drugih držav s Kitajsko, ki so bile sklenjene do 1900, poznejše pa le s pristavkom, da se ž njimi ne kišij'o med Rusijo in Kino obsto ječe pogodbe, kakor tudi ruski interesi v
in so
Razne stvari. Najnovejie od raznih strani.
Avstralsko zmrznjeno m e-b o , katerega so hoteli prodajati na Dunaju, a je vlada prodajo prepovedala, bodo sedaj poslali nazaj. — Čipkarstvo. Včeraj se je na Dunaju vršil ustanovni shod društva za zboljšanje položaja avstrijske industrije s čipkami. Navzoča je bila nadvojvodinja Marija Terezija in trgovski ter oaučni minister. Dvorni svetnik Skala je poročal o žalostnem položaju izdelovalk čipk in o načinu kako zboljšati položaj. Govorila sta za povzdigo čipkarske obrti tudi obadva ministra. — Nemški prestolonaslednik je padel 5. t. m. dopoludne, ko je jahal na čelu 1. gardepolka po potsdamskih ulicah, raz konja. Vendar pa se mu pri padcu ni nič prigodilo, ampak je takoj sam vstal ter se vsedel na konja. — Poneverjenje vojaške listine v Belgradu. Sodišče je obsodilo bivšega nadporočnika Pavla Mihajloviča na 15 let zapora. Poneveril je namreč zelo važne vojaške načrte. — Kriza v kupčiji z bombaževino je nastopila. Tovarnarji so sklenili izdelovanje bombaievine za nekaj časa omejiti.— Cela kompanija se jeuprla. Iz Marzilja se poroča, da ae je uprla neka kompanija 5. polka, ker je imela preslabo hrano. 15 vojakov so zaprli. — V dobi dvobojev. V vasi Menamaurel (pokrajina Granada) Bta se dvobojevala dva dvanajstletna dečka radi nekega dekleta. Dvobojevala sta se izven vasi brez prič in z dolgima španskima nožema. V boju sta si zadajala težke rane, dokler se ni f>den njiju smrtno ranjen zgrudil na tla. — Štiri otroke povila je na en dan žena mlekarja na gradu Neuschloss. Mati in otroci so zdravi. — Velikanske povodnji bo bile te dni na južnem Angleškem V raznih mestih je stala voda po ulicah. V Londonu so bile prodajalnice in stanovanja ob Themsi poplavljena. Okolica Londona je bila pod vodo. V Jersey u so po povodnji čutili potresne sunke.
Društva.
(Katoliško izobraževalno društvo na Mirni) priredi jutri veselico s sledečim vsporedom: Pogled v nedolžno oko. — Pevec. — Hišica očetova. Večernica. — Lipa zelena je: kar proizvaja moški, ozir. mešani zbor. — Hej banovci. — Svibanjska rožica. — Karišak. — Vienac: kar udarjajo društveni tamburaši. — Veselico osoli srečkanje in šaljiva pošta. — Začetek ob 5. uri popoldne v gostilni Skarja. — Pojdimo!
(Pev d k o društvo »Nanos« na Gočah) priredi dne 7. svečana t. 1. v prostorih g. Ferdinanda Vidriha veselico. Vspored: 1. »Hrvatski dom", koračnica, udarjajo tamburaši. 2. Šaljivi zbor s tenor solo. 3. »Slovanske strune", udarjajo tamburaši. 4. „Mama, povejte, če smem", šaljivi zbor s tenor-solo. 4. »Spomin na Zagreb", udarjajo tamburaši. 6. »Zamujeni vlak", šaloigra v enem dejanju. 7. Prosta zabava. — Soeluje tamburaško društvo »Danica" iz Sturij. — Vstopnina k veselici 40 h, sedež 1 K. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Bralno društvo v Spo dnji Idriji) vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v društvenih prostorih v nedeljo, dne 7. t. m. Vspored: 1. Petje: »Naša zvezda«, Ant. Nedved, mešan zbor.2 Igra: »Kovačev študent".
3.	Petje: Čuk se je oženil, mešan zbor.
4.	Srečolov. Vstopnina 20 v. za osebo. Pri-četek ob 7. uri zvečer.
(Veselica prostovoljnega gasilnega društva v Moste b) se je 31. jan. v gostilni gosp. F. Černeta št. 7 prav v lepem redu in zelo zabavno vršila. Sodelovalo je pri tej tudi »Vodmatsko tamburaško in pevsko društvo«, čegar godbene in pevske točke so nas zabavale prav izborno. Vse se je točno in pohvalevredno na občno zadovoljnost izvršilo. Zaleti bi bilo, da pride na take veselice tudi kaj naše inteligence.
(Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri D. M. v Polju) priredi dne 7 februarja ob polu 4. uri popoldne v »Društvenem domu« veselico. Vspor»d: 1. ### »Domovini". Mešani zbor. 2. Kamilo Mašek : » P r i zibeli«. Moški zbor. 3 Igra: »Zamujeni vlak«. Šaloigra. Priredil A. Kržič. 4 Anton Nedved: »Naša zvezda«. Mešani zbor. 5 »Jabolčna potica". Šaljivi prizor. I. Mar tinc. Vstopnina : Sedeži I. in II. vrste 1 K, sedeži III. vrste 60 v , ostali sedeži 40 vin. Stojišča 20 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor.
(V Starem trgu pri Ložu) se vrši v nedeljo, dne 7. svečana t. 1., v prostorih konsumnega društva predpuatna veselica s sledečim vsporedom: 1 P. II Sitt-ner: »Opomin k petju«. Poje mašan zbor.
2.	P. H. Sattner: »Pozimi iz šole«. Poje mešan zbor. 3. S Gregorčič: »V pepelnifini noči«. Daklacnacija. 4 A. Nedved: »Naša zvezda«. Poje mešan zbor. 5. »Zamujeni vlak«. Priredil A. Kržič. Šaloigra v petih prizorih. — Vstopnina za osebo 40 vin. — Preplačila se hvaležno sprejemajo v dobro delni namen — Začetek ob V,4. uri popoldne. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Društvo »Kamnik" v Kamniku) vabi k predpustni veselici, katero priredi v nedeljo, 7 svečana 1904 v dvorani »Kamniškega doma". Vspored : 1. Jak. Aljaž: Zaostali ptič", mešan zbor. 2, Avg. Libitzky: » I d i 1 a " , igra na gosli s sprem-lievanjem klavirja (Jos. H ybal in 1». Bezeg).
3.	Janez Laharnar: »Kadar mlado leto«, mešan zbor. 4. Lsfčbur - Wc'y:
Samostanski zvonovi", igra klavir (J. Heybal). 5. „ K a m n i š k i
K n a j p o v c i « , šaljiv prizor. 6. Emil J mas: »Potpourri«, igra na klavir (I». Bezeg). 7. »Po zaklad«. Opereta v 2 dejanjih. Priredil Fr. S Finžgar. Pove-selici prosta zabava v društvenih prostorih. Začetek ob 5. uri popoldne Sadeži 1. do 3 vrste a 1 K, 3. do 6. vrste a 80 vin.; ostali sadeži k 60 v., stojišče a 40 vin.
1.	Dopisovati v slovenskem jeziku,
bodisi z Nemcem ali Lahom.
2.	Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3.	Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
Peking, 6. februarja. Cesarski dvor se v slučaju vojne preseli vTsingangfu.
Tokio, 6. februarja. Seja starih državnikov je določila o zadnjih korakih, ki se store, ako Rusija ne ugodi japonskim zahtevam.	£
— Dobro zdravilno sredstvo. Mej
vsemi zdraviti, ki se rabijo kot bolest olajšujoče sredstvo pri prehlajenju, zavzema prvo mesto v laboratoriju Richterieve lekarne v Pragi pridelovani L;niment Capsici comp. s »sidro". Cena je nizka: 80 v., 1 40 K, 2 K steklenica ; vsaka steklenica se nahaja v lepi škatljici in jo je lahko spoznati po »sidri".
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
čas opazovanja
Stanj.
barometra. t mm.
Temp.-ratura
CtUlju
Vetrorl.
Nebo
■ss
6 | 9. i več. | 7*3'9 j 7 8 | sl. jzah.
6
I 7. »jutr. | 2. popol.
72 i.2 | 727.3
62 8-6
sl. jjvzh. sl. svzh.
obl.
76
Srednja včerajšnja temperatura 8-7', normale—1-2'
Dunajska borza
dnž 5. februarja.
Skupni državni dolg v notah.....100'60
Skupni državni dolg v srebru.....100-55
Avstrijska zlata renta 4%......12050
Avstrijska kronska renta i%.....100-60
Avstrijska inv. renta 3'/»%......93-35
Ogrska zlata renta 4%.......119"—
Ogrska kronska renta 4%......99'05
90 85 1622 665 75 239 571/, 116-921/, 2341 19 05
Ogrska inv. renta 3'/i7» .....
Avstro-ogrske bančne delnice . . . •
Kreditne delnice........
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.
20 mark...........
20 frankov..........
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, f>. febr. Sestanek vodstva nemške ljudske stranke se vrši danes. Navzočih je 89 članov. Predlagana resolucija, s katero se izreka dr. Der-schatti zaupanje, bo skoro gotovo soglasno sprejeta. Nadaljne resolucije zahtevajo skorajšnje sklicanje državnega zbora, izpopolnitev strankine organizacije ter določajo stališče strankinih članov v delegaciji napram proračunu vojnega ministrstva.
Dunaj, 6. febr. Odsek ogrske delegacije je sprejel proračun mornarice.
Olomuc, 6. febr. Današnji škofijski list prinaša na čelu izjavo škofa Kolina, da je sv. oficij že meseca decembra izjavil, da so vesti o kršenju spovedne molčečnosti po škofu Kohnu neresnične. Izjava trdi, da se bode v tej zadevi izjavil tudi sv. oče.
Gradec, 6. februarja. Tu je umrl bivši domobranski minister baron H o r s t.
Belgrad, 6. febr. Gruič in Protič sta odklonila sestavo novega ministrstva. Kralj je pozval skrajnega radi-kalca Živkoviča, da sestavi novo ministrstvo.
Petrograd, 6. februarja. Ruska vlada je v sredo brzojavila svojemu poslaniku v Tokio odgovor Japonski. Stroški za brzojavko so znašali 2300 rubljev. Podrobnosti odgovora še niso znane javnosti. V odgovoru daje Rusija Japonski toliko novih koncesij, da se bode morda Japonska zadovoljila. Ruska renta se na borzah vzdiguje.
London, 6. febr. Iz ITongkonga poročajo, da je ruski poslanik dejal kitajskemu poslaniku, da namerava Ru-> sija v slučaju vojne zasesti Tientsin in s Peking.
Italijanski bankovci........95-15
C kr. cekini...........11-32
Žitne cene
dn<5 5. februarja 1904. (Termin.)
Na budimpeitanski borzi:
PSenica sa april.....K 7-85	do	7-87
» » oktober.....» 7-66	>	7-67
Rž za april.........6-51	»	6-65
Oves za april ........ 5 48	»	6'49
Koruza za maj 1904 ....... ....»	5 30
» juli........5.40	»	5.41
(Efektiv).
Dunajski trg.
Plenica banaSka.......K 7 85	do 8-40
Rž juine železnice....... —	»	—
R»...........» 6-70	»	6-80
Ječmen , ........ 6 50	,	7 60
ob Tisi........ 6 60	»	7'25
Koruza ogrska stara...... 5-70	»	5-85
„ „ nova.....„ 5 65	»	5 80
Cinkvant stari........ —	» —
» novi.......> 6-60	„	7-—
Oves srednji......... 5.80	»	6,—
Fižol ...........7- -	»	12.25

Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v 7avojih z varstveno znamko ži p lilta Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vrednih posnemkov.
vseli
manj

lM.ll/b
I
Medicinalni - konjak-«
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Stock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5'—
V, „ „ 2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Gospodu življenja in smrti je do-padlo, gospoda	r
Leopolda Potrehin-a,
tukajšnjega učitelja in provizoričnega šolskega voditelja,
previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče po daljšem bolehanju v 38. letu starosti včeraj ob 4. uri zjutraj poklicati v boljše življenje.
Pogreb priljubljenega rajnika bo jutri, dnč 6. febr. popoldne ob 2. uri.
Vsem prijateljem in znancem priporočamo nepozabnega rajnika v molitev in blag spomin.
Radeče pri Zid. mostu, 5. febr. 1904.
195 i-i Žalujoči ostali.
Za vsestransko, prisrčno nam tako tolažilno izraženo sočutje, katero nam je došlo od blizo in daleč ob času bolezni, smrtj in pogreba naše nepozabne, sedaj v Bogu počivajoče soproge, drage mamice, hčere, sestre, svakinje in tete, gospe
HVarije Kozak
roj. Šusteršič
kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu drage pokojnice, izrekamo svojo globoko čutečo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo časti-tim gg. duhovnikom ter gg. bogo-slovcem za ginljivo petje, darovalcem prekrasnih vencev, gg. mesarskim mojstrom, ker so svetili ob krsti, gg. podčastnikom 7. topničarskega in 27.infanterijsk. polka, gg. mesarskim pomočnikom za prijazno nošenje vencev in sploh še enkrat vsim, ki so nepozabno nam pokojno spremili na njeni zadnji poti. Bog plačaj!
Ljubljana, 6. februarja 1904.
Slah tek, pnnianjkl iivc nrebaiuinje, slabosti v želodcu, glavobol iz želodca, omedlevico, zaprtje in druge želodčne bolesti in t9Žkoče odpravljajo
Bradyjeve kapljice za želodec (Marija-Gcljske)
izborno preizkušeno sredstvo. Kaj se zahteva iz-rceno Bradyjeve želodčne kapljice. Dobivajo se o lekarnah, kjer jih pa ni, pa neposredno pri le-karju C. Bit Al) T DUNAJ, I. Fleischmarkt št. 1. Cena ene stekl. K — SO in vel steklenici K 1-40 z navodilom p porabi.	1299 18—b
Zdrav, krepek deček
zmožen slovenskega in nemškega 191 l—i	jezika
se takoj sprejme v trgovini
Otona W<51flinga na Bledu.
183 1—1
ALBUM
krasnih in priljubljenih pesmi za citre, s pridejanim tekstom :
a)	85 slovanskih........K 4-—
b)	100 nemških.........„ 3-40
c)	najboljša oilerska Sola za samouke,
popolna, samo.......„ 5'—
S pošto 50 vinarjev več. — Preglede dopošlje: Josef Sorg na Dunajl III. Hauptstrassel44.
«t> r
10
192 i-i Vabilo
k
domači veselici
ki bode
danes v soboto dne 6. februv. 1904 v restavraciji pri „Črnem orlu"
Gosposke ulice št. 3.
Začetek ob 8. zvečer. Konec ob 4. zjutraj. Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vljudno vabi [S m
Štefan Miholič, reslavraler.
Grah
sladki, zgodnji, nitki in visoki, =
zelenjade, cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive, =—
velikanska pesa
tudi vsako leto zanesljiva, je že došlo.
V obilen nakup se priporoča	188 8-1
peter Lassnik
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 1.
Vabilo
na
X. redni občni zbor
I. ljublj. delav. konsumnega društva
kateri se vrši
v nedeljo, dne 21. svečana 1904,
ob pol 0. uri dopoldne v d ruštveni li p r o s t o r i h
Kongresni trg št. 2.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobrenje računov.
5.	Volitev treh odbornikov, treh namestnikov,
enega člana nadziralnega odseka in njega namestnikov.
6.	Razni nasveti, pri katerih se pa opozarja
na § 27. lit. k pravil.
K obilni udeležbi vabi 193 i-i	odbor.
Kranjsko društvo za varstvo živali. -•••-
Vabilo
na občni zbor
ki se vrši
v ponedeljek, dne 22. februv. 1901, ob pol 9. uri zvečer v hotelu pri Maliču, I. nad str.
z nastopnim dnevnim redom:
1.	Poročilo o društvenem delovanju.
2.	Poročilo o stanju društvene blagajne.
3.	Volitev dveh računskih pregledovalcev.
4.	Dopolnilna volitev v odbor mesto članov,
ki so bili izžrebani v smislu tj 15 društvenih pravil.
5.	Prememba pravil.
6.	Razgovor o predlogih društvenikov.
Načelništvo:
194 i-i Hudolf grof Margheri.
Zelo ugodna prilika! |			
171 <t>	Le dokler je še kaj zaloge ene pošiljatve švicarskih vezenin za perilo in posteljno opravo, se prodajajo iste po globoko znižanih cenah		3-3
| Ant«	v )n Sar	Ljubljana, • • • • 1 P Sv. Petra c. 8, trgovina 1 perila nasp. hot. Lloyd. |	
Domada slovenska tvrdka!
Izdelovatelj orgelj
H Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
Ljubljana, Cerkvene ulice
1623 se najuljudneje priporoča 26-4
= v Izdelovanje ==
novih cerkvenih orgelj.
Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah.
177	.
•J"
T 4-4
_ I
oskrbljena z vsemi potrebnimi pripravami se takoj po ceni proda. Več se izve v upravništvu tega lista.
Prošnja.
Izmed prijateljev in znancev rajnega gospoda Franceta Dobnikarja, znanega in priljubljenega risarja, ki je pre-rano umrl v zgodnji mladosti, sc je izrekla želja, da bi mu postavili
nagrobni spomenik.
Podpisano upravništvu drage volje sprejema darove v ta namen, da postavi svojemu sotrudniku dostojen spomenik, ter prosi vse prijatelje in častivce rajnega umetnika, da blagovolijo poslati kak prispevek.
Upravništvo ,Dom In Sveta'.

.se
P. n.

Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.
srn
-
Pri nakupovanju
= suknenega in manufakturnega = blaga =====
se opozarja na tvrdko

HUGOIHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 52-1
suknenih ostankov.
Priden, pošten, trezen oženjen delavec dobi takoj
službo.
Njegova žena mora znati nekoliko kuhati, da bi mogla gostilno imeti ter delavcem kuhati. Mož bi delal razna dela — Stanovanje brezplačno. Zaslužek v gostilni je ves njihov. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Domoljuba".	151 3-1
Lepo posestvo
je pod ugodil i ni i pogoji na prodaj blizu Ljubljane, blizu župnijske cerkve: krasna lega z velikim sadnim vrtom; veliko gospodarsko poslopje. — Natančneje se zve pri občinskem uradu pri Devici Mariji v Polju. 166 3-1
Mlin z žago
z nekoliko posestva v jako dobrem stanu —	=
aor je naprodaj -^fi
na Bistrici pri St. ltupertu, (Dol.) Cena no
ivoru.
Več se zve pri Mariji Virant, po-sestnici ravnotam
1H7 3-1
w Gostilno
se da v najem ali na račun posebne pripravno za mesarje, ker jena razpolago ledenica. — Približna najemnina 800 K. — Kavcije pri obračunu 500 K. Več o tem se izve pri Ant. Maver, zaloga mengiškega piva. Lesce, Gor.
164 3-3
Krasne pesmi za vsako slovensko družino, a*

V mladem jutru.
Pesmi. — Silvin Sardenko.
Cena broširani knjigi 1 K 50 h, vezani 2 K 20 h.
Prodaja jih: Upravništvo .Dom in Sveta" v Marijanišču, Kato|. Bukvama in Ničmanova prodajalna v
Ljubljani.
10-9

Bahovec
Jernej
trgovina papirja, pisalnega in ri' salnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra eesta štev. 2
2 52—6	Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
K u^R ^^^ ^^^
mm
m
HEBBAB^Y-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prsni »irup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
JTz^ifitairei
Svarilni l'red izdelki pod SI	enakim ali po-
4 dobnim imenom, ki pa so ni po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših [n izvirnih preparatov že 34 Čj let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apntnega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, iziecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati r.a to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno zcamko.
Edina izdelovalnicafm skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v ^ Ljubljani in drugod. 132 20-8 3'
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardelschliiger, G Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schiidler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon jCelovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid : A. Schiebl: Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutma, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika ;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
pojasnilo!
Vsestransko priznane Anker-remontolr ure, sistem
Roakopf, i niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožnistva, finance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema
Roskopf-patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena Hra) z emailirem kazališčem in fino poliranim dobro zapirajočim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 36 ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kem. za 2-nO gld., 3 kom /.a 7 gld., ft kom. za ltf'50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasom komad .'JO kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se posije denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira, ______
Hanns Konrad
t®"	pr« tOTkrn* 7.» ure t
Mostif štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka jc odlikovana s c. kr. a.str. drž. orlom, r. zlatimi in krebrnitnl razstaTnimi svetinjami in z reč te^o 10.000 priznainimi pismi, ki so mi doila iz celc^a stota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvalo največja in najstarejša in izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena Je I. 1S87. llimtriiv.nl cenik o nrah, ».latnlnl In srebrnlnl se pobija na zalitevo raatnnj In franko 1420 20—16
l»»3«IBIE3iEX»« Ustanovljeno 1.1832.
0)
.fi
«
tJ
a a
"c? O
Priznano najboljše
oljnate barve

zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni obrat
176 51
O
cr B o
llustrovani ceniki se dob6 brezplačno.
Naznanile.
Martin Lanipert
v Ljubljani, Kolodvorske ulioe 31
prodaja
trboveljskega premoga
na drobno in debelo; dalje dobro suha
bukova in melika drva
po sežnjih (klaft.) ali tudi po cele vagone tudi; rezana, in sekana, trda in mehka drva se dobe na zahtevo v vsaki množini.
Obentm tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da. sem v isti hiši prevzel najstarejšo lirmo umrlega
Jurija Jankoviča

• " -Ž1"-.'. "V^IP®5
• 4
/S li

...Avl.


tM

, jfe^r.....*

'.•i-:
i
'S
m^mmtrn
po domače Habeta, obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanja vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvorr kakor tudi pri stavbah.	1664 13—7
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
Martin Larnpcvt.
Največji,"najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kaiser Wllhelm II.", ,,KrOnprinZ Wilhe!m", „Kalser Vfilhelm der Grosse", ki vozijo
v Ameriko (Bremem-New -York).
Vozne liste za vse razrede In po amerikansKIh železnicah prodaja po predpisanih in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
Eduard rFa V(',ai' koncesijonirani j I a V n I zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari .JislerJevI" gostilni. -1 ——■=_
I
J
5*r t?
n re
63 30—4
133552-16
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,KV«
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
1
ti S? t>
d	®
«	0>
k	a
-Ti
©	a>
X>	u
o	A
rjJ
O	®
d	■+->
<u M
«3
2 g
11
S p*
ti T?
•H >
M O

Prevzema tudi vsa sfavblns
zalogo vsakovrstnega steklarskega ^laS®*
St. 5o/z. Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka zs stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGHOLJt V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa or.im cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad
dne 9.
v Smarfnem pri Liliji
februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
«a steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—22
N
9?
to
i
Gamase, galoše. Zaloga obuval
Prva kranjska mizarska zadruga
r: r:,; v Šent Vidu nad bjubljano
42 5 5
fjiiT.v.-;« ifeife Bjjf . ,
"Hi T Vi j | 'i: hI ■
M 1
sc priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos> Arhar, načelnik.
D. H. POLLAKA Co. Dunaj.
OGLAS!
MEW"YORK"in LONDON
" nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnina prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
! Jjld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO-
ŽeV s pristno angleško klinjo: 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nica za juho;
1	kom. amer. pat srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Vikforia čašič za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čai; 1 kom. najtin. sipalnlce za sladkor,
42 komadov skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jjld. 6*60. Američan,sko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako, boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 14
A. HiRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj i II., Hembrandtstr, 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	^	^
Pristno le z zraven natisnjeno varst- Jf veno znamko (zdrava kovina).	^Tfc
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104-92
sta najbolj koristni
tedila&i sa, i li
IT za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sv«4
v Ljubljani.
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela splošno znano gostilno
= „pri Štreiselnu"--
na Poljanski cesti štev. 21,	189 2-2
kjer se bova potrudila postreči z izborno pijačo in vsikdar izborno toplo in mrzlo kuhinjo. — Otvoritev se pričenja z neprisiljeno
^T* domačo zabavo ^^
ki se prične v soboto, 6. februarja ob polu 6. uri zvečer.
Velespoštovanjem
Minka in Matija Inkret. *—	^^	r
Molitvenik
162 6
za Marijine družbe,
-Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l'/9, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje.	1240 8
pranja Jesih,
Ljubljana, Stari trg št. 17.
priporoča	43 10—9
svoj modni salon v napravo oblek.
Poučuje tudi
v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu.
Izborna t« pijača
je
1697 10—8
Talanda-Ceylon-čaj
Ne učinkuje vznemirljivo, marveč pomirljivo na duha in telo. Štev. 1 v zavojih od 20, 50, 125 vinarjev. „ 2 „ „ „ 24, 60, 150 » 3 „	„ 32, 80, 200
v vsaki večji drogueriji in trgovini za špecerijo
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah »7176 3P. HITI, Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Ernest Hammerschmidt- a nasledniki
n)adile, lUat^c^cr $ Co.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana,
Valvazorjev trg štev. 6.

1592 11
)l„Grand Prix".
Najvišja odlika! * Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. ~mk
Pristno
le, če na
podplatu /C.nETEPEVPrtK
^JC	Vsak dan jih izdela
tovarna
&	40.000 parov!
Edini kontrahenti: MesMtorff, Iteliu Co., Wien, I. Na debelo in drobno pri
Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri CeSkutt Marija, J S. Benedikt, Petri615 Vašo, Peraohe Alojzij, Treo Karollna, Ant. Leut*eb, Julije Štor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vlkt. Gerhauser!
Brinšek Ivan T-novo, Engelsberger Rud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Ftir-sager Leopold v Badoljici, Gratner Jurij Kamnik, Gatsch A. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj, Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblč Anton Sevnica Lebinger & Borgmann Litija. E. Hoffmann Kočevje, Jonke
Frano, Bartelme Josip Kočevje
1536 12—12
Komanditna družba

Največja zaloga železnega po- (ii hištva, po steklenih umivalnik
Dečman & G°, Ljubljana
garnitur i. t. d.
tovarna papirnil v rečic.	*J\g*
n. II
Vzorci in cenik na zahtevo zastonj in franko.
101 3—2
Naročaj te im POSTELO iMDtta&MEO
706 ioi-76	iz pivovarne v Žalen in Lahkem trgu.
0*». Kpvefemn cen.tvaln.» B» ■ m»cii» v .ICjuR*
lalioe
Ako ste bolni na želodcu
pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke, katera jc bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača
Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim.
Pošiljanje po pošti proti povzetju
K U1MI L F' X O H H, JeSCIliCC (Gorenjsko).
108 39-7
P Liter stane K 3 60.

Liter stane K 3 60.
MAGGI 'EVA ZABELA
je izvrstno sredstvo, s katerim slabi juhi, omaki, mesenemu primesku, zelenju itd. tako damo izredno čvrst, prijeten okus. — Zadosti' malo kapljic. Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909

1357 92
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IH
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške oblek«
iz trpežnega in solidnega blag« po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Ugotovljene obiti ke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
JobarlteU tmlform avstrijskega društva železniških nradnltov
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 — franko Ljubljana, 2% popusta.
rt B
ee
1-9
a.
VŽIGALICE
družbe s.v Cirila in Metoda Zaloga pri J v Perdano v Ljubljani
JTT\. POLOŽI Dj\E IJoMU NA ALTAR:
— Te"vžigalice sov prid družbi sv. Cirila in Metoda vLJUBLJANI
TJ o -i
o. »
BI 3
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 ■ franko Ljubljana, 2% popusta.
30 do 40 voz konjskega
i gnoja
oddaja ^S? R. Ranzinger
Dunajska ccsta št. 19.
796 100-68
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
gi 2 r,o tovarna za nre ln Izvozna trgovina ?£■Most St. 520, Ceiko.
'P ;;


■	r*

Havre - Amerika.
prevala potnike * brzoparnlkl, ki zanesljivo prevozijo 5'/« do 6 '//dni 122 4-4	preko morja po najnižjih cenah v
New York~ Boston-Philadelphia in Halifax!
Cena je iz Bllksa na omenjera pristanišča: II. razred (kajute) K 250. — III. razred (medkrov|em K 148. Pojasnila daje brezplačno in takoj zastopnik:
Ivan BlhelJ v Buksu (Švica) poleg kolo-
_dvora.__v
HT Vožnja I^jubljana-Buks ^Gfv^ velja samo 5 gld. 3 kr. *

Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornato, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obha-Jllne bnrze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
S 1586 Absolutno zajamčeno 6
J pristno masno vino
^ priporočal je knezoškolijski ordinarijat ljubljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri
„Kmet. društvu v Vipavi"
zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hri-bovško namizno vino po 30 kron.
Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje.
V zalogi je tudi finejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, pinela po 65 kron, beli burgundeo ln laiki rizling po 60 kron, ter staro vino v buteljkah, beli burgundeo in renski rizling.
„Kmetijsko društvo v Vipavi".
i
i I
E
I I
I
t
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 12 II.
5BTT952^
®!ffS
naravna
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obuese.
V LJubJanl se dobiva v vseli lekarnan. vonjih ipecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in •inom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Petei* Lassnik-u v Liubljani
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 38 1
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. GAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine oltg-šujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu rp; v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—21
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
vs
flajboljša in najsigurnejša r
- f n
«« prilika za žfedenje! **
Ptreje: Gradišče št 1,
Denarni promet y leto 1902: čez 32 milijonov kron.
u
leta 1902:1 d? kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni ti*g št. 2, L nadstropje,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po —
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlotnlk od vsacih vloženih 100 K čistih
- 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 K 65 h-HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
5i D 14-3	predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kanschegg, veleposestnik t Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnaJr in posest, v Ljubljani. — Gregor SUbar. župnik na Rudniku, — Dr. Aleš UieniCnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani.
f\
Prva kranjska z vodno silo in turbino
969 14
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov Iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
V> Naznanilo otvoritve
in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi uljudno naznanjam, da sem pred kratkim otvoril

restavracijo na pošti",
ki je vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni.
Tu kakor tudi v Šoštanju imam svoji novourejeni
mesnici, ^STSt
kjer morem ob vsakem času slav. p. n. odjemalcem postreči z okusnim svežim blagom.
Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnega obiška	1024 10 — 10
beležim z naj odličnejšim spoštovanjem
<
e.
4»
Ivan Habjan
lastnik „restavracije na pošti"	\
? Smartnem na PakI (Štajarsko), 2 minuti od železn. postaje Rečica (Rlezdorf). J
<t>	s«, ^
/V
Slomškove ulice št. 19
D.
Ljubljana
Slomškove ulice št. 19
V vedno
J "cion
Izdeiovatelj umetnega kamna In cementnih izdelkov.
Priporoča se č. g. stavbenim podjetnikom kakor tudi slav. občinstvu za nabavo cementnih izdelkov.
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v vsakojakih barvth in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školke, okraske za fasade, vsakovrstne podobe ; dalje: konjske žlebove, jasli za goveda, korita za svinjake i. t. d.; vse to imam v zalogi. — Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo izborno in solidno	z večletno garancijo.
Cene po dogovoru nizke, postrežba to<*'iiji
"-4
I
r

'irijvečje rk?|STarej&
paVorodnc društvo
• "■čgfagp,pop"' " "»M««*' •

Nj ega parobrodj -obsega
velikanskih pomikov.
VA* IIi iraiM) zoneslj-jvo^^dfievih
__direktna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
i z Mambsircjja vNovi Yoi'k aii pa v Iteilifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik-IIcimburcf-Amerika Linie
Fr. Seunicj v Ljubljani
| D u na j ska__- c.e s ta š t v poleg -velike* milnice ali šfdngo. j
piy©uarni5^a tauraeijes „pri belen)	v Ljubljani,
WoIfove ulice štev. 12.
Izborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni
-S\S\S\®\®\S'.S\S\S\©\S\S\S\S,,S\S' prostori. <®^SM5^,8\B\S\S\S\S\S\S\S\S,.S\S'
Na blagohoten obisk uljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
Rasberger.
47 9
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom f/v	«	oaaaaaaai
^V lastili Ml v Ltjubljani JflMtliliilJ
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104 —u
h 'i
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske 1/ t ft/l 8 70^*07 posojilnice znaša	^ 4»y4°'/yu L/•
vlog K4,703.762-02. K 20,246712*13. Naklada2 K 77 979*34-
Stanje hran.
V
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
„*NDROpOGOfl"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las ln odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (78)
Vaso Petriči6-u.
v zalogi imajo tudi gg U. pl. Trnkčczv, Anion Kane in Ernsl Sark v LJubljani. Rani v Kranji, in lekarn« ..Pri anjjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
iS
e o
c-J— iVflf* DOGRfl
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. li))
.flnjr. 11 ?
1feflt^
priporoča
svojo
zalogo hišne oprave.
ife^nsii
Spalneterjedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. * -»M-«*^ Sls*.	I «»4* ai o
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 n
x o
3
1» 3 o
ux
o
m B)


Adolf Wagenpfeil,
zlatar injuvelir
U
arsa
Priporoča svojo veliko zalogo
in. o v osti
p. n. občinstvu.

• • v>•'•sv n.;'."- •. -vi,	='v.v .<

a
O « rt O* c.
i^St-S^I	o O*





fr "o"-

Vsak dan
sveže najfinejše
pustne krofe
priporoča
J. ZALAZNIK
slaščičarna
Stari trg 21 24 13— lo
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26.
l+MfKfKfJ
Zaradi bolezni gostilničarja se da v najem ali na račun 169 4—3j
gostilna na Hrušici št. 33.
Gorenjsko, kjer se gradi železnica. — Natančneje se poizve istotam ali v pivovarni J Kosler & Ccmp. v Ljubljani.
če kupite splošno za najboljše spoznane gepeljne, mlatilnice, alamoreznice
in druge stroje, tudi trombe, cevi, klinje in druge potrebščine, v zalogi
Fran Zeman-a
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse. kar m rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vecenje, preuovljenje stare obleke ln vsa popravilu. — Izdeluje ročno lil pošteno po n»jnl2jl cent bandera In vso dnino obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdfc, društev m potujočih agentov.
Zagotavljaj* hitro in uajpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 62-?5
Ana Hofbauer,
imejitoljioa zalop cerkvene obleke, orodja in posodo
v LJubljani, Wolfove ulice 4.
1

Nove zboUšane
f gramofone
z glasovno-, ročno- in varstver i omarico, zelo priliubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon
avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. "^^J
^udclf UJcber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
1079 60—50
MUftMAMU
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti' rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno* skladišče,rabim različenmaterijal kakor
šiito, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovolč odslej ozirati na-mč ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar
Ker je omenjen prostor v mestu, je--upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
168.1 52-8
Anton Deglienglii.
G. PICCOLI
^ lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Sve-
*	tosti papeža
priporoCa uBslednje izdelke svojega kemično fiumacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drucji medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plcccllleva želodčna "tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno ucimkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolijevo železnafo vino se uporablja
pr inalokrvnih, nervoznih ■ r> slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polbterska steklenica 2 K.
plccolijevl sirupi Iz malin ali farna-rlnde dajo z vodil pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steunzovana K 1.30.
Zunanja naročila po pošf-nem povzetju. 708 (50-50)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši, v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na l)unaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—2
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno ======== varnost.	■
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
■ Nakup In prodaja 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj-9 Sega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. | galantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarična delniška družba „m K K C IT H" 1., Hlfollzeiie 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	mar Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 291
	-----	Ticb .KotnliSlra Tiol-o..,,. « T
Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.	Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.