UID1I F1 t—. »»At IftjTiljl slovanski dnevnik * Združenih državah. Velja za celo leto.........$6.00 Za pol loto...............$3.00 Sa Now York odo loto.... $7.00 Za inozemstvo celo loto... $7.00 t, UKL mr WOM A* tn OHTfll Off JAW TOM, E f. r.H. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki J^'flr ' The largait Slovenian Dally fan the United States, Issued tvery day except Sundays and legal Holidays. Wm" 75,000 Reader«. TELEFON: 3876 CORTLANDT. HO. 161. — fiTEV. 161. Entered aa Second Claw Matter, September 11. 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under the Act of Congress of March *, 1879. teletoh: 4687 cortlandt. hew york, tuesday, july 12, 1921. — tprek, 12. julija, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. CAILLAUX IN FRANCOSKO DEUVSTYO znani bivfil francoski ministrski predsednik caillaux je rekel, da je bilo francosko delavstvo izdano. značilna izjava raymonda lefebra. k t --- Paru, Francija, 10 julija. — Kakšen je položai delavskih slojev ▼ Franciji? Delavstvo trpi vsled visokih življenskih stroškov ter trpi vsled nezaposlenosti. To so dobroznana dejstva. Ali pa so v resnici t Ne, nikakor ne. V nekem poročilu, katero je sestavil za Mednarodno delavsko konferenco v Bruslju odlični francoski ekonom, Charles Gide, je iz-ji*vil slednji, da je eden prvih pogojev, vodečih k ekonomski pros-periteti, "želja delavca, da dela pod pogoji, ki ga bodo navajali k najbolj skrbnemu sodelovanju'*. Kaj pa se je storilo v Franciji, da see uveljavi ta pogoj t Potem ko se je obljubilo delavstvu tekom vojne vse mogoče stvari, potem, kc se ga je dovedlo k domnevanju, da bo prinesel mir novo dobo sreče, katero bo prineslo magično sredstvo zmage, se vprašujemo, kaj ia delavec dejanski dobil. Oglejmo si celo slvar. Konservativni pisci protestirajo naglas proti valu lenobe, o katerem izjavljajo, da kaže splošno stališče brezbrižnosti. Edina pot k industrijalnemu miru. po njih mislih, obstoja v trajnem posvečanju vsakega posameznika z ozirom na njegovo dnevno nalogo. Obžalujejo krajši delovni dan, ki je bil uveljavljen s postavo iz leta 1919, kajti prepričani so, da ta krajši delavni dan iti povečal ali pospešil produkcije. Zakaj pa naj bi to presenečalo? Delavski razred je zamogel le drobcema pridobiti si p-imemo povišanje plač, ki pa ni bilo v nika-kem razmerju z zmanjšanjem denarne vrednosti. Položaj delavskih razredov se ni izboljšal kljub vsem obljubam. Zakaj naj bi bili posebno željni gromaditi nesramna bogastva, ki se širijo in šopirijo pred njir očmi? Kako moremo pričakovati voljnega in dobičkanosnega sodelovanja delavskega razreda, ko vendar dovoljujemo, da se vrši še naprej prizor nekaznovanega in naravnost škandaloznega profitarstva ? Raymond Lefebre, mlad mož sijajnega intelekta, brez dvoma vdan radikalnim idejam, kot so vsi mladi ljudje, kojih dnli prekipeva, je napisal značilno razpravo o tem predmetu, koje glavna vsebina jc naslednja: — Pred letom 1914 je mala buržuazija vladala Franciji. Predstavljala je podporo višjih strank, ki so jo vodile ter uveljavile reforme, predlagane od bnržnazije, na korist delavskih slojev in kmeč-ltega stanu. Nasprotna vsled strankarskih principov ter ukoreninjena v zemljo klerikalizma. je stala višja buržuazija na strani ter se ni mešala v zadeve. Vojna je ohranila položaj. Dočim je pomečkala malo buržnazijo, se je pričela višja buržuazija vmešavati v industrije, s emur si je po-veala svoja bogastva. Iz tega izvirajoo mo je porabila za to, da diktira postave onim, kojih varuštvo je sprejemala preje le nerada. Višja francoska buržuazija, ki jt prišla k moči, se ne sestavlja iz potomcev buržuazije iz let 1830 in 1848 in tudi ne obstoja iz sinov ali vnukov članov nerodne skupščine iz leta 1874. Tudi ti so se vrnili na politično pozornico, a so le boječe sledili novim bogatinom, ki so jih potiskali in ki so resnični voditelji sedanje ure. i j*.aH p.- jMBBIBWBBBi MMKfeš^M--b- VH L Bi , V mšk HR^ h METODE, KI SE JIH POSLUŽUJEJO FASIŠTI fašisti imajo navado, da navale na prodajalne, ki nočejo znižati svojih cen ter jih enostavno OPLE- nijo. SVETOVNA KONFERENCA NEZAPOSLENOST V NAJ ZAGOTOVI MIR TAMPIGO NARAŠČA lloyd george in valera. Dublin, Irska, 11. julija. — Premirje na Irskem, kot dogovorjeno med zastopniki angleške vlade ter irskimi republikanskimi voditelji, ki naj bi bilo pravomoč-no za čas mirovnih pogajanj, je bilo uveljavljeno danes opoldne. V Dublinu je značilo oficjelni pričetek premirja dejstvo, da so •izginili s cest, vsi oklopni vojaški avtomobili in vsa druga vojaška prevozna sredstva, London, Anglija, 11. julija. — Eamon de Valera, voditelj irskih republikancev, bo prišel v četrtek v London, da se posvetuje z ministrskim predsednikom Lloyd Geor-ge-om glede uravnave irskega vprašanja. Tozadevno oficijelno obvestilo je bJio izdano danes. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah m potom tuli bank« izvriujejo po nizki tad, sanealjivo In hitro tVfteraj so bilo nolo eene sledeče: Washington, D. C., 11. julija. Želja predsednika Hardinga se bo vresničila. Nijkasneje dne 1. oktobra se bo vršila v Washingtonu konferenca zastopnikov vseh pomembnejših narodov. Namen konference bo zavzeti se za splošno razoroženje ter zagotoviti svetu mir. Predno bo pa prišla na vrsto obravnava glede razoroženja, bode poskušali rešiti navzoči pacifiško vprašanje, v katerem sta Amerika in Japonska najbolj prizadeti. Po Hardingovem mnenju naj bi se na konferenci doseglo naslednje : pisan sporazum v obliki po-odbe; principijelna izjava, po kateri naj bi se vsaka posamezna država ravnala; ustmeni sporazum vseh udeleženih zastopnikov. Lloyd George je takoj pristal na ta predlog. Pristala je tudi Japonska in nji bodo v kratkem sledili vsi ostali narodi. JUGOSLAVIJA: Hazpoiilja mm zadnje pofte In izplačuje "Er. pofttni tekom! Urad" in "Jadranska banka'* t Ljubljani. 300 kron ---- $3.25 1,000 kron ..T. $ 7.20 400 kron----$3.00 5,000 kron .... $36.00 500 kron----$3.75 10,000 kron ____ $71.00 XTALUA IH ZASEDENO OZEMLJE 1 Razpoftilj« na zadnjo potto in Izplačuje "Jadranska banka" irTnt«. 50 lir ...... $ 2.90 100 lir ...... $ 5.30 300 lir ...... $15.60 500 lir ...... $25.50 1000 lir ...... $50.00 HEXtKA AVSTRIJA: BatpoAUja na zadnje poftie In Izplačuj« "Adriatbeke Bank" aa Dunaju. 1,000 nsmško-avrtrijikfli kron____$ 2.30 6,000 nomžko-avstrijskih kron ... - $ 10.50 10,000 nemiko-avstrijskih kron .... $ 21.00 50,000 nemiko-avstrijskih kron____$100.00 Vrednost denarju aedaj nI stalna, menja se večkrat aepričako rano; Is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Ml računamo po eeni istega dne ko poslani denar dospe t roke Ko« generalni sastopniki " Jadranske Banka" In njenih podn* nie fmamo zajamčene i sv an redno ugodne pogoja, ki bodo valike ko dali sa oso. ki ee ie ali se bodo posluževali nafte banka. Danar um jo podati aojMj pa Domestic Money Orte, aH pt pm vow Torti Bank Draft ffuL CiL«M> fl.i, w—i timmmiimnm dmmm mm dvanajst let stab fant' morilec?" ~ v Indiani so pred kratkim zaprli dvanajstletnega Cecila Burketta,ki je obtožen, da je ubil svojega enajstletnega tovariša Benny Slavina. Kljub temu, da so se porotniki večkrat sestali, se niso mogli sporazumeti glede krivde oziroma nedolžnosti obtoženca. Nadaljna obravnava se bo vršila meseca __oktobra. Sliki nam kaže sodnika Pentercosta tri zapriseza obtoženca. Velevažen sestanek se bo vršil dne Vlada skuša najti dela za one, ki 1 oktobra v Washingtonu. — pa- so izgubili delo vsled novega dav- cifiški problem. ka na petrolej. ZADEVA KABEB. Cleveland, Ohio, 9. julija. — S pomočjo direktnega pričevanja ter takozvanih pričevanj je skušala danes vlada spojiti posamezne člene verige dokazov glede zarote, ki j«* dovedla d > umora Daniela F. Kaber, radi katerega se nahaja njegova žena na zatožni klopi. Obravnava proti obtoženi bo trajala najbrž še celi naslednji teden. Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-»ke vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. T*l(e listine so: Stari potni list, delavska ali vojaika knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine,želi potovati v stari kraj, naj v»e županstvu one ob-Sme, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kako gori omenjena listine. S2 Cortlamlt St, Now York, N.T. Mexico City, Mehika, 10. julija. Predsednik Obregon je vekel danes popoldne, da je najbolj resni problem v Tampico oni zaposlenja yjndi, ki so v zadnjem času izgubili delo vsled izprtja petrolejskih naprav. Dostavil je, da so odpustile družbe nadaljnih sedem tisoč delavcev. Vlada bo mogoče sprejela v službo vse te odpuščene pri delih na železnicah ter namakalnih napravah. Medtem pa je poslala vlada vse odpuščene delavce v Altamira, v bližini Tampica, kjer je govemer države Tamauli-pas odprl svoje urade. Predsednik pravi, da nočejo družbe izplačati trimesečnih plač. kot natančno določeno v mehiški delavski postavi. Vlada je izjavila, da bo pomagala delavcem, da pridejo do svojih pravic ter dobe to plalčo. Dobila je poročila, da je vzbudilo nei-^plačanje plač velikansko nezadovoljstvo med odpuščenimi delavci, ki so se zanašali na te plače, kajti z njimi bi lahko živeli, dokler bi ne dobili drugega dela. Mexico City, Mehika, 10. julija. Energične korake, da se odpomo-re položaju med nezaposlenimi delavci v Tampico petrolejskem o-kraju se je storilo ocl strani vlade in predsednik Obregon vodi osebno tozadevna dela. Pri tem mu stopi na strani general Lopez y Lara, governer iz Tamau-lipas. Čeprav je soglasno s poročilom aa govenerja položaj isti kot je bil je vendar pričakovati soglasno s poročili iz petrolejskih okrajev še nadaljnih izprtij. Številni delavci so v skrajno bednem položaju ter skrbi zanje vlada. NENAVADEN ZLOČIN PRESENEČA FRANCIJO crane dobil dovoljenje za potovanje. Peking, Ki:ajska, 11. julija. — Charles R. Crane, prejšni ameriški poslanik na Kitajskem, je dobil od ruske sovjetske vlade dovoljenje, da sme potovati preko ruskega ozemlja v svojo domovino. Sovjetska vlada ni hotela izprva dati Cranu dovoljenja, da potuje sgozi Rusijo, a ko je izvedela, da ne bo potoval v oficijelni lastnosti, je dala potrebno dovoljenje. Crane se je nahajal že v Čiti, l*o je izvedel, da mu je potovanje prepovedano. Sovjetska vlada je izjavljala, da noče Washington ničesar slišati o sovjetski Rusiji in da je tudi izgnal iz dežele veliko število Rusov. Radi tega baje ni mogla nastopiti drugače. Francosko mater se dolži, da je potisnila sina v prepad._Vzrok je bil preprecenje druge možitve Pariz, Francija, 10. julija. — Povest, ki spominja človeka na povesti zlobnosti ljudožrcev napram lastnim otrokom, se bo čulo jutri v sodišču v Quimper. v bližini Finisterre, na skrajnem zapad nem vogalu Francije, ko bo pri šla Lujiza Niquet pred poroto radi umora enega svojih sinov ter poskušeuega umora dmgega sina. Edina priča je drugi sin, ki zanikuje v namenu, da ščiti svojo mater, povest, katero je povedal, ko je pred tremi meseci ubežal usodi, ki je zadela njegovega Lrata. Ženska je udova ter je živela v Brestu, kjer sta njena dva sinova, Armand in Fernand obiskovala šolo. V spomladi leta 1918 se je seznanila z nekim možkim, v katerega se ie strastno zalju-jbilo. Hotela se je poročit z njim, a on tega ni hotel storiti radi njenih dveh sinov. Od onega trenutka, naprej, — tako izjavlja državni pravdnik, — je imela ta j ženska le eno misel. Hotela se ie hnebiti obeh svojih sinov in skozi tedne je razmišljala, kako naj stori to. Konečno je prišla do odločilnega sklepa. Mlajšega sina, Fernanda, je vzela iz šole ter rekla starejšemu, da bo odšla z njim na potovanje. Istega dne je deček izginil. Dva meseca po'zneje so našli truplo nekega nepoznanega dečka ob obali, deset milj vstran od mesta, kjer so zadnjikrat videli dečka v družbi matere. Nobena sumnja pa ni padla nanjo, kajti ni bilo znano, da je eden njenih otrok iz ginil. Tedaj pa je prišla vrsta na starejšega sina. Uspeh, ki ga je dosegla s svojim prvim zločinom, jo je napotil do ponovitve. Odšla je z dečkom ob najbolj divji del obali, kier padajo skale navpično v morje. Zmanjkalo pa ji je poguma. Naslednjega dne je zopet poskusila. Ko sta se nahajala na poti proti obali, je skušala potisniti dečka s hitro vozečega električnega voza, a ta poskus se je ponesrečil vsled hitre akcije nekega ameriškega vojaka, ki se je nahajal v istem vozu ter ujel dečka, ko je padel ven. Ta dogodek pa ni vzel poguma ali omajal njega sklepa- da umori sina. Kakorhitro sta dospela do točke ob obali, kjer padajo skale navpično v morje, ga je pahnila od zadaj. Padel je, a ker je bil starejši in spretnejši kot niegov mlajši brat, se je prijel za rob skale in po par minutah se mu je posrečilo priplezati na varno. — Moja mati mi je ponudila roko, da mi pomaga, a jaz je nisem hotel prijeti, kajti vedel sem, da me bo zopet potisnila Rim, Italija, 10. julija. — Gotovo ste že slišali o izvanrednem gibanju, katero je opaziti v Italiji. V mislih imamo gibanje fašistov. To gibanje je direktna posledica psevdo - boljševiškega izbruha tekom zadnjega leta, ko so se delavci polastili tovaren ter industrijal-iiih naprav. To gibanje se sestavlja iz "hrbtišča" naroda, v glavnem iz ljudi srednjih razredov in tudi nekaj članov višjih razredov. Ti ljudje, očividno dobro organizirani, so se dvignili proti despo-tizmu delavcev ter se poslužili pri tem istih metod — nasilja. Voje-vali so uspešno vojno ki je praktično uničila vsako rdeče gibanje. Sedaj so pričeli novo vojno ter so očividno pri tem ravno tako urpešni, kakor so bili prej. Kljub vsem vladnim naporom ni mogla 'Italija spraviti navzdol življenskih stroškov. Fašisti so razposlali 'vsem prodajalcem na drobno in vsem veletrgovinam cirkularje. s katerimi so jih pozvali, naj nabijejo svoje cene v teku štirinajstih dni na vrata svojih prodajalen. Prodajalne onih, ki bi tega ne storili, bodo enostavno oplenjene. Oni, ki so se pokorili, morajo enostavno znižati svoje cene ali pa gledati, kako se bo navalilo na njih prodajalne. V manj kot enem mesecu so vsled tega cene živil zelo padle. Italijanski r.arod kot nekaj povsem različnega od italijanske vlade je pokazal veliko incijativo pri uravnavanju zadev v dobi zmede, ki Vedno pride po velikih preobratih, kot je bila naprimer svetovna voj-*na. Najprvo je storil to kot boljševik in sedaj kot fašist. Italijanske Industrije se procvitajo in največje naprave, katere je preje lasto-vala in obratovala vlada, obratujejo sedaj pod kooperativnim vod-.stvom in lastninstvom delavcev samih. Te naprave vključujejo sko- io vse jeklarske naprave ter druge -velike industrije. * * * D'Annimzio ni dal že doljro časa svetu nobenega življenskega znamenja. Warren, slavni arhitekt, katerega se je imenovalo tudi reškega poslanika v "Washingtonu" je prišel prav iz New Yorka, da se posvetuje z D'Annunzijem. Brzojavljal mu je s parnika, s Pariza in tudi s francosko - italijanske meje ter mu naznanil svoj prihod. t ] Nato pa je moral zapustiti svoj udobni vlak ter najeti voz. da se odpelje v gore, proti "Gardone", kjer živi sedaj D'Annunzio. Končno je dospel do sijajnega bivališča tega tipičnega italijanskega prenapeteža. Pozvonil je ter Čul v veliki razdalji zvonenje zvona, napravljenega iz mešanice srebra in brona. Precej dolgo j e čakal ter stal končno nasproti osebnemu lakaju pesnika, v polni uniformi Ardita, celo z bodalcem. "Poslanik" je zahteval \*stop na precej rezek način. Služabnik pa je odgovoril, da pesnik spi in da se ga ne sme motiti. — Ali niste dobili več brzojavk, ki so javljale moj prihod? — je vprašal poslanik. — Gotovo. — je odvrnil služabnik. — In kaj je rekel? — Ničesar. Šel je spat. RUSKI IZGNANCI STRADAJO V PARIZU Nekoč razkošni ruski aristokrati se morajo lotiti vseh mogočih del, de se prežive. Pariz, Francija, 10. julija. — .Pariz, to razkošno in veselo glavno mesto Francije, ki razprotira svoje roke v pozdrav vsem tuj-! cem, ki so željni uživanja in ve- j selja, vključuje tragedije ruskih1 izseljencev ali izgnancev. Nek ruski princ, ki stanuje sedaj v nekem majhnem stanovanju; v Passy, je pred leti vzbudil fu-j ror, ko se je neka kokota pritožila radi pomanjkanja šampan-j-cev najbolj !e vrste. Rekel ji je, naj se gre kopat v šampanjec, kar je ona tudi storila. Isti princ, ki je bi1 nekoč lastnik enega največjih premoženj v Rusiji, mora sedaj hoditi mimo elegantnih za-bavališč, v katerih je preje prirejal zabave, da bi imel dosti denarja za vstop. Med temi pregnanci se nahaja- nazaj, — je rekel dečko po ponesrečenem poskušenem umoru. Obdrgnjen in ves krvav je dospel do hiše, kjer je javno obtožil svojo mater. Ona ni zanikala njegovih trditev. Pozneje, ko se je pričel zavedati resnosti obdolžb, katere je dvignil proti svoji materi, je skušal zanikati vse. Policija pa je pričela ts preiskavo glede usode drugega sina ter s tem tudi rekonstruirati zločin, kot je to običajno pri Francozih. Oblasti so dale izkopati truplo nepoznanega dečka ter dognale na temelju merjenj ter ostankov obleke, da je bil to sin udove Niquet. Nato pa so oblasti preštudirale točke ob onem delu obali ter prišle do spoznanja, da je popolnoma lahko mogoče, da bi voda odnesla truplo tako daleč od mesta, kjer so zadnjikrat videli mater s sinom. Na temelju teh dokazov je bila odrejena obravnava proti te-j nečloveški materi, ki je skušala žrtvovati življenje dveh svojih sinov v namenu, da se lahko zopet poroči, jo trije ruski veliki knezi, med njimi tudi veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki je zapovedoval ruskim armadam v pričetku vojne. On pa se ne mudi stalno v Parizu, ker ima svojo lastno vilo v Cannes, kjer biva skoro neprest-no. Vsaki teh velikih knezov ima nebroj pristašev, ki čakajo na trenutek, ko se bo v Rusiji vrnil stari red ter bo prišel ta ali oni izmed kandidatov na prestol. Usoda nekaterih družin, ki so prišle iz palač v ječo in od tam v ariz, je v resnici obžalovanja vredna. Skoro vsi morajo živeti od svojih dragulj. Režim carja ni pospeševal nalaganja ruskega denarja v inozemskih industrijalnih podjetjih. Ko je prišlo zaplenjene starih d nižinskih posestev, so izgubili člani aristokracije slehar-ni vir dohodkov. Raditega morajo polagoma prodajati zlatnino in dragoceni nakit. Tako ima naprimer neka madama Philatjev majhno restavracijo v Passy, kjer človek lahko obeduje ali večerja za osem frankov. Nen mož je bil nekoč vojni minister. Oni, ki pridejo v to gostilno! jo lahko vidijo, kako dela v kuhinji. Restavracije v Parizu, kjer je nekoč tekel šampanjec, plačan od Rusov, ne vidijo več teh Rusov in to iz enostavnega vzroka, ker nimajo denarja za to. Ker je v Parizu približno 60,000 ruskih beguncev, bi človek domneval, da se bo pojavilo vsaj par ruskih restavrantov boljše vrste, a to se ni zgodilo/kajti nikdo nima toliko denarja na razpolago, da bi se lotil posla. Razventega pa obstajajo begunci skoro izklučno iz aristokracije in inteligence, ki ima še vedno prirojen ali priučen odpor proti vsakemu navadnemu delu. Preveč ponosni so, da bi se lotili dela in to kljub dejstvu, da je bilo najmanj osemdeset odstotkov beguncev odrezanih od vsakga vira dohodkov po porazu Vrangla in da so bili vsled tega prisiljeni lotiti se tega ali onega dela. V ta razred spadaj o princesi-nje, knjeginje, generali in dvorjani prejsnega ruskega dvora. Številni med njimi delajo v uradih in prodajalnah ter zaslužijo po dvesto frankov na teden. GLAS NARODA1* ib| kraja narotnlkoT prodmo. te Utn)t najdeno ptilotntt«. ZVEZA NARODOV. Kot znano, se je bil predsednik Wilson proslavil ali neproslavil s svojo Ligo narodov. Nasprotniki so mu očitali, da hi imela v nji Amerika podrejeno stališče, in na podlagi teh očitanj je njegova stranka pri volitvah gnio propadla. Harding je bil proti Ligi in je zmagal. On je proti Ligi, toda za nekako zvezo narodov, katere glavni cilj je razoroženjc Meseca oktobra se bo sestala tozadevna konferenca v Washingtonn. Dosedaj so priglašeni trije narodi, katerih zastopniki bodo razpravljali o razoroženju. Amerika, ki je zgradila po sklenitvi miru par velikih dred-notov, Japonska, katere ladjedelnice obratujejo noč in dan ter Anglija, ki ima na stotisoče vojakov do zob obroženih. Sledila bo najbrže tudi Francija, ki je izza sklenitve miru demobilizirala le par letnikov svojega vojaštva. Gospodom ne bo kazalo drugega kot priti ponovno do zastarelega zaključka, da sta močna armada in mornarica poglavitno jamstvo za mir. Ko bodo posvetovanja končana, se bodo, kot pcna-vadi. delegati vdeležili raznih zabav. Najbrže bo kje v bližini Washingtona razkazoval mladi Amerikanec svojo novo iznajdbo; kanon, ki nese dvesto milj daleč. Japonec si bo iznajdbo natančno ogledal ter podrobnosti sporočil svojim inženirjem, Anglež bo skoro gotovo kupil patent ter bo proti primerni odškodnini zaupal Francozu skrivnost. Oni, k! razmišljajo o teh zakopanih skrivnostih, izjavljajo, da je zadela smrt te ljudi nepričakovano. Kdo so bili? Zakaj so izginili z zemeljskega površja? Kedaj se je zgodilo to? Niti zgodovina, niti mitologija nam ne nudita za to najmanjše opore. Sledovi njih civilizacije pa so povsem razločno mongolski dočim sledovi poznejših civilizacij slični egipčanskim. Pepel in oglje, ki leži ravno nad njimi, je dovedel raziskovalce na misel, da je ljudi, ki so živeli v or»I dobi, nepričakovano uničil vulkan, ki obdaja dolino. Ali je bil to Popokatepetl, ki še danes pošilja v zrak svoj dim ali pa "Speča ženska", ki še vedno spi? Kdo ve? V zemlji, ki je nato polagoma legla na ' ia pepel in to oglje, je najti sedaj lobanje, a rikakih okostnjakov tar kose lončene posode, ki pa je vsa zlomljena ter je ni mogoče sestaviti zopet skupaj. Domneva se, da je prišla nato doba, ko ni človek več živel tukaj in ko so divje živali blodile tu naokrog sredi bojne vegetacije. Najti je namreč rogove velikih jelenov ter zobove tigrov. t Nato so se zopet pojavili ljudje, veliki, selječi se rodovi s severa. Živali so bile pregnane in bujna rast je bila omejena. Ti novi ljudje so gradili cementna tla za svoje hiše ter polagali ceste. To je bil zadnji narod, ki je izginil v tla Mehike. Tukaj, le tri čevlje pod površino, leže ostanki napredovane azteške civilizacije. Tukaj je najti dekorativno lončeno robo najvišjega reda. Najti je tudi umetno orodje, fino napravljeno iz kosti, šivanke za šivanje pipe za pihanje stekla ter številne druge stvari. Jasno je, da so bil; ta narod Azteki, ki so ustanovili mehiško glavno mesto, takrat imenovano Tenohtitlan, nekako ob pričetku V istem časn bil° P® v New širinajstega stoletja. . |Yorku tudi nad petdeset umorov Kdo pa so bili oni, ki so bili pred njimi, tega ne more nikdo povedati, čeprav imajo Azteki povest o velikem požaru in veliki po-vodnji ter konečnem uričenju dveh velikih narodov. Starinoslovci, kot zgodovinarji in novelisti, pa najdejo pogosto odgovor na taka vprašanja v starem reku: t;Cherchez le femme" (Iščite žensko.) Mogoče najbolj osvetljeno idejo glede teh različnih civilizacij je najti, če se postavi dva ženska kipa dveh različnih civilizacij drug poleg drugega. .. Prva ženska je bila očividno pristašica največje priprostosti, Jsajti njen edini okras je obstajal iz neke čepice na glavi. Ženska, ki je prišla za njo, je imela že bolj umetno frizura in lanec krog vratu, kar znači brez dvoma napredek. Od 4. aprila pa do konca junija je newyorska policija aretirala 6700 oseb, ki so prekršili probibi-cijsko postavo. Zaplenila je nad dvainsedcmdeset tisoč steklenic žganja. S tem pa r.jeno delo še ni bilo končano. Zaplenila je 1488 zabojev žganja, 234 steklenih galon, 60 sodov, 53 stiskalnic, 29 mer za žganje, 10 konj, 7 voz in 2 truka, na katerih se je žganje prevažalo; 5 peči, 3 zavoje, hmelja, 8 kovčegov, 10 zavojev sladkorja 82 kan mleka, 7 žakljev rozin in 5 sodov majše. New York ima približno enajst tisoč policistov, in zgoraj omenjene količine pomenjajo precejšen uspeh. petdeset in vsak dan na stotine tatvin. Policija je aretirala dva ali tri morilce ter peščico tatov. Mož je šel svojo mlado ženo izbirat obleko v veliko trgovino. — To naj vzame — je priporočal prodajalec — to je nekaj krasnega. To govori samo zase. — No, prav veliko ne pove, — je skomignil mož. Prazgodovinska Mehika. Poroča S. Treadwell. Mogoče bo v poznih letih, ki bodo prišla, kopalo v dolini, katero imenujemo sedaj Mehiko, kako človeško bitje v zemljo. Mogoče se bo na dotionem mestu izkopavalo tla za ki-ko moder-r.o podjetje in kopači bodo našli čudne, primitivne predmete: ostanke Fordovega motorja, varnostne britve ali "fountain" peresa. Izkopalo se bo tudi eno okostje ali dva ter kak ragrobni spomenik z i-apisom: Posvečeno .-pominu John Smith, ki je umrl v desetem letu po intervenciji. Oni, ki bodo kopali, se bodo brez dvoma vpraševali, kaj vse to pomenja. Kden njih, modrejši kot drugi, pa bo pregledal te čudne predmete, prečitali napis ter rekel: — Zadeli smo brez dvoma na sledove stare ameriške civilizacije, ki je navalila na Mehiko, mislim, da v dvajsetem stoletju. Vsi ti čudni predmeti značijo primitivno Ameriko, o krteri sem čital in ta nagrobni spomenik dokazuje to. Vi veste, da je imel ta barbarski narod strašno navado, da je pokopaval svoje mrtvo v tla. kjer so gnili ter označil to ostudno mesto s kamenom. Ta kamen ima besedo, ki definitivno določa ntfrod in dobo. Ta beseda je "intervencija". To je amerikaneki izraz za "zavojevanje*'. To se bo mogoče zgodilo nekoč v dolini, katero imenjemo sedaj Mehiko. Danes pa se vrši približno isti prizor na istem mestu. Zgodovina ne pomenja ničesar drugega kot enolično ponavljanje stvari. V dolini Mehike, nekako sedemnajst milj od glavnega mesta, se nahaja kraj, imenovan Atzeapotzlaeo, kjer koplje neki škotski gospod, po imenu William Nevin, dvakrat na teden. Včasih gredo z rjim prijatelji, a pogosto gre tudi sam. Mesto, kjer dela, izgleda kot majhno bojno polje, z zakopi in nasipi. Nobena bitka pa se ne vrši tukaj. To je le bitka, katero vo-jnje stari gospod s preteklostjo. Mr. Ne\ in izkopuje preteklo zgodovino Mehike, zelo preteklo zgodovino. Izkopal je že sledove tret povsem različnih civilizacij, ki leže druga na drugi kot skladi. Kjer koplje on, se nahaja eden najbogatejših arheoloških skladov na svetn. Vsaki pot, kadar koplje, najde majhne starinske kipe »li pa lonfetio posodo. Nikdo pa ne posveča nobene pozornosti njegovemu delovanju. Najbolj izbrane predmete iskanja celega dneva zavije v časopis ter jih odnese domov, dočim pusti ležati ostalo na tleh. Svoje zaklade najde ponavadi v globini dvanajstih do dvajsetih čevljev. Prva stvar, na katero zadene pri kopanju, je zemlja doline. Ta zemlja sega od treh do petnajstih čevljev. V tej zemlji tiči prva zgodovina. Ni treba kopati globoko, da se doseže vse, kar je ostalo od zavojevalnih in seljeČih se Aztekov. Nato pa pride plast peska, manj kot čevelj, pogosto le šest do de«et inčev globoka. Nato pa pride zopet plast zemlje, v kateri je najti nekaj čudnega, neke vrste cementnega tla. To je druga zgodovina. To je doba, katero imenuje Pred-azteško; Nato pride tri do šest čevljev pepela in oglja in zatem najnižja plirnt, ki vključuje pr-mitivno dobo. Čridno, s resnično je, da so predmeti v najnižji plasti, to je najstarejši predmeti, najboljše ohranjeni, očividno rsled izvrstnega materij ala, ki jfb obdaja. V tej'plasti je najti lobanje, lončeno posodo, drage kuhinjske predmete, ki so vsi dobro ohranjeni. Dopisi Sonthview. Pa. |v Clevelandu, Frank Milavec, ki Ker ni nobenega dopisa h napelje stanoval na 1001 E 7] Street naselbine, sem se jaz namenil na- star 54 let. Doma je bil iz Unca pisati par vrstic. |na Notranjskem. V Ameriki je Kar se dela tiče, sploh ne bom j bival 33 let. Eno sestro zapušča nič omenil, ker tukaj ^o premogo-jv Ljubljani, tukaj pa Ženo 5 sirov zaprli pred 14. dnevi. Kdaj bo I nov in 5 hčerk; najmlajši otrok SugoBfatmttaka Ustanovljena 1. 1898 KattfL 3febturfa InkorDorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ffikvri Pred»MTnlk: BtTDOLT PJCRPAN. 933 & l8*Kb St., Gtov^las", O. Podpredsednik: IiOUIS BALANT, Box 106, Pearl Avenue, Loralx, O. Tajnik: JOSEPH PI8HLRH. Ely, Blagajnik: GiGO. L. BRGKICH, EI/, liinp. Blagajnik nelmplafeuUi smrtnln: JOHN MOVBBN, 124 N. 2nd lfi| W. Dulutb, Mian. _ Titwnd rihrmfk! Dr. JOB. T. GBABBK. MS B. Ohio SL, K. Pittrtmrgk, pm. . Matenl edber: MAX KBRZISNIK, Eox 872, Bock Springs, Wto. MOHOR MLADIČ, 2003 So. Lawiadale Are., Chicago, BL FRANK &KRABEO, 4822 WuhlnctoD St., Denver, Col«. Faratad_____ LBONAKD RLABODNEK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 17«, Black Diamond, FRANK ZORICET, «217 St Clair A ve., Cleveland, O. ZdrnioTatal adbor : ? VALENTIN PIRO, B10 Meadow Ave., Rocadala, Jollet, IU.^ PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STEKLE, 404 B. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON OKLARO, 70« Market Street, Waukegan. I1L -Jedflotteo uradno glaeflo: /GLAS NARODA", i i i ■■ i Vbb rtvarl, tikajoče se uradnih calev kakor tudi denarne poiUJa-tvo naj se poffijajo na glavnega tajnika. Vse pri tež. be naj m pošilja na predsednika porotnega od bonu Prošnje u sprejem novih ^ Osnov In bolclSka •pričevala naj se pošilja na vrhovne** zdravnika. Jugoslovanska Katollfika Jeduota ae priporo& vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organiz-c\1e, naj se sglasl tajniku bljlinegn društva J. S. K J. Za ustanovitev novih drultev se pa obrnite na gL tajclka. Novo druStvo se lahko v stanovi ■ 1. Gani ali WMtMm< Naša probibicijska postava je nekaj velikanskega, nekaj slav- niku Trboveljske prcmogokmpne družbe v Zagorju ob Savi so ru- zaeel obratovati, sploh ni nobene-'je 4 leta star. Bil je elan društva V steklenic. ne oziraje se na mu znano Pa ne samo tukaj., sv. Janeza Krst ni ka St. :i7 JSK-T "domaco produkcijo", ki preti večji del v tej okolici dan za dne-j društva Slovenec štev 1 SDZ in de?radil"ati ves »arod v hinavce vom zapirajo rove in mečejo de-!društva Srca Jezusovega. V Anie-lavce na cesto. Ne ozirajo se. kajrican Steel & Wire Co.°je delal 30 bomo jedli in kaiko homo preživeli naše borno življenje. Zato svetujem v=em rojakom, da ne hodite sem za delom, ker ga sploh ni. Po mojem mnenju je najboljše, da vsak stoji na svojem mestu, dokler se razmere ne izboljšajo. Kakor po drugih naselbinah, so tudi tukajšnji naši rojaki m( . ............^ a sploh, kdor more delo dohiti, Si'praznuje mesto ClevelanT l^le-T-za delom, pa povsod je taka mi- nico svojega obstanka Oh tej pri zerna, da ni vredno omeniti. Ta- liki so bile pozvane vse narodno- let. Ranjki je bil jako delaven na društvenem polju, .priljubljen povsod in imel mnogo prijateljev. Naj v miru počiva! Poročno dovoljenje sta dobila Frank J. Pleml, star 21 let, 14701 Thames Ave., in Frances C. Sile 20 let. Obilv sreče! V dnevih od 25. do 29. julija ko se je napotil tudi naš rojak J. Antončic, dolbro poznan v Greens-burgu in okolici., tjakaj za delom in ker ga je dobil, si je kupil hišo v bližini Greensburga, v Havden-ville. Kakor hitro bo vse uredil, se bo preselil v svojo lastno domačijo. Želimo mu velik uspeh. Kakor vse izgleda, ne bo te ki "ize konec. Demokracija se je prelevila v avtoikracijo. Svobodo, ki so jo nam obetali, imamo, .namreč. da bo vsak brez vseh sredstev svoibodhio od glada umiral; Da se moj dopis .preveč ne razširi, bom končal, pozdravljajoč vse čitatelje in eitateljice tega li-!*tat listu pa želim veliko uspeha. Naročnik. Cleveland, Ohio. Dne 7. julija je umrl eden naj-sfafejših slovenskih naseljencev sti, ki bivajo v Clevelandu in so pripomogle k napredku mesta, da se vdeieže slavnosti in pokažejo nekaj karakteričnega v/, njih življenja, zgodovine, šeg in običajev. CehoslovaJd bodo predstavljali osvobodi hi e boje za neodvisnost. Kar se tiče Slovencev in Hrvatov, je bilo sklenjeno, da mi nastopimo s petjem, ki je najbolj karakteristično za naš. narod. Redko-kdaj je prilika, da pride naša pesem v najširši javnosti v pošte v. J>ne 29. julija je ta prilika. V! TVade parku, kjer se vprizori o-gromna ljudska slavnost, bo navzočih najmanj 200,000 Ameri-kancev in tem bo dana prilika, da čujejo našo krasno pesem. Sklenjeno je, da se zapoje "Jadransko morje" in "Slovenac i Hrvat", razen ako pevci, ko se zberejo, kaj drugače ukrenejo 22. julija. k Slovenije. Smrtna kosa. Umrla je v Kranju, kamor so jo prepeljali, da prej okreva, gospa Ivanka Franchetti, soproga 'ljubljanskega uglednega meščana, občinskega svetnika in načelnika deželne zveze obrtnih zadrug, En-gelberta Franchettija. Pokojnica je bila dobra soproga in mati, priljubljena in spoštovana v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva ter zavedna Sloveka, ki je vseh sedem otrok vzgojila v narodnem in naprednem duhu. Vsled pre-obilega dela v hišnem gospodarstvu ni sodelovala aktivno v javnosti, udeleževala pa se je rada pri vseh narodnih prireditvah, zlasti ji je bil pri srcu mladi ženski sokolsiki naraščaj, katerega vodi z vso požrtvovalnostjo njena hčerka Magda. Brezsrčna mati Mlada, lSlctho dekle Marija Marije Žpftkar in otroka, dva tedna staro deklico, pustila tam na pragu. Nato je izginila iz vasi brez vsakega sledu. Marija Pešec je prišla iz Zagrefoa. Nočni napad in pretep. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali delavca Franceta Malnar-ja iz Trate pri Kočevju, ker ga je ponoči napadel Ma/tija Šafar iz Srednje vasi ter ga z nožem težko raiiil v prša. Tajna prostitucija v Ljubljani je zelo razširjena. Policija je aretirala' več tajnih prostitutk. Nesreča v kurilnici južne železnice Kijučavničarski mojster Ivan Slanovec je v kuribiiei južne železnice v Ljuibljani pribijal pri dimnilm Velika konjska tatvina. nega. Predno bo pa čisto na svo- da,-jfnapravili dinamilnT m»Cjt'ki ^^ f™ jem mestu, bo potreba napraviti |je predčasno eksplmliral. VsU><\ % 1 ^ ! ' iz vseh stoprocentnih Amerikan- te eksplozije je bil težko poško-!^ m ^ cev stoprocentne špijone. Ido van rudarski delava kletni1 *k°l,| V. % l«'"^, so odpeljali » , i> i 11* i i - * ni i■ - pesestmku Francet u Dc-bevcu dva „ r . .. . h f jjUka'1Z T01!110 Pn »nlatla konja, vredna :i0.000 K. in Konfiseirah so ze za miljone in J" ob Savi Lksplozga mu je I»o-| Mlici Kl.;U[jj Dtf T(mi tuJi . miljone dolarjev opojnih pijač, '»kodovala obe oces., tako da so ga« kon } vm|na ^(>(H)f, K Tatvino Na mesto vsake zaplenjene stekle- morali takoj odpeljati v ljubljan-;pa i-111S5.Ul in še tisto — ž«*ania nt. stoni not ali '-^ko javno bolnišnico, kjer so «jai,w - • t r i - ^^uiijd, [jtA siopi per an sesi. - ' , iJioe se je pričelo po orožnikih in ■ • • - '»prejeli na očesnem oddelku. ----1,11 • t . , - jaoiinn-mili zasledovanje tatov, ki liru err »1; j I i konje po n:ce In kakšna je njena financijal-na stran? Zlata poroka. j so v divjem Dne G. junija sta praznovala na ^ b*e.gunj.skili in .planinskih gozdo- korowki 1 Seli Simeu Svetina, de- t;i , , ■ 1 . ... . , .... 1 J inotapci. vu lavec pri Kranjski industrijski' • , , ,, 1 v. • , ... . J nji- popustih tirnzbi na Jesenicah, m njegova! žena Lucija -~>0letn ii-o svoje j)oro V New Yorku je sodišče, ki se ke. Svotina je bil nad štirideslt peča samo s suhimi slučaji. V enem ttdnu so bili vsi obtoženi kaznovani samo za osemsto dolarjev. Da je dobila država teh osem stota- kov, je morala plačati sodnikom ii šribarjem deset tisoč dolarjev plače. Kdor zna, pa zna! * * • Nekdo, ki ni še nikdar videl slona, je v zverinjaku začuden ob-slal pred to veliko živaljo. Gledal jo je od vseh strani, pa ni mojrel dognati, kje je njen začetek in konec. Ustvaril si je pa sam svojo sod- let rudar pri omenjeni družbi. Grad Hasberg pri Planini oin?n>> so jih skoro dohiteli. li se ra.d| ^»tiji. Vsi so znani tatovi in vlo-izselil iz .Jugoslavije v Postojno. \mi,ci- •N,;l kolodvoni so čakali na Ponujal je pred kratkim pošto ju-jvlak- Zapazili so, da so k vlaku skemu trgovcu J. v zamenjavo'pi-iltlopili tovorni voz, poln usnja, •svoje posestvo in 2.001UM.MJ kron. j Tovarnar Fr;me Knaflič iz Šmart-kar pa je trgovec odbil. j nega pri Litiji je proti Ljubljani poshd 4 velike bale usnja na raz- Strašen zločin v Slov. goricah. lic trgovce. Kokovnjači so se vo- Na pustni večer je v gostilni pri /ili Proti Zalogu v osebnem vlaku. Cehu v Selcih na Zavihu pri Sv.;Z!1>'"OVJI,i bliskovito drzen 11a-Lenartu popival llfletni Ambrož za izpraznjenje v(»za. Krepki Malek s svojo ljubico Antonijo;"1 vitki Rudolf Oosiiiičar je sto- Murko, Oclšel je iz gostilne, česjl''1 ^ vozu. odprl zaprti vnz. sto- j( na bo ter je pripovedoval prijate-ida mora večerjat, toda šel je v Pi! 1,01,1 '» T!,etl llltro v°žnj ljem, da je slcn žival, ki si tlači z{Brandstetterjevo hišo k 181etni P1'0^1 (>(i Laz do Zaloga metal bale repom zemlje v zadnjo plat. V muzeju so trije najznačilnejši kipi: "Zmaga", "Svoboda" ia "Trpljenje". Prva dva kipa predstavljata ženski, tretji je pa v možkem izražen. Zakonskemu možu ni to nič ne-lazumljivega. * * * Možak je naročil zdravilno vino zoper revmatizem. Izpil je celo steklenieo, Prodajalec mu je pisal, če hoče še par steklenic. Možakov odgovor se je glasil: Hvala lepa, imam rajši revmatizem kot pa vaše vino. * • • Dva profesijonalna pretepača sta prejela pol miljona dolarjev samo zato, ker sta v eni minuti drug drugemu razbijala čeljusti. * * • Rebro je dragocenejše kot pa čeljust. Bog ve, koliko je dobil predsednik sanitetnega odbora neke slovenske Jednote, ki je v pretepu v par minutah par reber polomil? ta. Kamenje mu je alomilo desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v javno bolnišnico. pločevina«* okrilnik jsiunin, iomnu upkic .Marija Med delom pa so je drirmik. ki je iavKa 31 arija smoaič iz Ketja pn sivo posiaio vse njegove sukc. Pešec je prišla v vas Dmovo ipn^nl pri temelju raajpokan, podrl in Trbovljah težke poškodbe. V rovu'Proti Simančiču je uvedena obšir-Kmkem ter v naročju nosila malo je težko poškodoval ključavničar- jo je podsola težka plast zemlje'na preiskava zaradi velikih pone-dete. Vstopila je v hiio pocestnice skega pomočnika Viljema Marol- in ji zlomila hrbtenico. — V rud- verb. Uspel preiskave š Nesreča v trboveljskem nidnikn. V rudnikih Trboveljske premo-gokopne družbe so v zadnjem času zelo Številne nesreče in nezgode. V trboveljskem rudniku je dobila 181etna samska rudniška de- ^^...j....— . „,.j-lavka Marija Smodič iz Retja pri s tvo poslalo vse njegove slike. Mariji, s katero je imel preje raz-|ven na Pr°g°- Tovariša sta prav merje. Brezveotnež se je zbal, da 1>0 kini'inatografsko s motri la to bi imel biti oče in je šel zato s! početje in z vpeljem odobravala. namenom v Brandstetter-jV Zalogu so izstopili in odšli na 1'fijui ponj.......• " kjer jo je spolno ra 4'-r,r»r' K v fKl5kod- ato zadušil z njenim j ni.no- T>r<"1 P"1;^'1"11 sodi^f.m v 'Ljubljani so bili (»bsojeni: Rudolf Gostinčai' na 5 pomagača Fr. Kožuh in Fr. Tome pa na 2 leti težke ječe. Pri odmeri kazni zadnjima dvema se j«* vpoštevaia njiju sedanja 5mesečna kazen. slabim jev Marija gost 011 "Tri smreke zlorabil in nat robcem. Mrtvo je nato vrgel v mlako ter se vrnil mirno.v ^stilno, kjer je popival s svojo drugo ljubico do 4. •zjutraj. S .seboj je prinesel okoli 140 kron, ki so jih pogrešali pri umorjeni. Morilec prizna svoje dejanje. KdravnLški izvedenci so izjavili, da je morilec duševno sicer manj vreden, toda odgovoren za svoja dejanja. Porotniki so potrdili glavna vprašanja na umor, zanikali pa so vprašanje na duševno zmedenost, na-Kar je bil mladi cinični morilec obsojen na devet let težke ječe, ker še ni star 20 let. Zagoneten slučaj. Svojec a mi o so listi javili, da je v Beogradu na 'zagoneten način izginil poštnoambulai^gt uradnik oficijant Ivan SimoiflS. rodom Ljubljančan, ki je vozii ambulan-co Ljubijana-Beograd. Govorili so, da je postal žrtev zločrnsrtte roke. Nekateri so v svoji bujni fantaziji znali ta?koj na ta dogodek nanizati grozne stvari. Sedaj javljajo, da se Ivan Simončič nahaja v beogradskih zaiporih. Beograd-ska policija je uvedla postopanje glede njegove identifikacije in je ljubljansko »policijsko ravnatelj- pone še ni znan. HE9QSS3&E9 0S5S3SSS9B2S2I ADVERTISEMENTS. Beseda ženskam. Nikar ne tehtajte svojega zdravja z zanemarjenjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite ci svojega le-karja S everas Regulator (Severjev Regulator). Ta regulator je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. kf so jim podvržene ženske. Cena (1.25. Na prodaj po vseh lekarnah. . F. S£V'EF:A CO. CEDAR RAPIDS, IOWA H. S. Dickey, major inteligenčnega departmenta Združenih držav je objavil presenetljivo trditev, da so razmere v Putumayo gumijevem okraju vsled pomanjkanju kontrole, povzročene od vojne, prav tako slabe kot so bile ob času, ko je pred devetimi leti Sir Soger Casement objavil svoja razkritja, ki so presenetila celi svet. Major, ki je obiskal New York na počitnicah, in ki je prišel U rudarskih središč v Peni, Ekvadorju in Braziliji, pozna Južno Ame-r*ko natančno, kajti /ivel je tam .skoro četrt stoletja ter prekoračil ta kontinent od Pacifika pa do Atlantika peš in na muli. — Ravnokar sem se vrnil iz Putumayo okraja, _ je pričel, _ kjer sem govoril s par ducati domačinov, ki so ravnokar ušli. Pripovedovali so mi, da je to isti .strašni prostor, kot je bil nekdaj. Vsi, s katerimi sem govoril, >o mi pokazali znamenja udarcev z biči na svojih hrbtih in to mi je zadostovalo. Sestal pa sem se tudi z belimi ljudmi, ki no mi pripovedovali o istih grozovitostili, ker so bili odpuščeni od Peruvian Amazon kompanije. Ta kotnpauija dejanski obvladuje obširni Putumayo gumijev o-kraj, ki leži v dolinah Putumayo, Oaqueta in Amazonske reke. čeprav je nominalno pud kontrolo republike Peru. Ozrimo se nekoliko nazaj na zgodovino te kompanije. — Leta 1fK)M sem bil j*z v tem okraju. Ker sem zdravnik, sem 1 il dragocen za Peruvian Amazon kompanijo in .sprejeli so me kot zdravniškega uradnika V E1 Eneanto sem našel, kaj se je zgodilo pred no sem prišel jaz. Huitotos, domači Indijanci, so bili prisiljeni nabirati surovi guinij pod poveljstvom Hernandez* in tieer prvič leta Hernandez je bil velikanski mulat, n*>ke vrste kralj, pod katerim je delalo na tiso.-e domačinov, kojih žene je jemal. Počasi pa so prišli nadaljni Colombijci v okraj. Hernandez je bil umorjen. V Vutnmavo sem čnl, kako je bil sedemkrat ustreljen v hrbet ter še skušal prijeti za puško. Bil je velikanski človek, bandit, tat. morilec, ki je u bežal iz Colombije, da ne pade postavi v roke. Nato pa je prišel v okraju neki(kaže krivce peruvijskim oblastim. — Jaz sem spremljal Sir Case-nienta na tem potovanju kot njegov tolmač, — je rekel major Dickey. — Potovala sva skupaj ter sc posluževala iste kabine skozi kupčije z -um i jem ter je kmalu jtri mesece. On je bil velik čudak, izplačal tovariše. Dobili so ve- Noč in dan se je pritoževal nad like svote za svoje deleže, po pet- krivičnostjo Anglije napram Irski drset in šestdeset tisoč dolarjev, jter rekel, da fovraži vse Angleže. Vsi so odšli v Pariz ter zapravili Ko smo zapustili Peru. ob izlivu premoženje ženskami in pijačo Amazonske reke. je snel svoje čev-t»r umrli, z izjemo enega, v rev-jljt in nogavice, čeprav so bile žen-šeini in bolezni. ,ske na krovu ter Sel bos v obed- Araua in njegovi bratje so sma- nieo. Rekel j? da mn je vroče v trali za potrebno dobiti angleški uoge. Bil je v resnici čudak, carter, da se zavarujejo proti Co-j — Zločinci, ki so bili informira-Icmbiji, ki je zahtevala zase Putu-ittayo okraj. Na ta način je bila ustanovljena Peruvian Amazon družba in nesramno izkoriščanje domačinov se je vršilo naprej kot pod Hemandczom Sistem obstaja v naslednjem: — Vsak Indijanec mora prinesti ruvijeem. čeprav je še danes da-vsaki dan gotovo število kil suro-(nes dosti Angležev, ki so delni-vega gumija. On naseka gumijeva čarji te družbe. Družba se nahaia drevesa s sekiro in gumij priteče sedaj skoro popolnoma v rokah počasi ven. T.iko nabira polagoma Pcruvijcev ter je likvidirala gumij. katerega poveže v sveženj.j Qči celega sveta so bile obrnje-Ta svc/.nj pOtUM k kakemu po- Ilf M Pl:tuilli;vo okraj in t - ,0 toku, izpere gumij ler ga zgnete - - Boj proti draginji v Trstu. Zadnje dneve se je vršil v Trstu oster boj prutki previsokim cenam. Naperjen je v prvi vrsti proti na Podatki go^M statistike r Stovnriji. Inženir Sivic je priobčil pod ... , . . gornjim naslovom v " Jugosloven- vijaleeiu cen. ki so povzročili, da , • - - -t T - i .. ,. . J ski Sumi zanimiv članek, iz ka- TT Rožič viomačenv Ameriki. Z Goriškega. V Novakih na Cerkljanskem je bila 6. junija velika nevihta, ki je napravila ogromno škodo. V Gorenjih Novakih je toča pobila vse pvljske pridelke. Voda je b-fla tako narasla, da je odnesla celo jezove, natpravljene za žage in mline. Nekemu posestniku na koncu l^oga je voda odtrgala pol hiše. Oni ( erkljani, ki so bili zaradi upora uk len j eni odpeljani Go-rieo, so še zadeva je oblasti v Trstu, kjer se zavlačuje zniževali cene" kmetijskim pridel-iteh l,odatkwv davčni in evidenčni j Več kot petdeset odstotkov slad-na dolgo. Našim fantom so bili fcom fašisti To je bUo divjanja' '!uradi zemlja rinskega katastra ni- korja, in v nekaterih slučajih več Dne 13. junija zjutraj so čakali na^f^ili zaradi neurejenih mej ko£ 22 odstotkov proteina. parnike iz provice. Fašisti so stailiV k"llk»r Je 1,110 — To je eno najbolj koncentri- v močnih skupinah, ko pa so pri- obrali podatke ranill živil Ba svetu. - Najnovej- Najnovejša stvar v južni Californiji je rožič (angleški Carob). Rožič se opisuje kot hrano, sadež in oreh. Imenujejo ga tudi — St. Johns bread. Rožič je tako star je gospodarsko življenje v Trstu J"1 • '-'"^l' 1JF- "" kot človek in dobro znan po celi " iterega posnemamo nekoliko zani- „ . , . , . , ze nezno.sno. \ si. ki hočejo uspe-! - -i - * -- . i Evropi, docim je v zapadm hemi- , . ...... J. . *y t mi v ill informacij o stanju, pnpad- - ' , v «»en boj proti draginji, izvajajo, da .. - ... V , -sferi popolnoma nov. . . , , - ' ;nosti in velikosti gozdniii pose- „ \ \ ... treba pritisniti navadol m ne na- . ... Znanstveniki so eksperimentlra- 1T1 , . jstev v Sloveniji. s? . - . ... , vzgor. Udarec mora biti naperjen . li z rožičem v južni Californiji ter tako, da se z znižanjem cen ne zni- statistika glede stanja prišli do prepričanja, da je tukaj žajo tudi delavke plače, kajti po-!go*dov * Je v popolnoma doma. Rožiče, ki so vedno v zaporih. Vsa tcm bibili zopet ta.nij kjer so hm\Prvi vrsti na podatke zemljami- zrasl iv Californiji, se je analizi- baje predložena višji ;poprej. Poroča se o tem, kako soj^* Za .leto ralo ter pronašlo, da vsebujejo zniževali cene kmetijskim pridelkom fašisti.. To je bilo divjanja!! Peruvijec, po imenu Arana. z ru-n om in Colombijci so se vsi zadolžili pri tem, ko jim jc prodajal žganje. |>a si zagotovi plačilo teh dolgov, se je pričel vdeleževati in vnaprej, so zbežali in celo potovanje je bi!o brezuspešno. — Vsled poročila Casement a so angleški ravnatelji družbe, med katerimi je bilo dosti odličnih mož. odložili svoja mesta kot ravnatelji. Veliko delnic se je proda! Pe- nje domačinov je prenehalo do go-tovega obsega t?a „ v obliko smodke. Te s<* imenuje Putumayo Tails (Putuinavo j-epo- . • • , * • — -\ato pa je prišla svetovna vO V iiasi deželi se jdi rabi pri - „ ' ' ,UMWI • , , , , , , , Aojiia. Putumayo okraj je bil po- izdelovanju jjvtomobilskih obro- . . * 4 1 n, - . za bi jen in stvari so postale zopet cev. To je gu.nij eenene vrste. , , , , . F , » tako slabe kot so bile. Peruvian Iz lega ali «.r.e«ra vzroka, mogoče1 * , ... . , . .. . » . Amazon kompanije radi bolezni an umueenosti pa lil- j dijanec ne more nabrati vedno določene množine gumija. To se pogosto zgodi. V takem slučaju se mu odvzame vse racije in stradati mora, ker nima nobene prilike, da bi si kdaj pridelal. Nato je bil zopet poslan ven. (*e se je zopet vrnil brez primerne množine gumija, so ga pretepli z bičem, napravljenim iz kože tapirja. Jaz sem videl taka bičanja. <^e je zbežal in so ga ujeli, so ga postavili k drevesu ter ustreiili. Včasih, da se napravi na Indijance večji utis, se jih je ustrelilo po par naenkrat. Beli možje so jemali indijanske žene. Oe je kak Indijanec protestiral proti temu so ga pretepli. Če je še sitnaril, so ga odvedli v džnngljo in ustrelili. Indijanci, po naravi monogami. so postali poli-gamisti pod pohujšuj oči m upli-vom belih ter pričeli jemati kar po tri žene. Pri tem je major prenehal, da razpravlja o poročilu Sir Case-menta, ki je bil kot znano obešen v London, kjer se je vdeležil ponesrečen irske revolucije v Du-blinu pred petimi leti.) Casement je pisali med drugimi stvarmi tudi naslednje; — V letih od 1900 do 1912 je bilo nabranih dvanajst tisoč ton gumija za ceno trideset tisoč domačih življenj in njih kosti so delale gotova mesta v gozdu kot bojna polja. Njegova razkritja so ustvarila velikansko senzacijo. Sir Edvard Grey, takratni angleški minister zunanje zadeve, je zahteval ta-jo akcijo od strani kompanije ter poslal Casementa v ozemlje je zopet priče-meriti svoje domačine. Izstradalo se jih je do smrti ter bičalo. — Povdali sa mi, da ni položaj glede hrane tako slab kot je bil preje. Domačini imajo dosti časa. da obdelujejo polja ter vsled tega ne pride do epidemij lakote, tekom katerih je preje pomrlo na tisoče ljudi. Tega izboljšanja pa ni bilo priplavati rahločutnosti kompanije. temveč nizkim cenam gumija in iz tega izvirajočemu zastalemu pobiranju gumija. Kakor-hitro pa bo postalo povpraševanje po gumiju večje, se bo zopet uveljavilo sistem bičanja in streljanja domačinov, kot je obstajal v U tih 1900 do 1912. Estonska in ruska zunanja trgovina. Tekom zadnjega časa se je ruska zunanja trgovina preko baltiških držav, Letske in Estonske, precej razvila. Da-siravno ni ruski tranzit bogve kako velik, vendar precej vpliva na gospodarsko življenje teh in drirgih obrn/bnih držav. Največjo korist od vseh teh držav pa ima Estonska, ki je kot prva država sklenila formelni mir z Rusijo. Trgovina sovjetske Ru sije preko Revala je posebno živahna. V prvi vrsti pride seveda uvoz v Rusijo v potrtev. Tako se je meseca marca preko Revala u-vožilo v Rusijo 952 vagonov raznega blaga, v katerem pa niao vštPta razna živila, katerih se je tudi precej uvozilo preko Rcvaila. Povpre-'mo se uvozi dnpvno preko Revala okoli 150 vagonov za Rusijo. Meseca marca je začela Rusija tudi izvažati, zlateti v Anglijo, in sicer največ lan ki zlato, so razprostrli po tleh slovensko zastavo in so zahtevali od njih, da llaj jo poteptajo. Tega seveda niso storili. Na cesti čez Preval jc bil napaden Avgust Kuljat. Zgodilo se je to popoldne okoli ene ure. Dva l<:ško govoreča človeka sta ga ustavila, edeu mu je nastavil revolver na prsi, drugi pa mu jc pretakal žeipe in vzel denar. Potem sta roparja zbežala. Na takih napadih pri belem dnevu je zasedeno ozemlje silno bogato. — Iz Šte-verjana poročajo, da je ponoči neki »lovek potrkal na okno barake, v kateri prebivata Antonija in Jxstina Vogrič, mati in hči. Zbil je okno in z revolverjem v roki zahteval, naj mu dasta denar. Ko sta rekli, da nimata ničesar, je prišel skozi okno v barako, zunaj pa sta stala dva njegova tovariša, ;kj baraki je vse prebrskal iu ko ni nič našel, so vsi trije napadalci kmalu zginili. Nato so v (Jorici aretirali Perkota. ki je bil glavni liaipadulcc. Civilni koinisarijat v Sežani je razglasil glede koncesije za krčme, da je za potrebo konsuma v ADVERTISEMENTS. šle ladje, kmetje, katerih je bilo!,la1Za1hteVO ™in;stra 23 S**1« ši pridelek Californije. — Tako se rudnike gozdarski organi. danes govori v južni Californiji o Iz tabele, ki nam predočuje pre-'rožiču. Vse se zanima za ta pred-! gled gozdov in posestveno raz- met in vsak teden se vrše v Los' mer je, je razvidno, da znaša v 21 Angeles predavanja, na katerih j r>ol5tir*nih rwlrr»-_i iili ..„1,. _________t- ___ t - - ■ . . I mnogo manj nego prejšnji dan, niso hoteli stopiti na koptio, doki else ne izpolni njihova zahteva, da se vrse v se fašisti odstranijo. Enako se jel"1"^- J-7 ua znaša v 21 Angeles predavanja, na k i«,i, ;Polltl^n»h okrajih Slovenije celo- razpravljajo možje, ki preiskujejo kupna površina gozdov 677,686 ha.! celo zadevo, o številnih uporabah Od teh odpade na državne gozdo- rožiča. ve 1764 ha, na verski zaklad 1?» ti-| Rožiče pridelujejo danes v veli-soc 333 ha, na občme in podobčine kem obsegu na otokih Sredozem-o725 ha, na dežele in okraje 276'skega morja ter v deželah, ki meje ha in ravno toliko na druge javne na to morje. Glasi se, da predstav /godilo na železniških postajah. Postavljeno je bilo na obrežju kakor tudi na postajah precejšnje ištevilo redarjev. Fašisti so se u-maknili proti trgu in tam čakali, da se začne običajna prOGaja. Neki zastopnik občine je nagovoril kmete, zagotavljajoč jih, da se jim ne bo nič hudega zgodilo, da občina pripravlja nov cenilnik za vse pridelke, da naj upoštevajo sedanje težke gospodarske razmere in tem primerno prodajajo odslej razne pridelke. Kmetje so bili s tem precej zadovoljni in so prodali prekupčevalkam svoje stvari po znatno znižanih cenah. Na tr je prihitelo vse polno žensk, misleč, da bo vse tako poceni kakor prejšnji dan. Na trgu Pent e ros so je prišlo do prepira meti fašis*ti in prodajalkami, ker so fašisti zahtevali., da morajo prodajalke »e Us toasted *. ILmi POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. Predno se podamo na široko morje, pozdravimo vse prijatelje vol-i«;!« j - v ---,---' —*-------- in znance v Pueblo. Colo., p0. Hvala tudi vsem onim, ki so ha, na hdejkonnse odpade 3b,bb9 poginila od lakote. V modernih Las spremili na kolodvor Xa svi-ha m ostanek o«0,458 ha na zaseb-jčasih pa se jc vporabilo rožič kot denje v Jugoslaviji! - Anion Za- - . Jtcmelino racij° za Prehrano eelih1 krajšek z družino. Od celokupne povnsme 15,922 armad. * * kvadratnih kilometrov je 15,2161 Nekaj romantičnega je na tem lil 1 ] JI- - ----- .1 » U..IUUV.VUVQU J V- HO IVI«. cenah ]>rejšne- uvedlo v ure in po vsej pravici vazui čini-[na, kar se jih je kdaj rekoč v llaro<^neni in državnem go- Združene države. ispodai-stvu. { Ne potrebiijc namreč nikakega Velikost gozdnih posestev posa- namakanja, čiščenja, gnojenja ali 11 nežnih ]>osestnikov je v Sloveniji cepljenja. Primerno vsajen ima Predno se podani na široko morje, pozdravljam rojake sirom A-merike, posebno Karola škulj in njegovo družino. Franka Tamko. 'Johna Tanko ter Antona Marin-šek in njegovo ženo. Leka hvala vsem, ki so me spremili na kolodvor. Z Bogom! — John Petek, doma iz Nemške vasi. * ♦ * Predno se podam ua široko morje. pozdravim svojega tovariša Štefana Prelog in vse one, ki so me spremili na postajo. Lepa jim hvala Z Bogom! — Maigdalena besede zaman. Fašisti so nadalje^(zemljiški posestnik ima — kvzem-i nadlegovali pre kupčev al ke. ki sol^^ nekatere dele Prekmurja in po-| Oni, ki skušajo razširiti to indu-vse grlo, da zapusti jo Isamcznih oklaj^v (na primer Brc- »trijo v južni Californiji, so dobi- po eno ali več katastra!-;1- najboljše mladike, kar jih je kričale na trg. ako ne bo miru. Nato so pr»li'zu"e' Rešimo Trst!" Tako kliče "Era Nuova'?, ki meče na vlado, posebno pa na zu-|tam še precej prerekanja, ali bla- ooitauja jro, ki ga je bilo malo, je bilo kina-^"1^ lu razprodano. Ako tako nadaljevali, bo kmalu n>razm. nanjega ministra bridka adi beogradskega dogovora glede reškega pristanišča. Izvaja, da se italjanska vlada ni znala braniti in vpraša celo: Morda je pa conte Sforza hotel to pogubo? Na-svetuje vse polno raznih ukrepov in meni, da glavna rešitev za Trst liči v svobodni luki. Sicer je po-ruba Ti-sta gotova! — Trst se more rešiti v glavnem le s korenito spremembo italjanske politike napram .Jugoslaviji, kar je l)ilo že stokrat j»ovedano. Ali o taki spremembi nočejo glavni zastopniki Trsta nič slišati. Pogubo l^rsta pa pripravljajo v glavnem fašisti. trije oddelki kraljevskih straž, ki nih *°zdnih parcel različne vel i- .mogoče dobiti. Vec stotisoc izbra-so odstranili fašiste.. Bilo je tupa- ko*tL Gozdi in solastnikov^^ mladih dreves je sedaj na raz- tam še nreeei nr^l^n, »ii manjšega obsega. Samo dve za-;Pola?°- Žensk i drevesa je treba o- drugi imata nad 1000 ha velike lotiti, ločiti od možkih, kajti sled-bodo fašisti;^ozdove' velika večina gozdnih nia ne rodijo nikakega sadu. tržaški tr«ilastnikov — zadrug (23 po števi-| Če računamo, da se lahko prid®-lu) — ima gozdove v velikosti od.l'1 petnajst ton na aker ter vzame-50 do 100 ha. |m« najnižjo tržno ceno petdea3- Gozdovi privatnih lastnikov pa1^1' dolarjev za tono, je pričakovn-, ! imajo sledečo velikost: nad 1000 bo, Prinesel vsak aker po - Frstu ^ blh Pred volitvami hektkrov velik„ ^Kzdove ima sa- na leto- Clstl d°bicek bo zna- Osemnajst komunistov izpuščenih. aretirali okoli 50 komunistov vodom odkritja zaloge bomb. P^ j mo 26 posestnikov, od 500 do 1000 ha samo 22, od 400 do 500 ha sa- teh 50 komunistov so sedaj izim- jno 6 od :m d<( m ba u (>d 20f) t^tili 18, ker je preiskava dognala, da so povsem nedolžni. Iz Šibenika. Italjani so razširjali vesti, bodo Jugosloveni takoj, ko odidejo italjanske okupacijske čete, napadli v Sibeniku ostale italjanske družine. Okrajni glavar Per-kovic je i-ad.i tega obiskal italjan* skega konztila Roka v Zadru ter mu izjavil, da se nobenemu Italja-liu v Šibeniku ne bo niti las skrivil. Nagel odkod nekaterih Ltalja-nov je zato naravnost žalitev za Jugoslovene, ki so civiliziran narod in niso napram Italjanom storili ničesar, kar bi opravičevalo take vznemirljive vesti. Italjan-skih družin je ostalo v Šibeniku samo pet, vse druge so odšle. Z juroslovenskimi poslanci ▼ rimski zbornici se pridno bavijo razni italjanski listi. Tržaški "Lavoratore" meni, da bodo jugoslovenski poslanci v Rimu zasledovali politiko,, kakor-šuo so zasledovali italjacmsdri narodni poslanci na Dunaju. ' Naši poslanci so že zdavnaj izjavili, da bo cilj njihovega delovanja ta, da pride naše ljudstvo do vseh svojih pravic v političnem in gospodarskem oziru. Nikakor pa se ne bodo naši poslanci v Rimu ofbnaeali tako, kakor so se svoj čas i tal j an-ski poslanci v dunajski zbornici. Ti so v Trstu tulili kakor besni volkovi, na Dunaju pa so ibfli krotka jagnjeta, ki so glasovali za vse, tudi za kredite in vojne naprave proti Italiji. Naši pttdanei pa bodo svojim nalogmin dosledni doma, kakor v Rimu. Gospodarski položaj Rusije. List "Berlingske Tidende*' javlja iz Helsingforsa: Voditelj finskega trgovinskega odposdanstva, da ki se je pred kratkim vrnilo iz Rusije, ravnatelj Hevilainen je izjavil časnikarjem, da je Rusija v Petrogradu in v Moskvi nakopičila mnogo izvoznega blaga, zlasti . konopelj, usnja, kož in konjske!skve (okr(^° 677,600 ha), ostane žime. To blago je še predvojno. n*m 480,600 ha, torej 70.9 šal nekako $700, kajti treba se je spomniti, da ne potrebuje to drevo skoro nikake oskrbe. do :j00 ha 51, od 100 do 200 ha 122< R°Žif' Mj* jih.use.daj ™P°rti-in od 50 do 100 ha pa 261 posest-V ^ih^o v sodih nikov. Zato pa obsegajo gozdovi onih 26 posestnikov (ki iinajo nad 1000 ha") nad S3,000 ha. onih 22 posestnikov (od 500 do 1000 ha) 15,750 ha, medtem ko im& 122 posestnikov (od 100 do 200 ha) samo nad 17.000 in 261 posestnikov (od 50 do 100 ha) samo 16,793 ha. Ako odštejemo izkazana posestva nad 50 ha (skupaj okroglo 197,000 hektarov) od celotne gozdne plo- po 400 funtov. ESS IMSIMS11S2& no se podam na široko morje, pozdravim vs*e moje prijatelje, ki so me spremili na kolodvor. Lepa jim hvala. Z Bogom! — Flori jan Safranič. SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik 'soba 102 Bakewell Bltlg., Pittsburgh, Pa. ?•(•! Pmbm4 b Gn.il 5t». N*»proti C*«rtm Izdelul* raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave in prošnle za dobavo svolcev Iz stareaa krala. Pre-Ukuie lastninsko pravico remlllšč tu In v starem kralu. poeredule ir tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini. Izdeluje prevode Iz Hoven&člne na analoikl Jezik, ali obratno, tolmači na SOdntJi ali pri kompenzacijskih razora, vab In dalo vsakovrstne Informacije zastonj. Cene nizke, delo točno in pravilno. NIK V ZDB. DRŽAVAH. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. V Rusiji se izvrši le malo zasebnega dela. V Petrogradu onemogoča velikansko pomanjkanje kruha vsako industrijsko delo. U-kinjenje prepovedi za privatno trgovino je ustvarilo olajšave. Sovjetska vlada je oprostila male tovarne, ki imajo do 30 delavcev; te tvomiee nadaljujejo delo na svoj račun. Prometne razmere so se malo izboljšale. Med Petrogradom in Moskvo vozijo zopet redno vlaki. V Moskvi vabuja pozornost izredno živahni promet z avtomobili. Tam iii nič manj kakor 15,000 avtomobilov za zasebni promet. Mesto dela žalosten vtis. Izvozno blago se mora pri odpošiljat vi v inozemstvo plačati v valuti dotič-n«r dežele ali pa v zlatu. blago poplavlja Belgijo in Španijo. Nemiko Španijo Nemčija je izvo:- v.- ... -iMr > NARODA, 12. JUL. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. » A >S ? B • ^ Francoski spisal Smile Gaborau. — Za O. N. priredil O. P. 34 liste in jutri bom vzel tvoje zadeve v svoje roke, kajti to razumem. Ne vem- natančno kako stojiš, a nekaj se bo dalo rešiti iz poloma. Imam denar in lahko bo z upniki. — Kam pa naj grem jaz? — je vprašal Hektor. — Kam? Z menoj domov v Valefji. Ali nc veš, da sem oženj en? Prijatelj moj, jaz sem najsrečnejši človek na svetu. Oženil sem se iz ljubezni ter imam najboljšo in najlepšo ženo. Brat boš naju obeh. Pojdi, moj voz stoji pred vratmi. (Dalje prihodnjič.) Poincare o Vesniču. Zastopniki "Bias Naroda" kitari h nlno aa dnevnik "Glas Menda". Vsak mtapnik lada potrdilo m moto, katero Je prejel la Jth ročamo. Naročnina aa "Glas Narodar je: Za celo leto 96.00; aa pol m atlrt mtmm $2.00; aa ■ ■ — - (Nadaljevanje.) Hektor je ves poparjen odšel iz hiše. Še nikdar ni toliko trpel ter si tudi ni mogel nikdar predstavljati, da lahko človek toliko trpi. Po tem žarku upanja, ki je tako hitro ugasnil, so padli nanj oblaki gostejši in temnejši. Bil je na slabšem kot mornar v čolnu sredi razburkanega morja Zastavniea mu je vzela zadnji vir. Vsa romantika, s katero se okitil idejo samomora, je izginila ter pustila za stboj grdo realnost. On se mora ubiti, ne kot veseli igralec, ki vrže na mizo svoj zadnji denar, temveč kot človek, katerega preganjajo in ki ve, da so zanj zaprta slehrna vrata. Njegova smrt ne bo več prostovoljna. Ne more se niti obotavljati, niti izbirati usodepolno uro. Ubiti se mora, ker nima več sredstev, da bi živel še en dan r.aprej. Življenje pa se mu ni zdelo še nikdar tako sladka stvar ravno sedaj. Se nikdar ni tako polno občutil svoje moči in mladosti. Naenkrat je našel krog sebe kopico vesel j, ko jih eno je billo boilj zavidanja vredno kot drugo, katerih pa ni nikdar okusil. On, ki si je domišljal, da je stisnil življenje kot cilrono, da bo dala od sebe vsa veselja, ni še nikdar v resnici živel. On je imel vse, kar se lahko kupi ali proda, a ničesar, kar se da in doseže. Sedaj ni le obžaloval deset tisoč frankov, katere je dal Ženi, temveč tudi dvesto frankov, ki jih je podaril njenim služabnikom, — ne, celo onih šest centov, katere je podaril natakarju. Šopek vijolic je bil še vedno v gumbnici. Kaj mu je koristil? Če bi lahko imel denar, ki ga je dal zanj. On ni mislil na svoje potrošene miljone. a se ni mogel izebiti misli na potrošeni frank. Res je, da bi še vedno lahko dobil dosti denarja in na lahek način. Tr«*ba bi mu bilo le vrniti se domov, odpustiti rubežnike ter prevzeti stvari, ki so še ostale. S tem pa bi stopi! pred svet ter pri zal, da i*a je strar konečno premagal. Izpostaviti bi se moral pogledom. ki bi bili ostrejši kot ost meča. Sveta se ne sme varati. Če pra-\i kak človek, da se bo umoril, se mora umoriti. Hektor mora umreti, ker je rekel, da se bo ubil in ker so listi objavili to dejstvo. To si je priznal, ko je šel naprej ter si bridko očital. Spomnil si je na lepo mesto v Viroflav pozdu, kjer je nekoč izvojeval neki dvoboj. Tam bo izvršil svojo dejanje. Pohitel je v dotično smer. Vreme je bilo lepo in srečal je ve" skupin mladih ljudi, ki so šli na deželo. Dealvei so pili ter trkali s svojimi kozarci pod drevjem <»b bregu reke. Vse je izgledal osrečno in zadovoljno in te splošna veselost se je rogala nesreči Hektorja. Zapustil je glavno cesto pri Sevres mostu ter šel po bregu navzdol k Seini. Pokleknil jc, vzel nekaj vode v dlan roke ter pil. Lotila ?c ga je neka utrujenost, katere ni mogel premagati. Mrzlica obupa se ga je lotila in smrt se mu je zdela kot pribežališče, katero bi pozdravil skoro z veseljem. Nekaj čevljev nad njim so se odpirala okna neke restavracije. S teh oken in tudi z mosta ga je bilo lahko videti. On pa ni mislil na to. — Tukaj je prav tako dobro kot kje drugod, — je rekel. Ravno je potegnil pištolo iz žepa, ko je slišal nekega zaklicati — Hektor! Hektor! Skočil je na noge, skril pištolo ter se ozrl naokrog. Neki mož je letel po bregu navzdol proti njemu, z razprostrtima rokama. To je bil mož njegove lastne starosti, nekoliko debel, a lepe postave, finega odkritega obraza ter velikih črnih oči, v katerih je človek čital odkritost. Bil je eden onih, ki so simpatični na prvi pogled in katere Človek ljubi po znanstvu enega tedna. Hektor ga je spoznal. Bil je njegov najstarejši prijatelj ter sošolec. Nekoč sta bila zelo ozka prijatelja, a v /aunjih letih ga je iz gubil Hektor iz oči. — Sovresi! — je vzkliknil, presenečen. — Da, — je rekel mladi mož. ves potan in sopihajoč. — Opazoval sem te kozi zadnji dve minuti. Kaj delaš tukaj ? — Nič. — Torej je bilo res, kar so mi povedali denes zjutraj v tvoji kisi? Bil sem tam. — In kaj so povedali? — Da nikdo ne ve, kaj je postalo iz tebe in da si rekel Ženi, da se boš ustrelil. listi so že objavili tvojo smrt, s posameznostmi. Ta noviea je imela očividno velik učinek na grofa. — Vidiš. — je rekel tragično, — da se moram usmrtiti. — Zakaj? Da prihraniš listom potrebo, da popravijo svojo zmoto I — Ljudje bodo rekli, da sem se ustrašil.... — No, no, po tvojem bi moral človek napraviti iz samega sebe bedaka, ker se je glasilo, da bo postal norec. To je neumnost. Zakaj pa se hočeš ubiti? Hektor se je pomišljal. Skoro je videl možnost življenja, — Jaz sem uničen, — je odvrnil žalostno. — Nekaj vendar, prijatelj moj ter si pusti reči, da si osel. Uničen! To je netiiwa, a če je členek v tvojih letih, si zopet pridobi premoženje. Raz ven tega pa nisi uničen kot praviš, kajti jaz imam sto tisoč frankov dohodkov. — Sto tisoč frankov.... — No, moje premoženje je v zemlji, ki daje po štiri odstotke. Tremorel je vedel, da je njegov prijatelj bogat, a ni vedel, da je tako zelo. Odvrnil je, z nekoliko zavistjo v svojem glasu: — Jaz sem imel še več kot to. a danes nisem zajutrkoval. — Zakaj mi tega risi povedal? Res, slabo izgledaš. Pojdi hitro. Povedel ga je protr restavraciji. Tremorel je z obotavljanjem sledil svojemu prijatelju, ki mu je ravnokar rešil življenje. Zavedal se je, da sc ga je presenetilo v skrajno smešnem položaju. Če se človeka, ki je sklenil umreti, obgo-vori, pritisne na petelina ter ne skrije svoje pištole. Le en sam je bil, med vsemi njegovimi prijateljiL ki ga je imel toliko rad, da ni videl smešnosti njegovega položaja; en sam, ki je bil tako velikodušen, da se ni norčeval. Bil je.Sovresi. Kako rh it r o je sedel za dobro obloženo mizo, je Hektor kmalu izginil dober del svoje mrkosti. Občutil je veselje, ki vedno sledi veliki prestani nevarnosti. Bil je zopet mlad in močan. Vse je povedal So-vresiju: o svojem bahanju, svojem strahu v zadnjem trenutku, o svoji agoniji v hoteiu ter o kosu in zadregi v zastavnici. — Ah, — je rekel, — ti si mi rešil življenje. Ti si moj prijatelj, moj edini prijatelj, moj brat! Govorila sta več kot dve uri. — Pojdi, -i- je rekel konečno Sovresi, — napraviva načrte. Ti Jiočei izginiti za nekaj časa, to vidim, Napisati moraš par vrat za V reviji "Revue des Deux Mondes" govori g. Poincare o zadnjih dogodkih in obžaluje izgubo Vesniča. Hvali ga kot državnika, ki je oživotvoril svoje sanje: osvobojenje vsega srbskega naroda in njegovo zedinjenje. Gospod Poincare pravi: Ako so gg. Giolitti in Sforza na en istrani, g. Vefcnič pa na drugi strani mnogo žrtvovali od svojih zahtev, so delali vsaj za bodoče odnošaje svojih narodov. Razen tega je rapallska pogodba omogočila Franciji, da se je pomirila s prijatelji, ki so ji dragi. Poincare je zadovoljen z ustvaritvijo male antante, katere osnova naj bi se s sodelovanjem gg. dr. Beneša in Jouesca še razširila._ Dokazuje, ako se Romunija in Srbija sporazumeta v vprašanju Ba-rata, da bi bil po tej konvenciji samo še en korak do sklepa zdrave zveze med njima. Poincare je poudarjal interese, katere ima Francija pri tem. da ostane v zvezi z narodi, za kojih osvoboditev in okre-Ipitev je toliko delala. Omenja simpatije, ki vežejo vse latinske na-kot rode in zvestobo, ki jo kažejo Franciji Belgijci, Srbi, Romuni, Čeho-slovaki in Poljaki. Na koncu naglaša potrebo, da zbere Francija okoli sebe vse te narode. * ADVERTISEMENTS. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Grške srednje jagode, zelo ciste, cena ........$7.— boksa. Ciper največje jagode In najslajše, eena ......$7.— boksa. in razne druge vrste. Turški duhan, 1 funt Za j>oskus poljem % funta bokso za |1. _ Z naročilom pošljite |2.00 are za vsako bokso grozilja. Adriatic Importing Company «•6 — 11 Avenue New York, N. Y. DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MC&KIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih In kronlfrdb bolezni. Jaz sam 2e zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti ln spoznati vaflo bolezen, da vas ozdravim ia vrnem mo6 in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zaetrupljeno kri, maaulja In ilaa po teleau. bolezni v orlu. Izpadanje laa. bolečina v kosteh, stare rana, iivčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah. Jetra h In želodcu, rt.ienlco. revmattzem. katar, zlata tile. naduha Itd. Uradne ure ao: V pondeljek, sredah In petkih od f. zjutraj do B, popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ura zjutraj do 8. ure zveCar. Ob nedeljah pa do 2. ure oopoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. - Dr. LORENZ ** a™ Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jaz anam Hrvat-ako ia Iz ataraaa kraja, zato vaa laija zdravim, ker vas razumem. — Cherboura LA TOURAINE cs lull. — Havre ZF.ELAND 6 ava* — Cherboura ROCHAMBEAU 25 lull. __ Havre OLYMPIC 13 ava. — Cherboura FINLAND SS lull. _ Charboura LA SAVOI£ 13 ava* — Havre PARIS 27 jull. — Havre LEOPOLDNA 16 ava. — Havre CALABRIA 27 lull. — Trat PARIS 17 ava- — H avte AQUITANIA 27 jull. — Cherboura LAPLAND 20 avp. — Cherboura PESARO 27 Jull. _ Geno.. LA TOURAINE 20 ava. — K a vre KROONLAND M lull. — Charboura AQUITANIA 23 ava. — Cherboura WASHINGTON SO lull. — W'herboure AMERICA S4 ava. — Cherboura ROUSILLCN 2 ava. — Havre FRANCE 25 ava. — Havre ADRIATIC 3 a«a. — Charboura PRES. WILSON 27 ava* — Trat LAFAYETTE 3 avo. — Havre WASHINGTON 27 ava. —- Cherboura ARGENTINA 4 ava. — Tra» ADRIATIC 31 ava. — Cherbourg FRANCE. 4 avg — Havre • . Glede cen aa vosne listke In vse druge pojaroila. obrnite se aa tvrdke 'RANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt SL. New Yeifc. Lambert J. Verb«. OS BLi Joeeph BoeCM, X Joseph Ber««. mi * Frank In John Zaletel U.: Frank U Salle, DL Matija Smith Chicago, DL: Anton Kobel la Math. Sooth Chicago, DLs Frank Oku Matija Waokegaa, DL: Frank hiUmM Franklin. Kane, hi okeUee: Frank Leakovta. Mike PendL namer. M: Frank YoddyCvaa. Frank QiiiIp M F. Kobe la PnH iCnMt, MNb.: Loviš Govfla. Gilbert. Mina.: L. Vi \ \ Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Maribor, Celja, MetkorUS, Jugoslavija: Ko tor, Srag,- ljubljena.' , Spili, ilbenik, Italija: ft* Opatija, T Dunaj, Ivan Fovfla. Virginia, Mhm i Frank Hrovatfeh. Frank Gorita I SL Leala. Me.: Mike Grabrlaa. Frank HreU*. Great FiD% Math. Urlh. Gregor N. 1.1 Kari Steialfla. Little FaOa, N. ti Frank Masla. Oble: A. Okolish, F. Poje la Poljane«. Mb: Math. Slapalk. Ohio: Frank Ia Jakob Albin Locds Balaat, J. la II Nllee, Okla: Frank Yisiiflssa, OWe: Anton KlkeU. Cliy, M. Juda. 8 Izvršuje hitro in poceni denarna iaplažlla v Ju-^ slavi ji, Italiji in Nemški Avstriji. Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in želemlSke rožne listke na vse kraje m sa vse črte. 3 Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem glatu « pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanie-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, k| se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in postarale! naša banka aa vljudno naproieni, da opoaorijo aa ta nai oglas svoje snanoa la Hrvatska, Dalmacija, Istra, Gorifice in U. S. MAIL LINE vozi iz NEW YORKA naravnost v BREMEN največji in najhitrejši parniki pod ameriško zastavo ae vstavljajo v PLYMOUTH in CHERBOURG Parnik AMERICA - - - - 23. julija, 24 avgusta, 28. sept. (22.622 ton) Parnik GEORGE WASHINGTON - 3. a v g., 27. avg., 24. sept. (25.600 ton) SLUŽBA udobuost, prvovrstna hrana, uljudnost In uslužiiost še ni končana s prvovrstnimi udobnostmi na teh velikih prekoatlantiških par-nikih pod ameriSko zastavo. AMERICA naprimer j« bila urejena, da prevaža 1400 potnikov tretje** razreda v kabinah, ki imajo samo i>o dve ali po Štiri postelje. Za tretji razred *o na razpolago trije veliki jedilni eaioni. ki »e rtt-proetirajo. po celi filrinl parnika ter je v njih naenkrat prostora za lioO potnikov. Prostore za tretji razred se lahko zagotovi pri agentih ravno tako kot če bi potovali v kabinah. U.S. MAIL STEAMSHIP COMPANY Vozi ■ parniki Amer. Parobrodnega Sveta. 43 Broadway TeL Whitehall 1*00 NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA Vaak bo lahko dobil potni Ust, kdor ima dokass, da ja v resnici jugoslovanski podanik. ima Olj, Pa.: Mat Soglasno s zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem iržavljanom kraljevine* Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo wojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, d* «o predloženi dokumenti pristni -D radostni, bo dobil prosilec pot-ai list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list šele s dovoljenjem ministrstva. Ker j* Število prosilcev ogromno in s vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opravili vsega dela, toda polagoma bodo pri&i vsi na vrsto. Nihče naj no kapi iifkarte prej, predno se osebno ae zglasi aa konzulatu ter dobi potni Bat. V vsakem drugem slučaju ne bo konznlat prevzel nobene odgovornosti za čakanje ▼ New Torku, ir če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list iele s posebnim dovolje-rjem is ministrstva. French Line COHPAGIIE GENERALE THANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE SAVO IE ............... ROCHAMBEAU ....... LA BOURDONAIS _____ TOURAINE ........... CHICAGO ............. ...... 14. lull)« ...... 23. Julija ....... 23. julija ...... 25. julija ...... 30. julija 33.700 to«. 45.000 konjskih ■!!. S. S. PARIS 27. julija - 17. avgusta Direktna, žalasnlika ima Iz Pariza « vae alavna točka Juooalavlla Hitri parniki • itlrlmf In a vam a vijakoma. Poeeben zastopnik JusoclovanaK« vlada bo orlCakal ootr Ika ob prihodu na* lih Dar nI kov v Havru ter lih totno a*J pramII kamor ao namenjeni* Parniki Francoska C rt« ao tranaportlra* lanom vojna na tlao«« iehoalavaiklh ve. »aow kraa vaa near i like Za itfkarta In sena veraftafte V DRUZBIHI PISARNI, 19 Stala SI,, N. Y. i ali oa pri lefcaluM aeentlk. fCosuiichlrtal Cene za Trst in Reko so: $100 in $110. Ne odlašajte ■ t Jerry Ofcoca. fkl rruk Naval. Irwin. Pa: PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da ae ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro sa tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko ntANS SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York ako nameravate naročiti vosni listek iz stare domovine sa Vašo Jružino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna aavodila na najstarejše in skušano slovensko bančno podjetje* RAKK SAKSESt STATE BANK (potniški oddelek) IL. Sow Te* S. T. SSSjBŽSSI ■isaiKsai i BG31SS2P rog« BESI tV^^ j HAKOCAJTE 8E n "GLAS HAIODi" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. NAZNANILO in PRIPOROČILO. Nad stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda ns 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljaterv in sploh t vseh drugih zadevah. Lpia v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glasa Naroda. __ ____