Leto II. Poštnina plačana iv gotooiKii. Ljubljana, ponedeljek 9. avgusta 1920. unezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK Štev. 178. Cene po poiti: za celo leto . K M za pol lefa . H U'— za četrt leta. H Zi— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 H Zb Inozemstvo mesečna H IZ'— Uredništno in apraua: Kopitorjego ulica št. 6 Uredil, telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Komunistični tabor v Ljubljani. iinp]'3?3’ av£usta. Včeraj so v Ljubiče Dr ,1 komunisti svoj dan. Na stavbi-^evnim ^ j^° so klicali ljudski shod z L stvo m: Konstituanta in delovno -Ji ve lil- zborovanje so komunisti !* Marik Priprave in še večjo agitacijo. xz Celja, Hrastnika, Trbovelj v?. Popeljali v Ljubljano svoje vlaL.- u°šli so iz teh krajev trije poseb-1 s tremi godbami, »Idjjg °rov.anje, napovedano za 10 uro do-s® i® Pričelo šele okrog 11. Z vseli1 r*do ^os^’ ljubljanskimi komimisti neži vred je bilo na zborova- * bilo ljudi. Med gosti od zunaj k hj | 7® mnogo žensk in mladine, ki so »iki Pohoda v Ljubljano kot izlet- Sik; ^orovališču so govorili razni go-^ere ^met razprav so bile notranje *li. socialdemokrati in komuni- j»li tudfr\med njimi Petrič, so napast rt šč. socialce. Večjo pozornost ^°rovai y°ri So vzbujali razgovori med ^elc ^ ^ večjih in manjših skupinah kj 8°r?Uriisti prepirali s socialdemokra-jj ?. .komunistom očitali, da so razbili p cno delavsko organizacijo. **»• se je na Koslerjevem vrtu pQ',ka veselica. Dopoldne kakor Poldne ni došlo do nikakih neredov. Tekom dneva so delili po ulicah komunistične proglase, v katerih s posebno ostrostjo napadajo socialdemokrate, ki jim očitajo malomeščansko politiko, željo po »hlapčevskih jaslih poverjeniškega mesta pri zastopnikih kapitala — demokratih«, nedelavnost v izobrazbi delavstva itd. Dalje očitajo komunisti socialdemokratom, da »ne mignejo niti s prstom v obrambo 8-urnega delavnika«. Konča pa oklic: »Dol s hlapci in podrepniki buržo-azije: socializdajalci in socialpatrioti!« Komunistični tabor, ki se je včeraj vršil v Ljubljani, je pokazal vso moč komunistične stranke na Slovenskem, Glavno število so dali komunisti iz premogovnih revirjev ter iz Maribora. Ljubljanskih in okoličanskih udeležencev je bilo komaj kakih 1—2 tisoč. Iz njihovih izjav bi bilo posneti, da so trezni in uvidevni dovolj, da niso zmožni začeti kake večje akcije. Zato se bo njihovo delo omejevalo odslej na notranjo utrditev njihovih mas. Za kršč. soc. delavsko organizacijo je s tem dan položaj. Delo v organizacijah je treba poglobiti, umske in srčne izobrazbe zanesti med ljudi. Na eni strani materialistični komunizem, na drugi strani krščanski socializem — to sta dve fronti-bodočnosti. Vsi socialno misleči krščanski ljudje morajo na delo za delavsko stvar! ®\NJE KRIZE V BELGRADU. -H “elgrad, 7. avgusta. Na današ-I^Hie Sjan^u delegatov parlamentarne jfet0v j * Vesniča in dr. Ninčiča ter de-^iča ■ ^okratske zaednice Ljube Davi-^Vet°zarja Pribičeviča so se vsa sporna vprašanja, toda /Planja izvoza ni došlo do popol-^ š«, razuma, tako da se bodo pogaja- i teialievala- L B?lgrad, 7. avgusta. V parlamentu j. ^°Žih trdijo, da je dosežen spora-5 Pari voditelji pogajanj demokratske Hnmentame zaednice glede vprašajo A15- volilnega zakona, ki daje pa-Nes0 . n° pravico samo ministrom in ^45. pravnih fakultet. Kar se tiče ažrarne reforme, bi se imel hak ,19 jea^i od 1, septembra za leti 1918 in Jfrirnjf ki se imel nadalje ustanoviti O bi bil dovoljen svoboden •Mj: l^edaj odobrenega izvoza raznih L 'Uv Pridelkov, kakor koruze, masti # vN?°2 pšenice bi bil omejen ter bi ime-v 'tev°rStv° nad n^m centralna uprava. ^1- v Uradniškega vprašanja naj bi se iz-v adi sami ter v zvezi z vprašanjem S) r4iinslc vlad. , MED AVSTRIJO IN RUSIJO. Xvr .^ariz, 8. avgusta. Iz New-Yorka Jirj 0'l.,0: Državni tajnik za zunanje !% Javlja tajno pogodbo, sklenjeno »So p^lega meseca med Avstrijo in /5trija avna določila pogodbe se glase: Se obvezuje, da ostane nevtralna ru vojne proti sovjetski Rusiji. Voj-kva, namenjenega neprijateljem ip °'žee]b° Pustila prevažati preko svo-^ se , | )a: Gospodarsko trgovski odno-H^rska vzpostavijo. Komisarji bivše H V^ade> k* se nahajajo v Avstriji, da 6 Pa svobodo ter se jim nudi po-Pridejo v Rusijo. ČEŠKOSLOVAŠKA, Za 1 ^raga, 7. avgusta. (ČTU) Prora-e O 1921 ima tri ]&■ Redne iz- j " “1 ima 111 uciv, ivt-uiivt **-• bf Iriyesticijske dohodke in izdatke jJVuu ^'Hister pričakuje, da se bo pr ^ poseglo ravnotežje med dohod ‘ar »zdan ■ v,«1© ravnoi bo'1 • .^ovr davki se ne bodo vpe- ^Ih^ORi .ji avstrijski davčni sistem se Prav,eS^ 2 n°vim, modernim in soci-ih sistemom. A /««8, 7. avgusta. (ČTU) Moka *H°r «o Kt nove žetve bodo dražji Lbod0 », doslej. Cene za oddano žito dn1"^6' ^a zasc^ne nastavljence, j,lVZlne nimajo večjih letnih do-iia. doSe^°r 20.000 kron, plačajo razliko 4 *®i, ža ^iimi in novimi cenami delo-ebe T_r.Zavne nastavljence pa držaji imajo nad 20.000 kron do- hodkov, plačajo vso razliko same. Producenti plačajo poseben davek, čigar znesek cenijo na 200 milijonov, ZDRAVNIŠKI KONGRES. LDU Belgrad, 7, avgusta. Minister za narodno zdravje je odobril tridnevni dopust, ne vštevši potovanje, vsem državnim zdravnikom Jugoslavije, ki se udeleže zdravniškega kongresa v Zagrebu v dneh od 6. do 8. septembra, POLJAKI IN RUSI, LDU Varšava, 8. avgusta. Poljski komunike od 6. t, m. se glasi: V odseku Se-reta je stanje neizpremenjeno, V središču se umikajo naše čete na črto Buga brez stika s sovražnikom. Naše čete so evakuirale Kovel. Radi obrambe črte Buga se razvijajo silni boji, ki potekajo za nas po-voljno. Severno odseka Rokitno—Sarnaki so rdeče čete zavzele Ostrov. V južnem odseku smo nanovo zavzeli Brody in okraj Mikulince. Uničili smo polk boljševiške pehote. Zaplenili smo 23 strojnic in en oklopen avtomobil. Po zavzetju Lomze so boljševiki napadli Ostrolenko, napad bolj-ševiških čet je bil odbit. LDU Nauen, 8. avgusta. (Brezžično.) Rusko topništvo obstreljuje od petka zjutraj severne utrdbe Varšave. Poljsko topništvo odgovarja. Poljska zveza za obrambo dežele je proglasila obal nad Vislo in severo-vzhodno Galicijo za vojno ozemlje. Pod zastavo so pozvani vsi sposobni moški do 40. leta. LDU Nauen, 8. avgusta, (Brezžično.) Člani poljske vlade so došli v Krakov, kjer je bila v petek seja kabineta in sveta za obrambo dežele pod predsedstvom Pilsud-skega. HUJSKANJE PROTI JUGOSLOVENSKI »POMORSKI MATICI«, Trst. 5. avgusta. Laško časopisje je v zadnjem času priobčilo cel kup hujskajočih vesti proti jugoslovenski »Pomorski Matici«, češ da sili laške mornarje na ju-goslov. ladjah, da morajo ali postati Jugo-sloveni ali pa takoj zapustiti službo. Današnji »Lavoratore« pa objavlja izjavo tržaške sekcije »Dražavne zveze pomorščakov« (Federazione Nazionale dei Lavora-tori del Mare), ki pravi, da Zvezi ni nič znanega o vseh teh stvareh in da je očivid-ni namen onih vesti v časopisju, da bi se nahujskala zveza, da bi se vmešala v stvar, ki jo nič ne briga. Zveza je nepolitična in ne pojde na trnek bedastim nacijonalistiš-kim spletkam. Obenem poudarja Zveza, da se niltdar ni vmešavala v stvari »Pomorske Matice«, kakor je trdilo laško časopisje, in poziva momarstvo, naj pazi na take vesti in jih smatra za spletke brodolastni-kov, ki bi radi zanesli spor v družino pomorščakov. Proč s centralizmom! Dr. Lazar Markovič, odličen član srbske radikalne stranke in urednik »Samouprave«, je priobčil v Ninčičevem »Novem Životu« razpravo o centralizmu v upravi. Pisatelj dokazuje, da je centralizem ob danih razmerah v Jugoslaviji nemogoč in piše med drugim: >:Centralizem je mogoče izvesti le pod tremi temeljnimi pogoji: 1. dobro organi-zii-ane osrednje oblasti s strokovnim in sposobnim osobjem, ki je takorekoč v stalnem upravnem stiku z ljudstvom in ljudskim življenjem, 2. razvita prometna sredstva in zveze, s katerimi se odstranja oddaljenost uprave od življenskih razmer; 3. enotno upravno zakonodajstvo. Kar tiče organizacije centralnih oblasti, je ta organizacija po svoji sedanji sestavi absolutno nesposobna, da sprejme neposredno skrb za celokupno upravo v državi. Ministrstva niso niti upravnim potrebam države primemo organizirana, niti ne razpolagajo s potrebnim, sposobnim osobjem. Mislimo ,da v tej točki ne bo spora in da nihče, kdor le malo pozna delo in organizacijo ministrstev za posamezne upravne panoge, ne bo trdil, da so sedanja ministrstva sposobna za tako ogromno državno nalogo. Da-li se morejo ministrstva reorganizirati, preporoditi, preskrbeti z novim in številnejšim osobjem in tako usposobiti za celokupno vodstvo uprave — na to vprašanje gledamo jako skeptično. Drugi pogoj glede prometnih zvez v naši kraljevini še manj obstoja. Ako pomislimo, kako oddaljeni so posamezni kraji od prestolnice in koliko desetletij bo ostalo še vse pri starem, moramo priznati, da bi bil z ozirom na komunikacije centralistični sistem najmanj ugoden. Tretji pogoj, ki tiče enotnosti upravnega prava, istotako v naši državi ni ustvarjen. Seveda se da tekom časa doseči postopno izenačenje upravnega prava, toda to zahteva časa in mnogo predhodnih študij. Ako bi ob sedanjem stanju stvari in ob raznovrstnosti pokrajinskega upravnega zakonodajstva hoteli izvesti centralistični upravni sistem, bi to pomenilo, da bi se morala v vsakem ministrstvu ustanoviti še posebna podtajništva za vsako pokrajino. Ta ogromni aparat bi bil tako neroden in drag, da bi pome-njal pravi anahronizem v današnjem času, ki zahteva brzo, ceno in čim neposrednej-šo upravo. Čim so tehnični razlogi proti centralizaciji uprave, potem nam o drugih razlogih oportunosti in praktične potrebe ljudstva v posameznih krajih niti ni treba posebej govoriti. Toliko je pa treba naglasiti, da je naše ljudstvo v posameznih krajih navajeno na svojo neposredno upravo in da se more in sme ta pokrajinska uprava brez nevarnosti za neugodne posledice odpraviti samo v slučaju, ako bi se namesto pokrajinske uprave postavila boljša, smo-trenejša in pravičnejša uprava, četudi bi bila nekoliko počasnejša od pokrajinske. Ali pa se sme ob današnjih razmerah naše centralne uprave trditi, da bi bila centralna uprava, ki naj bi zamenila pokrajinske uprave, v resnici boljša, smotrenej-ša in pravičnejša nego pokrajinske uprave? Mislimo da se tega ne more trditi in zato smatramo, da se iz tega razloga ne more resno misliti na centralistični sistem uprave.« Ta izvajanja, ki označujejo stališče radikalne stranke v ustavnem vprašanju, popolnoma odgovarjajo mišljenju našega ljudstva v pogledu centralizma. IRSKA IN ANGLIJA. LDU London, 5. avgusta. (Dun. KU — Reuter) Spodnja zbornica je sprejela z 289 proti 71 glasovom zakonski načrt o vzpostavitvi reda na Irskem. Tekom debate je Asquith predlagal, naj se zakonski načrt odkloni. Predlagal je za Irsko režim, sličen onemu angleških dominijev. — Ministrski predsednik Lloyd George je ostro odgovarjal Asquithu zaradi njegove politike, ki jo v zadnjem času vodi glede Irske, Izjavil je, da sinfajnovci odklanjajo tako rešitev irskega vprašanja, Irci zahte- vajo nekaj, česar angleška vlada ne more nikdar dovoliti, ker bi to pomenjalo odcepitev od angleške države in hud udarec za kraljestvo. Upati je, da bodo Irci razumeli, da so njihove zahteve nesprejemljive. Angleška bo doprinesla žrtve, ampak tudi liska bo morala omejiti svoje zahteve. ..Pravica in rcd“ pod Italijani. Odkar so italijanske čete zasedle naše Primorje s Trstom, so Italijani uvedli tam tudi svoje vrste »red in pravo«. Kaka' sta med Italijani red in pravica, dokazuje; sledeči slučaj, ki ga objavlja sobotna »Edinost« z dne 7, avgusta: Ob priliki izgredov 13. julija je bila naskočena in uničena, oziroma zelo poškodovana tudi kavarna »Commercio«, last gospoda Ivana Šorlija, G. Šorli je dal kavarno za silo popraviti, toda že 20. julija so jo »fašisti« zopet naskočili in razdejali. Sodišče je cenilo škodo po prvem napadu na 37.000 lir, a po drugem napadu na 18.000 lir, »Fašisti«, to je člani tukajšnje »bojevniške zveze«, so mu zagrozili, da mu bodo kavarno zopet razbili, če bodo zahajali vanjo slovenski gostje. Vse posredovanje pri oblastvih je bilo zastonj — oblasti v zadnjih časih »ne morejo pomagati!« G, Šorliju ni ostalo drugega nego da se je obrnil na oni faktor, ki je pokazal večjo moč in da zna izpolniti svoje obljube ozir. grožnje .,, Stopil je v direktna pogajanja s tistimi, ki so na zločinski način napadli in uničili njegovo imetjeI Pogajal se je in dobil je pogoje od najmirnejše a najmogočnejše »oblasti« v Trstu: »provokatorično« ime »Caffe Commercio« s emora odstraniti in zamenjati z imenom »Caffe Mazzini« ali pa »Caffe XXX. Ottobre«; — od obiska kavarne so izključeni slovenski doktorji, duhovniki in učitelji; — uradni jezik v kavarni, kakor tudi konverzacijski jezik med gosti je izključno italijanski; — slovenski napisi in časniki so izključeni; ____ kavarna stoji pod strogim nadzorstvom, »fašistov«. Dokler se bo g. Šorli držal teh pogojev, mu je zagotovljeno svobodno iz-> vrševanje njegove obrti in varnost njego-. vega imetja; pri najmanjšem prestopku se mu zopet vse razbije. Po tem dogovoru in najvišjem dovoljenju — je g. Šorli dal popraviti kavarno in je priobčil, dogovorno s fašisti, v tkajšnjih italijanskih listih v slabi italijanščini to-le POSLANO. Lastnik bivše kavarne »Commercio« sporoča: da je obnovil svoje prostore in da je v ko-kaz, da je on, kakor znano, kot oseba dobrega italijanskega mišljenja, toliko pred dogodki 13. in 20. julija t. 1., kolikor potem, sprejel novi politični režim v tej deželi, sklenil, da se odslej njegova kavama,1 imenuje »Caffe XXX. Ottobre« in sicer v počast onemu poroškemu dne* ko je volja tržaškega naroda nasilno izgnala tujca. Danes popoldne sledi otvoritev, in zaupa v pomoč meščanov, zagotavljajoč jih, da se odstrani vsak povod občutljivosti našega italijanskega mesta. To poslano je vzel na znanje vodstveni svet tržaške bojevniške zveze (Fascio dei combattenti). Trst, 3, avgusta 1920. Anton Šorli. O slavnostni otvoritvi kavarne je poročala »—ra Nuova« od 5. t. m. pod naslovom »Prekrščena kavama« tako-le: »Kakor se čitatelj gotovo spominja, je bila povodom demonstracij v večerih dne 13. in 20. julija kavama Commercio v ulici XXX. Ottobre skoro popolnoiuia razdejana, ker se je smatrala kot pravo gnezdo slovenskih politikantov. Takoj po razrušenju je lastnik, gospod Anton Šorli, ki je bil — kakor zatrjajo vsi, ki ga poznajo, vsikdar dober prijatelj Italijanov — sklenil, da prenovi lokal in ga prekrsti na ime »Caffe XXX, Ottobre«, Krst se je vršil včeraj popoldne ob prisotnosti preds*ta- Stran 2 »Večerni list«, dne 9. avgusta 1920. Štev, 177' viteljev lokalnega tiska in večjega števila »fašistov«. Slavje je uspelo kaj simpatično in v resnici patrijotično. Pri šampanjcu sta gospod Quattacini Luigi in gospod Degran-dis izrekla prigodna govora, ki sta žela odobravanje. Službo gostiteljev sta vršila z odlično vljudnostjo gospoda Šorli, oče in sin.« Tako poroča italijanski list »Era nu-ova« o tem slavlju, italijanskega »reda in pravice«, »Edinost« dostavlja: Zgodilo se je v Trstu, v XX. stoletju, v drugeli letu italijanske okupacije, pod upravo generalnega civilnega komisarja njegove Ekscelence komendatorja Mosconija, da se je poškodovanec, kateremu so zločinci dvakrat uničili imetje, moral pogoditi z istimi zločinci in sprejeti njihove pogoje, če je hotel, da mu je bila zagotovljena daljnja eksistenca in varstvo njegovega imetja. Politične novice. -1- Socialna politika izza plota. Socialdemokracija, ki v obrambo 8 urnega delavnika ni ganila niti s prstom — kakor ji očitajo komunisti — tudi ni ganila mezinca v obrambo stanovanjske naredbe, ki veli, naj milijonarji zidajo hiše. V več člankih »Napreja« se je rogala tej nared-bi in »Naprej« je proroško modroval, da iz tega ne bo nič, češ, ker ni mogoče. Ves boj je ležal na ramenih kršč. soc. delavskega Časopisja in kršč. soc. delavske organizacij^ Ko so milijonarji klicali na pomoč liberalnega ministra dr .Kukovca, in je ta kot zaščitnik kapitalistov vse storil za nje, delavska organizacija socialdemokracije ni niti enkrat črhnila besede v znak protesta. Ko je sedaj trdovratni odpor 37 milijonarjev brez pomoči socialdemokratov in vkljub podpori kapitalističnega ministra zlomljen, se »Naprej« roga, češ: Kaj bo to, 40 stanovanj! Povemo mu, da bi bil uspeh gotovo boljši, ko bi bil on pomagal delavcem, ne pa kapitalistom. Toda kljub temu bo supeh večji ko 40 stanovanj! Tu go prizadeti le najbolj trdovratni milijonarji, medtem pa razni zavodi in zasebniki že zidajo. Ne bo sicer stanovanj za 800 družin, pač pa bo marsikaka delavska družina mogla izpod barak v pošteno hišo. In to se bo zgodilo vkljub temu, da je »Naprej« tako lepo za plotom ždel in metal polena na one, ki so se trudili za stanovanja revežem v vagonih in barakah. Socialna politika gospoda Kristana in »Napreja« je bila podobna »socialni« politiki 40 milijonarjev in g. Kukovca. Razloček je le v tem, da so Kukovec in milijonarji streljali javno, Kristan in »Naprej« pa za plotom. Oboji pa so streljali proti delavstvu. + Komunistom sc mudi. Spričo dogodkov na vzhodu postajajo komunisti v evropskih deželah nestrpni. Mislijo, da je prišla njihova ura. Tako je sklenil dunajski komunistični delavski svet, da je sedaj treba dejanj. Nemudoma treba dobiti tesne stike s proletariatom v sosednjih državah: Češkoslovaški, Jugoslaviji, Italiji in Nemčiji, Doma mora avstrijsko delavstvo strgati vezi demokratične države in se oborožiti. Torej poziv na revolucijo in ustanovitev diktature proletariata, ki naj jo prinese Evropi zmaga boljševikov nad Poljaki. — Čisto drugačen uspeh si od te zmage obeta Kautsky v »Arbeiterzeitung« — vsekakor pod pogojem, da bo zmagovita Rusija priznala pravico do samoodločbe in dovolila Poljakom pravičen mir. Potem bi boljševiška zmaga na vzhodu prinesla svetu končno pravi, pravični ter trajni mir, a Rosiji sami — demokracijo. Kajti, pravi Kautsky, ako se Rusija temeljem dobrega miru zopet odpre svetu in bo tamošnje delavstvo dobilo pregled o stanju delavstva v drugih državah, ko se bo v splošnem svežejšem gospodarskem in političnem ozračju začel zavedati svojih državljanskih dolžnosti tudi ruski kmet in se začel politično gibati, potem bo v državi prevladal demokratični duh, ki je nasproten vsaki diktaturi. A ne samo to, ampak obenem bo tudi ves izvenruski proletariat končno spoznal vso respico o sedanji Rusiji in bo nehal tratiti svoje moči v neplodnih poizkusih za posnemanje ruskega zgleda. — Narazen gredo cilji materialističnega socializma! -J- Izjalovljen bojkot proti Ogrski. Internacionalna strokovna Zveza je po sedemtedenski dobi ukinila bojkot proti Ogrski, ne da bi bila dosegla kak uspeh, V svojem oklicu na organizirano avstrijsko delavstvo, v katerem naznanja ukinjenje, priznava tajnik Zveze Fimmen, ki je na Dunaju vodil bojkot, izrečno, da je podjetje propadlo zato, ker strokovna internacionala še ni močna dovolj za tak boj, V državah, ki neposredno meje z Ogrsko: v Češkoslovaški republiki, Jugoslaviji in Ru-muniji je strokovno organizirano delavstvo storilo, kolikor je moglo, vendar se njegova volja nasproti močnejšim razmeram ni mogla v polni meri uveljaviti, V ostalih deželah se pa delavstvo sploh ni zavzelo za stvar, vsled česar je vse breme bojkota padlo na rame avstrijskega delavstva, ki prevelikih žrtev ni moglo dlje nositi. Naj- občutnejše pa je bilo, da ogrsko delavstvo samo na bojkotu ni sodelovalo — pač zato, ker je preslabotno in spričo preganjanja prepotlačeno. Zadnji razlog za ukinitev bojkota je pa bilo dejstvo, da vlade enten-te niso hotele ganiti niti s prstom, da bi v Budimpešti podprle zahteve delavstva proti belemu terorju, ker pač današnja Ogrska bolje služi njihovim ciljem, nego Ogrska, v kateri bi soodločevalo delavstvo. Vse to je prisililo Zvezo, da bojkot ustavi. Tako oklic. Iz tega se vidi, kako so socialisti zopet enkrat pognali delavstvo v obupno podjetje, ki je zahtevalo od njega težkih žrtev za prazen nič. Avstrijsko delavstvo je z bojkotom ogrskega izvoza globoko rezalo v svoje lastno meso, ker je oropalo deželo in svoje lastne družine ogrskih pridelkov, zlasti žita, sadja in zelenjave. Zato so si avstrijski delavci poleg vsega drugega nakopali na glavo še srd lastnih sodržavljanov. Zares, nadčloveška je potrpežljivost tega delavstva, da po takem porazu ne obračuna s svojimi voditelji, To pa tembolj, ako pomisli, da je moralo iti po kostanj v ogenj v prvi vrsti zaradi Kuna in njegovih zločinskih tovarišev, ki so stali beraško Avstrijo itak težke milijone in ji prizadejali neštetih neprilik in razburjenj. Kun bi moral biti avstrijskemu delavstvu vsaj tako mrzek kakor Horthy. Tretja internacionala za parlamentarizem. Na kongresu III. internacionale, ki zboruje v Moskvi, je po dolgi debati zmagalo načelo parlamentarizma. Proti parlamentarizmu so govorih Italijani in nekateri Američani in Angleži, zanj pa Bu-charin in Ljenin ter angleški delegat Mur-phy. Sprejeti sklep priznava važnost parlamentarizma, a pod pogojem, da se zatirajo oportunistična stremljenja. Dnevne novice. — Umrl je 5. t. m. v Rihembergu na Vipavskem bivši dolgoletni župan Jože Pavlica. Zadela ga je kap. Pokojnik, ki je dosegel 83 let, je bil oče profesorja bogoslovja dr, Andreja Pavlice v Gorici ter rajnega profesorja in socialnega delavca dr. Jožefa Pavlice. N. p. v m.! — Orel na Viču pri Ljubljani ima 29. t, m. celodnevno prireditev. Dopoldne bla-goslovljenje zastave, popoldne javna telovadba. Bratski odseki, prihitite ta dan na Vič, ako mogoče, že zjutraj in z zastavami! (K) — Tržič. Par privržencev liberalne stranke skuša ustanoviti narodno socialistično stranko med delavstvom. — V predilnici je bilo predavanje o griži, ki se je zadnji čas zelo razpasla po trgu in zahtevala že nekaj žrtev. To predavanje je oskrbelo novoustanovljeno društvo za čuvanje narodnega zdravja- Tudi v okolici se bodo vršila podobna predavanja. — G. notar Marinček se je po skoro 14 letnem službovanju od tu preselil v Šoštanj. — Vsem fotografom in amaterjem, ki so slikali I. slov. orlovski tabor v Mariboru, naznanjamo, da želi Orlovska Zveza v Ljubljani vse posnetke sprevoda, tabora in javne telovadbe. Pošiljatve z navedbo cene naj se naslovijo na »Orlovska Zveza« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje- — Obljudenost naše države. Glasom uradnih podatkov meseca junija t. 1. šteje naša država: V Srbiji na 87.358 km2 štiri milijone 456-909 prebivalcev, v Vojvodini na 41.750 km2 2,675.232 prebivalcev; v Črni gori na 14.180 km2 435-000 prebivalcev; v Bosni in Hercegovini na 51-199 km2 1,898.044 prebivalcev; v Dalmaciji na 12.831 km2 645.666 prebivalcev; v Hrvatski in Slavoniji na 42.533 km2 2,621.954 prebivalcev; v Sloveniji na 21-681,60 km2 1,610.082 prebivalcev. Skupaj na 271.532,60 km2 14 milijonov 343.087 prebivalcev. — Narodni svet za Koroško v Velikovcu je izdal troje vrst narodnih kolkov. Enega v zeleni barvi po 1 krono s sliko vrbskega jezera, drugega po 50 vin. v rdeči barvi s, sliko koroškega slovenskega fanta v narodni noši in tretjega po 50 vin. v modri barvi s sliko koroške slovenske devojke v narodni noši. Kolke je izdelal Maksim Gaspari in so lepi. Razpečavanje se bo vršilo potom koroških odborov in podružnic Jugoslovanske Matice, Pozivamo vsa slovenska društva, da jih o priliki kakih prireditev naročajo pri najbližjem Koroškem odboru oziroma podružnici Ju-goslov, matice, pozivamo tudi vse trgovce in trafikante, da jih naročajo in razprodajajo. Za Ljubljano in okolico bo razpošiljal kolke Gosposvetski Zvon, — Tehnična srednja šola v Osjeku se osnuje s prihodnjim šolskim letom. Imela bo tri oddelke: telegrafski, monterski in elektrotehnični. — Grobovi v tujini. Vsem, ki imajo v tujini grobove svojih rododnikov, kateri so padli v vojni 1914—1918, pa bi radi te grobove obiskali in prepeljali spomenike ali kosti v rodni kraj, dobe na naših železnicah tri četrtine popusta. Samo tisti, ki plačujejo nad 15 dinarjev neposrednega davka, te ugodnosti ne bodo deležni, — Cerkveni roparji. 22. m. m, so v Karlobagu oropali cerkev Matere Božje na Kalvariji. Vrednost uropanih dragocenosti je znašala 30.000 K. Orožniki so prišli roparjem hitro na sled. Med njimi je tudi neka ženska, pri kateri so našli tudi duhovsko obleko, ki je bila ukradena že pred več meseci. — Ogromno tihotapstvo s tujimi valutami na Dunaju. Na Dunaju so zaprli tri Italijane in več ruskih in galiških judov, ki so iztihotapili iz Avstrije za 50 milijonov raznih valut. Tihotapstvo se je vršilo s pomočjo ponarejenih tiskovin in pečatov italijanske vojaške misije na Dunaju in italijanskega zunanjega ministrstva. Glavni krivec je neki 25-letni italijanski trgovec, bivši nadporočnik v italijanski armadi. — Ukradena kobila naglo dobljena. Posestniku Janezu Plahutniku iz Vodic je bila ukradena kobila vredna približno 25 tisoč kron. Nekaj dni pozneje so pa dobili kobilo orožniki v Kranju, jo vrnili lastniku in u,vedli poizvedbe za tatovi kobile. — Divjaški ribolov. Pod Šmarno goro so pričeli zelo divjaško preganjati in loviti ribe. Steklenico za pivo napolnijo s karbidom, v katero vtaknejo zažigalno vrvico. Predno vržejo steklenico v Savo, prižigalno vrvico prižgo, vsled česar karbid eksplodira in se pobijejo vse ribe, ki plavajo v bližini. Najlepše pa je, da v Savi tak divjaški ribolov ne nese, ker deroča Sava ubite ribe nese s seboj in jih ribiči ne dobe, — Nepošten Američan. Orožniki iz Štepanje vasi so aretirali in izročili sodišču, 1, 1902 v Ameriki rojenega Josipa Antončič, ker je okradel svojo gospodinjo Angelo Črne iz Fužin. — Tatvina v Borovljah, Gospej Tekli Poschinger v Borovljah je bilo ukradeno obleke v vrednosti 3000 kron, — Smrtno je ponesrečil pri jahanju dr. Dragan Novosel v Zagrebu, ustanovitelj »Hrvatske Njive«. — Pekovski pomočniki v Franciji so sklenili, da mora od 15. julija t- 1. počivati nočno delo v pekarijah in da se more delo pričeti šele ob 4. uri zjutraj. ljubljanske novice. Ij »Ljubljana«. Drevi ob osmih sestanek pevcev in pevk v društveni sobi z važnim pogovorom. Pridite vsi točno! lj Krojač dobi službo v nekem zavodu v Ljubljani. Hrana in stanovanje v zavodu, plača po dogovoru. Zglasi naj se. takoj v pisarni JSZ na Starem trgu št. 1 /I, ali v našem uredništvu. lj Motorni čoln v Ljubljanici. Včeraj ob 11. dopoldne so pripeljali v Trnovski pristan motorni čoln, ki bo vozil po Ljubljanici od Ljubljane na Vrhniko. V vodo so ga spustili ob velikem številu občinstva. Ob 1. popoldne je že plul po Ljubljanici. Popoldne je bila prva vožnja na Vrhniko. Čoln, last g. Železnika iz šiške, nosi ime »Aleksander« in ima prostora za 16 ljudi. lj Prevarana poštena najditeljica. Jo- siprna Kovačič iz Kozij pri Brežicah je izgubila v Ljubljani zlato uro, katero je našla Marija Pavlič, ki je povsod uro kazala in pripovedovala, kako da jo je dobila. Slišal je o tem in videl uro tudi Štefan Pepel-njak, kateremu se je zahotelo po njej. Poslal je neko žensko k Pavličevi po uro pod pretvezo, da jo je ona izgubila. Ker je Pe-pelnjakova odposlanka uro dobro popisala, jo ji je Pavličeva tudi dala, za kar je pošteno najditeljico nagradila s 40 K. Ker se je pa Pavličevi pozneje zdelo, da ni mogoče vse prav, je šla posvetovat se o zadevi k revirnemu svetniku Ljubiču, ki je poznal tisto, kateri je Pavličeva uro dala. Poslal jo je k Pepelnjakovim, pri katerih je res dotično žensko dobila, ki je zbežala, ko je Pavličevo zagledala. Pepelnjakova žena je uro precej vrnila. Z zadevo se bo pečalo sodišče, lj Hotelski tat aretiran. Dne 23. julija t, 1. je bil v nekem tukajšnjem hotelu ukraden kovček, v katerem je bilo blaga v v vrednosti 7536 K Fr. Novaku iz Ričan na Češkem. Policija je dognala, da je kovček dal neki 19 letni delavec, ki je tam prenočeval, v drug hkotel prenesti, toda nosilec je s kovčkom pobegnil. Policija je tatu v osebi Iv, Jerina izsledila, aretirala in ga izročila sodišču. Med preiskavo je policija dognala, da je Jerina nekemu starinarju prodal še drug kovček, v katerem je bil kratek, modem rdečkast kožuh, spodnje hlače, opasnica in par gamaš. Dalje je izsledila policija tudi površnik ukraden Novaku, rjav suknjič in telovnik. Lastniki kovčka z opisano vsebino niso znani, lj Vlom v mestno skladišče. V Mestni jami pri prisilni delavnici so vlomili neznani vlomilci v mestno skladišče. Tatovi so odnesli platna za komate v vrednosti 6000 kron. lj Pivo v steklenicah je prodajala A. T. v Rožni dolini po 4 K 50 vin, pokalice pa po 3 K. Pravomočno je bila obsojena na 500 kron globe. lj Velika tatvina v Vodmatu, Gospodični Elviri Sigott iz Borovnice, ki je stanovala začasno v Vodmatu št. 24, je bilo iz njene sobe ukradeno: zlata damska ura, zlata ovratna verižica z zlatim medaljo- nom, zlata zapestnica uro in zkl P z enim velikim in dvema malima » ' toma in z velikim rdečim kamnom. dene dragocenosti so vredne Pn 20.000 kron .. ou, lj Tatvina obleke. Gospej Aygus ^ de, soprogi finačnega svetnika, I ukradeno obleke v vrednosti . lj Nepreviden kolesar. K10)3® ' v|,. ster Anton Koščak se je pripeljal dežno ulico št. 18 s kolesom na d - Po- in zavozil med otroke, ki so se l^a*'j,st drl je na tla 3 in polletno Silvo Zajc* je pri padcu poškodovala. , .h Ij Pregnani vlomilci. Dne 6. 8 je zapazila kuharica Marija Ruzoko . Tržaški cesti št. 8, da je nekdo P°. ^ vlomiti v Jemčevo skladišče. Kun pozvonila, nakar je vlomilec z.e? -j. dvorišču in zažvižgal. V hiši stanujo ^ dicinec Jemc Edvard in g. Alojzi) sta nato streljala za vlomilci, ki so p nili. VJ lj Poneverba. Neki E. P. j« P°J! dvema strankama blaga v vrednos kron in izginil iz Ljubljane. x Razne novice* . r Možje iz visoke politike, je prinesel »Roland von Berlin« z podatke o nekaterih možeh iz viso litike. Tako n. pr. vidimo, da je vrat 1918 kakor povsod tako tudl na ^ škem nekaterim tamošnjim revolti ^ junakom jako dobrodošel. Filip 3 ^ mann, vodja socialistične desnice, le . j na javni dražbi v lopshomski žrebca^ najkrasnejših konj za 60,000 mark. ^ ske in njegova mnogoštevilna dru ^ nahaja v Baden-Badenu v naj ^en(ji dotnem hotelu. Baden-Baden ie aa najdražje letoviščarsko mesto syftt svoie' Noske se je najbrže povrnil k ji prejšnjemu poklicu in serija amerikanske liste mu je nesla 1*"' [ep* larjev (po današnjem stanju valu ^ premoženje), Poleg tega piše svojej^, mine«, ki so mu prinesli velik Morda bo v tej knjigi objavil11 resnično epizodo: »Ko je rdečka jjj prvič inspiciral munsterski tabor, I poveljnik zanj na kolodvor aV" Rrumperjevega sistema. Na kozlu 1 šoferja bil tudi podčastnik kakor o ca. Ministrski proletarec je bil Uz?b niso poslali ponj častnika. Pove bil »nos«, ki spominja na najleP5 .jj / militarizma, v čigar odpravo so ga AČf drugi« poslali v vlado.« — Junak* * ^ se tudi ne morejo preveč pri^. ufli ob izpremembi politične situacijo ^ bo zadeli. Tako na pr, ima znani P ^ volucionarec Hugonberg krasno P ^ 1000 oral, ki ga je v zadnjem ^aS diral na 2000 oral. Hugo Stinncs.. ^ rem so listi že večkrat pisali, broo nogo v milijonih, ki mu jih je PfinB[(ji' ska in mir, monarhija in republika- .M' tiče nemškega tiska, ima ta mož v® ^ sedo. Pri tem pa svoje časopisn® tj? nike jako slabo plačuje, — Je mora napočiti rdeči režim, da poj političnim špekulantom. — Taki _ mož tudi pri nas ne manjka! l’ Francoski kruh. Pododdelek^iV hrano je sklenil, da se more v j gO-peči le tri vrste kruha in sie^r- zgjii1 pšenični in 20 % rženi, 2. 90 °/o P® . 1