Obvestilo
Zaradi praznikov prihodnja številka Štajerskega tednika izide V SREDO, 23. DECEMBRA.
Gospodarstvo Ptuj • Kriza globlja tudi zaradi krize vrednot
O Stran 2
Po naših občinah Videm • Kriminal-ka v resničnem življenju, ne v filmu O Stran 4
■o
i>f :o !o
ïr^
Ptuj, petek, 18. decembra 2009
letnik LXII • št. 99 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8»98,2«l04i3 www. ra d ¡o-ptu ¡. si
Šport
Dejan Zavec •
Šampion ljudskih množic in vzornik mladim
O Stran 15
Nogomet •
Igralci že zapuščajo Labod Dravo
O Stran 15
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznikom naproti
Božiček s spremstvom že prihaja
Po praznikih diši, na vsakem koraku jih že slutimo. Ne samo, da nas na to nas opozarja na tisoče utripajočih lučk, če boste ob večerih dobro prisluhnili, boste lahko od daleč zaslišali tudi kraguljčke Božičkove vprege.
Vsekakor so dnevi nestrpnega pričakovanja po svoje prijetni za stare in mlade, kajti bliža se prazničen čas, ko postanemo vsi umirjeni, prijaznejši in tudi boljše volje. Zagotovo bo tudi letos tako, čeprav so posledice gospodarske krize krepko zarezale v naš vsakdanjik in žep. Zato je po stari krščanski navadi vse od prve adventne nedelje do božiča in treh kraljev vse v znamenju praznikov. Po Miklavžu prihaja med nas že drugi decembrski dobri mož, Božiček, s svojim spremstvom. Na njegovi dolgi poti do mesta smo ga sinoči ujeli v Mezgovcih pri Dornavi. Čeprav se mu je mudilo, je ustavil ob vsakem pridnem otroku in mu ponudil kakšno sladkarijo. Morda ima tudi za vas kakšno darilo, če boste le dovolj pridni!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • 34. seja mestnega sveta
Proračun - vrabec v roki ali golob na strehi?
Ptujski mestni svetniki so na svoji 34. seji, ki je bila 14. decembra in je bila zadnja v letu 2009, razpravljali o petnajstih točkah dnevnega reda in še o nekaterih podtočkah. Delali so na dveh lokacijah: v Mestni hiši in slavnostni dvorani gradu, kjer jim je direktor Aleš Arih predstavil razvojne projekte Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ptujski proračun za leto 2010 je po tistem, ko so se svetniki večinsko strinjali s spremenjenim odlokom o proračunu MO Ptuj za prihodnje leto, bistveno višji - predvsem na račun finančnih obveznosti,
ki jih bo potrebno poravnati v prvih mesecih leta 2010, saj vse letošnje načrtovane investicije še niso dokončane. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je razložil razloge za spremembo proračuna za leto 2010, do
katere je prišlo zaradi nekaterih investicij, ki potekajo in so podprte tudi s sredstvi države in Evropske unije, zanje pa bo obveznosti potrebno poravnati spomladi 2010. Za te večmi-lijonske izdatke se je potrebno
P1AGER
• 'trgovine
temeljito pripraviti, zlasti še v primeru izgradnje centralne čistilne naprave, da bodo takrat lahko od države terjali svoj delež. Če teh postavk v proračunu ne bi imeli usklajenih, državi ne bi mogli predstaviti situacije in tudi ne bi bili upravičeni do nadomestila tega de-
narja. V proračun so umeščeni samo tisti projekti, za katere ima občina že sprejete sklepe oziroma potrjene programe, iz katerih je razvidno, da je MO Ptuj upravičena do evropskega in državnega denarja.
O Stran 3
MESTNA OBČINA PTUJ
PARADA 2009
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
Predprodaja vstopnic: Center Jager - Ptuj, Center Jager Gorišnica in Uprava Radio - Tednika Ptuj Organizator Radio Tednik Ptuj
** Ptuj d.OÄ, RijSpora Uln 16,2250 Ptuj
(Rradioptuj
89,0-98,5-104-3
Štajerski
Ptuj • Peta redna seja skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice
Kriza globlja tudi zaradi krize vrednot
V prostorih Izobraževalnega centra Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je bila 15. decembra peta redna skupščina zbornice. Na njej so se seznanili s poslovnim poročilom za leto 2009, sprejeli načrte za leto 2010 in tudi sklep o razpisu volitev v organe zbornice za mandatno obdobje od leta 2010 do leta 2014.
Nove organe zbornice morajo po statutu izvoliti do 30. junija 2010, ko se izteče tudi mandat sedanjemu vodstvu, s kadrovskimi postopki pa do 28. aprila.
Problemi v letu 2009 so bili mnogo večji kot v letu 2008, zato je bilo poročilo predsednika OOZ Ptuj Vladimirja Janžekoviča o delu v letu 2009 daljše kot za leto 2008. Prvi so gospodarsko recesijo in finančno krizo občutili obrtniki in podjetniki, povezani z avtomobilsko industrijo, gradbeništvom in prevozništvom. Zdaj je prisotna že v vseh dejavnostih, kaže pa se predvsem v drastičnem upadu prometa in povečevanju plačilne nediscipline. Vladi so bili posredovani predlogi za ublažitev finančne krize predvsem na področju zagotavljanja likvidnosti in financ v obrti in malem gospodarstvu, davčne zakonodaje ter na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Na tem področju bo največ dela tudi v letu 2010.
Velik problem so plačila: večja podjetja obračajo sredstva na račun manjših, obrtniki in mali podjetniki pa morajo svojim dobaviteljem pogosto plačevati
Uvodnik
avanse. Prav tako velika podjetja malim dobaviteljem vsiljujejo nove pogoje poslovanja, nadaljnje poslovno sodelovanje pa vežejo na podaljšanje plačilnih rokov. Kot je povedal Janžekovič, so za mikro in mala podjetja pravočasna plačila storitev in blaga celo pomembnejša od dostopnosti posojil. V OOZ Ptuj so mnenja, da mora biti prvi ukrep uvedba 30-dnevnega roka plačila za vse proizvode in storitve, zlasti še za tiste, ki jih naroča vlada, nespo-štovanje plačilnih rokov pa je potrebno sankcionirati. Še vedno pa tudi čakajo, da se bo uresničila obljuba vlade in bo urejeno direktno plačilo podizvajalcem za vse posle preko javnih razpisov.
Zahteve Gospodarske zbornice Slovenije, ki je z neresnicami napadla Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in celo zahtevala ukinitev obveznega članstva v OZS, so ocenili kot manever, kako pozornost obrtnikov in OZS umeriti drugam, v tem času pa vplivati na to, da bo zakonodaja še vedno omogočala velikim podjetjem, da bodo male podizvajal-ce plačevala sama, in še nadalje omogočala plačilno nedisciplino ter izsiljevanje za dodatne popu-
Je to prava smer?
Politika si predstavljam kot človeka, ki se ukvarja z zadevščinami, za katere se meni trenutno ne da. Mogoče zato, ker jih premalo poznam; mogoče zato, ker mi je zanje vseeno; mogoče zato, ker so trenutno na lestvici tistega, kar me zanima, zelo nizko...
Jaz se bom, recimo, doma odločal (demokratično, seveda, ker nimam čisto glavne besede), ali bomo jutri jedli fižol ali krompir; ali bomo prihodnje leto šli dopustovat na morje k sosedom ali kam dlje; ali bomo v vrtu posejali ljubljansko le-denko ali zimsko rjavko... Za odločanje o tem, ali bo šla avtocesta mimo prve ali druge gramoznice, čez šesti ali sedmi hrib, levo ali desno mimo neke gostilne, pa sem pooblastil svojega politika. Pač se mi je zdel v tistem trenutku pameten človek, ki misli podobno kot jaz, ki se odloča podobno kot jaz, ki so mu blizu podobne stvari kot meni - in sem mu dal svoj glas. Če se mi bo v tem času zameril, bom malcepotrpel - in ga vsaka štiri leta zamenjal za koga koristnejšega.
Ampak zadnje čase opažam, da so politiki hitro pokvarljivo blago. Saj razumem, da so med njimi najrazličnejši ljudje, z malce različnimi cilji. A doslej sem mislil, da mamo vsi cilj nekje spredaj, v svetli prihodnosti; eni umeščenega malce bolj levo - proti rdeči zarji svobode, drugi malce bolj v sredini - k zelenim tratam in gozdovom; četrti malce v desno - v smeri globljih resnic in tradicionalnih vrednot. Zdaj pa spoznavam, da imajo nekateri cilj tam nekje zadaj, v časih, ki ne da smo jih preživeli, ampak so celo za nas, ki smo nadpovprečno stari, že zgodovina, saj so v njih živeli naši starši in stari starši. Takšnih politikov pa me je strah. Če nas prvi, drugi in tretji, ki sem jih prej omenjal, peljejo naprej, pa čeprav malce cikcakasto, vseeno ves čas vidimo ali vsaj slutimo neki oddaljen cilj; tile četrti, rikverc-politiki, pa nas s svojim delom samo upočasnjujejo, ustavljajo, povsem preusmerjajo.
Ne vem, kaj se zgodi s politiko in politiki, da tako zelo izgubijo smer. Še zlasti, ker so nam pred časom kazali pot nekam drugam. Do nje nas niso pripeljali - ampak zdelo se nam je, da nas vendarle vodijo v približno pravo smer. Sedaj pa nas pozivajo na ulice! Je res to prava smer?
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Janžekovič (desno), predsednik OOZ Ptuj, si je letos vzel čas za daljše poročilo o delu, saj je tudi problemov vedno več.
ste. Po zaslugi obrtnozbornič-nega sistema jim to ni uspelo. Z ustavnostjo obveznega članstva v obrtno-podjetniške zbornice se je ukvarjalo tudi Ustavno sodišče in presodilo, da je očitek o neenakosti članstva med zbornicami popolnoma neutemeljen, saj Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija po zakonu ni gospodarska zbornica. Tudi Slovenija je sprejela akt za mala podjetja, a ta za zdaj ostaja na deklarativni ravni, saj do spremembe zakonodaje v prid obrti in malim podjetjem še ni prišlo.
Več članstva na račun samozaposlitve
Članstvo v OOZ Ptuj se je v letu 2009 povečalo s 1472 na 1555. V glavnem je do povečanja prišlo zaradi samozaposlitve, ki je sofinancirana s 4500 evri subvencije. Kandidatov za samozaposlitev je bilo na Ptujskem blizu 300; toliko jih je namreč moralo obiskovati dvodnevni tečaj o podjetništvu in pripravi poslovnega načrta, ki je potekal na zbornici, da so lahko potem pridobili subvencijo na zavodu za zaposlovanje. Zaradi krize so bili obrtniki v letošnjem letu prisiljeni odpustiti 600 delavcev, trenutno jih je v obrti na Ptujskem zaposlenih še 5400.
V	letošnjem letu so v okviru obrtno-podjetniškega zborničnega sistema uspeli doseči nekatere olajšave, med katerimi so zlasti pomembne investicijske davčne olajšave za opremo in tovorna vozila, ki skupaj za leto 2008 znašajo več kot 50 milijonov evrov, kar je toliko, kot znaša petletna članarina zbornice. Ker olajšave koristijo tako člani OZS kot člani GZS in tudi tisti, ki niso vključeni v nobeno zbornico, bi bilo edino pravično, da so vsi subjekti člani ene izmed zbornic, kajti takih, ki koristijo olajšave, je okrog 60 tisoč.
V	okviru OOZ Ptuj so letos organizirali okroglo mizo o sivi ekonomiji, na kateri so ugotovili, da se je ta preveč razbohotila in da je potrebno izvesti več ukrepov za njeno zajezitev - od spremembe zakonodaje, poostrenega nadzora do višjih kazni za kršitelje.
Večina strokovnih sekcij v okviru OOZ Ptuj, vseh je 25, je v letu 2009 dobro delovala. V svetovalno mrežo so ob strokovnih službah vključili tudi zunanjo svetovalko, specialistko za davčno zakonodajo. V Izobraževalnem centru so izvedli številna izobraževanja, s tem pa uresničujejo vizijo, da bo zbornica postala središče izobraževanja svojih članov in pri njih zaposlenih. V letu 2009 je OOZ Ptuj postala tudi
partner Ljudske univerze Ptuj pri izvajanju nalog točke vseživljenj-skega učenja, kjer vsem zainteresiranim ponujajo prostor in tehnično opremo za samostojno učenje.
Delati je potrebno drugače
Program dela za leto 2010, ki poteka na ustaljenih področjih, razdeljenih v šest poglavij (gospodarski sistem in zakonodaja, informiranje, storitve za članstvo, javna pooblastila, skupne naloge za delovanje obrtno-zborničnega sistema in sredstva za delovanje zbornice), je tokrat iz drugega zornega kota predstavil v. d. sekretarja Boris Repič. Povedal je, da se v obrti in podjetništvu premalo zavedajo, da so drugačni. V letu 2009 so pričakovali, da bodo sprejete številne pozitivne spremembe za obrt in podjetništvo, od 118 pa jih je bilo sprejetih le 13. V glavnem so se sicer že naučili, da v letu pred volitvami in v letu po njih ne dosežejo nič.
»Akt za mala podjetja je ostal na deklarativni ravni. Slovenija ima v času gospodarske recesije in finančne krize večje probleme kot ostala EU. Eden od problemov je ta, da umetno 'držimo' zaposlenost,« pravi Repič. »Brezposelnih bo v letu 2010 še več, ker država ni bila sposobna sedem mesecev sprejeti tega, kar je Angeli Merkel uspelo v 14 dneh. V Sloveniji imamo ob gospodarski krizi opraviti tudi s krizo vrednot, tega pa nočemo priznati. Ni res, da moramo delati več, delati moramo drugače, inovativno in z večjo dodano vrednostjo. V svetu vladajo zakon singularnosti, nestabilnost v poslovanju, izjemno velika mobilnost, povprečna doba podjetij je 12 let, poveličujeta se zabava in lepota, kljub večji povezanosti je število samskih ljudi vedno večje in podobno ... To so zgodbe, ki jih je potrebno opazovati in v njih iskati ideje, ker je v njih obrtniška prihodnost,« je
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani!
Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš; treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen.
(Maeterlinck)
V prihodnjem letu vam želim čim več takšnih dni, ki vam bodo omogočali deliti srečo, da bi s tem postali srečni tudi vi.
Želim vam vesele božične praznike, uspešno novo leto in obilo sreče v prihajajočem letu 2010.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne obiine Ptuj
skušal dopovedati Boris Repič. »V družbo je potrebno vnesti podjetniški duh, saj je delavec, ki podjetniško razmišlja, vreden veliko več. Zavzeti se je potrebno tudi za inovacijsko novinarstvo, takšno, ki v ospredje postavlja dobra dela, uspehe, ki poroča o inovacijah, kar se v svetu vedno bolj uveljavlja, v Sloveniji pa še vedno najbolj vlečejo rumene zgodbe. Obrtniki s Ptujskega so letos izvedli dve veliki odmevni humanitarni akciji, obe pa sta se izgubili v senci rumenih dogodkov. Tudi inovacijsko novinarstvo lahko bistveno prispeva k spremembi vrednot in duha v družbi nasploh, s tem pa k razvoju.«
Čim več članarine nazaj k članom
Finančni plan za leto 2010 je sestavljen tako, da bi se čim več zbrane članarine vrnilo k članom. Za izvajanje začrtanih nalog bodo potrebovali 343 tisoč evrov, kar je za 4,5 odstotka več kot v letu 2009. Čeprav je sprememba zakonodaje prinesla spremembe in se nekatere aktivnosti ne smejo financirati iz članarine (obrtniški ples, obrtniški piknik, športne igre, kulturni večer in podobne dejavnosti), so jih letos uspešno izvedli. Sredstva zanje so pridobili iz tržnih aktivnosti zbornice. Po novi razlagi pa je tudi te aktivnosti mogoče financirati iz članarine, če so sestavni del programa dela. V to so bili prepričani tudi že doslej, saj gre za njihov denar, kajti za delovanje zbornice sredstva zagotavljajo sami, zato je nerazumljivo, da svojega denarja ne bi smeli dati iz levega v desni žep.
Marjan Hvalec, predsednik Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj, je povedal, da se je letos v različne oblike izobraževanja vključilo okrog 700 delavcev, strokovnih ekskurzij pa se jih je udeležilo 160. Od 1. avgusta 2008 dela sklad na prostovoljni osnovi; ker je v pripravi nova kolektivna pogodba, bi lahko ponovno dosegli obvezno plačevanje prispevka za te namene. Preko OOZ Maribor pa tečejo aktivnosti glede priznavanja tega plačila kot davčno priznanega stroška. OOZ Ptuj podpira nadaljnje delovanje sklada, ne glede na nedorečeno financiranje. Želja je, da bi samostojne podjetnike in družbe še tesneje povezali z načrti strokovnih sekcij na področju izobraževanja in usposabljanja in našli možnosti sodelovanja z Izobraževalnim centrom OOZ, OZS in Skladom za izobraževanje delavcev Ptuj.
V letu 2010 bodo v OOZ Ptuj pričeli tudi zbirati gradivo za jubilejni bilten, ki ga bodo izdali ob 40-letnici delovanja OOZ Ptuj v letu 2011.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 34. seja mestnega sveta
Proračun - vrabec v roki ali golob na strehi?
Ptujski mestni svetniki so na svoji 34. seji, ki je bila 14. decembra in je bila zadnja v letu 2009, razpravljali o petnajstih točkah dnevnega reda s še nekaterimi podtočkami. Delali so na dveh lokacijah: v Mestni hiši in slavnostni dvorani gradu, kjer jim je direktor Aleš Arih predstavil razvojne projekte Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ptujski proračun za leto 2010 je po tistem, ko so se svetniki večinsko strinjali s spremenjenim odlokom o proračunu MO Ptuj za prihodnje leto, bistveno višji - predvsem na račun finančnih obveznosti, ki jih bo potrebno poravnati v prvih mesecih leta 2010, saj vse letošnje načrtovane investicije še niso dokončane. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je razložil razloge za spremembo proračuna za leto 2010, do katere je prišlo zaradi nekaterih investicij, ki potekajo in so podprte tudi s sredstvi države in Evropske unije, zanje pa bo obveznosti potrebno poravnati spomladi 2010. Za te večmilijonske izdatke se je potrebno temeljito pripraviti, zlasti še v primeru izgradnje centralne čistilne naprave, da bodo takrat lahko od države terjali svoj delež. Če teh postavk v proračunu ne bi imeli usklajenih, državi ne bi mogli predstaviti situacije in tudi ne bi bili upravičeni do nadomestila tega denarja. V proračun so umeščeni samo tisti projekti, za katere ima občina že sprejete sklepe oziroma potrjene programe, iz katerih je razvidno, da je MO Ptuj upravičena do evropskega in državnega denarja. Kljub temu da je leto 2010 volilno, golobov na strehi v njem ni, je zatrdil župan, ampak proračun zajema samo tiste investicije, ki jih bo tudi možno izvesti.
Kot je bilo razvidno iz tokratnega predloga proračuna, je projekt javnih del povečan z maksimalnim možnim indeksom, ki je bil oblikovan na podlagi podatka zavoda za zaposlovanje, tako da bo razpoložljiva sredstva možno tudi v celoti porabiti. V tem so pripravljavci proračuna sledili predlogom in pobudam svetnikov, da bi lahko čimbolj omilili socialne stiske posameznikov.
Foto: Črtomir Goznik
Svetniki SD in Zeleni Ptuja sprememb odloka proračuna za leto 2010 niso podprli.
Postavka predšolske vzgoje je glede na zakon, da ima drugi otrok zagotovljen brezplačni vrtec, prav tako močno povečana. Mestna občina tako za predšolsko vzgojo namenja dobrih pol milijona evrov na leto.
V mestni upravi so tudi ugodili svetniški skupini SD in pripravili pregled zadolževanja MO Ptuj; svetniki so gradivo dobili v pisni obliki. MO Ptuj ni prezadolžena, trdijo v mestni občini in to predstavljajo tudi s podatki, o tem pa nekateri, predvsem svetniška skupina SD, še vedno dvomijo. Pri sedanjih obremenitvah naj bi znašal dolg vsakega Ptujčana 300 evrov in jih bo potrebno plačati v desetih letih, pri čemer pa je letna obremenitev dobrih 27 evrov na dobrih 1800 evrov prihodka na prebivalca na leto. To ni veliko, zatrjuje mestna oblast, zato lokalni skupnosti ne grozi nič slabega; moralo pa bi jo skrbeti, če bi bilo dolgov slabih sedem milijonov, kot pravi druga stran. S številkami o zadolženosti je po mnenju
ptujskega župana dr. Štefan Čelana mogoče manipulirati na milijon načinov. Četudi bi se vse oblike takšnega ali drugačnega zadolževanja, vključno s stavbno pravico, štele v skupno vsoto zadolžitve, MO Ptuj še vedno ne bi prekoračila zakonsko omejene višine zadolževanja. Stavbna pravica za večnamensko dvorano v Spuhlji, ki zanima mnoge, pa je skupni projekt občin, ki financirajo investicijo v Gaj-kah, ne le mestne občine.
Proračun, ki je bil sprejet v marcu 2009, so tokrat povečali z dobrih 46 na dobrih 53 milijonov evrov ali za 7,6 milijona evrov, je povedala občinska finančnica Tanja Farič. Predvidena zadolžitev znaša pet milijonov evrov. Prvotno sta bila planirana dva milijona evrov, a se znesek povečuje zaradi investicije v OŠ Ljudski vrt, ki jo bo potrebno plačati v letu 2010. V proračunu za 2010 je veliko investicij - od podtalnice, ki je zajeta s 16,9 milijona evrov (v 85 odstotkih gre sicer za državna in evropska sredstva) do 950
tisoč evrov za rekonstrukcijo Potrčeve, rekonstrukcija Slo-venskogoriške ceste je planirana v višini dobrih 391 tisoč evrov, cesta Podvinci 400 tisoč evrov, novogradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka 2,8 milijona evrov (polovico naj bi prispevalo ministrstvo za šolstvo), dom krajanov v Grajeni 273 tisoč evrov, kulturna dvorana Rogoznica 300 tisoč evrov, predvidene investicije v Gaj-kah pa v okviru proračunskega sklada znašajo 3,6 milijona evrov; in še za enoto vrtca Ma-čice je predvidenih 500 tisoč evrov, pri čemer računajo na sredstva regionalnega razpisa.
Investicije po meri »koalicije dobro mislečih«
Miroslav Letonja (SNS) je bil zadovoljen, da je MO Ptuj občutno povečala postavko za javna dela. Problema zadolževanja v SNS ne vidijo, bolj gre za pasje bombice neke stranke, za kovanje strankarskega političnega kapitala. A so v
občini druge, bolj problematične zadeve, o katerih bi se morali pogovarjati. Predlagal pa je, da bi javne zavode, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, pozvali, da naj direktorjem znižajo plače. Po njegovem je to umesten predlog, prav tako pa bi morali razmišljati tudi o tem, da bi v naše okolje pripeljali nova delovna mesta oziroma dodano vrednost. Župan dr. Štefan Čelan je spomnil, da je bila zahteva občine po znižanju plače podana povsod tam, kjer ima le-ta pristojnosti; v Komunalnem podjetju, na primer, so direktorju znižali plačo za deset odstotkov, za toliko pa tudi osmim njegovim sodelavcem, ki imajo prav tako kot on individualno pogodbo.
V SD po besedah Mirana Meška niso pričakovali take medijske odzivnosti glede svojega vprašanja o zadolženosti občine, pač pa gre poslanski skupini le za transparenten način dela, za to, da je nivo zadolževanja znan in javen. Po njihovem mnenju bi morali v znesek zadolženosti zajeti tudi projekte na osnovi podeljene stavbne pravice, ne želijo pa ugotavljati, koliko je to na občana. Čeprav sprememb proračuna za leto 2010, kot so dejali, ne bodo podprli, ker je koalicijska večina dovolj močna, da bodo sprejete, bodo kot opozicija v mestnem svetu še naprej podpirali vse tiste projekte, ki so v dobro Ptuja. V spremembah proračuna je po njihovem preveč nejasnosti, zato jih ne morejo podpreti.
Milan Čuček (LDS) je v zvezi s to razpravo povedal, da so o vseh projektih, o katerih sedaj govorijo (gledališče, vrtec), razpravljali in tudi glasovali na sejah sveta. Vsi podatki so dostopni v strokovnih službah Mestne občine, tam so odgovori in jih ni potrebno iskati po internetu.
Če pa je kaj narobe, je to potrebno razčistiti. Sicer pa Ministrstvo za finance razpolaga s podatki, ki jih dobiva iz MO Ptuj, saj nobene zadolžitve ne more biti brez enega in drugega sklepa.
Po prepričanju Zelenih Ptuja oziroma svetnika Vlada Čuša je proračun za 2010 v nekih okvirih nedorečen, predvsem pa Zeleni opozarjajo na veliko kilometrov azbestnih cevi. To dejstvo in nekatera druga naj bi po njihovem mnenju opozarjala na to, da sedanja koalicija ni naklonjena hitrejšemu reševanju problemov v korist boljšemu zdravju Ptujčanov. Takšnega proračuna pa oni ne sprejemajo.
Lidija Majnik (LDS) je povedala, da so v stranki LDS šli na volitve, ker so želeli 'koalicijo za razvoj Ptuja' z vsemi tistimi svetniki, ki pri projektih ne gledajo na strankarske direktive, temveč se borijo za to, da bi na Ptuju imeli več in bolje. Investicije to potrjujejo, ker so prepričani, da jih mesto potrebuje. Nemogoče pa je pričakovati od ene generacije, da bo poravnala dolgove za nazaj in ne bo naredila nobenih dolgov za naprej.
Milana Petka (SDS) pa je zanimalo, kakšno koalicijo imamo na Ptuju. Kolikor on ve, je samo v prejšnjem mandatu obstajala koalicija za drugačni Ptuj, na 34. seji pa so kar trije mestni svetniki omenjali nekakšno koalicijo, zato bi rad vedel, za kakšno koalicijo gre, saj o njej ne ve ničesar. Odgovora ni dobil.
Na Ptuju so se, kot kaže, lokalne volitve 2010 že pričele, le o koalicijah je malo bolj znanega oziroma so imaginarne. Ampak kot smo slišali iz »do-bor obveščenih krogov, blizu eni bivših mestnih svetnic, bi bil odgovor na dlani: na Ptuju vlada koalicija LDS-SDS, ki daje prednost nogometu.
MG
SREČNO DESETLETJE
Vam želimo Socialni demokrati Ptuj
SD
Videm • Kaj je razkrila izredna seja občinskega sveta
Kriminalka v resnici, ne v filmu
Zgodba o sporu med Cafutovimi iz Sovič, ki se je začela letos poleti s črnogradnjo podjetja na deloma občinski zemlji, in občino oz. občinskim vodstvom dobiva takšne razsežnosti, da je v resničnem življenju že skoraj težko verjeti, ali se to res dogaja. Vse skupaj namreč že bolj spominja na kakšno neverjetno kriminalko.
Janez Cafuta, mož podjetnice Jožice Cafuta, naj bi svoje predloge Županu Frideriku Bračiču je zaradi obnašanja Janeza Cafuta pre-in zahteve poskušal izsiliti s hudimi grožnjami. kipelo; ob uradni prijavi na policijo zaradi ogrožanja življenja je - sklical tudi izredno sejo, kjer so ga svetniki soglasno podprli.
Foto: SM
Foto: SM
Tragično pri vsem skupaj pa je to, da se župan in direktorica občinske uprave (verjetno pa še kdo) zdaj že resnično bo-jita za svoje življenje, kar dokazuje tudi njuna uradna prijava oz. ovadba zaradi ogrožanja življenja.
Zapletom okoli razrešitve nelegalne gradnje podjetniškega objekta na deloma občinski zemlji brez vseh ustreznih dovoljenj se je to jesen pridružil še dodaten spor in zaplet okoli izvajanja šolskih prevozov.
Zahtevajo več denarja za šolske prevoze
Javnosti manj znano dejstvo je, da se je domače podjetje oz. Jožica Cafuta, s. p„ prijavila na javni razpis in kot najugodnejši ponudnik bila izbrana za izvajalca šolskih prevozov. Razlika v ceni med ponudbama podjetja Veolia, d. d., in Avtobusnimi prevozi Jožice Cafuta, s. p., je bila sicer v končnem znesku le slabih 1500 evrov. Glede na kriterije razpisa sta interesenta v svojih ponudbah morala navesti cene za posamezne relacije prevozov otrok v treh sklopih: za OŠ Sela, OŠ Videm in OŠ Leskovec. Zelo enostavno povedano to pomeni, da si je vsak ponudnik glede na predstavljene relacije za prevoze moral pri sebi izračunati, koliko ga bodo vsi ti prevozi stali, gotovo pa je kot osnovo moral vsak pri sebi določiti oz. izmeriti kilometre in nato podati v ponudbi le končno ceno za posamezno relacijo. Prav ta (ponujena) končna cena za posamezno zahtevano relacijo (na dan) je nato veljala kot ponudba.
Skupno za vse zahtevane relacije po razpisu so Avtobusni prevozi Jožice Cafuta, s. p., oddali najcenejšo ponudbo oz. predračun v višini slabih 163.000 evrov (za vse šolsko leto). S podpisom pogodbe bi morala biti vsa zgodba zaključena, toda pri Cafutovih so hitro ugotovili, da, kot so napisali, pravzaprav v sklopu prevozov za OŠ Videm in OŠ Leskovec naredijo več kilometrov, kot so si jih v ponudbi (in pogodbi) obračunali. Da ne bi več poslovali v svojo škodo, so seveda želeli v dogovoru z občinskim vodstvom popravke pogodbe oz. dopolnilo, s katerim naj bi se jim priznali dodatni stroški za več opravljenih ki-
lometrov. Iz dveh različnih dopisov, ki jih je podjetje že naslovilo na občino, je sicer težko razbrati, za koliko kilometrov dnevno se prevozi več od predvidenega, saj so številke zelo različne; po prvi varianti naj bi šlo za kar 54 kilometrov dnevno več (za sklop prevozov Leskovec), v drugem dopisu se navaja 15 kilometrov več dnevno. Prav tako naj bi se po ugotovitvah podjetja prevozilo več kilometrov tudi za OŠ Videm, kar naj bi na letni ravni pomenilo več tisoč evrov dodatnih stroškov.
Zanimiv ob tem je podatek, da se je občinska uprava po obeh dopisih podjetja, v katerih dokazuje večje število kilometrov od prvotno obračunanih, tudi sama lotila preverjanja na terenu in ugotovljeno je bilo, da naj bi prevoznik v okviru relacij za OŠ Leskovec naredil dnevno celo manj kilometrov, kot si jih je obračunal glede na relacije, kar pomeni, da naj bi občina Videm potemtakem celo plačevala več, kot se dejansko prevozi. Ker pa, kot rečeno, kilometri niso igrali nobene vloge pri predračunu (pač pa so bili le pripomoček za izračun dnevne cene prevozov na vseh relacijah), tudi občina nima možnosti znižati plačila po pogodbi ...
Kilometri niso bili predmet razpisa
Do dogovora, ki bi izpolnil zahteve Cafutovega podjetja,
ni prišlo, vsaj ne do kompromisnega, kot so ga v podjetju želeli. Župan je sicer po navedbah Cafutovih sklical sestanek že v začetku oktobra, a v pisarni naj bi se Jožica in Janez Cafuta srečala s predstavniki Veolie, zato, kot pišeta, sta bila v popolnem šoku, prišlo naj bi do hudih prerekanj in sta srečanje zapustila.
Potem so očitno sledili množični dopisi z ene in druge strani; podjetje je zahtevalo dodatno plačilo za več opravljenih kilometrov, občinsko vodstvo z županom Friderikom Bračičem na čelu pa je na dopise odgovarjalo, da kilometri niso bili predmet razpisa. Med drugim je tako župan v odgovoru na Cafutove zahteve zapisal: »V dopisu 2. novembra navajate, da je razpisanih manj kilometrov, kot se jih dejansko vozi. V zvezi s tem vam pojasnjujemo, da predmet razpisa in predračuna niso bile relacije, določene v kilometrih, ampak relacije z izračunano ekonomsko ceno na dan. Naročnik (občina, op. a.) v skladu s pogodbo, v kateri je opredeljena fiksna cena na dan, ne more priznavati na razpisanih relacijah dodatnih podražitev. Če pa si izvajalec v ceno ni vračunal stroškov celotne relacije, je to njegov poslovni riziko.« Župan v nadaljevanju dopisa še pojasnjuje, da je bila podpisana pogodba preverjena in revidirana in je brez dvoma skladna z javnim razpi-
som, zaključuje pa: »Iz vašega dopisa izhaja, da s podpisano pogodbo za opravljanje rednih prevozov osnovnošolskih otrok v šolskem letu 2009/2010 niste zadovoljni, kar bi lahko povedali že v teku samega postopka ali pred podpisom pogodbe, za kar ste imeli dovolj časa. Menimo namreč, če se s takšno izvedbo ne strinjate, da pogodbo v skladu s splošnimi pogoji prekinete iz razloga, ker niste sposobni opraviti pogodbenih del, Občina Videm pa bo ravnala v skladu s pogodbenimi obveznostmi in zakonodajo.«
Župan: Bojim se uresničitve grožnje
Toda takšno dopisovanje ni prineslo nobene rešitve. Nasprotno: Janezu Cafutu, sicer možu uradne samostojne podjetnice, so očitno po zadnjem dopisu, kjer župan kot možno rešitev navaja odstop od pogodbe, če je pač podjetje ni sposobno izvajati, konec novembra »popustili živci«. Po uradnem zapisniku Policijske postaje Podleh-nik naj bi ta dan Janez Cafuta brez napovedi in dovoljenja vdrl v urad župana skupaj s soprogo in vpil (citat iz policijskega zapisnika ): »Sedaj sem pa jaz tu, da vama vrla občinarja pokažem, kdo sem in bosta videla, kdo vaju bo spravil dol in kaj se bo z vama zgodilo! Zatem je stopil do direktorice in ji z vpitjem
dejal: 'Tu podpiši ta dopis, da grem dalje.'« V nadaljevanju uradnega zapisnika je nato navedeno, da je Cafuta odložil svojo torbo na tla, v jezi nekaj iskal v njej, nato potegnil na dan enega izmed člankov ter na fotografiji pokazal župana in direktorico, ob tem pa vpil, da sta to »vidva, predstavnika občine, ki nikoli nista pomagala družini Cafuta in podjetju Vrček, taki morajo dol!« Uradni zapisnik ustne ovadbe se nato nadaljuje tako: »Kasneje je Janez Cafuta od mene (župana, op. a.) in ge. Darinke z vpitjem zahteval, naj za naslednji dan skličeva sestanek brez policije, ker se bo skon-centriral, danes pa ne more trezno razmišljati, ker je psihično na dnu. Kasneje je Janez Cafuta v razburjenem stanju in z vpitjem še naprej izrekal grožnje in žaljivke meni in direktorici in potem z grožnjami in vpitjem zapustil občinsko zgradbo.«
Kot je še zapisano v zapisniku, naj bi Cafuta tako grozil in žalil že dalj časa, cilj njegovega obnašanja pa naj bi bil po županovih besedah prisiliti občinsko upravo in vodstvo v popravek lastnih nepravilnosti glede črnogra-dnje ter izsiliti višjo ceno šolskih prevozov.
Župan je svoje navedbe v zapisniku zaključil z besedami: »Z navedenim početjem občana Janeza Cafuta se predstavnik občine Videm v funkciji župana počutim
ogroženega, saj s takšnim početjem Janez Cafuta že dalj časa izvaja psihične pritiske na mene, direktorico, nekatere člane občinskega sveta in člane nadzornega odbora. Glede na početje Janeza Cafute v zadnjem obdobju je pri meni in direktorici občinske uprave povzročil velik stres z bojaznijo, da bo Janez Cafuta v nekem trenutku posegel po maščevanju in izrečene grožnje dejansko uresničil z ubojem.«
Izredna seja: odpoved pogodbe in (delna?) rušitev objekta
Zadnji (opisani) izbruh Cafuta je sodu potrpežljivosti župana Bračiča in direktorice Ratajčeve očitno izbil dno. Sklicana je bila namreč izredna seja občinskega sveta, na kateri je župan 16 svetnikom predstavil vse grožnje, dogajanje in zaplete v zvezi s šolskimi prevozi, vse dopise in odgovore z ene in druge strani, pa tudi še vedno nerešeno problematiko nezakonite gradnje prizidka na občinski zemlji, ter predlagal odstop od pogodbe za šolske prevoze s podjetjem Jožice Cafuta, s. p., za sklop I. in II.
Svetniki so bili nad slišanim zgroženi in so z veliko večino sprejeli sklep (sicer pravno-formalno neobvezu-joč), da se pogodba za šolske prevoze prekine.
Glede še vedno nerešene problematike mešanega lastništva objekta v Sovičah pa so soglasno (kot en sklep) potrdili dva predloga, ki ju je na sestanku sprejela komisija za reševanje omenjene problematike: da naj se zgornji del objekta (doma) preda v upravljanje KTD Klopotec Soviče-Dravci in se zamenjajo ključavnice ter da naj se odklopi ogrevanje prostorov in se prostori društva ogrevajo s pečjo na elektriko. Ob tem so svetniki soglasno sprejeli še sklep, da se občinska parcela (na kateri danes stoji del nelegalno zgrajenega prizidka Cafutovih) v izmeri 438 m2 ne proda Cafutovim in se zahteva, da se parcela vrne v prvotno stanje z odstranitvijo prizidka. Občina je po besedah direktorice tudi že poslala ustrezno zahtevo gradbeni inšpekciji.
Komentar prepuščamo bralcem.
SM
Ptuj • Dnevni center za otroke in mladostnike v novih prostorih
Kjer je volja, tam je tudi pot
Direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin je ob izteku letošnjega leta zadovoljen: uspelo jim je pridobiti nove prostore dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki za zdaj za svoje delovanje uporablja prostore v Trstenjakovi ulici.
Prvotno so jih sicer načrtovali v Aškerčevi ulici, v prostorih bivše čistilnice Frangež. Nova lokacija je v Vošnjakovi 10, v prostorih, kjer so v preteklosti potekale številne dejavnosti in so samevali že nekaj let. V tem trenutku se še ne nameravajo preseliti, čez zimo jih bodo preuredili in opremili do te faze, da se bodo lahko spomladi leta 2010 preselili.
Pomanjkanje denarja jih je nekoliko ustavilo pri selitvi, dodatno pa bi jih v tem času bremenili tudi stroški ogrevanja. Povezali so se z vsemi ljudmi dobre volje, da bi zagotovili potreben denar in opremo za delovanje centra za mladostnike. Veseli so vseh odzivov, obenem pa presenečeni, ker ne odklanjajo pomoči, kljub kriznim časom ljudje želijo še naprej pomagati. Za začetek delovanja centra bodo morali zagotoviti okrog tri tisoč evrov. Z letošnjim letom je tisoč evrov za delovanje tega centra zagotovila tudi MO Ptuj, enak znesek je predviden tudi v proračunu za leto 2010. Ta denar ni toliko namenjen za opremo centra, temveč za pokrivanje tekočih
stroškov. S projektom pa so se prijavili tudi na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Vodja dnevnega centra za otroke in mladostnike, specialna pedagoginja Metka Ju-rešič, je izredno vesela, da se bodo lahko že kmalu preselili v nove prostore in da bodo peto sezono delovanja zaključili že na novi lokaciji. Zanimanje za center je veliko, odprt je štiri dni v tednu, od 16. do 19. ure. Skupaj s prostovoljci, študenti različnih študijskih usmeritev, mladim iz osnovnih in srednjih šol pomagajo pri premagovanju učnih in tudi drugih težav. Tudi v osnovnih šolah so v teh letih prepoznali njihovo dejavnost, saj so ti sami zainteresirani, da otroci s težavami in njihove družine dobijo še dodatno pomoč. Mnogi otroci imajo tudi komunikacijske težave. S starši otrok, ki redno obiskujejo dnevni center, teh je že okrog 40, v začetku so bili le štirje, se srečajo dvakrat letno. Želeli pa bi, da bi bilo teh srečanj še več, prav tako raznih delavnic, organizirali pa jih bodo lahko, če bodo imeli denar. Hvaležni so MO Ptuj in Leo klubu Ptuj, da so jim pomagali pri pridobitvi
Foto: Črtomir Goznik
Na licitaciji najboljših vin vinarjev v okviru festivala Vino ni voda, na kateri sta združila moči Klub ptujskih študentov in Leo klub Ptuj, so slednji zbrali 1020 evrov in jih namenili za opremo novih prostorov dnevnega centra za mladostnike.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Leo kluba Ptuj Saša Ljubec (v sredini) si je v spremstvu direktorja Centra za socialno delo Ptuj mag. Mirana Kerina in Metke Jurešič, vodje dnevnega centra za otroke in mladostnike, ogledal njegove nove prostore.
in opremljanju novih prostorov ter delnem pokrivanju stroškov, prav tako tudi vsem ostalim, ki bodo še pomagali, da bo dnevni center za otroke in mladostnike zaživel v polni vsebini.
Saša Ljubec, predsednik Leo kluba Ptuj, je povedal, da je njegov osnovni moto »mladi za mlade«. »Povezali smo se s Klubom ptujskih študentov in v okviru festivala Vino ni voda izvedli licitacijo vin najboljših vinarjev, ki so se z veseljem odzvali naši pobudi in prispevali svojo najboljšo buteljko vina.
Vabimo vas, da si za letošnji Božič ali Silvestrovo privoščite zares praznično večerjo, SLASTNO PEČENO PURICO.
Svežo praznično purico lahko kupite v vseh maloprodajnih enotah Perutnine Ptuj od četrtka, 17. decembra do četrtka, 31. decembra 2009.
Purico si lahko tudi vnaprej naročite v vaši prodajalni.
K pečeni purici priporočamo vino: J
Sivi pinot 2008, suho
Licitacija z osmimi buteljkami je nadvse uspela, zbrali so 1020 evrov, zatem pa se posvetili iskanju najboljšega projekta, ki bi ga podprli. Povezal sem se z direktorjem Centra za socialno
delo mag. Miranom Kerinom. Ureditev dnevnega centra za mladostnike Ptuj je enkratna ideja, ki se tudi tematsko pokriva z našo vizijo delovanja, mladi za mlade, ker je vsebinsko tako poln in z njim lahko pomagamo predvsem mladim. Zahvala, da smo z licitacijo uspeli, grem vsem, ki so nam pomagali, vinogradnikom, kupcem buteljk, Dragu Medvedu, vinskemu vitezu, ki nam je pomagal izpeljati licitacijo in ki je bil sam presenečen nad njenim uspehom, članom Leo kluba Ptuj in tudi Klubu ptujskih študentov. To ni projekt enega, to je projekt vseh nas. Res smo presrečni,
da smo lahko podarili takšno vsoto denarja, da smo zadostili svojim pričakovanjem in jih celo presegli. V Leo klubu Ptuj smo se odločili, da bomo tudi z udarniškim delom, s čopičem in pleskanjem, pomagali pri ureditvi tega dnevnega centra. V klubu nas aktivno dela skoraj dvajset članov, oblikovali bomo delovno brigado in pomagali. Želimo pomagati v vseh fazah ustvarjanja dnevnega centra,« je o prispevku Leo kluba Ptuj pri urejanju novih prostorov dnevnega centra za mladostnike povedal predsednik Saša Ljubec.
MG
Rogoznica • 26. seja četrtnega sveta
Bodo objavili imena tistih, ki ne dajo zemljišč?
Člani sveta četrtne skupnosti Rogoznica so se 10. decembra sestali na 26. seji. Na njej so potrdili zapisa s sestankov s krajani 5. in 19. novembra, na katerih so se pogovarjali o rekonstrukciji Slovenskogoriške ceste in o zemljiščih, potrebnih za rekonstrukcijo. Predvsem se zatika pri pridobivanju zemljišč s štirimi krajani, ki želijo za zemljišča več denarja, kot ga je mogoče dati za odkup glede na veljavno zakonodajo.
www.perutnina.com
Po izračunu sodnega cenilca bi bilo mogoče za m2 zemljišča plačati v povprečju 24,40 evra, zahteve tistih, ki še niso dali zemljišč, pa so okrog 150 evrov na m2. Na celi trasi ceste, dolgi 1360 metrov, bodo morali od 46 lastnikov pridobiti 3306 m2.
Zatika se tudi pri odkupu hiše, ki naj bi jo podrli zaradi gradnje krožišča v smeri proti Podvincem oziroma Juršincem. Po oceni cenilca je njena vrednost 53.700 evrov, lastnica pa si je pridobila cenilca, ki je nepremičnino ocenil na 100 tisoč evrov. Njena zadnja ponudba je seda 140 tisoč evrov. Za rekonstrukcijo potrebujejo tudi zemljišče, ki pa je hipotekarno zelo obremenjeno, lastnica pa se na pozive MO Ptuj sploh ne oglaša. Finančna sredstva za rekonstrukcijo ceste, izgradnjo kolesarske steze in hodnika za pešce so sicer zagotovljena tako na državni kot občinski ravni. Za izgradnjo kolesarske steze in hodnika za pešce z robnikom je od bankine cestišča potrebno zagotoviti 2,8 metra zemljišča. Do zemljišč je potrebno priti čim prej, da bi se lahko investicija pričela. Protihrupna ograja pa se ob tej cesti ne bo gradila.
Na Ptuju se je prejšnji teden mudil tudi direktor Direkcije
za ceste RS mag. Gregor Ficko, ki seveda pričakuje, da bo MO Ptuj pogodbo o sofinanciranju gradnje ceste podpisala še v tem letu, zato se pogovori na terenu s tistimi, ki še niso podpisali pogodbe za odkup zemljišča, intenzivno nadaljujejo. Če zemljišč ne bo, tudi ceste ne bo, denar pa bo šel drugam. Tisti, ki so zemljišča za rekonstrukcijo ceste, ki je nujna tudi iz varnostnih vidikov, pripravljeni dati brezplačno, na četrtno skupnost Rogoznica vse bolj pritiskajo, da se imena tistih, ki ne dajo zemljišč, javno objavijo. Za zdaj se za to niso odločili, ker pogovori še tečejo.
Na seji sveta, ki je bila 10. decembra, so tudi potrdili spremembe finančnega načrta za leto 2010. Za delovanje četrtne skupnosti bo na voljo nekaj več kot 18 tisoč evrov. Nekatere investicije, ki naj bi se izvajale v letu 2010, pa je predstavil mestni svetnik s tega območja Marjan Kolarič. Povedal je, da je za rekonstrukcijo Slovenskogoriške ceste na voljo 391 tisoč evrov, za cesto v Podvincih 400 tisoč evrov, če bodo seveda ljudje dali zemljišča, podobno kot pri Slovenskogoriški cesti, za igrišče v Kicarju 50 tisoč evrov, 300 tisoč evrov pa za obnovo dvorane v Rogoznici.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za obnovo doma krajanov v Rogoznici je za leto 2010 predvidenih 300 tisoč evrov.
Maribor • V Pošti Slovenije kljub krizi stabilni in uspešni
Optimistični tudi za poslovno leto 2010
Pošta Slovenije kljub gospodarski krizi in negotovim gospodarskim razmeram zaključuje poslovno leto 2009 uspešno, optimistično pa vstopajo tudi v leto 2010, so na tiskovni konferenci v četrtek, 10. decembra, poudarili generalni direktor Aleš Hauc, njegov namestnik mag. Igor Marinič ter član poslovodstva Vinko Filipič.
Foto: M. Ozmec
Da v Pošti Slovenije kljub gospodarski krizi zaključujejo poslovno leto uspešno, so povedali (z leve) generalni direktor Aleš Hauc, njegov namestnik Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič.
Kot je poudaril generalni direktor Aleš Hauc, so v Pošti Slovenije tudi v letu 2009 največ pozornosti namenili finančni in poslovni stabilnosti družbe ter širjenju poslovnih priložnosti. Največ naporov je bilo namenjenih razvoju in nadgradnji tradicionalnih poštnih storitev ter uvajanju novih, ki so ključne za doseganje poslovnih ciljev. Tik pred zaključkom so intenzivna pogajanja o tesnejšem sodelovanju z enim največjih svetovnih logistov, zaključili pa so prvo fazo prenove informacijskega sistema, tako da ima Pošta Slovenije danes enega najsodobnejših informacijskih sistemov. Odprta je bila prva paketna pretovorna pošta v Šenčurju, iz stacionarnih v premične pa je bilo preoblikovanih 13 manjših pošt.
Nadaljujejo tudi optimizacijo dostave ter reorganizacijo paketne logistike, še zlasti op-timiziranje poštnega omrežja in razvoj celovitih logističnih rešitev z nujnim intenziviranjem trženja ter optimizacijo stroškov. Ti procesi še niso povsem zaključeni, zato jih bodo še nadaljevali, tako kot nadaljujejo tudi prenovo plač-nega modela in kolektivne pogodbe. V letu 2010 bo Pošta Slovenije nadaljevala načrtovane investicije in uvajanje novih storitev, posebno pozornost pa bo - tako kot letos - namenjala odzivanju na zaostrene gospodarske razmere.
Čeprav je gospodarska kriza Pošto Slovenije prizadela manj, kot je bilo pričakovati, pa je vendarle zaznati upad gospodarske aktivnosti poslovnih partnerjev, kar je posledično vplivalo tudi na družbo. V obdobju januar-oktober 2009 je bilo opravljenih več kot 930 milijonov storitev, kar je v primerjavi z letom 2008 za sedem odstotkov manj, kljub temu pa bodo dosegli pričakovane rezultate. Poslovodstvo in nadzorni svet ocenjujeta, da bo poslovni načrt za leto 2009 presežen. Pošta v obdobju januar-september izkazuje za dobrih 17 milijonov pozitivnega poslovnega izida, kar je nad poslovnim načrtom, je poudaril generalni direktor Aleš Hauc.
Na predlog poslovodstva in nadzornega sveta je Republika Slovenije oziroma vlada kot predstavnik lastnika Pošte Slovenije zaposlenim namenila del bilančnega dobička za leto 2008 v višini 3 milijone evrov bruto, prav tako pa bodo zaposleni prejeli božičnico. Kljub izpolnjevanju poslovnega načrta pa poslovodstvo aktivno spremlja vplive nestabilnih gospodarskih razmer na poslovanje in skrbi za plačilno disciplino.
Med letošnjimi ključnimi aktivnostmi so posvetili veliko pozornosti večanju kakovosti in zmanjševanju stroškov na področju upravljanja mednarodne izmenjave in obračuna
poštnih pošiljk ter prenavljanju storitve prenosa mednarodnih poslovnih paketov in Hitre pošte, sredi leta pa so gostili plenarno zasedanje Združenja javnih evropskih poštnih operaterjev PostEurop. Kot je dodal Vinko Filipič, član poslovodstva, je družba aktivno tržila storitve direktnega marketinga in podpisala pogodbo z Ilirijo, d. d., iz Ljubljane, tako da Pošta Slovenija danes dostavlja blago vsem strankam Ilirije na območju Slovenije. Hkrati je bila uvedena posebna nizkocenovna paketna embalaža za večje stranke.
Namestnik generalnega direktorja mag. Igor Marinič je ob tem dejal, da so za uspešnejše komuniciranje prenovili spletno stran ter družbin intranet, prva faza prenove sistema UPO pa pomeni, da je Pošta Slovenije dobila sodobno informacijsko omrežje.
Sicer pa je Pošta Slovenije v letošnjem letu nadaljevala tudi aktivnosti na področju opti-miranja dostavnih okrajev in obhodnih redov pismonoš s programskimi orodji v okviru dodatnega pilotskega projekta za eno pošto ter začela uporabljati štiri stroje za zlaganje ne-naslovljene direktne pošte. Na področju denarnih storitev je bila uvedena nova storitev Poštne banke Slovenije - postopno varčevanje, posodobljeni ter dopolnjeni sta bili dve obstoječi storitvi PBS - varčevanje z odpovednim rokom ter
on-line vplačilo in izplačilo poštnih nakaznic.
Kadrovski načrt za letošnje leto je predvidel enako število zaposlenih kot ob koncu lanskega leta, to je 6.733 oseb, konec oktobra letos pa je bilo zaposlenih 6.720 delavcev za polni in krajši delovni čas, od tega 91,6 odstotka za nedoločen čas.
Zaradi negotovih gospodarskih razmer bodo tudi v letu 2010 usmerjeni k razvoju novih storitev in intenzivnemu trženju obstoječih. Pošta Slovenije bo tako ustvarjala dodatne prihodke in povečevala konkurenčnost z razvojem poslovnih paketov, logistike zdravil in živil, s krepitvijo jutranje dostave pošiljk in direktnega marketinga ter direktne pošte, trženjem informacijskih storitev in z razvojem dodatnih storitev na poštnih okencih, še zlasti v luči razvoja ponudbe celovitih finančnih rešitev. V luči ekološke in družbene odgovornosti pa bodo nadaljevali tudi racionalizacijo poštnega logističnega omrežja in posodobitev ekološko sprejemljivega voznega parka. Za investicije bo v letu 2010 namenjenih približno 18 milijonov evrov, od tega pa naj bi največ sredstev namenjenili za transportna sredstva in informatiko. Ob vsem tem pa bodo skrbeli tudi za izdajo novih rednih in priložnostnih poštnih znamk.
M. Ozmec
Od tod in tam
Padova • Božični sejem s ponudbo za vse
V Sloveniji je tradicija božično-novoletnih sejmov še zelo mlada, saj se je božič kot praznik v življenje Slovencev uradno vrnil šele leta 1988.
Božično-novoletni sejem že nekaj let poteka tudi na Ptuju. Številni imajo pomisleke glede tega in drugih sejmov, ker naj bi se na njih prodajalo premalo kvalitetnih izdelkov, saj prevladuje kič. Tudi podobni sejmi na tujem niso nič drugačni od naših, le da so večji in ponujajo veliko več oblačil in obutve, ponudbo pa nadgrajujejo še z izdelki, primernimi za praznična darila: zelenjave, sadja, cvetja, božičnih dreves in tradicionalnih jedi posameznih pokrajin. Na božičnem sejmu v Padovi (na fotografiji) kar mrgoli različnih prodajalcev in je mogoče kupiti čevlje na primer že od pet evrov naprej, uspeva pa, ker je na enem mestu zbral vse, po čemer povprašujejo tako domačini kot tujci.
MG
Ptuj • Dobrodelna stojnica Lions kluba
Foto: Črtomir Goznik
Lions klub Ptuj bo že po tradiciji ob božiču razveselil otroke iz socialno šibkih družin v našem
okolju. Obdarili bodo več kot 200 otrok iz 40 družin. V soboto, 19. decembra, vabijo tudi na že tradicionalno božično-novoletno stojnico, ki bo pri blagovnici Mercator na Novem trgu, kjer bo mogoče kupiti voščilnice in darila iz naravnih materialov, ki so jih izdelali v Ozari, Sončku in Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Kot pravijo v Lions klubu, ohranjajo stojnico v mestu, ker želijo s tem tudi sami prispevati k pestrejšemu prazničnemu dogajanju v mestu, obogatili pa ga bodo še z živo glasbo in kuhanim vinom.
MG
Ptuj • Veseli december za 1020 predšolskih otrok
Foto: Črtomir Goznik
V četrtnih skupnostih MO Ptuj so tudi letos potekale številne prireditve Veselega decembra, na katerih je dedek Mraz razdelil darila predšolskim otrokom. Pisno povabilo, da ga obiščejo, je letos dobilo 1020 otrok. Nazadnje je včeraj obiskal otroke v Grajeni, ČS Panorama in ČS Jezero. Prihod dobrega moža so spremljale igrice, ki so jih že po tradiciji pripravili zaposleni v Vrtcu Ptuj. Prireditve, vseh je bilo 22, so potekale v domovih krajanov četrtnih skupnosti, telovadnici OŠ Grajena, avli Šolskega centra in dvorani Vrtca Ptuj v Prešernovi ulici. Največ prireditev, kar pet, je bilo v ČS Ljudski vrt, kjer je tudi največ predšolskih otrok, 255.
MG
-oto MG
Ormož • Predstavili dopolnjen predlog proračuna
Spremembe predvsem pri cestah
V sredo sta župan občine Ormož Alojz Sok in glavni finančnik Mirko Šerod na novinarski konferenci predstavila obrazložitve dopolnjenega predloga proračuna občine za leto 2010. Župan je prepričan, da je popravljen predlog proračuna sestavljen tako, da bi moral biti sprejemljiv za veliko število svetnikov, ki bodo imeli predlog na dnevnem redu torkove seje.
Župan je povedal, da je razprava o popravljenem predlogu proračuna za prihodnje leto potekala na vseh delovnih telesih in kakšnih prav velikih pripomb ni bilo. Nekaj več so imeli pripomniti krajani na zborih občanov, ki so potekali po vseh krajevnih skupnostih, in svetniki krajevnih svetov. V tem vidi župan tudi vrednost zborov občanov, da občani pridejo in izrazijo svoje mnenje, občinska uprava pa jih poskuša v največji meri upoštevati. Razprava se je na večini zborov vrtela okrog cestne problematike in izgradnje širokopasovnega omrežja.
Ormoški proračun za 2010 bo visok, najvišji doslej. Predlagana je vsota 29.490.000 evrov, kar je za 1.223.898 višji znesek od prvotno načrtovanega. Tako visok proračun je nastal delno zaradi prenosov
neuresničenih investicij ali pa zaradi nadaljevanja projektov iz leta 2009. V občini so imeli lani kar nekaj takšnih investicij z zamikom - gradnja širokopasovnega omrežja, enako je bilo pri obnovi grajske pristave. Dveh projektov pa sploh še niso pričeli - gradnja namakalnega sistema, kjer imajo težave pri pridobivanju dokumentacije, čeprav so sredstva zagotovljena, in investicija v gradu (Unterhund), kjer čakajo na zaključek razpisa ministrstva za kulturo. Prav pri tem razpisu se bo po mnenju župana prvič pokazalo, ali je vlada z zakonom o pomoči Pomurju, kamor je vključena tudi občina Ormož, mislila resno. Če ne bodo uspešni na tem razpisu, pa se bodo dodatno zadolžili za 400.000 evrov. Poleg že omenjenega razpisa ministrstva za kulturo in reševanja formalnosti okoli namakalnega sistema občina čaka tudi na razpis za južno mejo, ki ga ni
Foto: Viki Ivanuša
Župan Alojz Sok in glavni finančnik Mirko Šerod sta predstavila obrazložitve dopolnjenega predloga proračuna za 2010.
in ni. Nanj se želijo prijaviti s tremi cestnimi odseki Žerovin-ci-Spodnji Ključarovci-Runeč in Podgorci-Strjanci-Podgor-
Ljubljana • Novi ukrepi kmetijskega ministrstva
Z novimi ukrepi več denarja
Evropska komisija je potrdila tretjo spremembo Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007a-2013 (PRP), ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Spremembe programa prinašajo nove ukrepe, zvišanje deleža sofinanciranja pri določenih ukrepih in dodatna sredstva na podlagi Evropskega načrta za oživitev gospodarstva v višini dobrih 11,5 milijona evrov.
ci. Iz tega naslova načrtujejo dobiti okrog 600.000 evrov, približno toliko kot iz prvega razpisa. Prav tako še vedno ni 5. razpisa iz sredstev regionalnih razvojnih spodbud. Občina načrtuje na ta razpis prijaviti izgradnjo kanalizacije Podgorci-Velika Nedelja z rastlinsko čistilno napravo v Sodincih. Kmalu po novem letu pa bo tudi objavljen razpis za gradnjo novega ormoškega vrtca.
Skupno okrog 30 kilometrov cest
Mirko Šerod, vodja oddelka za finance, je povedal, da je vrednost dodatnega prenosa projektov iz leta 2009 v 2010 skoraj 400.000 evrov, skupno tako 614.243 evrov. Naredili so določene spremembe pri tekoči porabi, ki so jo zmanjšali za 130.241 evrov, predvsem na račun zmanjšanja proračunske rezerve za 182.174 evrov. Zani-
mivi so novi projekti, ki so bili vključeni v popravljen predlog proračuna in skupno znašajo 84.990 evrov. Sredstva bodo namenili za obnovo kulturnega doma Miklavž pri Ormožu (30.000), za obnovo petih gasilskih domov (10.000), odkup zemljišča za rastlinsko čistilno napravo v Sodincih (12.000), za opremo in igrala za otroško igrišče Kog (5000) in podobno. Med novimi projekti je največ modernizacij cest - Mali Brebrovnik, Žerovinci-Huj-bar, Žvab, Kog, Vitan, Gomila in Pušenci, sanacija javnih poti ter ureditev hodnikov za pešce v Mihovcih in na Opekarniški cesti. Dodatna sredstva so zagotovili tudi za že načrtovane projekte modernizacije cest v Velikem Brebrovniku, Bresni-ci, odseka Loperšice-Šalovci-Vitan in Vinski Vrh ter za izgradnjo hodnika za pešce in javne razsvetljave na relaciji Hum-Loperšice. Skupni znesek, ki naj bi ga prihodnje leto dodatno namenili za ceste, znaša okrog 474.000 evrov. Zato so pa iz predloga proračuna črtali tudi tri odseke cest, in sicer Svetinje (pri Taverni), Pavlovci (Kralj) in Jastrebci (Janžek-hr-vaška meja). Skupno naj bi v prihodnjem letu v občini Ormož modernizirali okrog 30 kilometrov cest.
Viki Ivanuša
Slovenija • Priznanja gozdnim delavcem
Pri ukrepu Pomoč mladim prevzemnikom kmetij se tako maksimalna višina finančne pomoči zvišuje s sedanjih 40 tisoč na 70 tisoč evrov. Za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev se dodaja približno 7,7 milijona evrov dodatnih sredstev, in sicer za naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih razmer, v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila ter izboljšanju skladiščenja hlevskega gnoja, v proizvodnjo bioplina z uporabo organskih odpadkov in v naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo. Najvišji znesek podpore se zvišuje z milijona na 1,5 milijona evrov, znesek, ki ga lahko posamezno kmetijsko gospodarstvo prejme v celotnem programskem obdobju, pa se zvišuje za milijon evrov, in sicer na skupno tri milijone. Pri ukrepu Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom se dodaja nov sklop podpore, in sicer trženje. Najvišji znesek podpore se zvišuje z 1,8 milijona na 2,5 milijona evrov, najvišji znesek za celotno programsko obdobje pa za 2 milijona, na skupno 6 milijonov evrov.
4,2 milijona za strme vinograde in kraške pašnike
V okviru ukrepov druge osi je najpomembnejša novost vključitev dveh novih podu-krepov, in sicer Strmi vinogradi ter Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov. Cilj novega podukrepa za strme vinograde je s plačilom za dodatno delo, ki je potrebno zaradi zahtevnejšega kmetovanja v vinogradih z nagibom 30-40 odstotkov in tistimi nad 40 odstotkov, ohraniti obdelanost vinogradov na strmih legah in tako ohraniti krajinske posebnosti in biotsko raznovrstnost. Finančna sredstva v višini 4,2 milijona evrov so bila pridobljena iz prenosa dela sredstev iz skupne tržne ureditve za vino. V okviru podukrepa za ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov želi ministrstvo spodbujati obnovitev kraških pašnikov, saj zaznava opuščanje paše in košnje ter posledično zaraščanje kraških površin.
Uvajajo se tudi spremembe v diferenciaciji plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Vzpostavlja se točkovanje kmetij v OMD, kjer se bo vsako kme-
tijo točkovalo glede na zemljišča, ki jih obdeluje. Število točk bo odražalo dodatne stroške, ki so zaradi omejenih dejavnikov prisotni na kmetijskem gospodarstvu in bodo osnova za višino izravnalnih plačil na hektar.
3,8 milijona za širokopasovno omrežje
Bistvena novost v tretji osi je nov ukrep Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo, ki se mu namenja približno 3,8 milijonov dodatnih sredstev iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Cilj novega ukrepa je s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti enake možnosti dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in gospodarstvom.
Pomembna sprememba je tudi dvig stopnje podpore pri obstoječih ukrepih, in sicer pri ukrepih Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter Podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij s 50 na do 60 odstotkov in pri ukrepih Obnova in razvoj vasi ter Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja s 50 na do 85 odstotkov.
SM (vir: MKGP)
Proglasili 15 najboljših
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je ta teden na posebni slovesnosti podelil priznanja za posebej uspešno delo petnajstim sodelavcem. Priznanja se sicer podeljujejo le po enemu uslužbencu iz vsake območne enote.
»Uslužbenci zavoda dejansko usmerjajo gospodarjenje z vsemi gozdovi v Sloveniji, le ti pokrivajo skoraj 60 % površine Slovenije. Na regionalni ravni deluje ZGS v 14 območnih enotah, na terenu pa kar v 408 gozdnih revirjih. ZGS upravlja tudi 10 lovišč s posebnim namenom. Za podeljevanje priznanj za uspešno delo smo se odločili zato, da sodelavce, ki se še posebej trudijo in uspešno delajo, pohvalimo, njihovo delo in rezultate pa predstavimo vsem ostalim v spodbudo. Dobro delo namreč ne sme biti neopaženo, kriterije za podelitev priznanj pa smo podrobno opredelili. Poleg vestnega izpolnjevanja rednih delovnih zadolžitev dajemo pomen še odnosu do sodelavcev, inova-tivnosti, opravljanju dodatnih del, graditvi pozitivne podobe ZGS v javnosti, izvedbi medijsko odmevnejših dogodkov ter tudi dolgoletnemu uspešnemu in strokovnemu delu. Nagrajenci se poleg svojega
dela aktivno udejstvujejo še v lokalnih okoljih, turističnih društvih, strojnih krožkih ali pa vodijo šolsko mladino po gozdnih učnih poteh in osve-ščajo javnost o pomenu gozdov,« so razloge in pogoje za podelitev (letošnjih) priznanj pojasnili na ZZG.
Prejemniki letošnjih priznanj ZZG pa so: Florjan Leban (Tolmin), Stane Kunej (Bled), Mojmir Perdan (Kranj), An-
drej Žagar (Ljubljana), Ivanka Košuta (Postojna); Branko Mi-letič (Kočevje), Andrej Kotnik (Novo mesto), Jože Mori (Brežice), Robert Hedl (Celje), Marko Arnič (Nazarje), Metka Pohovnikar (Slovenj Gradec), Rado Vaner (Maribor), Silvana Žunič (Murska Sobota), Magda Sluga (Sežana) in Rok Pišek (svetovalec za gozdnogospodarsko načrtovanje, Ljubljana).
SM (vir: ZZG)
Foto: arhiv ZGS
Zasavci • Zaključek predstavitev občinskega odbora
Politiki razmišljajo le o svoji koristi
V letošnjem letu ustanovljen občinski odbor Slovenske nacionalne stranke v Ormožu je te dni zaključil svojo predstavitveno pot po občini. Za konec so se zbrali v Zasavcih, zbor pa je s svojo prisotnostjo podkrepil tudi predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti.
Občinski odbor SNS Ormož je bil ustanovljen maja letos, za predsednika pa je bil izvoljen Jani Ivanuša. V petčlanskem predsedstvu so še Ivan Trste-njak, Slavko Rajh, Dušan Cvetko in Denis Jurčec. Njihovo delovanje je motivirano s povsem jasno željo in ciljem: priti v občinski svet in zaznamovati novo politiko v občini Ormož.
Besedo je povzel predsednik Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je izrazil veselje, da je SNS na Ormoškem ponovno zaživela, oziroma kar začela novo življenje. Nato pa v dobrih 15 minut trajajočem govoru ni našel lepe besede za slovensko politiko in dogajanje v Sloveniji nasploh. Pokritiziral je vlado, ki dela slabo, nič boljši pa niso po njegovem mnenju občinski sveti, ki se, namesto da bi delali za razcvet svojih krajev in občin, gredo politične igrice, iz katerih ni nič dobrega. To je morda tudi posledica tega, da je več kot 30 županov hkrati
tudi poslancev in na dveh koncih vlečejo lep denar, razmišlja prvak SNS in zatrjuje, da razen v SNS politični veljaki razmišljajo le o svoji koristi.
Jelinčič je bil kar malo vznesen in je zbranim naravnost povedal, da kakor živimo v najlepši državi na svetu, »imamo hkrati tudi najbolj butasto, najbolj nesposobno in najslabšo vlado na svetu«. Tu in tam imamo menda kakšnega sposobnega ministra, pri predsedniku vlade pa se Jelinčič sprašuje, kaj ta pravzaprav hoče, kaj misli in kakšen koncept ima.
Po Jelinčičevem mnenju je naša država v velikih škripcih: »Nekateri pravijo, da so Madžari v Evropi v najslabšem položaju, takoj za njimi pa smo mi. Imamo ministra za finance, ki ne razume financ in za 1,8 milijarde pufa v državnem proračunu reče, da je to stimulans, da je to dobro za gospodarstvo. Vsaka gospodinja bi mu rekla: 'Ti si nor, pojdi tja
Foto: Viki Ivanuša
Zmago Jelinčič Plemeniti v Zasavcih ni imel lepe besede za sedanjo vlado.
nacepit drva, morda se ne boš vsekal.' Mi imamo takšnega ministra za finance.« Malo je naložil ognja na or-
moški problem prisotnosti policije, ki po njegovem mnenju ne lovi tistih, ki bi jih morala, ampak tistega, ki spije kozar-
ček preveč in vozi kilometer prehitro. »Slovenija postaja policijska država, ministrica pa se vsakega toliko časa zjoče
pred kamerami. Ko pa je treba kakšno stvar narediti in jo speljati v pravo smer, pa ni nič od tega,« je zelo slikovito nadaljeval Jelinčič, ki se sprašuje, kaj nas čaka v naslednjih treh letih, glede na to, da je vlada že v enem letu naredila za državo toliko škode.
Na Ormoškem se mu je zdelo pomembno tudi vprašanje meje s sosednjo Hrvaško. Po njegovem mnenju meja na Ormoškem ni urejena. Po Jelinčičevem mnenju bi ljudi, ki se ukvarjajo z urejanjem mejnih vprašanj, po starem kazenskem zakoniku lahko obtožili vele-izdaje. Po njegovem mnenju bi slovenski pogajalci morali postaviti za izhodišče stanje leta 1918, »ko smo prinesli v Jugoslavijo celotno slovensko Primorje z Istro in tremi kvar-nerskimi otoki, slovenski je bil tudi Čakovec, meja pa pri Ko-toribi in je veljala do 1929,« je bil prepričljiv Zmago Jelinčič.
Viki Ivanuša
Slovenija • Zanimivosti iz Statističnega urada
Vedno več tujcev, nezadržno se staramo ...
Po podatkih, ki jih je nedavno objavil Statistični urad RS (SURS), je sredi letošnjega leta v naši državi živelo 2.042.335 prebivalcev. To je za 9.973 (ali za 0,5 %) več kot konec leta 2008. Največji delež povečanja prebivalstva pa gre na račun števila tujih državljanov; njihov delež se je namreč povečal za 0,4 %.
Sicer pa se je število prebivalcev v letošnjem letu povišalo v veliki večini slovenskih občin - kar v 160 (od 210). Največ novih prebivalcev po številu je seveda v Ljubljani (kar 2223, vendar je med temi večina tujcev, kar 2156), relativno pa se je število prebivalstva najbolj povečalo v občinah Loški Potok in Loška dolina. Veliko pa pove tudi podatek, da se je v 36 občinah število prebivalcev povečalo izključno zaradi tujcev, v 22 pa zgolj na račun Slovencev.
Po drugi strani se je v 46 občinah v prvem polletju število prebivalcev zmanjšalo; najbolj v občinah Ruše in Preddvor (za 1,1 %), absolutno pa se je število prebivalcev zmanjšalo v občini Maribor (za 471 ali 0,4 %, pri čemer je treba povedati, da se je število tujcev sicer povečalo za 671, vendar se je zmanjšalo število slovenskih državljanov za 1142). V občinah Hoče-Slivnica, Trnovska vas in Sveti Jurij je število občanov sicer tudi upadlo, vendar podatki pravijo, da
predvsem na račun zmanjšanja števila tujcev, medtem ko se je število slovenskih državljanov v teh občinah povečalo. Z nespremenjenim številom prebivalcev pa se lahko ponašajo v občinah Kostel, Grad, Kungota in Benedikt.
Prebivalci Slovenije so bili sredi letošnjega leta v povprečju stari 41,4 leta ali 0,1 leta več kot ob koncu leta 2008. Vrednost indeksa staranja je bil tako kot konec leta 2008 najvišji v občini Osilnica (309,1), najnižja pa v občini Benedikt

Iz zadnjih podatkov SURS je razvidno dvoje; da se v Sloveniji povečuje število tujcev in število starejših državljanov ...
(65,1). Moški so bili v povprečju stari 39,1 leta, ženske pa 43 let. Najmanj mladih, starih do 14 let, glede na celoten delež prebivalstva, živi v podravski, zasavski in obalno-kraški regiji, z najvišjim deležem otrok pa se lahko pohvalijo na Gorenjskem.
Povprečna starost se je sicer v prvem polletju znižala v 27 občinah, nespremenjena je ostala v 56 občinah, povišala pa se je kar v 127 občinah. Povprečno najstarejše prebivalstvo imajo v občinah Kostel in Osilnica (48,7 leta), z najmlajšim (povprečnim) prebivalstvom pa se lahko pohvalijo v občinah Gorenja vas-Poljane (36,9 let), Benedikt (37,2 leti) in Komenda (37,4 leta). Sicer pa so v prav vseh občinah ženske v povprečju nekoliko starejše od moških ...
Najmlajše prebivalstvo v Benediktu in Zavrču
Med občinami Spodnjega Podravja ima v povprečju najstarejše občane, zanimivo, Središče ob Dravi (43,1 leta), sledi Ptuj (42,4 leta), v Ormožu, Pod-lehniku, na Hajdini, v Cirkula-nah in Kidričevem se povprečna starost občanov giblje med 41,6 in 41,9 leta, občine Žetale, Majšperk in Lenart imajo po podatkih SURS povprečno sta-
rost občanov točno 41,5 leta, v Markovcih je povprečna starost natančno 41 let, v občinah Videm, Sv. Tomaž, Sv. Trojica v Sl. goricah, Sv. Ana v Sl. goricah in Gorišnica imajo občane stare povprečno med 40 in 40,7 leta. Občine Cerkvenjak, De-strnik, Dornava, Juršinci, Sv.
Jurij v Sl. Goricah in Trnovska vas se ponašajo s povprečno starostjo med 39,4 in 39,9 leta. Najmlajše prebivalce v povprečju pa imata občini Sv. Andraž (38,8 leta) in Zavrč (38,4 leta) ter seveda občina Benedikt s povprečno starostjo 37,2 leta.
SM
Prlekija • Prvi Künstni vlak
Potovali na Primorsko
Kunštni Prleki, znano društvo iz Železnih Dveri, vinorodnega kraja ljutomerske občine, so pripravili zanimiv za-bavno-družbeni projekt in ga minuli petek (11. decembra) tudi uresničili. 18-članska skupina se je z vlakom odpravila v prestolnico slovenske obale - Koper.
Da bi preostali potniki vlaka, ki sicer vozi na redni relaciji Murska Sobota-Koper, vedeli, s kom imajo opravka, je ekspedicija na vsaki večji železniški postaji skozi okno vagona izobesila zastavo Republike Prlekije. Veselo druščino s še preostalimi rekviziti, predvsem pa z obilo domače hrane in pijače, je na končni postaji v Kopru pričakalo društvo starodobnikov Adria Classic in jih po dobrodošlici (s teranom) odpeljalo na »uradne« pogovore h koprskim veljakom. V zgradbi mestne občine Koper jih je sprejela županova svetovalka Jana Tolja. Prevladovalo je izjemno vzdušje,
v prisrčnem pogovoru v obeh narečjih - primorskem in prleškem. Po ugotovitvah predsednika znamenitega prleškega društva Milana Belca so se z lahkoto sporazumevali, brez prevajalcev. V obvezni izmenjavi protokolarnih daril so Prleki koprskemu županu namenili posebno Listino Republike Prlekije in zgoščenko, kjer si bo lahko ogledal pestro dejavnost razigranih Prlekov. Da bi se »v živo« prepričali o vsakdanjem pestrem in razgibanem življenju Prlekov, jim bodo Primorci obisk v bližnji prihodnosti vrnili.
Po ogledu starega mestnega jedra in koprskih znamenitosti se je vesela druščina znova napotila na železniško postajo in z vlakom odpotovala domov ter si že začrtala nove podobne naloge tudi za prihodnje leto. Prvi vlak je za njimi, prihaja naslednji, tradicionalna veriga se ne sme pretrgati, pravijo. Kam jih bo popeljala pot v letu 2010, pa še ne želijo razkriti.
Niko Šoštarič
Foto: SM
Miklavž pri Ormožu • Dva uspešna folklorna večera
Poslej folklorna skupina Metla
Folklorna skupina Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu je minuli konec tedna pripravila dva večera polna plesa, pesmi, glasbe in zabave. V soboto so razkrili tudi svoje novo ime, kajti kadar so jih doslej klicali, so gledalci kar zazehali, tako dolgo ime so imeli.
Od sobote naprej se jim to več ne bo moglo dogajati, saj jih bodo predstavljali čisto na kratko: na oder prihaja Folklorna skupina Metla. Temu velikemu dogodku - predstavitvi novega imena in simbola - so folkloristi v zadnjih tednih podredili vse, kajti drugače jim ne bi uspelo dva dneva zapored napolniti dvorane.
V petek so skupaj s Turistič-no-kulturnim društvom Kog organizirali nastop v novi športni dvorani OŠ na Kogu. Nastopili so KUD Dalmacija Dugi rat iz Omiša, ki so zaplesali plese otoka Korčule, stare splitske plese in kolo iz opere Ero z onega sveta. Med posameznimi postavitvami sta nastopili Otroška folklorna skupina OŠ Kog in Mladinska folklorna skupina KTD Miklavž pri Ormožu.
Sobotni folklorni večer pa se je odvijal v dvorani pri Miklavžu, poimenovali pa so ga
Foto: Viki Ivanuša
Nagajivca Aljaž Šimunič in Jure Lukman sta pomagala pometati.
Ko metla zapleše. Nastopili so Folklorna skupina KTD Miklavž pri Ormožu, FS KUD Dalmacija Dugi rat, Omiš, Hrvaška, Tamburaška skupina iz Cirkulan, Folklorna skupina Cirkulane, Folklorna skupina Obrež, Folklorna skupina Podgorci, Miklavški oktet, Vokalna skupina AFS Srake, Otroške folklorne skupine OŠ Miklavž pri Ormožu. Za
zabavne vložke sta skrbela mlada nagajivca Aljaž Šimunič in Jure Lukman.
Uspešna folklorna skupna deluje že tri leta, vodi pa jo Leonida Novak. Vodja je v pogovoru povedala, da je imela precej izkušenj pri delu z otroki, vodenje odrasle folklorne skupine pa je zanjo predstavljalo precejšen izziv. Sedaj pa je zelo zadovoljna, da
Maribor • Poziv k pravočasni oddaji voščilnic
V Pošti Slovenije sicer glede na prejšnja leta opažajo rahel upad klasičnih poštnih pošiljk tako zaradi pojava novih elektronskih medijev kot tudi zaradi gospodarskih razmer. Nove tehnologije, ki prinašajo nove načine komuniciranja, vplivajo predvsem na spremembe v strukturi pošiljk. Po eni strani pomenijo konkurenco, po drugi strani pa prinašajo pomembne priložnosti pri zmanjševanju stroškov in za večanje produktivnosti pri usmerjanju pošiljk, večanju dodane vrednosti obstoječim storitvam in na področju razvoja povsem novih storitev, kot so kvalificirana digitalna potrdila, e-arhiv,
e-račun in podobno. Kljub razvoju informacijske tehnologije pa je v segmentu pisanja voščil še vedno zakoreninjeno pošiljanje s tradicionalno pošto. To je razvidno tudi iz povečanega obsega prometa v predprazničnem času.
Pošta Slovenije je v lanskem decembru pri prenosu naslovljenih navadnih pisemskih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu beležila povečanje prometa za približno 23 odstotkov. Tako je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu prenesenih okoli 380 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednaro-
Foto: Viki Ivanuša
Po novem - plesalke in plesalci folklorne skupine Metla.
Tudi letos Božičkova posta
V decembru prejme Pošta Slovenije skoraj za tretjino več pisem in dopisnic kot v ostalih mesecih v letu. Zaradi povečanega prometa priporočajo uporabnikom poštnih storitev pravočasno oddajo voščilnic. Da bi spodbudili pisanje najmlajših, pa so tudi letos pripravili Božičkovo pošto.
se je zanj odločila, saj je delo z odraslimi zelo prijetno, pri delu so disciplinirani, vestni, pridni in po odzivu strokovnjakov sodeč tudi lepo napredujejo v plesni tehniki. Konec koncev so lani nastopili na državni reviji folklornih skupin v Beltincih. Folklorna skupina je po starosti zelo heterogena, sestavlja jo 11 plesnih parov, njihova starost pa se razteza od 20. leta pa skoraj do abra-
hama. Spremljajo jih trije mladi godci - dva srednješolca in študentka. Novakova pravi, da so zelo prilagodljivi in se razumejo na ljudske melodije.
Za sobotni večer so pripravili tri postavitve. Najprej so zaplesali Metla hitro in počasi, v drugem sklopu so naredili majhen plesni izlet na Gorenjsko, v tretjem sklopu pa so zaplesali domače plese iz severovzhodne Slovenije,
ki jih tudi največ plešejo. Skupina je oblečena v lepe obleke, ki so jih nabavili preteklo leto, letos pa zbirajo denar za nakup enotne obutve.
Leonida Novak je za konec pohvalila še dobro sodelovanje, saj brez požrtvovalnega angažiranja vseh članov skupine in pomoči krajanov ne bi mogli organizirati kar dveh uspelih folklornih večerov.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Ob desetletnici ustvarjanja
Foto: M. Ozmec
Božiček ima v predprazničnih dneh skupaj s poštarji spet polne roke dela.
dnem prometu pa okoli 20 milijonov teh pošiljk. V lanskem decembru je bilo v notranjem prometu prenesenih približno 37 milijonov teh pošiljk, kar je za okoli 6 milijonov več, kot znaša povprečje v ostalih mesecih. V mednarodnem prometu je bilo v lanskem decembru prenesenih približno 3 milijone teh pošiljk, kar je za okoli 1,5 milijona več od povprečja v ostalih mesecih. Desetina vseh sprejetih božično-novoletnih voščilnic je namenjena v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in na Hrvaško.
Pošta Slovenije tudi letos nadaljuje projekt vzpodbujanja mladih k pisanju pisem Božičku, zato bo letos Božič-kova pošta zaživela še širše in odmevnejše. Vse otroke, še posebej pa tiste najmlajše, vabijo, da pišejo Božičku, ki ima letos posebnega pomočnika: poštar Pavli mu pridno pomaga prinašati in odpirati pisma. Otroci lahko pišejo božičku do 19. decembra 2009 na naslov: BOŽIČEK, Za pravljičnimi vrati poštarja Pavlija 7, 2002 MARIBOR. Božiček in poštar Pavli bosta ves december v službi na Pošti Slovenije, da bosta lahko odgovorila prav vsem otrokom, ti pa bodo prejeli tudi praktična darilca.
-OM
Mili navdušila publiko
Priljubljena pevka Mili je po desetih letih ustvarjanja v Sloveniji pripravila koncert za svoje oboževalce. Predstavila je svojo novo, že tretjo zgoščenko. Na koncert ni povabila nobene velike zvezde, kot to počnejo drugi, samo da napolnijo dvorano, ampak je lepo zapolnila dvorano samo s svojimi glasbenimi prijatelji.
Poleg Mili so na podlehni-škem odru prepevali in igrali še
Aleksandra, Ansambel bratov
Belšak, Melita Golob, Dolores, Gitano band, Zlatko Dobrič, Klapovuhi, skupina Pagani iz
Mili se je v času koncerta kar trikrat preoblekla, za njeno frizuro pa je prav tolikokrat poskrbela njena prijateljica Irena Cebe, ki jo mnogi poznajo tudi kot pevko.
Zadra, tamburaška skupina Legolas iz Zagreba in Marjan Nah-berger, ki je koncert povezoval. Vsi ti izvajalci so z Mili zelo povezani, saj zanje piše pesmi. Prav tako se je Mili na koncertu zahvalila Tomiju Valenku (To-miton) in Mitju Krapši (studio Jama), s katerima že dolga leta sodeluje pri ustvarjanju glasbe.
Ko je Mili zapela zadnjo pesem s skupino Legolas, zagotovo ni pričakovala, da jo bo publika v dvorani pozdravila s stoječim aplavzom, kar se dogaja le največjim zvezdam. Ganjeni, s solzami v očeh so bili tako Mili kot tudi mnogi obiskovalci v dvorani. Ko so luči ugasnile, je Mili še dolgo ostala pred odrom, saj so ji mnogi želeli stisniti roko in jo objeti ter se ji zahvaliti za lep nedeljski večer. Mili je obljubila, da bo za takšno publiko, kot jo ima, še naprej ustvarjala glasbo, za katero živi, saj ji je bil dar zanjo položen v zibko.
MN
Foto: MN
Slovenija • Nestrinjanje s pogoji razpisa za posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Zbornica kritizira, ministrstvo negira
Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZS) je ogorčena nad razpisnimi pogoji razpisa za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki ga je pred kratkim v Uradnem listu objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Razpis namreč ne izpolnjuje zahtev, ki jih je postavila KGZS, in po njihovem mnenju ne odraža dejanskih potreb kmetov.
Kot navajajo v KGZS, razpis ni izpolnil pričakovanj. „V njem so izpuščene nekatere bistvene vrste naložb, poleg tega pa vsebuje omejevalne kriterije, ki jih v dosedanjih razpisih ni bilo.
V seznamu naložb, ki so predmet podpore, sta izpuščeni kmetijska mehanizacija in oprema, ki predstavljata večino že izvedenih naložb. Investitorji so po dosedanjih priporočilih programa razvoja podeželja (PRP) pričakovali, da bo ta strošek upravičen. Kot predmet podpore so v tokratnem razpisu izpuščena tudi kmetijska zemljišča.
Za KGZS so sporna določila v poglavju pod imenom Upravičeni stroški, ki omejujejo številne upravičence. Problematično je to, da mora biti v primeru naložb v nezahtevne in enostavne objekte, pri nakupu opreme, pri naložbah v trajne nasade itd. najmanj 25 odstotkov vrednosti posamične naložbe izvedene po datumu izdaje odločbe. Prav vsaka posamična naložba pa mora biti začeta že pred objavo razpisa in realizirana najmanj v višini 10 odstotkov vrednosti.
Iz določil razpisa izhajajo številne nejasnosti pri kandidiranju. KGZS skrbi, da se bodo težave pri upravičencih, katerih vloge bodo sicer odobrene, pokazale tudi pri izstavitvi zahtevkov. Zato pozivamo kmetijsko ministrstvo, da objavi razpis s takimi pogoji, da bo zajel upravičence, ki so zaradi pomanjkanja sredstev izpadli že na prvem razpisu za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, kasneje pa zaradi objav sektorskih razpisov niso več izpolnjevali pogojev za kandidiranje.«
Razpis za že začete, a nedokončane naložbe
Na takšno javno kritiko zadnjega razpisa, ki jo je podala zbornica, se je ministrstvo takoj odzvalo s pojasnili, iz katerih je razbrati, da se pogoji razpisa ne bodo spremenili, saj (spet) morajo upoštevati zahteve in kriterije evropske komisije, pa četudi so ti povsem v nasprotju z interesi slovenskih kmetov.
»Ministrstvo zavrača očitke Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v zvezi z aktualnim javnim razpisom ukrepa posodabljanja kmetijskih gospodarstev. Poudarjamo, da je razpis namenjen podpori že začetim, a še ne zaključenim naložbam kmetijskih gospodarstev. Pri tem vsebina javnega razpisa upošteva evropsko in slovensko zakonodajo, predhodno revizijsko poročilo ter navodila Evropske komisije. Zahteve zbornice niso v skladu z navedenima aktoma in bi njihovo upoštevanje lahko pomenilo možnost finančne ka-
Osem milijonov evrov
Ministrstvo za kmetijstvo je 4. decembra objavilo razpis za ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev. Okvirna višina nepovratnih sredstev za ta ukrep znaša osem milijonov evrov, cilj podpore posodabljanja kmetijskih gospodarstev pa je med drugim spodbuditi prestrukturiranje in povečati učinkovitost gospodarjenja z uvajanjem novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav. Predmet podpore so naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo. Podprti so stroški naložb ter splošni stroški, ki nastanejo v obdobju od 1. januarja 2007 do preteka treh let od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Vsaka posamična naložba mora biti začeta že pred objavo tega javnega razpisa in realizirana v višini najmanj 10 odstotkov svoje vrednosti.
zni, ki bi jo izrekla EU.«
V nadaljevanju nato kmetijsko ministrstvo pojasnjuje, da je vsaka naložba pred pridobitvijo sredstev iz razpisa pač določeno tveganje za kmeta in da so v razpisnih pogojih morali upoštevati zahteve oz. določila uredbe evropske komisije glede izvajanja kontrolnih postopkov.
»Komisija je Slovenijo opozorila, da mora upoštevati vrsto investicijske dejavnosti in možnost nadzorovanja. Če dejavnost zajema pridobitev strojev, opreme ali izgradnjo nove stavbe, se to lahko nadzoruje tudi po tem, ko se je dejavnost že začela odvijati. Medtem ko je v drugih primerih, kot je npr. obnova stavb, tak nadzor nemogoč, če se opravi potem, ko se je dejavnost že začela. Prav tako je Slovenija prejela dodatno opozorilo, da lahko podpre samo investicije, ki še niso zaključene pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Nakup vsakega posameznega stroja se mora obravnavati kot ena zaključena naložba, zato je iz javnega razpisa izključena podpora za nakup kmetijske mehanizacije. Prav tako velja to tudi za nakup kmetijskih zemljišč, za katerega je bil v dosedanjih javnih razpisih izkazan zelo majhen interes. Oprema v objektu, ki predstavlja celostno naložbo, pa spada med upravičene stroške.«
Kar zadeva očitke zbornice, zakaj mora biti v primeru naložb v objekte najmanj 25 odstotkov vrednosti izvedene po datumu izdaje odločbe, pa ministrstvo pojasnjuje: »Kot zaključek naložbe v objekte se po tem razpisu šteje pridobitev uporabnega dovoljenja po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Uporabno dovoljenje je upravni dokument, ki ne predstavlja tveganja kršitve priporočila Komisije in predstavlja zaključek naložbe za npr. gradnjo hlevov. Ker za ostale naložbe v gradnjo objektov ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja, je moralo ministrstvo pripraviti oceno stroškov po izdaji odločbe, da bo zadoščeno navodilom Evropske komisije, da naložba še ni zaključena. To oceno je ministrstvo pripravilo na delež že izvedenih del, ki lahko znaša do 75 odstotkov, in na delež 25 odstotkov vrednosti posamične
naložbe, ki mora biti izvedena po datumu izdaje odločbe.«
Sicer pa na MKGP napovedujejo nov sistem obravnave vlog in razdelitve denarja po razpisih, prav tako pa še nove javne razpise za nove investicije, ki so jih v tokratnem razpisu pač črtali.
SM
Po mnenju kmetijske zbornice je zadnji razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev spisan povsem mimo potreb slovenskih kmetov in s preveč omejevalnimi kriteriji.
Mega priložnost za nove naročnike SiOL!
Naročite se na SiOL in igralna konzola Nintendo Wii s petimi igrami je lahko vaša za samo 49 EUR! Ob tem pa boste lahko kar 2 meseca brezplačno preizkušali SiOL TV.
novoletñ^
Pokličite 080 8000
še danes!

www.siol.net 080 8000
* Ponudba velja od 16.11.2009 do 31.1.2010 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja na SiOL internet ali paket, ki vsebuje SiOL internet, ter ob vezavi za 24 mesecev. Priporočena maloprodajna cena izdelka je 199 EUR. Naročeni izdelek bodo naročniki prejeli po pošti na dom. Količine so omejene. ** Za 2-mesečno brezplačno preizkušanje SiOL TV je pogoj uporaba ali naročilo storitve SiOL internet.
Foto: SM
Cirkuiane • Z zadnje seje občinskega sveta
Donkihotski boji lokalnih svetnikov
Cirkulanski politični velmožje in dama so zadnjo prednovoletno sejo speljali kot z drsalkami po ledu; ne samo zelo hitro in gladko, ampak tudi malo nerodno, saj je kazalo, da bo led (vsaj enkrat) počil, na koncu pa vseeno ni...
Če so se voljeni predstavniki domačega naroda kar nekaj mesecev krepko dajali okoli proračuna za naslednje leto, je nasprotnikom predloga v finalu očitno zmanjkalo moči oziroma so ugotovili, da so v manjšini, zato so dvoboj pač gentlemansko predali; verjetno sklepajoč, da če nič drugega, se tako vsaj ne bo več poročalo o »krvavih« bojih v cirkulanskem političnem rin-gu. Pas zmagovalca, sicer ni natančno določeno, kako naj bi se ta kategorija imenovala, si je tako (s precej več naprezanja kot Dejan Zavec) nadel župan s svojimi navijači. Na tokratni seji je bil namreč predlog proračuna sprejet v pol minute, brez vsakega še najmanjšega vprašanja ali pripombe s katerekoli strani; v popolni tišini je šest svetnikov glasovalo za, trije cirku-lanski SD-jevski Don Kihoti pa proti ...
Ostale točke dnevnega reda seje, ki je bila očitno namenjena zgolj temu, da se pravočasno sprejme proračun 2010, saj bi bilo v nasprotnem primeru potrebno do nadaljnjega uvesti začasno financiranje občine, so »zletele« skozi v zelo hitrem času; nekaj
več besed, seveda le kritike, je bilo slišati le ob razlagi, zakaj in kako je potrebno oblikovati zadnje čase velikokrat omenjeno Interesno zvezo občin (IZO). Seveda so tudi Cirku-lančani dobili v roke ponudbo Komunalnega podjetja Ptuj za sofinanciranje pravne podlage za enonamensko IZO, s katero bi zaenkrat rešili vsaj vprašanje (podelitve koncesije) za oskrbo z vodo.
Bodo storitve po koncesijah res dražje tudi za 300 in več odstotkov?!
Kot je že znano, morajo občine za pripravo dokumentacije za omenjeno IZO plačati vsaka po približno 7500 evrov, ne glede na velikost, sicer pa si lahko pripravo dokumentov omislijo tudi same, le da se potem ta znesek zviša za dobrih trikrat. Ob tem bi se morebitna nepovezanost občin (kar je sicer možno bolj teoretično) odražala tudi v samostojnih razpisih koncesij, kar bi posledično pomenilo, da bi lahko (npr. v primeru oskrbe z vodo) bile cene koncesionarja zelo različne v
Na zadnji seji so cirkulanski svetniki brez vsake pripombe ali vprašanja potrdili^ proračun za leto 2010, hudo so skritizirali stroške priprave koncesijskih aktov in pričakovane podražitve, za konec pa sta se Milan Žumbar in župan Jurgec še udarila okoli vsebine Ma-riničevega članka v občinskem glasilu.
vsaki občini; gotovo bi, recimo, haloški občani za vodo plačevali veliko več kot Ptuj-
Sv. Tomaž • Zakijučiii dela na dveh odsekih
Pomembna cestna pridobitev
Ob odprtju lokalnih cest Bratonečice in Sejanci so pri Sv. Tomažu pripravili tiskovno konferenco, saj so želeli poudariti pomembnost prve tovrstnih investicij, do katere so prišli s pomočjo evropskih sredstev.
Tomaževčani so bili uspešni na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve regionalni razvojni programi. V začetku junija so z izvajalcem Asfalti Ptuj podpisali gradbeno pogodbo za modernizacijo lokalne ceste Bratonečice in
Sejanci. Gre za dve lokalni cesti, ki sta bili združeni v eno investicijo. Prva poteka na trasi Bratonečice-Gradišče-Mala vas in se priključuje na drugo cesto, ki poteka iz Sejancev, Male vasi preko Kostanja do Sv. Tomaža. Investicija v 4.284 metrov cest je bila ocenjena na 430.000 evrov, zaradi nepričakovanih dodatnih del pa znaša investicija v cesti 556.000. Kot je povedal župan Mirko Cvetko, so šele, ko so pričeli inve-
Foto: Viki Ivanuša
Tako sta si ob podpisu pogodbe zadovoljno segla v roke Marijan Pongrac in Mirko Cvetko. Zadovoljna sta bila tudi šest mesecev kasneje, ko so bila dela zaključena.
sticijo, opazili, da bo treba določene stvari spremeniti. Morali so se odločiti za izgradnjo podporne stene v dolžini 60 metrov. Poleg tega pa so morali zamenjati tudi dobršen del od neurij uničenega tampona na trasi Kostanj Sv. Tomaž. Vrednost celotne operacije znaša 592.000 evrov, delež sredstev Evropske unije je 411.000 evrov. Občina pa je iz svojega proračuna namenila 181.000 evrov. Cesta je modernizirana v dveh plasteh in omogoča ne le večjo kvaliteto življenja prebivalcev ob sami cesti, ampak se je po modernizaciji opazno povečal promet, saj cesta povezuje Sv. Tomaž z občino Dornava in s krajevno skupnostjo Podgorci v občini Ormož.
Marijan Pongrac, direktor podjetja Asfalti Ptuj, se je mladi občini zahvalil za zgledno sodelovanje, saj pri izvajanju del niso imeli nobenih težav. Zahvalil pa se je tudi občankam in občanom za njihovo razumevanje ob izvedbi del, ki so potekala po planu.
Po tiskovni konferenci so cesto svečano predali namenu.
Viki Ivanuša
čani ali Hajdinčani. In ker bo takšne zneske za administra-tivno-pravne zadeve potrebno plačati za vsako vrsto javne gospodarske službe, so se Cirkulančani pač upravičeno prijemali za glavo; da bodo na koncu za vseh pet potrebnih koncesij po najoptimalnejši varianti plačali okoli 40.000 evrov (če bi šli v samostojno pripravo vseh aktov pa krepko preko 100.000 evrov), in to zgolj zato, da bodo lahko pravno-formalno zadostili evropski zakonodaji za izbiro koncesionarja. Anton Podho-stnik je ob tem jezno pripomnil: »Take zadeve bi morala plačati država izbrani pravni instituciji za vse občine, ne pa da s tem bremeni naše proračune!« Še bolj žalostno, če že ne tragično pri vsem skupaj pa je dejstvo, da s podelitvijo koncesij storitve ne bodo cenejše, ampak precej dražje kot danes; kot je povedal župan Janez Jurgec in kot smo že tudi poročali v našem časopisu, se lahko oskrba z vodo, kanalščina, odvoz odpadkov, vzdrževanje cest ipd. podražijo tudi za 200 odstotkov, skrajne napovedi govore tudi o 300- in večodstotnih podražitvah. »Kako bodo taka plačila zmogli naši občani, na robu preživetja in na dnu socialne lestvice, si pa res ne znam niti predstavljati,« je še komentiral Jurgec.
Toda kaj drugega kot potrditi predstavljeno ponudbo Komunale si cirkulanski svetniki, glede na vsa predstavljena dejstva, niso znali predstavljati in razen Jožeta Klinca, ki se je zgolj zaradi načel vzdr-
žal, so vsi dvignili roke za.
Kaj sodi v občinski časopis in kaj ne
V zadnjem delu seje je pod drsalkami svetnikov malo za-hreščalo, toda še preden je tanek led umirjenega besedovanja počil, so se raje umirili sami. Začel je Milan Žumbar, predmet spotike pa je bilo očitno objavljanje določenih člankov, ki jih za občinski časopis piše haloški poslanec Branko Marinič. Kaj natančno se je dogajalo za hrbtom javnosti, je sicer nekoliko težko povzeti, saj so bile izrečene besede med županom in Žumbarjem precej zavite v meglo. Zelo jasno pa je bilo razbrati, da Žumbarju in njegovim somišljenikom ni všeč politično obarvana vsebina objavljenih člankov Marini-ča, ki temelji na hudi kritiki dela državne vlade. »Nikakor nisem za nobeno cenzuro, ampak vseeno menim, da je občinski časopis namenjen v prvi vrsti našim, občinskim zadevam in dogodkom, ne pa političnemu linču vlade,« je svoje mnenje oblikoval Žumbar. Župan Jurgec je na njegovo stališče odvrnil, da danes pač vlada demokracija, da ima Marinič, ki je »haloški« poslanec, svoj kotiček v časopisu že od vsega začetka, da pa se v vsebino njegovega pisanja ne bo spuščal, sicer pa je vse to itak stvar uredniškega odbora. Ob tem pa je Jurgec še dodal: »Nikakor pa ne vidim nobenega razloga, zakaj bi moral v našem občinskem časopisu svoje poglede
objavljati ptujski poslanec Le-vanič, saj bi se potem lahko v našem časopisu pojavljali vsi poslanci povprek, pa mislim, da vsak od njih lahko objavlja v svojem okolju!« Iz tega odgovora župana je bilo razumeti, da je očitno prišlo do kratkega stika glede objav poslanca Mariniča in poslanca Levani-ča, ki sta očitno oba poslala svoje poglede na ravnanje vlade za cirkulanski časopis. Sicer pa, zanimivo, sta se tako župan kot Žumbar strinjala, da občinski časopis ne sme biti poligon za (medsebojna) politična obračunavanja, le da vsak s svojega zornega kota, vse skupaj pa je zakuhal (politični) članek poslanca ...
Žumbar se je na to odzval, da ima pravico povedati svoje mnenje in ga tudi je, ter še, da se pač z vsebino Mariničeve-ga pisanja ne strinja, sicer pa nima nič proti temu, da poslanec objavlja svoje prispevke. In ker bi lahko nedolžno ravsanje preraslo v kaj več, je Žumbar nato odnehal.
Za konec je padlo še nekaj besed okoli težav na cestah, razpokanem in poškodovanem asfaltu ter še o tem, da je nova cesta Pohorje kljub asfaltu (ali pa ravno zato) smrtno nevarna za vsakega malo bolj neprevidnega voznika in da bo nujno treba namestiti več ograj na najbolj nevarnih odsekih. Župan je potrdil, da je to že v načrtu oz. izvedbi, da so strokovnjaki že določili ta najbolj nevarna mesta, da pa zato cesta ne bo nič bolj varna za tiste, ki se ne bodo vozili res zelo previdno in počasi.
SM
Foto: SM
Videm • Spet veselo v Cuker jami
Mmm, je dišalo, se igralo in sladkalo
Videmsko Društvo prijateljev mladine je tudi letos decembra, že devetič po vrsti, za najmlajše pripravilo tridnevno druženje, ki so ga poimenovali Cuker jama.
Otroci so tako lahko v ponedeljek zvečer nadvse uživali v pravljičnem večeru, v torek z lutkami, v sredo zvečer pa so pekli in krasili sladke piškote.
»Pravljični večer so letos oblikovali pravljičarji iz pravljičnega krožka OŠ Videm, ki so pripovedovali tri pravljice, vzgojiteljice pa so eno izmed njih; Mojco Pokraculjo, tudi odigrale. Drugi večer sta bili v Cuker jami na sporedu dve lutkovni igrici, in sicer Škratek Prehladek in To je moja žoga. Lutkovne igrice so prikazali učitelji iz OŠ Videm in tudi nekaj otrok. Zadnji, sredin večer, pa je bil imenovan sladki večer, namenjen pripravi, peki in okrasitvi drobnega peciva, ki ga otroci skupaj s svojimi starši pripravijo sami, se potem tudi posladkajo in ga odnesejo do-
V videmski Cuker jami je bilo tudi letos živahno, še posebej pri peki drobnega, pisanega in nadvse sladkega peciva.
mov,« je povedala predsednica DPM Videm Nataša Varnica.
In v sredo zvečer se je iz ob-
činske dvorane med snežinke res že na daleč mešal sladki vonj še slajšega peciva, ki so ga
ob veselem čebljanju ustvarjale otroške ročice; majhni peki so se spoprijeli celo z izdelavo mase oz. testa za pecivo, ga valjali, oblikovali in krasili na vse mogoče načine.
»Naša Cuker jama je zdaj že dobro znana, otroci jo vsako leto pričakujejo in obisk je dober, kar dokazuje, da uživajo. Bistvo prireditve je polepšati predpra-znični čas otrokom. Omejitve pri starosti otrok ni, pridejo lahko prav vsi, od najmlajših do malo večjih, in tudi od povsod, saj Cuker jama ni namenjena le videmskim, ampak vsem otrokom,« je še povedala Varnica in dodala, da sredstva za to otroško decembrsko prireditev deloma zberejo sami, nekaj denarja pa primakne tudi občina.
SM
Ptuj • Prva zgoščenka mladinskega pevskega zbora Osti jarej
Prvenec odličnega mladinskega zbora
Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej, ki je julija letos v sklopu projekta Thank you for the music pripravil izjemen koncert, je končno realiziral svoje želje in izdal zgoščenko.
na zgoščenko, saj gre za naš prvenec, ki bo vsekakor nekakšen mejnik v našem delovanju. Zelo smo zadovoljni, da bo naš najuspešnejši in največji koncert ostal ohranjen, tako da ga bomo lahko vedno podoživljali
in svoje delo predstavili tudi tistim, ki nas do zdaj še niso slišali. S končnim izdelkom smo zelo zadovoljni. Posnetki niso studijski, ampak posneti 'v živo' na koncertu. Prepričani smo, da bodo poslušalci ob poslušanju
naše zgoščenke uživali,« je dejal Dejan.
Zgoščenko bodo podrobneje predstavili jutri v konferenčni dvorani Tacit v hotelu Primus na Ptuju.
Dženana Bečirovič
Dejan Rihtarič, zborovodja in umetniški vodja projekta
Odmeven koncert Thank you for the music se je zgodil 11. julija v Termah Ptuj. Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej je takrat k sodelovanju povabil zasedbo odličnih glasbenikov, ki nastopajo pod imenom The String Effect Orchestra, tako da je bilo doživetje še toliko bolj pristno in posebno. S koncerta posnete skladbe legendarnih skupin, kot so Abba, Beatles, Beach Boys in Queen, je za omenjeni projekt priredila Tjaša Žalik, študentka kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sodelovanju s ŠOU v Ljubljani je Mladinsko društvo Osti jarej sedaj izdalo še zgoščenko, na kateri so posnetki koncerta. Poslušalci, ki so svoje navdušenje izkazali z izjemno udeležbo na poletni glasbeni poslastici, se bodo lahko s skupino Osti jarej ponovno sprehodili po glasbenih poteh zadnjih nekaj desetletij.
Zbor, ki šteje 38 članov, večinoma dijakov in študentov, je v štirih letih delovanja pripravil že kar nekaj zanimivih projektov in koncertov, izid zgoščenke pa je nedvomno eden pomembnejših. Od ustanovitve naprej je vodja mladih pevcev Dejan Rihtarič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani, sicer tudi vodja projekta Thank you for the music.
»Z nestrpnostjo smo čakali
V€UKR BOŽIČNO-NOVOlCTNfl PRIR€DIT€V
»ZA MRie IN VCLIKC«
v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
SPIDI z MINI SUPER ZVEZDAMI in DEDEK. MRAZ	-
Nastopili bodo še;	j
•	učenci OŠ Hajdina	j
•	čarodeja Marlizz in Avgustino
•	Športna šola JuHuHu
Ustvarjalne delavnice: ^Tj
nnll u!J._
0
Ustvarjalne delavnice:
■	DPM Videm
■	Pikapolonica
Pokrovitelja:
Voditeljici:
Mojca Zelenik in Mateja TomaSič Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Tednikova knjigarnica
Pravljice za dolge zimske dni
Za prebiranje in spoznavanje klasičnih, večnih pravljic je vsak čas primeren, a najbolj prijajo v zimskih mesecih, ko je tudi sicer več časa za branje. In ni je starostne meje, ki bi določala, komu so pravljice namenjene. Zato pravimo, da so pravljice izjemne, posebno dragocene literarne oblike. Zbirke pravljic so idealne družinske knjige, so izvrstne za glasno branje in skupinsko ogledovanje ilustracij, so odlične iztočnice za podoživljanje bralnih zgodb iz davnih časov, so prave spodbujevalke družinskega dialoga, medgeneracijske-ga razumevanja in spoštovanja; pravljične knjige so najboljša osnova osebnega kulturnega razvoja. Za pravljice ni nikoli, ampak res nikoli prepozno!
Zadnja leta je izšlo na Slovenskem nekaj odličnih pravljičnih zbirk, na primer: Slovenske pravljice, Svetovne pravljice založništva Nova revija, Kračma-nove pravljice v zbirki Didakte, Živalske pravljice z vsega sveta, Ptičji češnjev otok in druge afriške pravljice, Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice Študentske založbe, Kitajske pravljice založbe Sanje, v odlični zbirki Veliki pravljičarji Mladinske knjige smo dobili tudi Afanasjeve Ruske pravljice, znova Anderse-nove in to leto drugo knjigo Najlepše pravljice z novimi ilustracijami priznanih slovenskih avtorjev. Naj spomnim na prvo knjigo, ki je izšla leta 2001 (Veliki pravljičarji in njihove najlepše pravljice. Izbral in opombe napisal Andrej Ilc. 174 str.), ki je prinašala 16 pravljic: Sneguljčica, Princesa na zrnu graha, Pepelka, Izplesani čeveljci, Bedak Jurček, Tri želje, Kakor naredi stari, je vselej prav, Gospod in hruška, Gospod kokot, Obuti maček, Cesarjeva nova oblačila, Janko in Metka, Hranilnik, Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov, Zala in zver. V knjigi so zastopani in s kratkimi življenjepisi predstavljeni naslednji pravljičarji: H. C. Andersen, J. M. L. De Beaumont, I. Calvino, brata Grimm, F. Mil-činski in C. Perraut.
Najlepše pravljice 2 (Izbral in opombe napisal Andrej Ilc. 247 str.) prinašajo 17 pravljic (H. C. Andersen, brata Grimm, R. Kipling, S. Prokofjev, A. Tolstoj, J. Vandot, O. Wilde): Trije prašički, Trnuljčica, Žabji kralj ali železni Henrik, Slonček, Peter in volk, Kekec in Bedanec, Vzhodno od sonca in zahodno od meseca. Repa velikanka, Mizica, pogrni se, Lonček, kuhaj!, Trije medvedi, Osliček, Vžigalnik, Bremenski mestni godci, Svinjski pastir, Grdi raček, Srečni kraljevič.
Obe navedeni pravljični knjigi posebej odlikujejo slovenski ilustratorji: Suzi Bricelj, Mojca Cerjak, Zvon-ko Čoh, Kostja Gatnik, Jelka Godec Schmidt, Svjetan Junakovic, Dušan Klun, Maša Kozjek, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Alenka Sottler, Marjan Manček, Polona Lovšin, Jelka Reichman, Matjaž Schmidt, Marlenka Stupica, Marija Lucija Stupica.
K branju pravljic vas vabim, cenjeni bralci Knjigar-nice, z besedami iz uvoda k drugi knjigi Najlepše pravljice:
Ljudje smo željni zgodb. Odrasli nič manj kot otroci. In ni veliko boljših zgodb od pravljic. »Vsaka pravljica je čudežno ogledalo,« je v svoji knjigi Rabe čudežnega napisal Bruno Bettlheim, ki pravi še: »Najgloblji pomen pravljic je - kar velja za vso veliko umetnost - za vsakogar drugačen, razlikuje se celo za istega človeka v različnih življenjskih obdobjih.« Zato za pravljico ni nikoli prepozno. In ne prezgodaj.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: DB
Ptuj • Razstava v čast Dejanu Zavcu
Kulturniki spravili boksarja v jok
Kljub temu da naj bi se letošnji razstavni cikel Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož zaključil že prejšnji teden, so zadnji dogodki prispevali k temu, da je sam direktor muzeja Aleš Arih presenetil še z eno poslastico, ki je vsaj po številu obiskovalcev prekosila vse letošnje projekte: v čast svetovnemu prvaku Dejanu Zavcu je namreč pripravil razstavo o poti mladega boksarja, ki je Ptuj popeljal na zemljevid najpomembnejših boksarskih mest sveta.
Foto: DB
V Salonu umetnosti v Prešernovi ulici je na ogled razstava v čast Dejanu Zavcu.
»Dejan Zavec je svetovni boksarski prvak. Je ponos Ptuja in vse Slovenije. Ni samo šampion, ampak je človek, ki je vreden vsega občudovanja in spoštovanja. Malo je njemu enakih. Njemu v čast in njegovemu »angelu varuhu« Ivanu Pučku sem pripravil priložnostno razstavo,« je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih.
Le dobro uro po sprejemu pred Mestno hišo na Ptuju se je Zavec tudi sam odpravil v Salon umetnosti v Prešernovi ulici. Tudi tam ga je, tako kot pred magistratom, pričakala velika množica ljudi, ki so se mu prišli pokloniti za vse njegove uspehe.
Takoj po Zavčevi zmagi, v samo dveh dneh, je Arih zbral vse potrebne informacije in pripravil zanimiv pregled dogodkov, ki so zaznamovali življenje boksarja. Arih, ki se sicer sam loteva le velikih razstavnih projektov, je tudi tokrat dokazal, da zna razstavo narediti s srcem. Na panojih je predstavil različna področja Zavčevega življenja. V enem delu je zapisal osnovne informacije o začetkih njegove kariere in dosežkih, ki so, kot je dejal, lahko v ponos vsakemu Slovencu. »Brez podpore družine tudi Dejan ne bi bil tako uspešen, kot je,« je med drugim dejal Arih, ki je del razstave na-
menil fotografijam, na katerih so Zavčeva žena Nataša in otroka. Lotil se je tudi obdobja, ko je boksar treniral z Ivanom Pučk-om, ki je pomembno zaznamoval njegovo kariero in ravno to obdobje je avtor razstave označil za enega najpomembnejših v karieri Dejana Zavca.
Zanimiva in zelo osebna raz-
stava, ki je na ogled v Salonu umetnosti, pa je močno ganila tudi samega mistra simpaticusa, ki si je kljub kopici obveznosti ponedeljkovega večera vzel čas, da se je rokoval z vsakim oboževalcem. In tistih, ki so največjemu slovenskemu boksarju vseh časov želeli čestitati, je bilo na vseh krajih zelo veliko.
Če je pred Mesto hišo komaj zadrževal solze, pa so se ga kulturniki s svojo gesto tako dotaknili, da je steklo tudi nekaj solz sreče. »Toliko vsega sem imel namen povedati, pa sem sedaj ostal čisto brez besed. Hvala vam,« je svoje razmišljanje ob odprtju razstave strnil Zavec. Dženana Bečirovič
Sv. Tomaž • Večer plesa in glasbe iz starih časov
Nastop skupine Untrca
V soboto zvečer je v domu krajanov pri Sv. Tomažu folklorna skupina Untrca od sv. Tomaža pripravila večer plesa in glasbe iz starih časov. Da bi jim pomagali navdušiti domačo publiko, so povabili še goste, folkloriste KUD Vinica iz Vinice v Beli krajini.
Januarja lani so tomaževski kulturniki po vsej občini razglasili, da se ustanavlja folklorna skupina. V kraju namreč zelo dobro delajo z mladimi in imajo več otroških folklornih skupin, pa tudi folklorna skupina upokojencev je zelo znana. Manjkala je le še zlata sredina. Začelo se je bolj skromno, danes pa šteje skupina kar 10 plesnih parov in štiri godce. Plesalce in godce med seboj, poleg ljubezni do glasbe in plesa, vežejo tudi družinske, sorodstvene in prijateljske vezi. Težav pri usklajevanju terminov vaj nimajo, vedno vsi, in to točno, pridejo, je ponosno povedala Marijana Kosi, vodja skupne in hkrati tudi predsednica Kulturnega društva Sv. Tomaž.
Nemalo ugibanj je bilo okoli imena skupine. Edini so si bili le, da naj bo poimenovanje za del oblačila. Odločali so se med izrazoma kočemajka (neke vrste bluza, imenujejo jo tudi kazamaj-ka) in untrca. Ker izraza kaza-majka ljudje ne poznaj prav dobro, so se odločili za untrco, ki jo poznajo po vsej Sloveniji. Ker gre za žensko spodnje krilo ima ime tudi malce nagajiv prizvok. Kosijeva je povedala, da imajo plesalke vedno štirkane untrce. Untrca je običajno sestavljena iz treh delov in zanjo se porabi veliko materiala. V najvišjem sta dva metra blaga, v srednjem štiri in v spodnjem delu je uporabljenih kar osem metrov blaga, ki se nabira ročno. Bolj bogate so un-
trce, lepše se krila plesalk vrtijo.
Skupina se uči predvsem štajerske plese, s posebnim veseljem tudi štajeriš, ko so ga nekoč plesali na Seniku in je zapisan v knjigi Mirka Ramovša. Pri učenju plesnih korakov jih vodi Stanko Kukovec iz Podgorcev.
Na sobotnem nastopu so predstavili tudi del novih kostumov. Kostume šivajo plesalke same, saj drugače ne gre. »V kav-bojkah folklore pač ne moremo plesati,« se je pošalila Kosijeva. Najprej so si izdelale untrce in krila, bluze zaenkrat še najdejo po omarah. V prihodnosti bodo sešile tudi te, so trdno odločene. Krila so zašita predvsem iz volne, sicer pa se za folklorna oblačila precej uporablja še bombaž
in lan. Moške obleke bodo dali zašiti krojačem, saj je to prevelik obseg dela, da bi se ga lahko lotile folkloristke same. Noše skupine Untrca so nastale po natančnem preučevanju starih fotografij, ki so jih zbrali po okoliških vaseh. Gre za oblačila, ki so jih nosili Tomaževčani med letoma 1900 in 1920. V pomoč pa jim je bila tudi knjiga dr. Marije Makarovič, ki je podrobno preučila to področje.
Folkloristi so si omislili pra-žnje obleke, oziroma kot rečejo pri Sv. Tomažu - »svetešje«. Če bodo marljivo delali, načrtujejo, da bi se lahko s kompletno obnovljenimi oblekami predstavili čez leto dni. Celotna skupina je obuta v nove čevlje, ki jih je delno sofinanciral sklad RS za kulturne dejavnosti, del stroškov pa je nosilo društvo samo.
Sicer pa je vodja skupine Marijana Kosi polna zamisli. Gotovo se bodo na podobnih večerih še predstavljali. Naslednji nastop po sobotnem prvem predstavitvenem nastopu pa je območna revija odraslih folklornih skup in.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Folklorna skupina Untrca
Foto: Viki Ivanuša
V društvu so veseli, da se lahko pohvalijo s kar štirimi muzikanti.
Od tod in tam
Ptuj • Literarni večer ob zvokih gonga
Foto: DB
V knjigarni Hiša knjig v centru mesta so v ponedeljek pripravili literarni večer, na katerem je svojo knjigo z naslovom Maya Tzolkin predstavila pisateljica Maginja Blinkita. Mlada pisateljica Maginja Blinkita sodi med raziskovalce, ki se ukvarjajo z razvojem časa in človeka, posveča pa se tudi starodavnim Majem in njihovi tradiciji. Njena knjiga Maya T'zolkin 2012 je univerzalna knjiga o človeku in času, o življenju in energijah, o spiritualnih kozmičnih silah in transformaciji, o številih in simbolih, o evoluciji zavesti ter kvantnem skoku, o začetkih in koncih, o letu 2012 in novi resničnosti. Kljub temu da obiskovalcev zaradi več dogodkov, ki so potekali sočasno z literarnim večerom, predvsem sprejem Dejana Zavca pred Mestno hišo, ni bilo veliko, je ta potekal v zanimivem vzdušju. Za tako imenovano »zvočno kopel« z gongi je poskrbela Nives Trope, ki je starodavni inštrument tudi na predstavitvi knjige uporabila za umiritev in globoko sproščanje.
Dženana Becirovic
Gorišnica • Koncert mažoretk
Foto: SM
Mažoretni twirling in plesni klub Dornava pod vodstvom predsednika Bogdana Gajserja je minulo soboto v večnamenski dvorani v Gorišnici pripravil že tradicionalno plesno-glasbeno prireditev pod naslovom Z ma-žoretkami v novo leto. »Prireditev je namenjena vsem staršem naših mažoretk in seveda ostalim ljubiteljem plesa, ki jim na ta način predstavimo dosežke preteklega oz. tekočega leta, pa tudi novosti, s katerimi se bodo naše mlade mojstrice plesa s palico še potegovale za najvišje naslove na različnih prihodnjih tekmovanjih,« je povedal Gajser. Sicer pa so dorna-vske mažoretke na letošnjo prireditev povabile goste, Mažoretni in twirling klub iz Lenarta, Mažoretni klub iz Ormoža ter Mažoretni twirling klub od Sv. Ane. Gledalci so uživali ob raznolikih plesnih koreografijah zelo mladih plesalk; med najmlajšimi nastopajočimi, ki so požele glasen aplavz publike, pa so bile tudi članice skupine Zvezdice iz dornavskega kluba (na posnetku), ki bodo s predstavljeno točko nastopile tudi na državnem prvenstvu.
SM
Ptuj • 0 moškem poslovnem oblačenju
Foto:MG
Območna obrtna zbornica Ptuj je 9. decembra v hotelu Mitra na Ptuju pripravila delavnico o moškem poslovnem oblačenju, ki jo je vodila Danijela Šegula. Na njej je udeležence in njihove partnerke na zanimiv način popeljala v pravila in pasti oblačenja, ki še vedno skupaj z obnašanjem daje prvi vtis o človeku in pove tudi o njegovem odnosu do dogodka, ki se ga udeležuje. Z obleko izraža tudi sebe in odnos do poklica, ki ga opravlja. Moška poslovna oblačila naj bodo izbrana tako, da ne vzbujajo prevečpozornosti ali celo smeha. Obleka ne naredi človek, lahko pa o njem veliko pove. Udeleženci delavnice so si dali precej dela z zavezovanjem kravate, ki je eden najpomembnejših dodatkov pri moški obleki.
MG
Ptuj • Projekt »Pelji, avto, pelji«
Osnovnošolci bodo izdelovali avtomobile
Šolski center Ptuj je v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport pripravil promocijski projekt Pelji, avto, pelji, ki ga bo izvajal skupaj z 20 osnovnimi šolami. Pri projektu bodo učenci izdelovali svoje tako imenovane ekstramobile.
Interes med osnovnimi šolami za sodelovanje pri projektu (ki so ga poimenovali v modni angleščini Go-car-go) je bil izjemno velik, saj se je prijavilo kar 20 osnovnih šol: Destrnik-Trnovska vas, Miklavž pri Ormožu, Križevci, Velika Nedelja, Juršinci, Dornava, Mala Nedelja, Videm pri Ptuju, Mladika Ptuj, Podlehnik, Stročja vas, Ormož, Cirkulane-Zavrč, Gori-šnica, Voličina, Benedikt, Ljudski vrt Ptuj, Markovci, Cirkovce in OŠ Breg.
Avtor, vodj a organizacijskega tima in vodja projekta je Stanko Kostanjevec, učitelj na Strojni šoli ŠC Ptuj. Kot je pojasnil, Šolski center Ptuj že dlje časa aktivno sodeluje pri poklicnem usmerjanju osnovnošolcev. V prihodnje nameravajo
to sodelovanje obogatiti tako, da bo spoznavanje nekaterih poklicev potekalo preko situa-cijskega in aktivnega učenja.
Prepričani so, da takšen način dela udeležence, v tem primeru osnovnošolce, veliko bolj aktivira, saj se poklic predstavlja na osnovi realnega objekta, zanimivega za mlade. »V ta namen osnovnošolcem ponujamo konkreten izdelek - ekstramobil, ki ga bodo dograjevali in je primeren za predstavitev vseh poklicnih področij, za katera izobražujemo v Šolskem centru Ptuj,« je pojasnil Kostanjevec.
Ob izdelavi ekstramobila bodo učenci razmišljali o eko-nomsko-marketinškem vidiku vozila, posvetili pa se bodo tudi varstvu okolja, elektro-me-
Ptuj • Novoletni bazar na OŠ Mladika
Naredili dvoje dobrih del
Novoletni bazar, ki ga vrsto let pripravljajo zaposleni in učenci Osnovne šole Mladika, je tudi letos postregel s kopico zanimivih unikatnih izdelkov. Obiskovalci so si tako lahko priskrbeli izjemno lepe novoletne voščilnice, praznične namizne aranžmaje, učenci devetega razreda pa so izdelali jaslice iz kartona.
Osnovnošolci so nad projektom navdušeni. Prijavljenih je 20 osnovnih šol.
Foto: strojna sola
Šolarji in delavci osnovne šole Mladika so svoje izdelke razstavili v ponedeljek v prostorih šolske telovadnice. Tudi letos je bila paleta izdelkov precej pisana, osnovnošolci pa so bili obiska, ki je bil precej številčen, zelo veseli. Medtem ko so učenci nižjih razredov izdelovali nekoliko enostavnejše izdelke, so se njihovi starejši kolegi posvetili tudi zahtevnejšim projektom.
Svoje umetnine so ponujali brezplačno, sprejemali pa so prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili učencem šole iz socialno ogroženih družin. S tem so malčki pravzaprav naredili dvoje dobrih del: ob tem, da so pustili prosto pot svoji domišljiji in izdelali lepe in zanimive novoletne izdelke,
so s svojim delom pomagali tudi prijateljem, ki se nahajajo v finančni stiski in v teh prazničnih dneh kakih daril najbrž ne bodo prejeli. Vsekakor lepa gesta tako malčkov kot njihovih učiteljev in ravnate-
ljice Sonje Purgaj, ki si zasluži vso pohvalo. Tako kot si jo zaslužijo obiskovalci, predvsem starši, ki so se zavedali dobrodelnosti bazarja in s svojimi prispevki niso skoparili.
Dženana Bečirovič
M . /i» *

Učenci nižjih razredov so izdelovali enostavnejše izdelke.
hatronskem vidiku ter strojno-tehničnim zadevam.
Projekt je bil predstavljen tudi v sklopu zaposlitvenega sejma Bazar priložnosti. Na šolskem parkirišču so lahko prototip centrskega ekstramo-bila preizkušali dijaki in učitelji Šolskega centra, z njim pa so se popeljali tudi osnovnošolci in bili nad avtomobilčkom po-
sebej navdušeni.
Svoje znanje o simpatičnem vozilu bodo osnovnošolci lahko nadgrajevali vse do maja, ko bodo svoje aktivnosti prikazali na prvem srečanju. Takrat bodo imeli tudi možnost popeljati se z ekstramobilom in dokazati v spretnostni vožnji.
Kot je še dejal Stanko Ko-stanjevec, so dijaki in učitelji
Strojne šole ŠC že dokončali izdelavo dvajsetih podvozij in jih podarili vsem sodelujočim osnovnim šolam. Sedaj pa bo vse odvisno od sposobnosti, znanja in domišljije osnovnošolcev in njihovih mentorjev, ki jim bo na pomoč priskočila tudi ekipa Šolskega centra Ptuj.
Dženana Bečirovič
Ekošole • Nov nacionalni koordinator
Pri energiji 8,5 milijona evrov prihranka
Projekt ekošole, ki ima vedno večje razsežnosti in postaja izjemnega pomena ne le v slovenskem, temveč tudi v mednarodnem prostoru, letos združuje kar 642 ustanov. Med zastavljenimi projekti slovenskih ekošol je zmanjšanje rabe električne energije. Zgovoren je podatek, da bi po ocenah strokovnjakov pri energiji lahko privarčevali okrog 8, 5 milijona evrov.
Starejši šolarji so se posvetili izdelovanju zahtevnejših izdelkov, večinoma namiznih aranžmajev.
Po 13 letih delovanja so slovenske ekošole pred nekaj dnevi dobile novega nacionalnega koordinatorja. Dolgoletno in uspešno nacionalno koordi-natorko Nado Pavšer je nadomestil Branko Mahne, predsednik društva DOVES. Njegov namen je rast ekošole, ki bo po obdobju naglega preboja v slovenski šolski prostor več skrbi lahko posvečala kakovosti, novim pobudam in izmenjavi izkušenj vseh sodelujočih eko-šol ter večji uporabi sodobnih učnih orodij.
Sicer pa je ekošola projekt mednarodnih razsežnosti, ki združuje že 642 ustanov. V letošnjem šolskem letu je vanj vključenih 265 osnovnih šol, 112 podružničnih šol, 127 vrtcev, 93 enot vrtcev, 35 srednjih šol in 11 centrov šolskih in ob-šolskih dejavnosti. Okoljsko izobraževanje si prizadevajo postaviti kot enega temeljnih ciljev in vsebin vsakega šolskega predmeta v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojno-izobra-
ževalnih aktivnosti v vrtcih.
Po besedah novega nacionalnega koordinatorja ekošo-le je učinkovita raba energije v slovenskih ekošolah ena pomembnejših tem, ki se jim bodo posvetili v prihodnjem obdobju. Po ocenah strokovnjakov bi namreč v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih v naši državi vsako leto lahko
prihranili okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. Na račun manjše porabe energije bi na leto prihranili približno 8,5 milijona evrov. To pomeni, da bi zraven vidika varstva okolja lahko na ta način privarčevali tudi nezanemarlji-vo vsoto denarja.
Dženana Bečirovič
Ekološka ozaveščenost šolarjev postaja vedno izrazitejša in pomembnejša.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Reportaža iz Johannesburga
Zavec je kralj!
Stran 16
Rokomet
Velenjske ose pikale na Hardeku
Stran 16
Sah
Ptujskim šahistom ni uspelo še tretjič zapored Stran 17 Sportno plezanje
Mina Markovič dvakrat druga
Stran 17
Kikboks
Luka Vindiš in Filip Janžekovič zmagala
Stran 18
Košarka
»Maske« tik pod vrhom 2. lige U-14
Stran 19
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Sprejem za Dejana Zavca na Ptuju
Sampion ljudskih množic in vzornik mladim
V ponedeljek je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan pred Mestno hišo pripravil sprejem za novega svetovnega boksarskega prvaka verzije IBF Dejana Zavca. »Dragi Dejan! Za vse lepe trenutke, ki si nam jih pričaral ob vseh dosedanjih borbah, še posebej seveda ob zadnji, se ti iskreno zahvaljujem,« je ob bučnih aplavzih prisotnih začel župan MO Ptuj in nadaljeval: »Dovolite mi, da s tega mesta vsej Sloveniji sporočim, da imamo Malega princa slovenskega športa. Dejan je pokazal, kako je mogoče s trdim delom, potrpežljivostjo, odgovornostjo in kolegialnost-jo uspeti v življenju. Vzorci, ki nam jih kažejo v javnosti, so predvsem, kako obogateti na hiter način in to so ideali mladih ljudi. Preprosto nihče ni več verjel, da se da začeti iz nič in postati svetovni prvak. Dejanu je to uspelo s poštenim delom in zato je to največja moralna vrednota, ki jo lahko predstavimo za vzor mladim. Dejanu zato podarjam najvišje priznanje, ki mu ga lahko podeli župan mesta, to je pečat mesta z likom svetega Jurija. Slednji je premagal vso zlo in postal svetel ideal in vzor, takšen pa postajaš tudi ti. Širi še naprej ta duh poštenosti, iskrenosti in skromnosti, mi pa te bomo spremljali še naprej v takem ali še večjem številu, kot smo se zbrali danes tukaj.« Za konec je dr. Štefan Čelan pred zbrano množico več kot 3000 ljudi pozval Dejana, da se lahko vedno, kadar bo v kakšnih dvomih ali težavah, obrne na vse tukaj zbrane. »Smo tvoji večni dolžniki. Hvala ti!«
Šopek rož je prejela tudi Dejanova žena Nataša, sveto-
Foto: Črtomir Goznik
Dejana Zavca je na sprejemu pred ptujsko Mestni hišo pozdravila velika množica ljudi.
vnemu šampionu pa sta se v imenu Športne zveze in Sveta zavoda za šport Ptuj zahvalila še Fredi Kmetec in mag Stanko Glažar. »Ponosni smo, da te poznamo, da si naš,« mu je dejal prvi, drugi pa je dodal: »Želja vsakega športnika je, da postane svetovni prvak. Tebi je to uspelo in zato si postal junak in vzor vseh naših mladih športnikov.«
»Bilo je veličastno«
Pred mikrofon je v nadaljevanju stopil Nani Matjašič, ki je zbranim slikovito in z navdušenjem predstavil občutke, ki jim jih je z zmago pričaral Dejan: »Vsi, ki smo bili takrat v Johannesburgu, smo doživeli nekaj veličastnega, zato smo
Boks
Dejan Zavec: »Boks je nekaj edinstvenega. Čeprav se morda sliši že obrabljeno, je boks plemenita borilna veščina, kjer ne gre za željo po uničenju nasprotnika, ampak za željo po zmagi nad njim. Ne gre za izkazovanje surovosti in agresivnosti, ampak za izražanje moči in vzdržljivosti. Ne gre za slepo udarjanje, ampak za igro inteligence, tehtanje, kateri borec bo iznajdljivejši, hitrejši in natančnejši, odločanje, kdaj napadati in kdaj se braniti. Cilj je vedno zapustiti ring z dvignjeno glavo in prav to je lahko najtežje.«
Foto: Črtomir Goznik
Skupinska fotografija s svetovnim prvakom
lahko zelo ponosni, da imamo v Sloveniji takšnega heroja.«
»Šokirali ste me, pozitivno seveda«
Dejan, glavni zvezdnik večera, je ob bučnem aplavzu spregovoril nekaj besed zbranim: »Niste me samo presenetili, šokirali ste me, seveda v pozitivnem smislu, da ste v tolikem številu prišli kljub sneženju. Če mi bo kdaj v življenju težko, se bom lahko spomnil na ta dogodek in zagotovo mi bo spet lažje. Ste dokaz, da se gibljem v pravi smeri, da delam dobre, pozitivne stvari - to je največ, kar si lahko športnik in sploh vsak delavec želi. Imam to čast, da imam vas in zaradi tega je naslov svetovnega prvaka le pikica v morju proti temu, kar ste mi pripravili. Še naprej se bom trudil za vse vas in s tem dokazoval, da tudi jaz vas spoštujem. Iskrena hvala vsem!«
V sebi lastnem slogu je spregovoril še Dejanov kondicijski trener Tomi Jagarinec: »Najbolj sem bil zaskrbljen za Dejana nekaj minut pred borbo, ko mi je v slačilnici rekel, da sliši Golico. Šel sem ven in se res prepričal, da se po dvorani razlega Golica. To je na simbolični ravni že napovedovalo končni rezultat dvoboja.«
Ob koncu je do besede prišel še direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih: »Skromnost je njegova največja vrlina, po kateri bi se morali zgledovati vsi slovenski športniki. Ptuj je najstarejše, najlepše slovensko mesto, sedaj je dobil še najlepšega svetovnega prvaka - Mr. Sympatikusa.« Vse zbrane je povabil še na odprtje priložnostne razstave v Salon umetnosti, s katero so želeli obeležiti zadnje dogodke, ki so Ptuj postavili v središče zanimanja slovenske javnosti.
JM
Nogomet • Labod Drava
Igralci že odhajajo
Pred slabim tednom so bile odigrane zadnje letošnje tekme 1. SNL, pri ptujskem prvo-ligašu pa so se že zgodile prve (pričakovane) spremembe. Že pred zadnjim krogom so na spletni strani NK Labod Drava objavili, da so sporazumno prekinili pogodbo z vratarjem Nemanjo Jozičem, takoj po končanem jesenskem delu pa so mnogi napovedovali večji osip igralcev. To se dejansko že dogaja, saj so prekinitev so-
delovanja že dosegli Rok Kro-naveter, Siniša Andelkovič, Rok Marinič in Andrej Pre-jac. Omenjeni igralci so se odpovedali izplačilu zaostalih obveznosti kluba in tako postali prosti igralci. Svoj podpis na prekinitev pogodbe je postavil tudi predsednik NK Labod Drava Franc Gajšek, s čimer je dokončno postalo jasno, da omenjeni igralci niso več člani NK Labod Drava.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Andelkovič (desno) ne bo več nosil dresa Laboda Drave.
Košarka • Zreb za SP 2010
Slovenija z ZDA, Brazilijo, Hrvaško, Iranom in Tunizijo
Slovenska košarkarska reprezentanca bo na svetovnem prvenstvu v Turčiji (od 28. avgusta do 12. septembra 2010) nastopila v skupini B skupaj z ZDA, Brazilijo, Hrvaško, Iranom in Tunizijo. V predtekmovanju bo igrala v Carigradu.
Skupina B se bo v osmini finala, v katero se uvrstijo po štiri najboljše reprezentance, križala s skupino, A, v kateri so Argentina, Srbija, Avstralija, Nemčija, Angola in Jordanija.
Prvo tekmo na SP bo Slovenija igrala s Tunizijo 28. avgusta 2010. Nato pa bodo sledile ZDA, Hrvaška, Brazilija in Iran.
Skupina A (Kayseri): Srbija, Argentina, Avstralija, Jordanija, Nemčija, Angola
Skupina B (Carigrad): Hrvaška, Brazilija, Tunizija, Slovenija, Iran, ZDA
Skupina C (Ankara): Kitajska, Turčija, Rusija, Portoriko, Slonokoščena obala, Grčija
Skupina D (Izmir): Litva, Libanon, Francija, Španija, Kanada, Nova Zelandija
sta
Ganljivi trenutki po samem dvoboju; v središču Tomaž Barada in Dejan Zavec.
Boks • Zanimivosti iz Južnoafriške republike
Zavec je kralj!
Kaj so zapisali južnoafriški mediji o sijajni zmagi našega športnega heroja? World of Sport je z velikim naslovom napisal »Pekel za Angela« in z rdečo poudaril »Zavec je kralj!« Isaac Hlatshwayo se je ponižal pod udarci novega IBF kralja Dejana Zavca, ki ga je popolnoma uničil. The Angel, kot imenujejo temnopoltega boksarja, je pod demonsko močjo udarcev našega šampiona odšel v pekel.
Tudi City press sport je bil zelo izviren, naslov »Angel je dobil batine« je samo potrdil, kaj se je v resnici dogajalo v Wembley Areni. Isaac je izgubil svoj naslov, ko ga je Slovenec kar trikrat spravil na tla.
Sunday Times je bil že malce ironičen: »Hlatshwayo pokopan!« je z velik naslovom ocenil borbo z našim šampio-nom. Dejana bi morali klicati »hitri Slovenec«, saj mu Isaac ni zadal niti enega pravega udarca. Zavec ga je popolnoma »razbil«.
Malo vaje, pa je uspelo
Med neposrednim prenosom iz Johannesburga, ko je temnopolti televizijski voditelj napovedal našega Dejana Zavca, je Igor Bergant dejal: »Odlična izgovorjava. Izven Slovenije takšne izgovorjave Dejana Zavca še nismo slišali.« Res je. Odlično je izgovoril ime in priimek našega boksarja. Ko sem ga videl, kako se je pred borbo trudil izgovarjati ime, sem pristopil in mu dejal, da ni Jan Zaveck temveč Dejan Zavec. Dejal sem mu, da naj raje lepo po slovensko pove, kako je ime našemu boksarju. Da je to najbolj pošteno in si tudi zasluži. Po kratki vaji sem mu napisal še na list in ga opazoval, kako se je pripravljal. Zares je izvrstno povedal. Po borbi sem mu tudi čestital in bil je izredno vesel. Vprašal je še, če je Golica slovenska himna, pa sem mu odgovoril, da uradna himna ni, je pa v naših srcih.
Zlomljene mize pod ringom
Nihče si ne bi mislil, da po borbi okoli ringa ni ostala nobena miza cela. Vsi smo se nekako hoteli prebiti do našega šampiona. Leon Šteharnik, ki mu je na oder prinesel zasta-
Foto: Črtomir Goznik
vo, je dobesedno na pol zlomil kovinsko mizo. »Nisem imel izbire, Dejan je moral dobiti slovensko zastavo,« je dejal Leon, ki Zavca spremlja na vseh pomembnih tekmah tako doma kot v tujini. Koliko čestitk je prišlo ob koncu borbe, raje ne bi našteval. Vsak izmed nas jih je dobil vsaj sto, Dejanov telefon, ki sem ga imel shranjenega med borbo, pa je ob koncu totalno ponorel. Simpatični domačini so nam segali v roko in čestitali in čisto vsi so se čudili, od kod imamo takšnega razbi-jača. »V Halozah imajo vsi jeklene pesti,« sem jih tolažil, oni pa so samo zmajevali z glavami.
Izgubljeni v Sowetu
Ko smo si hoteli ogledati stadion, na katerem se bodo igrale tekme svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki, smo se malce izgubili. Stadion Soccer City v Johannesburgu leži tik ob zloglasnem predelu Sowetu (od tod je potekala večina bojev črnih ljudi proti apartheidu), kjer še sedaj prebivajo samo temnopolti prebivalci. Hiše so iz kartona ali stare pločevine, predel pa je znan po veliki stopnji kriminala. Ker se je že mračilo, nam pa je zmanjkalo goriva, je temperatura v avtomobilu hitro poskočila. Na srečo smo naleteli na »zadnjo« bencinsko črpalko in problem se je zdel vsaj za hip rešen. Toda kljub temu, da je bila z nami domačinka, smo ponovno zašli, saj tudi sama še nikoli ni vozila v tem predelu mesta. Ko nam je še povedala nekaj strašnih zgodb, ki so se zgodile pred nekaj dnevi (umor za dolar, posilstvo), je vzdušje hitro splahnelo, napetost pa je skoraj dosegla vrelišče. Ko je že kazalo, da se nam nič dobrega ne piše, se je nasmehnila sreča in zagledali smo stadion. Voznik je
Faksimile člankov iz južnoafriških športnih časopisov
)to: Nani Matjašič
pritisnil na plin in kmalu smo zdrveli iz Soweta. Ko smo prispel do stadiona (vsa okolica je v temeljitem prenavljanju), smo bili spet bolj korajžni. »Pa kaj se bojimo, rekli bi, da smo prijatelji od Zavca, pa bi vsi črnci zbežali!« smo se šalili.
Vuvuzela je zakon
»Vuvuzelo«, kakor ji pravijo domačini, oziroma trobilo ali pripomoček za navijanje, najdeš na vsakem koraku. Brez tega tudi mi nismo odšli domov. Ker ga nismo mogli preizkusiti na nobeni nogometni tekmi, smo ga preizkusili v
čudovitem naravnem parku 40 kilometrov od Pretorie ob jezeru Hartbeespoort, kjer je ob slapovih čudovita izletniška točka in živalski vrt. Ob našem obisku je lev, kralj džungle, sicer spal in tudi »vuvuzela« ga ni motila pri njegovem počitku. Drugače pa so bili razpoloženi tigri, ki so takoj reagirali ob njenem zvoku. Afričani pa prisegajo, da bodo prav ob zvokih vuvuzele zaigrali v velikem finalu. »S Slovenijo?« smo jih malce zbodli. »Če so tako močni, kot je vaš boksar, potem imate gotovo velike možnosti,« je sledil odgovor.
Nani Matjašič
Foto: Nani Matjašič
Primož iz Mezgovcev in njegova Machtilda z našim šampionom.
Vuvuzela ima čaroben zvok.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ose pikale na Hardeku
Jeruzalem - Gorenje 18:32 (12:15)
Jeruzalem: Belec (8 obramb), Vu-jovic (5 obramb); Klemenčič, Korpar 3, Krabonja 2, Melnjak 2 (1), Rajšp, Bogadi, Bezjak 1, Radujkovic 1, B. Čudič 6 (1), Ivanuša, Sok, Kovačič 1, Žuran 2. Trener: Saša Prapotnik
Gorenje: Gajic (19 obramb), Skok; Bezjak 2, Sovič 3, Cehte 2, Natek 3, Mlakar 2, Rnic 2, Žvižej 5, Štefanič 1, Golčar 2, Harmandic 3 (1), Čupic 6 (3), Bajram, Nosan, Šimič 1. Trener: Ivica Obrvan
Sedemmetrovke: Jeruzalem 4/2; Gorenje 4/4.
Izključitve: Jeruzalem 2; Gorenje 6 minut.
Igralec tekme: Dragan Gajic (Gorenje Velenje).
Na Hardeku domači roko-metaši pred okrog 400 gledalci niso uspeli pripraviti presenečenja proti še vedno aktualnim državnim prvakom in udeležencem prestižne Lige prvakov. Gorenje je svojo nalogo v Ormožu opravilo z odliko in po koncu tekme so se v taboru Velenjčanov vsi skupaj strinjali, da so odigrali eno najboljših predstav v tem prvenstvu. Uvodnih osemnajst minut ni dalo slutiti na katastrofo Jeruzalema, saj so gostitelji igrali čvrsto v obrambi in zbrano v napadu ter povedli z 9:6. Zadišalo je po presenečenju, a le za kratek čas. Zaostanek treh zadetkov je bil znak za alarm na velenjski klopi in trener Ivica Obrvan je reagiral z minuto odmora. Po kratkem odmoru je izgledalo, kot da bi na igrišče iz Gorenja prišla popolnoma druga ekipa, ki je najprej hitro izid izenačila na 10:10, nato pa si do odmora ustvarila tri zadetke prednosti. Mož preobrata je bil vratar Gorenja Ivan Gajic, ki je v 12. minuti na golu zamenjal nerazpoloženega Skoka. Takoj po prihodu je Gajic v enem napadu zbral tri obrambe, do odmora pa se je zaustavil pri številki osmih obramb.
Gostje so v nadaljevanje startali s serijo 3:0 in ušli na prednost šestih golov, 18:12. Od 38. do 55. minute je sledil
V
k. JI
wá-
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 18:32 (12:15), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 37:31 (20:12), Slovan - Merkur 29:29 (13:12), Slovenj Gradec - Ribnica Riko hiše 26:24 (16:14), Cimos Koper - Klima Petek Maribor 36:28 (16:17).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 14 14 0 0 28
2.	CIMOS KOPER 14 11 0 3 22
3.	GORENJE 13 9 1 3 19
4.	TRIMO TREBNJE 14 8 0 6 16
5.	SLOVAN	14 7 2 5 16
6.	JERUZALEM ORMOŽ14 6 1 7 13
7.	MERKUR 13 4 2 7 10
8.	PETEK MARIBOR 13 4 1 8 9
9.	KRŠKO	13 3 0 10 6
10.	RIBNICA RIKO H. 14 3 0 11 6
11.	SLOVENJ GRADEC 14 2 1 11 5
mrk rokometašev Jeruzalema, ki kar sedemnajst minut niso dosegli zadetka in Gorenje je ušlo celo na prednost petnajstih zadetkov. Vratar Gajic je nadaljeval serijo obramb in se na koncu zaustavil pri izjemnih 19 obrambah. V taboru Ormo-žanov je bil Bojan Čudič edini razpoloženi igralec, kar je bilo premalo za odlične Velenjča-ne. Slednji so popolnoma zaustavili Žurana in Radujkovica, ki sta skupaj dosegla le tri zadetke. Pri Gorenju je praktično vsem igralcem šlo vse od rok in le Bajram ter Nosan se nista vpisala med strelce. Od osemnajste minute, ko je Gorenje imelo minuto odmora, in do konca tekme je Velenjčanom uspela neverjetna serija 26:9. Pri rokometaših Jeruzalema se je že jasno videla utrujenost po napornih tekmah v ritmu sobota - sreda - sobota in do konca prvega dela prvenstva lahko le upajo, da kdo ne bi staknil kakšne poškodbe. Do konca prvega dela prvenstva je Ormožanom preostalo še 120 minut igre. V soboto, 19. decembra, ob 19. uri Jeruzalem gostuje v Trebnjem pri Trimu, prihodnjo sredo, 23. decembra, pa na Hardek v zadnji tekmi tega leta prihaja ekipa Riko hiše iz Ribnice.
Uroš Krstič

Foto: Črtomir Goznik
Državni prvaki so visoko premagali Ormožane; na sliki Bojan Cu-dič (Jeruzalem Ormož, modri dres), ki je velenjska vratarja premagal šest krat.
Športno plezanje • DP
Mina dvakrat druga
Pretekli teden se je z zaključnimi tekmami v Kranju končalo državno prvenstvo. V konkurenci deklet je bila do zadnjih nastopov v dobrem položaju tudi Ptujčanka Mina Marko-vič. Le-ta je odlično nastopila tudi v dvorani Zlato polje in v močni konkurenci osvojila dve drugi mesti: v težavnostnem in
balvanskem plezanju. Prav na drugem mestu je bila tudi na koncu tudi v končnem seštevku; v težavnosti je zaostala za najboljšo slovensko plezalko zadnjih let Majo Vidmar, v balvanih pa za njeno sestro Katjo (v skupnem seštevku štejejo trije najboljši rezultati).
jm
Skupni vrstni red, športno plezanje, članice:					
	Kranj	Tržič	Š. Loka	Kranj	skupaj
1. Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	100	65	51	100	265
2. Mina Markovič (AO PD Ptuj)	55	SG	iGG	80	260
3. Asja Gosar (PK Divača)	65	51	65	55	185
4. Natalija Gros (AO Kranj)	80	100			180
5. Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalja)	51	55	40	55	161
6. Katja Vidmar (PK Škofja Loka)			80	65	145
7. Polona Dobrovoljc (A. Kokalja)		47	34	47	128
8. Ana Veternik (ŠPO Tržič)	40	37	40		117
9. Tina Šušteršič (AO Kranj)	26	47	43		116
10. Katja Planinc (AK Ravne)	34	43	37		114
Skupni vrstni red, balvansko plezanje, članice:					
	Log Š	. Loka	Laško	Kranj	skupaj
1 Katja Vidmar (PK Škofja Loka)	65	80		100	245
2. Mina Markovič (AO PD Ptuj)	55	iGG		80	235
3. Taja Zore (ŠPO Celje)	43		100	37	180
4. Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalja)	51	55		65	171
5. Tjaša Kosič (ŠPO Jesenice)	28	43	80	43	166
6. Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	80	65			145
7. Sandra Kert (AO Kranj)	31	47	55	34	136
8. Polona Dobrovoljc (A. Kokalja)	37	51		47	135
9. Katja Planinc (AK Ravne)			80	40	120
10. Natalija Gros (AO Kranj)	100				100
Mina Markovič je v DP osvojila dve drugi mesti; v težavnostnem in balvanskem plezanju.
Judo • Turnir v Celju
V soboto, 12. 12. 2009, je bil v Celju Novoletni turnir za starejše dečke in deklice. Za ptujsko ekipo Drava Ptuj so nastopili Blaž Peklič, Larisa Čerček in Tjaša Brumen. V kategoriji do 60 kg je Blaž Peklič osvojil drugo mesto. Prvi krog je zmagal, prav tako v polfinalu, ko je premagal Patrika Gala (KBV Lendava). V finalu je izgubil z Lukom Saničem (Golovec). Pri dekletih je drugo mesto s tremi zmagami osvojila Larisa Čerček v kategoriji do 63 kilogramov. Premagala je Leilo El-kasijevič, Kararyno Myronovo (obe Ivo Reya) in Živo Istenič (Golovec). Boljša od nje je bila
samo Ajda Povh (JK Sankaku). Pri dekletih je nastopila tudi Tjaša Brumen v kategoriji do 57 kilogramov. Z eno zmago, nad Anjo Petkovič (Golovec), in dvema porazoma se je uvrstila na peto mesto.
JK Gorišnica se je predstavil s štirimi tekmovalci, ki so osvojili naslednja mesta:
mlajše deklice: do 32 kg: 2. Karmen Kostanjevec;
starejše deklice: +63 kg: 1. Renata Kralj, 3. Sara Mlinare-vič;
starejši dečki: +73 kg: 5. David Forštnarič.
UR
Larisa Čerček in Blaž Peklič (JK Drava Ptuj)
Šah • Po zaključku državnega prvenstva v Rogaški Slatini
Ptujskim šahistom ni uspelo še tretjič zapored
Po napornih devetih krogih, ki so jih šahisti odigrali v šestih dneh, se je v Rogaški Slatini končalo državno prvenstvo za leto 2009. Ekipi Šahovskega društva Tehcenter Ptuj ni uspelo še tretjič zapored osvojiti naslova državnega prvaka, kar bi bil prvi primer v zgodovini ekipnih državnih prvenstev v času samostojne Slovenije.
Ptujčani so pričeli dokaj obetavno, saj so v prvem krogu ekipo Vrhnike premagali s 4,5:1,5. Vendar so si že v drugem krogu privoščili manjši spodrsljaj, ko so v srečanju z dokaj povprečno ekipo LŠK Ljubljana igrali neodločeno 3:3. Tako jim je najresnejši tekmec za prvo mesto, ekipa ŽŠK Maribor, ušel za dve točki. Sledili sta še dve zaporedni, ne preveč prepričljivi zmagi s 3,5:1,5 proti Braniku iz Maribora in Murski
Soboti, z enakim rezultatom pa so zmagali še v 6. krogu proti zadnjeuvrščeni ekipi dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane. Zmagi v 5. in 7. krogu s 4,5:1,5 proti Novi Gorici in Celju nista bili dovolj, da bi skupni zaostanek štirih točk zmanjšali do derbija v 8. krogu proti neposrednemu tekmecu in neodločen rezultat je bilo pričakovati.
Kljub temu pa se šahisti ŠD Tehcenter Ptuj niso predali niti v zadnjem, devetem krogu. To potrjuje podatek, da se je večina ostalih dvobojev končala z remijem po manj kot eni uri. Trije ptujski VM pa so vztrajali do konca, kar se jim je tudi izplačalo, saj so vsi trije zmagali in zasedli tudi prva mesta na posameznih šahovnicah. Rekorder je bil VM Adrijan Mihal-čišin, ki je tekmeca nadigral po petih urah in 61 potezah ter
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Beljavski in Adrijan Mihalčišin (ŠD Tehcenter Ptuj)
Dosežki ptujskih šahistov: VM Aleksander Beljavski In VM Andrej Makslmenko 6,5 točke (9 partij), VM Duško PavasovIč 6 (9), VM Jurij Krivoručko 5 (9), VM Adrijan Mihalčišin 3,5 (5), FM Robert Roškar 2,5 (4), FM Gregor Podkrižnik 2,5 (6) ter MM Danilo Polajžer 2 (3).
Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor 38 točk (17 meč točk), 2. ŠD Tehcenter Ptuj 34,5 (16), 3. ŠK Branik Maribor 28 (9), 4. ŠD M. Sobota 26 (9), 5. ŠK Krško 25,5 (9), 6. ŠK Vrhnika 25,5 (9), 7. LŠK LJ 25,5 (9), 8. ŠK N. Gorica 24,5 (6), 9. ŠK Celje 22 (4) in 10. dr. M. Vidmar LJ 20 (2).
dvoboj zaključil v korist ptujske ekipe s končnim rezultatom 4,5:1,5.
»Prvenstvo je bilo izredno naporno, saj se je zgodilo prvič, da so šahisti morali v šestih dneh odigrati devet krogov. Tako je bil kar trikrat na sporedu dvojni krog. Naša dodatna težava je bilo resno zdravstveno stanje VM Adrijana Mihalči-šina, ki je na sam dan pričetka prvenstva moral na kirurški poseg (zob) in malo je manjkalo, da bi ostali s samo sedmimi šahisti. Velike napore je po težki poškodbi Ahilove tetive
Strelstvo • 3. krog mednarodne First lige
Ciglarič z rekordom do vodstva
V tretjem krogu mednarodne First lige, ki je potekala pretekli konec tedna v organizaciji avstrijske ekipe Region Süd v Gradcu, je med posamezniki slavil večkratni prvak lige Aleksander Ciglarič, SD JK Miklavž, z letošnjim najvišjim rezultatom 580 krogov, s katerim je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku posameznikov. Na drugo mesto se je uvrstil njegov moštveni kolega Boštjan Simonič s 573 krogi in za 3 kroge prehitel lanskoletnega prvaka juršinskega strelca Simona Simoniča ml. na tretjem mestu. Dvakratna zmagovalka prvih dveh turnirjev Ptujčanka Majda Raušl je tokrat s 563 krogi osvojila 6. mesto. V ekipnem seštevku ostajajo še naprej nepremagljivi strelci SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki bi lahko v tretjem krogu izboljšali tudi letošnji najboljši ekipni rezultat(1711 krogov), vendar niso imeli srečne roke pri optimalni sestavi najmočnejše ekipe in so zaradi tega dosegli »le« 1696 krogov, kar pa je bilo še vedno več kot dovolj za novo zmago. Njihovi dosedanji najbližji zasledovalci Ptujčani so tokrat doživeli hladen tuš, saj so s 1648 krogi osvojili šele skromno 7. mesto. Prva ptujska ekipa je tako tudi v skupnem seštevku izgubila drugo mesto, ki ga sedaj zaseda juršinska ekipa, ki se je s 1677 krogi znova povzpela za eno mesto in v Gradcu, po četrtem in tretjem mestu na prvih dveh turnirjih, tokrat osvojila 2. mesto. Naslednji, četrti turnir bo potekal že ta konec tedna v madžarskem Zalaegerszegu.
Rezultati strelcev Sp. Podravja:
1.	Aleksander Ciglarič, JKM 580 1727
2.	Boštjan Simonič, JKM 573 1724
3.	Simon Simonič ml., JUR 570 1709 6. Majda Raušl, PTUJ	563 1717 11 Simon Simonič, JKM 558 1671
Foto: Simeon Gonc
Aleksander Ciglarič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, je v Gradcu s 580 krogi dosegel letošnji posamični rekord First lige.
katerimi je še tretjič zmagal njihov najmlajši član Tadej Horvat s 386 krogi pred klubskima kolegoma Borisom Hergulo in Antonom Novakom s 386 in 385 krogi na 2. in 3. mestu. Za njimi so se uvrstili trije člani SD Kovinar iz Ormoža, Stiven Vočanec 384, Andrej Stanič 379 in Rok Šumak 374 krogov. V ekipnem seštevku je prepričljivo zmago s 1157 krogi slavila prva ekipa SD TSO pred ekipo Kovinarja s 1139 krogi in drugo ekipo TSO s 1114 krogi na 3. mestu. V mlajših kategorijah so v ekipnem seštevku zmagali
16. Ludvik Pšajd, JUR	554	1668
19. Mirko Moleh, JUR	553	1655
21. Robert Šimenko, PTUJ	551	1639
23. Simeon Gonc, PTUJ	550	1652
30. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	545	1653
31. Miran Miholič, JKM	543	1648
33. Staša Simonič, DOR	540	1094
35. Matija Potočnik, PTUJ	540	1663
37. Mateja Pešakovic, PTUJ	537	1589
41. Niko Pšajd, JUR	513	1520
Ekipni rezultati 3. turnirja:		
1. SD JK MIKLAVŽ	1696	45
2. SD JURŠINCI A	1677	39
3. REGION SUD AUT	1667	32
4. PLEZALAEGERSZEGA	1664	31
5. SD ALZAS	1664	33
6. SD TURNIŠČE	1655	31
7. SK PTUJ A	1648	37
8. PLE ZALAEGERSZEG B	1645	28
9. TUS FEHRING	1641	14
10. SK PTUJ B	1638	18
11. ŠSK COAL PETIŠOVCI	1630	16
premagoval tudi VM Duško Pa-vasovič. Zato je drugo mesto za nas vsekakor uspeh. Pohvalil bi vse tekmovalce za borbenost in resen pristop. Vsekakor pa se nam je poznala še odsotnost našega najboljšega šahista zadnjih dveh prvenstev, VM Andreja Volokitina. Ob nekoliko daljši kvalitetni rezervni klopi bi morda lahko osvojili prvenstvo,« je svoje misli po prvenstvu strnil predsednik ŠD Teh-center Ptuj in kapetan ptujske ekipe MM Danilo Polajžer.
Silva Razlag
kadeti Kovinarja s 1110 krogi pred kadetinjami s 1100 krogi na drugem mestu in mešano ekipo Kovinarja z 947 krogi na 3. mestu. Med posamezniki je zmagala Petra Vernik s 381 krogi pred Janom Šumakom z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo(95:96), na tretje mesto se je s 377 krogi uvrstila Barbara Muhič, SD TSO.
V ekipnem seštevku so prvo zmago dosegli strelci SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža s 531 krogi pred SD Tovarna sladkorja Ormož in Kovinarjem iz Ormoža, oboji s 528 krogi. Med posamezniki je prvo letošnjo zmago slavil Sašo Prapot-nik, SD TSO, s 183 krogi pred zmagovalcem prvega in drugega turnirja Matjažem Hab-janičem, SD Kovinar Ormož, z enakim rezultatom vendar slabšo zadnjo serijo (94:93), tretje mesto je osvojila Vesna Mele, SD TSO, pred Miranom Miholičem, SD Jožeta Kerenči-ča, oba s 179 krogi. Pri mlajših članih je z absolutno najvišjim rezultatom 184 krogov zmagala mlada Tina Novak, SD Kovinar Ormož, ki je v prvi seriji dosegla neverjetnih 98 krogov! Drugo mesto je osvojil Žan Mir, SD Jožeta Kerenčiča, s 181 krogi pred Rokom Toma-žičem, SD Kovinar, s 161 krogi na 3. mestu.
Simeon Gonc
Občinska strelska liga Ormož: Prvi zmagi za Saša Prapotnika in SD Jožeta Kerenčiča
V tretjem krogu občinske lige Ormož so s standardno zračno puško trojno posamično zmago dosegli strelci SD Tovarne sladkorja Ormož, med
Slavnostno odprtje novega zračnega strelišča v Ormožu
Občina Ormož, Občinska strelska zveza Ormož In IGD Holermous vabijo vse zainteresirane ljubitelje strelskega športa na slavnostno odprtje novega zračnega strelišča v Ormožu, ki bo v soboto, 19. 12., ob 16. uri v trgovskem centru Holermous.
Pred svečanim odprtjem bo na novozgrajenem strelišču potekal krstni strelski turnir strelcev iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in domačinov iz Ormoža, s standardno zračno puško za Pokal OSZ, najboljših 8 posameznikov pa se bo pomerilo še v streljanju vedno zanimivega dodatnega finala ob 15. uri. Po dolgih letih treniranja v težkih in vlažnih pogojih ter dotrajanih in premajhnih prostorih so se tako uresničile velike želje vseh strelskih delavcev po preselitvi v nove, moderne in večje prostore, s pomočjo katerih bodo nedvomno že tako uspešni ormoški strelci postavljali nove mejnike v strelskem športu v Sloveniji.
Kikboks • Croatia open 2009
Športni napovednik
Luka Vindiš in Filip Janžekovič zmagala
Ekipa ptujskih kikboksarjev (nafotografiji) se je v soboto, 12. 12., udeležila 13. tradicionalnega mednarodnega turnirja Croatia open na Hrvaškem, ki je tokrat potekal v Pakracu. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 730 tekmovalcev iz 7 držav.
Največji uspeh med Ptujčani sta dosegla Luka Vindiš in Filip Janžekovič, ki sta osvojila 1. mesti v svojih kategorijah. Matic Bedenik (do 74 kg člani) in Adriana Korez (do 60 kg članice) sta osvojila 2. mesto, Izidor Janžekovič (do 74 kg člani) in Tilen Abraham (nad 69 kg kadeti) pa sta osvojila 3. mesto.
Rezultata prvakov:
Filip Janžekovič je v kategoriji do 63 kg med mladinci po vrsti premagal tekmovalce iz Hrvaške, Bosne in v finalu spet iz Hrvaške ter tako osvojil pokal za doseženo 1. mesto.
Luka Vindiš je v kategoriji nad 69 kg med kadeti premagal dva tekmovalca iz Hrvaške in enega iz Bosne ter prav tako osvojil pokal za 1. mesto.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar ob
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Le točka razlike med NŠ Poli Drava in Aluminijem
Z odigrano zaostalo tekmo 15. kroga v 1. SML in 1. SKL med HIT Gorico in NŠ Poli Drava Ptuj se je končal jesenski del prvenstva v mladinski in kadetski konkurenci. Mladi Ptujčani so v obeh tekmah proti drugouvrščenima ekipama izgubili. Sicer pa so mladinci NŠ Poli Drave po odličnem začetku, ko so bili dolgo na vrhu prvenstvene razpredelnice, proti koncu prvega dela nekoliko popustili in pristali na šestem mestu, z osmimi točkami zaostanka za vode-čim Mariborom. Mladinci Aluminija iz Kidričevega so mesto za Ptujčani, s tremi točkami manj.
Kadeti NŠ Poli Drava in Aluminija so bili manj uspešni in so končali v zadnji tretjini prvenstvene razpredelnice. V skupnem seštevku točk mladinskih in kadetskih ekip so Ptujčani sedmi, Kidričani pa deseti; med
njimi je samo točka razlike. Dokaz dobrega dela v teh ekipah je vedno več pozivov selektorjev slovenskih reprezentanc v različnih starostnih kategorijah.
i. SML
PRELOŽENA TEKMA 15. KROGA:
HIT Goric - NŠ Poli Drava 5:0 (3:0).
1.	MARIBOR BR. 17	12	2	3	57:12	38
2.	HIT GORICA 17	11	3	3	54:19	36
3.	DOMŽALE 17	11	2	4	28:15	33
4.	INTERBLOCK 17	10	3	4	52:27	33
5.	TRIGLAV 17	10 1 6	43:22	31
6.	NŠ POLI DRAVA 17	9	3	5	28:24	30
7.	ALUMINIJ 17	8	3	6	27:28	27
8.	SIMER ŠAMP. 17	7	5	5	39:22	26
9.	LUKA KOPER 17	6	6 5	26:28	24
10.	RUDAR VELEN. 17	7	3	7	34:38	24
11.	CM CELJE 17	5	5	7	31:34	20
12.	OLIMPIJA 17	6	0 11	28:48	18
13.	F. JARENINA 17	4	4	9	23:46	16
14.	MURA 05 17	4	2	11	17:47	16
15.	SLOVAN 17	2	3	12	12:46	9
16.	BILJE- RENČE 17	1	1 15	12:55	4
Bowling • Podjetniška liga
Prva tri mesta že oddana?
Pred zadnjim krogom so vse dvome o zmagovalcu že odpravili igralci DaMoSSa, ki imajo neulovljivo prednost pred tekmeci. Tudi naslednji dve mesti zanesljivo držita ekipi Tamesa in VGP Drava, na spodrsljaj slednjih pa lahko čakajo ekipe db Transporta, Taluma in BC Ptuj. Igralec kroga je Blaž Ivanuša, za njim pa sta se zvrstila dva igralca Bowling centra Ptuj. Presenečenje so pripravili igralci PSS, ki so ugnali db Transport.
Rezultati 12. kroga: VGP Drava - Hip-hop 7:1, Tames - MP Ptuj 6:2, Talum - Čisto mesto Ptuj 7:1, DaMoSS - Mestna občina Ptuj 6:2, Bowling center Ptuj - Ilkos Candles 4:4, db Transport - PSS 3:5, Radio-Tednik Ptuj - Garant zavarovanje 7:1. Zaostala tekma 7. kroga: Tames - Garant zavarovanje 8:0.
Najboljši posamezniki kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 754, 2. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 737, 3. Marko Šam-perl (BC Ptuj) 732, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 723, 5. Tomi Držaj (db Transport) 691, 6. Karl Silvester Strauss (Da-MoSS) 689, 7. Mitja Šegula (Tames) 680, 8. Franc Malek (VGP Drava) 675, 9. Andrej Trunk (Tames) 674, 10. Robert Merlak (Talum) 672.
13.	MP PTUJ
14.	ČISTO MESTO PTUJ
12 12
24 130,9 15 135,7
1. DAMOSS 12	7S	164,5
2. TAMES 12	6S	165,9
3. VGP DRAVA 12	63	165,4
4. DB TRANSPORT 12	59	161,5
5. TALUM 12	59	15S,3
6. BOWLING CENTER PTUJ 12	5S	160,6
7. ILKOS CANDELS 12	51	14S,4
8. RADIO-TEDNIK PTUJ 12	49	147,S
9. MESTNA OBČINA PTUJ 12	41	150,1
10. POD. ZA STAN. STORITVE12	39	146,9
11. GARANT ZAVAROVANJE 12	35	142,9
12. HIP-HOP 12	33	147,2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,6, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 177,9, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 177,1, 4. Tomi Držaj (db Transport) 172,3, 5. Robert Šegula (Tames) 171,5, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,5, 7. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 171,4, 8. Gregor Miložič (BC Ptuj) 170,1, 9. Marko Šamperl (BC Ptuj) 169,5, 10. Igor Vidovič (Tames) 168,7.
Pari zadnjega kroga: ponedeljek, 21. 12., ob 19.00: Hip-hop - PSS, Tames-Ilkos Candles, Radio-Tednik Ptuj - MO Ptuj, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj; torek, 22. 12., ob 19.00: VGP Drava - MP Ptuj, db Transport - Garant zavarovanje, Bowling center Ptuj - Talum.
JM
pomoči Dušana Pavlice. Na tekmovanju sta sodila tudi sodnika Edvard Štegar iz Ptuja in Tončka Kaluža iz Ormoža.
V letošnjem letu še čaka ptujske kikboksarje polaganje izpitov ter zadnji turnir medobčin-
HIT GORICA - NS POLI DRAVA
5: (3:0)
STRELCI: 1:0 Arčon (23), 2:0 Jo-gan (39), 3:0 Širok (41), 4:0 Dedč (77), 5:0 Arčon (88. z 11 m)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinko-vič, Serdinšek (Simonič), Fekonja, Hauptman (Topolnik), Kukec, Kajtazi (Pernek), Ljubec, Kurež, Krajnc, Mat-jašič. Trener: Tomislav Grbavac.
i. SKL
PRELOŽENA TEKMA 15.
HIT Gorica - NŠ Š Poli Drava
1.	INTERBLOCK 17 11 5 1
2.	HIT GORICA 17 12 1 4
3.	MARIBOR BR. 17 11 3 3
4.	DOMŽALE
5.	OLIMPIJA
6.	LUKA KOPER
7.	TRIGLAV
8.	MURA 05
9.	SIMER ŠAMP.
10.	F. JARENINA
11.	ALUMINIJ
12.	SLOVAN
13.	POLI DRAVA
14.	CM CELJE
17	10	2	5
17	9	3	5
17	7	6	4
17	S	3	6
17	7	3	7
17	6	3	S
17	6	2	9
17	6	2	9
17	5	4	S
17	5	3	9
17	4	4	9
15.	RUDAR VELEN. 17 3 5 9
16.	BILJE-RENČE 17 1 1 15
. KROGA:
4:1 (2:1).
41:12	3S
3S:21	37
33:7	36
34:21	32
27:19	20
23:21	27
22:20	27
29:22	24
19:23	21
33:34	20
19:32	20
22:27	19
23:30	1S
22:30	16
S:31	14
15:5S	4
skega prvenstva in podelitev pokalov in medalj najuspešnejšim po kategorijah. Nato sledi 14-dnevni zasluženi počitek in v januarju spet na delo za uspešno novo sezono.
Franc Slodnjak
HIT GORICA - NS POLI DRAVA 4:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Kajzer (12), 1:1 Neškovič (35), 2:1 Bremec (40), 3:1 Pavič (46), 4:1 Pavič (72)
NS POLI DRAVA: Musič, Krajnc, Bezjak, Imeri, Goričan, Klajderič, Kajzer, Kirič (Zorec), Pukšič, Sitar (Le-skovar), Golob (Trep). Trener: Damjan Vogrinec.
SKUPNA LESTVICA 1. SML IN 1. SKL
1.	MARIBOR BR.	34 23	5
2.	HIT GORICA	34 23	4
3.	INTERBLOCK	34 21	8
4.	DOMŽALE	34 21	4
5.	TRIGLAV	34 18	4
6.	LUKA KOPER	34 13 12
7.	NŠ POLI DRAVA	34 14	6
8.	OLIMPIJA	34 15	3
9.	SIMER ŠAMP.	34 13	8
10.	ALUMINIJ	34 14	5
11.	MURA 05	34 11	5
12.	RUDAR VELEN. 34 10	8
13.	CM CELJE	34 9	9
14.	F. JARENINA	34 10	6
15.	SLOVAN	34 7	7
16.	BILJE-RENČE	34 2	2
Danilo
71
6	90:19	74
7	92:40	73 5	93:39 9	62:36	67
12	65:42	5S 9	49:49	51
14	51:54	4S 16	55:67	4S
13	5S:45	47
15	46:60	47
15	46:
16	42: 16	53:64	36 1S	56:S0	36 20	34:73	2S 30	27:113	S
Klajnšek
3S 3S
Šah • Turnirji v Spuhlji
Hitropotezni šahovski turnirji v Spuhlji so za leto 2009 končani
Tudi letos je med člani Šahovske sekcije Spuhlja potekal vsako drugo nedeljo v mesecu hitropotezni šahovski turnir, ki so ga člani zaključili v decembru. Letnega turnirja se je udeleževalo 16 članov Šahovske sekcije Spuhlja.
Najboljši v skupnem vrstnem
redu so bili:
1.	Martin Majcenovič 60 točk,
2.	Branko Rot 50 točk,
3.	Stanko Toplak 43 točk,
4.	Leon Cestnik 41 točk, 5. Franc Vidovič 38 točk, 6. Karel Robnik 36 točk, 7. Franc Pičerko 35 točk, 8. Mirko Kuhar 30, 5 točke.
Točke so bile izračunane po novem sistemu Šahovske sekcije Spuhlja. Za šahiste na prvih treh mestih so pripravljeni pokali. Hvala vsem, ki ste se udeleževali turnirjev.
Leon Cestnik
Tenis • Zimska liga 2009/10
2. liga
Ekipa TK Skorba je visoko premagala TK Skorba Gad in prevzela vodstvo na lestvici. V derbiju kroga je ekipa iz Gorišnice premagala ekipo TK Štraf, ekipa Enigme pa se je z visoko zmago približala sredini lestvice.
Rezultati 4. kroga: TK Štraf - TK Gorišnica 1:2 (Cajnkar - Žnidarič 9:7, Gomilšek - Škofič 1:9, Korošec/ Janžekovič - Žnidarič/Škofič 0:9); Opel Hvalec - Enigma 0:3 (Kmetec
-	Korošec 7:9, Hvalec - Šebela 4:9, Krivec(Kmetec - Šebela/Korošec 2:9); TK Skorba Gad - TK Skorba
0:3 (Intihar - Ules 5:9, Šlamberger
-	Žitnik 2:9, Vindiš/Mohorko - Hazi-mali/Berlak 7:9).
1.	TK SKORBA	10	102
2.	TK GORIŠNICA	10	99
3.	TK ŠTRAF	6	67
4.	ENIGMA	5	58
5.	TK SKORBA GAD	3	72
6.	OPEL HVALEC	2	39
JM
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 16. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož, Gorenje - Krško, Merkur- Cimos Koper, Klima Petek Maribor - Slovenj Gradec, Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško.
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Evro Casino Kočevje (petek ob 17.30 v športni dvorani Center), Celjske mesnine - Krka, Burja Škofije - Zagorje GEN I, Olimpija - Izola, Piran vrtovi Istre - Krim Mercator.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 12. KROGA: Velika Nedelja - Drava Ptuj (sobota ob 19.00 v športni dvorani Velika Nedelja), Dol TKI Hrastnik - Brežice, Dobova
-	Pomurje.
Mali nogomet
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
PARI 12. KROGA. FC Ptuj - Oplast Kobarid (petek ob 20.00 v športni dvorani Center), Litija - Gorica, Tomi Press Bronx - Izola, Sevnica- Pekarna Duh, Puntar Casino Safir - Dobovec.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 10:00 Vitomarci - Mitmau; 10.40 Bar Saš - MSM International; 11.20: Poetovio Linde plin - FC Ptuj.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 8.00: AC Unikat parketi - Inox Majcen; 8.40: Draženci - Ptujska Gora; 9.20: Poetovio O sole mio - Kenguru.
ZLMN ORMOŽ 2009
Razpored tekem: sobota, 19. 12., Športna dvorana Hardek: skupina A: Mozaik Team - NK Ormož Središče kadeti (ob 12.00), Lordi Ivanjkovci - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 12.40), ŠRD Pristan Frankovci
-	ŠD Vičanci (ob 13.20), Portal Cvetkovci.net - Legende malih vin (ob 14.00), KOŠ Ormož - Kog SK računalniki (ob 14.40).
Skupina B: Kava Bar Team - NK Ormož mladina (ob 15.20), Fiposor Aries IT - Svetinje (ob 16.00), NK Ormož veterani - Avtoprevozništvo Jerebič (ob 16.40), Borec - Mihovci Bar pri križu (ob 17.20).
Nedelja, 20. 12., skupina A: ŠD Vičanci - Lordi Ivanjkovci (ob 9.00), Mladost Prevozništvo Pesrl - Portal Cvetkovci.net (ob 9.40), Mozaik Team - ŠRD Pristan Frankovci (ob 10.20), Legende malih vin - KOŠ Ormož (ob 11.00), NK Ormož Središče kadeti - Kog SK računalniki (ob 11.40).
OBČINSKA LIGA VIDEM
Pari 5. kroga, nedelja, 20. 12.: 9.00 NK Leskovec veterani - ŠD Po-brežje veterani, 9.40 NK Videm veterani - B ar Avguštin veterani, 10.20 NK Tržec veterani - Lancova vas veterani, 11.00 Bar Avguštin - Mladi upi Leska, 11.40 ŠD Majski Vrh - ŠD AS Evroavto, 12.20 ŠD Lancova vas - Gostišče pri Tonetu ŠD Selan, 13.00 ŠD Pobrežje člani - ŠD Pobrežje mladi, 13.40 Bar Osmica - NK Videm. Prosta je ekipa KMN Majolka veterani.
Odbojka
3.	ODBOJKARSKA LIGA -VZHOD
13. KROG: Kurent MGS - Ecom (sobota ob 18.15 v gimnazijski telovadnici)
Tenis • 1. zimska liga 2009/2010
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 8.30: Hortikultura - Hiša Kager, Kovi-narstvo Špurej - TC Goja, Šumari -Trgovine Jager.
Boks • 1. slovenska liga
3. krog: sobota, 19. 12., v športni dvorani Mladika (organizator BK Ring Ptuj), od 13. ure dalje.
Tajski boks • Na Ptuju državno in mednarodno prvenstvo
V soboto, 19. 12., bo na Ptuju v dvorani Center potekalo mednarodno in državno prvenstvo v tajskem boksu. Nastopali bodo tekmovalci iz petih držav: Slovenije, Srbije, Hrvaške, Češke in Italije. Pričetek tekmovanja bo ob 18. uri, organizator pa je domači Klub tajskega boksa Ptuj.
Na Ptuju si bo moč ogledati 13 amaterskih in šest profesionalnih dvobojev, v katerih bosta nastopila tudi dva naša tekmovalca. Martin Forštnarič bo tekmoval v kategoriji do 71 kg proti tekmovalcu iz Češke, v dvoboju večera pa se bo Tadej Toplak v kategoriji do 86 kg meril s tekmovalcem iz Češke. Tadej je že letošnji državni prvak, saj je zmagal v vseh dosedanjih dvobojih. Prav zato se nam v soboto obeta zanimiv dvoboj. Uradna razglasitev državnih prvakov bo po končanem tekmovanju na Ptuju. Med prireditvijo bo potekal demonstracijski nastop članov kluba realnega aikida.
Šah • Božično-novoletni turnir v Spuhlji
Šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo v soboto, 26. decembra, ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Majdi v Spuhlji. Igralo se bo po švicarskem sistemu - čas igre dvakrat 10 minut. Vabljeni so vsi šahisti ne glede na kategorijo. Tisti, ki imajo šahovske ure, naj prinesejo tudi te, zraven pa še obilo dobre volje. Za najboljše so pripravljeni pokali.
Vabijo šahisti iz Spuhlje
DK, UK, JM
Namizni tenis • 2., 3. SNTL
Tri zmage Darka Drcica
2. SNTL (ž)
Minuli vikend so prvi del tekmovanja končali tudi v vseh namizno-teniških ligah. Igralci NTK Ptuj II so prvo sobotno srečanje proti vodeči Muti gladko izgubili, v drugem pa so premagali tekmece iz Gornje Radgone. Veliki delež k zmagi je prispeval s tremi zmagami izkušeni Darko Drčič.
V drugi ženski ligi so mlada ptujska dekleta premagala nasprotnice iz Logatca, v tretji moški ligi pa so igralci Šternmatika Cirkovce dvakrat gostovali in tudi obakrat izgubili. Prvenstvo v vseh ligah se bo nadaljevalo 23. januarja prihodnje leto.
REZULTATI 3. KROGA: Preserje
-	PPK Rakek 5:1, Ptuj II - Logatec II 5:2, Sobota - Logatec II 5:2.
1.	PRESERJE	4 4 0 8
2.	SOBOTA	4 3 16
3.	PTUJ II	4 2 2 4
4.	LOGATEC	4 13 2
5.	RAKEK	4 0 4 0 PTUJ II - LOGATEC 5:2
Bezjak - Kelečevič 0:3, Supanič
-	Eržen 3:0, Markeljc - Mihevc 3:0, Supanič - Kelečevič 3:0, Bezjak
-	Mihevc 0:3, Markeljc - Vindiš 3:0, Supanič - Mihevc 3:0
2. SNTL (m)
3. SNTL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Kema Pu-conci II - Sobota II 5:0, Rakek - Žogica Radgona 5:1, Ptuj II - Muta 0:5, Arrigoni Izola - Merkur Kranj 5:4, Gorica - Simgrad Škofja Loka 3:5, Rakek - Muta 2:5, Ptuj II - Žogica Radgona 5:3, Arrigoni Izola - Sim-grad Škofja Loka 5:2, Gorica - Merkur Kranj 4:5.
1.	MUTA	9 9 0 18
2.	KEMA PUCONCI II 9 8 1 16
3.	RAKEK	9 7 2 14
4.	ARRIGONI	9 5 4 10
5.	PTUJ II	9 4 5 8
6.	ŽOGICA	9 4 5 8
7.	MERKUR	9 4 5 8
8.	SIMGRAD	9 2 7 4
9.	SOBOTA II	9 18 2
10.	GORICA	7 0 9 0 PTUJ II - MUTA 0:5
Ber - Poročnik 0:3, Krušič - Kra-ser 0:3, Ovčar - Jamšek 0:3, Krušič
-	Poročnik 0:3, Drčič - Jamšek 0:3 PTUJ II - ŽOGICA 5:3 Janžekovič - Ocepek 0:3, Krušič
-	Goričan 3:0, Drčič - Škurnik 3:0, Krušič - Ocepek 3:0, Janžekovič
-	Škurnik 1:3, Drčič - Goričan 3:0, Krušič - Škurnik 0:3, Drčič - Ocepek 3:2
REZULTATI 5. KROGA: Branik Markizet - Žogica Radgona II 5:0, Križe - Šternmatik Cirkovce 5:0, Ka-juh Slovan - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:1, Preserje - Krka II 5:4, Križe
-	Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:2, Kajuh Slovan - Šternmatik Cirkovce 5:2, Logatec - Krka II 4:5.
1.	BRANIK MARKEZIT	8	8	0	16
2.	KRIŽE	8	7	1	14
3.	LOGATEC	8	5	3	10
4.	KRKA II	8	5	3	10
5.	KAJUH SLOVAN	8	4	4	8
6.	PRESERJE	8	4	4	8
7.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE	8	2	6	4
8.	ŽOGICA II	8	1	7	2
9.	KROV. RAKUŠA LJUTOMER	8	0	8	0
KRIŽE - ŠTERNMATIK CIRKOV-CE 5:0
Bapič - Štern 3:0, Steiner - Blatnik 3:1, Legat - Šilak 3:1, Steiner
-	Štern 3:0, Bapič - Šilak 3:0 KAJUH SLOVAN - ŠTERNMATIK
CIRKOVCE 5:2
Radič - Blatnik 2:3, Stankovič
-	Štern 3:0, Najdič - Šilaki 3:0, Stankovič - Blatnik 3:0, Radič - Ši-lak 0:3, Najdič - Štern 3:0, Stankovič - Šilak 3:1
Danilo Klajnšek
Futsal • Mlade selekcije
LIGA U-21 - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Litija - FC Ptuj 1:3 (0:1), Viktorbit - Dobovec 9:9 (3:5), Pekarna Duh - Benedikt 9:5 (2:2), Sevnica - Slovenske Gorice 6:4 (3:1).
1.	SEVNICA 5 5 0 0 34:16 15
2.	VIKTORBIT 5 3 1 1 51:22 10
3.	DOBOVEC 5 3 1 1 32:22 10
4.	SLOV. GORICE 5 2 0 3 47:33 6
5.	LITIJA	5 2 0 3 11:14 6
6.	PEKIARNA DUH 5 2 0 3 18:49 6
7.	FC PTUJ 5 113 12:24 4
8.	BENEDIKT 5 0 1 4 14:39 1 LITIJA - FC PTUJ 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Malek (2), 0:2 Jovič
(18., avtogol), 0:3 Malek (31), 1:3 Knez (32)
FC PTUJ: Pislak, Petek, Svržnjak, Bratušek, Malek, Čuček, Divjak.
LIGA U-18, SKUPINA D
V Slovenski Bistrici je bil odigran drugi krog lige mladih nogometašev v futsalu. Do sedaj so najuspešnejši nogometaši Male Nedelje, ki so edini dosegli tri zmage, tokrat so bili boljši od Ptujčanov. Slednji so prišli do prve točke v srečanju proti domači ekipi Keblja. Mladi nogometaši iz Tomaža so premagali domačo ekipo z boljšo igro v drugem polčasu.
REZULTATI 2. KROGA: FSK Ke-belj - KMN Tomaž 1:2 (1:0), FC Ptuj
-	Mala Nedelja 0:5 (0:1), FC Ptuj
-	FSK Kebelj 1:1 (1:0).
1.	MALA NEDELJA 3 3 0 0 13:2 9
2.	KMN TOMAŽ 3 2 0 1 6:7 6
3.	FSK KEBELJ 3 0 1 2 3:7 1
4.	FC PTUJ 3 0 1 2 3:9 1 FC PTUJ - M. NEDELJA 0:5 (0:1) STRELCI: 0:1 Simonič (12), 0:2
Vrbnjak (15), 0:3 Jaušovec (21), 0:4 Kosec (22), 0:5 Bolkovič (32)
FC PTUJ: Potočnik, Petek, Svržnjak, Bratušek, Malek, Ivančič, Čuček
FC PTUJ - SFK KEBELJ 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Svržnjak (2), 1:1 Kumer (21)
FSK KEBELJ - KMN TOMAŽ 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zagomilšek (7), 1:1 U. Krajnc (19), 1:2 Lah (22)
KMN TOMAŽ: Kosič, Lukačič, Skle-pič, Lah, U. Krajnc, Roškar, A. Krajnc.
SLOVENSKA LIGA U-13
REZULTATI EKIPE FC PTUJ: Eks-trem Sodražica - FC Ptuj 0:5, Kom-polje - FC Ptuj 0:11, Litija - FC Ptuj 3:10.
1. FC PTUJ	5	5	0	0	45:4	15
2. E. SODRAŽICA	4	3	0	1	34:7	9
3. O. KOBARID	2	2	0	0	6:3	6
4. TOMI P. BRONX	3	1	0	2	9:3	3
5. FIZIOC. LITIJA	3	1	0	2	10:30	3
6. LITIJA	3	0	0	3	5:19	0
7. KOMPOLJE	4	0	0	4	6:39	0
EXTREM SODRAŽICA - FC PTUJ
0:5 (0:0)
STRELCI: 0:1 M. Dobnik (14), 0:2 M. Milec (16), 0:3 M. Panikvar (18), 0:4 D. Hreljič (19), 0:5 D. Hreljič (19) FC PTUJ: L. Janžekovič, M. Dobnik, M. Panikvar, D. Hreljič, T. Elš-nik, M. Milec, T. Kacjan, Ž. Petek, A. Dobnik.
KOMPOLJE - FC PTUJ 0:11 (0:3) STRELCI: 0:1 Hreljič (3), 0:2 Milec (6), 0:3 Petek (8), 0:4 Panikvar (11), 0:5 Dobnik (12), 0:6 Hreljič (13), 0:7 Dobnik (15), 0:8 Petek (17), 0:9 Petek (18), 0:10 Elšnik (19), 0:11 Petek (19) LITIJA - FC PTUJ 3:10 (2:4) STRELCI: 0:1 Elšnik (1), 0:2 Pa-nikvar (2), 0:3 Hreljič (3), 1:3 Černe (3), 1:4 Hreljič (5) 2:4 Perpar (6), 3:4 Černe (13), 3:5 Hreljič (14), 3:6 Panikvar (16), 3:7 Panikvar (17), 3:8 Petek (19), 3:9 Elšnik (19), 3:10 Hreljič (20)
Danilo Klajnšek
Košarka • U-14
»
Maske« tik pod vrhom
Košarkarji ptujskega kluba Maska caffe v kategoriji pionirjev, starih do 14 let, so zelo uspešno zaključili letošnjo sezono. V drugoligaški konkurenci so zabeležili devet zmag in le tri poraze ter osvojili drugo mesto v skupini. »Maske« so v prvem delu prvenstva, še pred poletjem, zbrale pet zmag, še štiri pa so dodale v jesenskem delu. Od prvega mesta jih je oddaljil poraz doma proti ekipi Ruš, in to za le eno točko. Kljub temu so z rezultatom zadovoljni. »Rezultatsko gledano je bila sezona več kot uspešna. Le trije porazi, od tega zadnja dva zaradi številnih bolezni v ekipi. Ekipo Lovrenca smo namreč v prvi tekmi premagali za več kot petdeset točk, v drugi pa smo izgubili. A to zdaj niti ni pomembno. Glavno je, da smo dobro igrali, da smo uživali in da so se igralci kaj naučili. Pred sezono smo se odločili, da bomo igrali v drugi ligi, čeprav smo na prijateljskih tekmah dokazali, da lahko enakovredno igramo tudi z nekaterimi prvoligaši,« je povedal trener v ptujskem klubu, Kristijan Ilijevec (na fotografiji).
Zdaj čaka mlade igralce kluba Maska caffe daljša pavza, kakšna prijateljska tekma in turnir. Do nove sezone je še daleč. Medtem bodo sprejemali nove člane in jih poskušali čim več naučiti. Morda pa se letos odločijo za nastop v 1. državni ligi. V tem primeru bodo morali uspešno opraviti kvalifikacije, ki se ponavadi igrajo ob koncu marca. »To je
Kristijan Iljevec, trener KK Maska caffe
stvar odločitve vodstva kluba. Igranje v prvi ligi je povezano z daljšimi potovanji in večjimi stroški. Moram povedati, da je druga liga precej bolj kvalitetna kot pred leti, saj klubi nočejo za vsako ceno igrati v prvi. Dober primer so Ruše, kjer izredno dobro delajo z mladimi,« je dejal Ilijevec. Za igranje v prvi ligi je nujno potreben tudi širok izbor igralcev, tako imenovana dolga klop. Košarkarji se kot drugi klubi soočajo s pomanjkanjem igralcev, kar je eden od dodatnih razlogov, da bodo bržkone ostali v tej konkurenci. Pa ne zato, ker košarka ne bi bila popularna, ampak predvsem, ker primanjkuje mladih fantov. Za primer je Ilijevec navedel OŠ Breg, kjer je v celotni generaciji, rojenih leta 1996, le 12 dečkov!
UG
Rokomet • Mlajše kategorije
KADETI: Drava - Ormož 44:19 (25:9)
DRAVA: Koštomaj, Fajfarič, Tomič
3,	Horvat 11, Šamperl 4, Benčič, Maroh 7, Požar, Kenda 4, Zolar 1, Čeh 1, Zavrtanik 1, Pukšič 5, Rutar
4.	Trener: Marko Kac.
Kadeti ptujske Drave so se v lokalnem derbiju pomerili s sovrstniki iz Ormoža. V tej tekmi je domači trener lahko nekaj nosilcev igre pustil na tribuni in na ta način ponudil priložnost ostalim, ki igrajo nekoliko manj. Nekateri so to priložnost popolnoma izkoristili. Dravaši so imeli vodstvo v svojih rokah skozi vso srečanje in so na koncu visoko zmagali.
Prevent - Drava 24:28 (11:15)
DRAVA: Koštomaj, Kotnik, Fajfarič, Toš 1, Tomič, Verdenik 7, Horvat 2, Šamperl, Benčič 1, Maroh 2, Požar 3, Žuran 2, Kenda 2, Zolar, Janžekovič 8, Čeh. Trener: Marko Kac.
Ptujski kadeti so dali pravo lekcijo ekipi iz Slovenj Gradca, saj so vodili skozi celo tekmo. Po visokem začetnem vodstvu 8:2 je bilo praktično konec vseh upanj domačih na morebitni ugoden razplet. Ptujska kadetska ekipa resnično vedno znova navdušuje vse tiste, ki jih hodijo gledat in vzpodbujat.
STAREJŠI DEČKI B: Drava Ptuj - Arcont Radgona 33:19 (16:9)
DRAVA: Bukvič, Kokol-Bogme 1, Lovrenčič, Vaupotič 8, Rosič, Vet 6, Hajdinjak 4, Vrbnjak 4, Petrovič 3, Lukežič 4, Ovčar, Milošič, Lisjak 2. Trenerja: Sašo Kafel in Maks Žuran.
Mladi igralci Drave so nadigrali nasprotnika iz Gornje Radgone, ki v nobeni vrlini rokometne igre ni bil
Rezultati 2. dela, 2. SKL B1 vzhod 1:
Maska caffe - Ljutomer 74:44 Ruše - Maska caffe 73:74 Maska caffe - Lovrenc 96:39 Ljutomer - Maska caffe 33:67 Maska caffe - Ruše 74:75 Lovrenc - Maska caffe 83:68
Končni vrstni red: Ruše 22, Maska caffe 21, Lovrenc 19, Ljutomer 18
Nogomet • Turnirja na Ptuju
Dvojno zmagoslavje Murašev
Nogometna šola Poli Drava Ptuj je minuli konec tedna znova poskrbela za zanimivo športno dogajanje na Ptuju. Pod njenim vodstvom je namreč v nedeljo potekal 6. dvoranski turnir za selekcije U-6 in U-8. Mladi nogometaši, predvsem najmlajši - šestletniki, so ga že nestrpno pričakovali.
V dopoldanskem terminu se je odigralo 18 tekem. Na turnirju U-6 so nastopile ekipe Dravinje, ND, Mure, Golgeter iz Hajdine, Simer Šampio-na, Rudarja Velenje ter dve domači ekipi Poli Drava A in B. Poli Drava A je v svoji skupini zasedla 3. mesto in se uvrstila v polfinale, selekcija Poli Drava B pa je bila v svoji skupini 4.
Rezultati polfinala: NŠ Poli Drava A - ND Mura 0:4, Dravinja - Simer Šampion 0:5, Hajdina Golgeter - Livar 0:5.
Finalni del: ND Mura - Simer
Šampion 2:1, Livar - Simer Šampion 0:1, ND Mura - Livar 2:0.
Vrstni red: 1. ND Mura, 2. Simer Šampion, 3. Livar.
Popoldan so se pomerile ekipe selekcij U-8, ki so bile razdeljene v dve skupini šestih moštev. Poli Drava A je v svoji skupini zasedla 2. mesto, Poli Drava B pa je bila v svoji skupini 4. Ekipa NŠ Drava Golgeter Hajdina je bila 5. v skupini A, NŠ Drava Videm pa 5. v skupini B.
Rezultati polfinala: NŠ Poli Drava A - Mik Celje 0:1, ND Mura - NK Nafta 2:0, Simer Šampion - ND Dravinja 0:1.
Finalni del: ND Mura - Mik Celje 1:0, Dravinja - Mik Celje 0:1, ND Mura - Dravinja 2:0.
Vrstni red: 1. Mura, 2 Mik Celje, 3. ND Dravinja.
UR
boljši. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, med strelce se jih je vpisalo kar devet.
Prevent - Drava Ptuj 20:18 (9:7)
DRAVA: Vrbnjak 1, Vaupotič, Žmavc, Benčič 1, Krajnc, Lisjak 1, Lukežič 9, Ovčar, Hajdinjak 1, Veit 3, Petrovič 2, Rosič. Trenerja: Sašo Kafel in Maks Žuran.
Z malo sreče bi lahko ptujski starejši dečki B odnesli dve točki iz Slovenj Gradca. Zelo borbena igra na koncu žal ni bila dovolj za zmago. Kljub slabi realizaciji pa so držali priključek s tekmecem. Na polovici drugega polčasa so celo povedli za dva gola, nato pa je v zaključku tekme športna sreča fantom obrnila hrbet in zmage so se veselili domačini.
MLAJŠI DEČKI B: Arcont Radgona - Drava Ptuj 24:23 (12:13)
DRAVA: Lovrec, M. Letonja, Kokol, Ž. Letonja, Cartl, Sajič, Satler 2, Sitar 6, Serdinšek - Ekart 5, Šešerko, Gavez 4, Krajnc 2, Mlač -Černe 2, Pšajd, Matjašič, Cmrekar 3. Trener: Sašo Kafel in Aleš Benčič.
Mladi ptujski rokometaši so teden dni po odlični predstavi proti Veliki Nedelji tokrat pokazali popolnoma drugačno, slabšo igro. Tekmece so podcenjevali od samega začetka tekme, nato jim je hrbet obrnila še športna sreča.
Mlajši dečki B, l. 1998:
Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 15:23 (2:13)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Caf, Rizman; Grabovac, Lukner, Plavec 3, Kosi 2 (1), Ozmec, Kavčič 1, Ulaga 6, Horvat 8 (1), Zidarič 1, M. Hebar 1,
Niedorfer 1, Voljč, G. Hebar. Trener: Mladen Grabovac
Ormoški letniki 1998 in mlajši nadaljujejo serijo zmag v predtekmo-valni skupini Vzhod, ki je najmočnejša v državi. V 1. polčasu so Ormožani zaigrali odlično v obrambi, in sicer so solidnim domačinom dovolili doseči le dva zadetka (2:13). V prvem delu tekme sta poškodbi staknila nosilca igre Kosi in Ozmec, ki v 2. polčasu več nista zaigrala. To so izkoristili Ve-lenjčani in ublažili poraz.
STAREJŠI DEČKI B: Klima Petek Maribor - Velika Nedelja 18:17 (12:9)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žan Črnivec 2, Filip Bombek 2, Žiga Kumer 4, Kevin Slavinec, Denis Jaušovec 1, Kristjan Šoštarič 3, Matic Bokša 3, Kevin Preac, Gregor Hojžar 2, Matic Marin. Trener: Bojan Mun-da.
Kljub zagotovljeni uvrstitvi v pol-finalni del tekmovanja so se Veliko-nedeljčani odpravili na tekmo v Maribor z željo, da se vrnejo neporaženi. Čeprav sta bila odsotna brata Cvetko in so nekateri igralci zaigrali bolni, so se fantje uspešno upirali domačinom, vendar več kot minimalnega poraza niso uspeli zabeležiti.
MLAJŠI DEČKI A, L. 1997:
Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 15:30 (6:13)
Jeruzalem: Belec, Korpič Lesjak, Caf; Žganec 5 (1), Lukman 5, Kralj 2, Zidarič 1, Horvat, Kavčič, Kolman-čič 11 (5), Štumberger, Plavec, Kosi, Ozmec, Kociper 5, Grabovac 1 (1). Trener: Mladen Grabovac
Uvodne minute niso dajale vtisa, da bodo Ormožani na koncu uspeli doseči tako visoko zmago v Velenju. Dobrih deset minut so rabili Ormožani, da so strnili svoje vrste in s serijo 8:0 ušli na vodstvo z 12:3. V nadaljevanju se je prednost v prid državnih prvakov le višala in se na koncu ustavila pri 15 zadetkih.
STAREJŠI DEČKI A:
Jeruzalem Ormož -Pomurje 31:16 (19:7)
Jeruzalem: Šulek; Kolmančič 6 (2), Vukan 8, Kirič 6, Ivančič 1 (1), Kociper 2, Štumberger 2, Antolič 1 (1), Savčak 2 (1), Zorec 1, Plohl 2 (1). Trener: Mladen Grabovac
Z odličnim začetkom so Ormožani v 13. minuti povedli s 14:4 in praktično odločili vprašanje zmagovalca.
DK uk
50 mladih Ormožanov potuje v Poreč
Rokometni klub Jeruzalem Ormož bo s štirimi selekcijami od petka, 18. decembra, do nedelje, 20. decembra, sodeloval na 11. Božičnem mednarodnem turnirju v Poreču. To bo drugo sodelovanje Ormožanov v Poreču. Na turnirju bodo sodelovale ekipe iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije (Jeruzalem Ormož, Velika Nedelja). Ormožani bodo nastopili v kategoriji letnikov 1996, 1998 (oboji veliki rokomet), 1999 in 2000 (mini rokomet). Gre za enega najmočnejših turnirjev na Hrvaškem. Mladi rokometaši bodo bivali v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Maribor.
iz Ptuja v mesta tuja • Živa Koiarič na Portugalskem
TANTA CASA SEM GENTE
V * ' ' C - '
TANTA SENTE SEM CASA-
0 f K \ s
Foto: arhiv Žive Kolarič
»Večini Slovencev bi se tukaj zmešalo!«
22-letna Ptujčanka Živa Kolarič, študentka oblikovanja notranjih prostorov na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani, seje letos oktobra podala na nepozabno življenjsko pustolovščino: do sredine februarja bo namreč gulila študentske klopi v Lizboni, saj je tudi ona ena izmed mnogih mladih, ki se odločijo za študentsko izmenjavo. Čeprav slednjo toplo priporoča, pa jo je že zdaj strah vrnitve domov. Privadila se je namreč na portugalski način življenja, kjer poteka vse s polžjo hitrostjo...
Kako je prišlo do tvojega bivanja v tujini?
»O izmenjavi sem začela resno razmišljati dve leti nazaj, ko je bilo razpisano mesto v Franciji. Takrat se potem nisem odločila, ker sem imela veliko študijskih obveznosti in tudi Ljubljane še nisem popolnoma 'izkoristila'. V začetku tega leta pa je želja dozorela, zato sem marca v okviru programa Erasmus vložila prošnjo za izmenjavo. Oktobra sem tako prispela v Lizbono, kjer sem imela rezerviran hostel, nato pa sem se podala v lov na stanovanje. V enem tednu sem našla super domovanje, v urejeni četrti v centru mesta, v katerem sedaj živim skupaj z Italijani, Poljaki in Slovenko. Študiram pa na IADE (Instituto de artes visuais design e marketing), in sicer smer Design.«
Kako boš imela urejeno z opravljanjem izpitov?
»Z izpiti ni večjih težav, ker sta mi do konca ostala samo dva, zato sem na IADE izbrala (kolikor se je dalo) podobna predmeta tema slovenskima in tečaj portugalščine, ki je urejen prek druge univerze. Tako bom izpolnila zahtevo doseči 20 ETCS kreditnih točk. Prav tako se udeležujem predavanj s predmeta, ki ga v Sloveniji ni, ampak se mi je zdel
Zakaj si izbrala ravno to dr-
»Za Portugalsko sem se odločila, ker je še nisem obiskala. Premamilo me je tudi to, da je oddaljena od centra Evrope in da je ob oceanu.«
Grafit s portugalskih ulic, ki pravi: Veliko hiš brez ljudi, veliko ljudi brez hiš.
Kako bi opisala Portugalsko?
»Je zelo gostoljubna država, ki se spopada z velikim problemom. Ta ni toliko brezposelnost, temveč nizka produktivnost zaposlenih. Portugalska je skupaj z Grčijo in Španijo ena najmanj razvitih novih članic Evropske unije, zato je povezava bistveno pripomogla k njenemu hitremu gospodarskemu razvoju.
Danes se večina aktivnega prebivalstva ukvarja s storitveno dejavnostjo, kaka tretjina z industrijskimi dejavnostmi in le desetina s poljedelstvom. Kar se tiče zaposlovanja, se sicer najde delo, ampak je težko dobiti dobro službo, saj moraš za to imeti dobre reference, delovno vnemo, skratka izstopati moraš iz 'lene' množice.
Na Portugalskem je bioritem drugačen od nam znanega do-
mačega delovnega ritma. Vse službe se začnejo pozneje, trgovine se odprejo najhitreje ob 9. uri, mestni potniški promet pa začne delovati okrog sedmih (če primerjamo z Ljubljano, kjer se to zgodi najkasneje ob treh ali petih). Delo v službah končajo okrog 19. ure, trgovski centri pa se zapirajo ob polnoči.«
Kakšni ljudje so Portugalci?
»Portugalci so močno zaznamovani s katoliškimi vrednotami, mlajši in stanujoči v Lizboni ter Portu sicer manj. Navezani so na svojo tradicijo, ki jo predstavljajo fado (glasbena zvrst), bacalhau (polenovka), porto (močno, sladko vino), značilna keramika in Luis de Camoes. So veliki oboževalci nogometa in za večino je obisk nogometne tekme v nedeljo zvečer tedenska rutina.«
Kako se zabavajo mladi na Portugalskem?
»Za zabavo je vedno poskrbljeno. Pozne večerje s prisotno ginginjo (višnjevim likerjem) in nadaljevanje v različnih barih so navada večine. V predelu mesta, imenovanem Bairro Alto, je nešteto barov in restavracij, kjer se ob vikendih zbere več ljudi kot na Ptuju za novo leto. Srečamo lahko mlade in stare, tuje in do-
Foto: arhiv Žive Kolarič
Živa Kolarič na gradu Sao Jorge
mače študente ... Sama se največ družim s sostanovalci in drugimi tujimi študenti. Spozavamo tudi veliko portugalskih študentov, ampak še nismo navezali kakšnih močnejših vezi.«
Zanimivost, ki te je najbolj navdušila?
»Najbolj me je presenetil njihov slog življenja. Vse poteka s polžjo hitrostjo, v javnih ustanovah še počasnjeje. Predavanja se začenjajo z zamudo, na poštah in pri urejanju birokratskih zadev lahko čakanje v vrsti traja več ur. Njihova odlika je torej potrpežji-vost. Večini Slovencev (s privzgojenim strogim nemškim urnikom) bi se tukaj zmešalo, vendar sem se sama sčasoma navadila in ta način življenja sprejela. Zdaj me je tako strah vrnitve domov.«
Kakšni se ti zdita njihova hrana in pijača?
»Kar se tiče prehranjevalnih navad, so vsi obroki razvlečeni čez cel dan pozno v noč. Poznajo veliko zelo okusnih sladic, ki
jih prodajajo na vsakem vogalu. Njihove jedi so po večini morske, jedo pa tudi veliko mesa, jajc, pomfrija in riža. Veliko pijač so povzeli po Brazilcih, drugače pa imajo odlična vina, seveda je del vsakdana tudi pivo.«
Imaš kaj domotožja?
»Bivanja na Portugalskem se ni bilo težko navaditi, saj je vse ležerno, spontano in preprosto. Ko sem prispela v Lizbono, sem sicer imela nekaj težkih trenutkov, vendar so mi vsi stali ob strani. Pogrešam družino, prijatelje in najljubšo ptujsko gostilno, vendar sedaj, v dobi interneta, ni težko vzdrževati stikov.«
Imaš kaj obiskov iz Slovenije? „
»Želela bi si jih več. Do sedaj sem imela obiskovalce iz družinskega kroga, nekateri še pridejo. Potovanje k meni otežuje dejstvo, da je Lizbona daleč in da ni direktne letalske linije, od drugod pa so cene letalskih kart zasoljene. Zato bomo s prijatelji obiska-
li Lizbono skupaj v prihodnosti.«
Koliko si že naučila jezika?
»Se učim. Portugalščina kot jezik ni težka, vendar je zelo drugačna od slovenščine. Pri razumevanju ni takšnih težav kot pri izgovorjavi. Zanimivo je, da je v njej veliko šumnikov, zato lahko prepoznamo mnogo 'slovenskih' besed, ki to niso. To lahko kmalu privede do hecnih situacij. Če naštejem nekaj vsakdanjih fraz: »Bom dia! (Dober dan!), Como estás? (Kako si?), Eu nao falo portugués (Ne govorim portugalsko.), Uma cerveja, por favor! (Pivo, prosim!)
Priporočaš študentsko izmenjavo?
»Študentska izmenjava je super, menim, da bi se je moral udeležiti vsak. V okviru tega namreč spoznaš samega sebe in veliko novih ljudi. Nova kultura, slogi življenja, jezik in znanje te obogatijo, izpopolnijo ter pripomorejo k osebni rasti.«
Polona Ambrožič
Foto: arhiv Žive Kolarič
Pogled na četrt Baixa in tamkajšnji most
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Foto: arhiv Žive Kolarič
Razgled z gradu Alfamo.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Nagradno turistično vprašanje .
Rezultati, ki vlivajo optimizem
Kljub krizi je bilo letošnje leto na področju slovenskega turizma odlično leto, ugotavljajo na Ministrstvu za gospodarstvo in direktoratu za turizem. Do konca oktobra je Slovenijo sicer obiskalo za dva odstotka manj turistov, število nočitev pa se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008, ki je bilo za slovenski turizem rekordno leto, zmanjšalo za en odstotek. To pa so podatki, s katerimi je slovensko turistično gospodarstvo lahko zadovoljno. Turizem v EU je v obdobju januar-avgust letos doživel kar osemodstotni padec obiska.
V zadnjih letih je bilo na področju zagotavljanja osnovnega pogoja za razvoj kakovostnega turizma - turistične infrastrukture - vloženih veliko sredstev. Od leta 2004 Ministrstvo za gospodarstvo posveča temu področju veliko pozornost. Osmega decembra je bil zaključen tretji razpis na podro-
Iran je razbrazdana dežela gora, ozkih dolin, visokih planot in vročih puščav, ki se razteza od Kaspijskega jezera na zahodu do gorske verige Hindukuš na vzhodu. Na severu in jugu sega od tur-kestanskih step pa vse do Perzijskega zaliva. Največji del Irana zavzema planota, sredi katere leži velika slana puščava, ki je ostanek velikanskega jezera. Dolga je tisoč tristo kilometrov in široka med sto šestdeset in tristo kilometri. Neki popotnik je dejal, da je puščava Gobi v Mongoliji v primerjavi z njo oaza. Značilnost dežele so velike temperaturne razlike, vroča poletja in hladne zime. Življenje na planoti omogočajo dolgi podzemni kanali, ki dovajajo vodo z bližnjih gora do vasi in mest. V surovih pogojih je življenje vprašanje preživetja in revščina ne pomeni sramote. Ni čudno, da so prebivalci planote pokrajino ob Kaspijskem jezeru, kjer raste raznovrstno sadje in riž, poimenovali raj.
Iran je bil dolgo dežela, kjer sta se stikala vzhod in zahod. Geografski položaj je ponujal odlične možnosti za trgovanje, še več pa je bilo neprijetnih strani.
Foto: Janez Jaklič
Kserksova vrata
čju turistične infrastrukture. Sofinanciranje je bilo zagotovljeno 17 investicijam turistične infrastrukture izmed 49, kolikor jih je na tem razpisu kandidiralo. Skupna vrednost dodeljenih sredstev je bila blizu 28,4 milijona evrov, skupna investicijska vrednost vseh projektov, ki so dobili državno
Po ozkem rodovitnem pasu med gorami na severu in slanimi puščavami na jugu so potovale neštete horde ljudstev in roparskih tolp. Vsak tak val je opusto-šil ozko in dolgo mostišče. Prišleki so se nato umirili, naselili in se nazadnje pustili asimilirati domačinom. Arijsko osnovo iranskih vasi so dopolnile še druge kulture in rasne skupine: Mongoli, Turkmeni, Arabci, Kurdi in Beludži. Skupen razvoj vere, književnosti in življenjskih navad je premostil vse razlike. Večina prebivalcev Irana se ima za potomce Arijcev, razen Kurdov na severu, ki razpeti med Iran, Irak, Sirijo, Turčijo in Rusijo v nenehnih bojih in nemirih iščejo pot v skupno domovino. Ostala manjša nomadska ljudstva v puščavi in obmejnih gorskih pokrajinah se ne obremenjujejo z lastno državnostjo. Živijo odmaknjeno življenje zaprte plemenske skupnosti in v neprestanem iskanju paše ne priznavajo državnih meja.
Z Vladom sva se pri prodiranju na zahod poslužila ozkega prehoda. Imela sva lažjo pot kot predhodniki pred stoletji in tisočletji. Privatne avtobusne zveze med posameznimi mesti so delovale odlično. Vozni park je bil sestavljen iz najmanj dvajset let starih avtobusov znamke mercedes, vendar pa so bili v notranjosti samo trije sedeži v vrsti. To je ob majhnem številu potnikov pomenilo nepričakovano udobje. Težave so nama povzročale le avtobusne postaje, ki so bile pravzaprav garaže posameznih prevoznikov. Ko sva premagala pot, ki jo je obvladoval en prevoznik, je bilo potrebno poiskati naslednjega. Neznanje Angleščine in nezaupanje Irancev do tujcev nama pri tem nista bila v pomoč.
Mesto Isfahan sva dosegla po celodnevni vožnji čez suho gričevnato pokrajino. Zaradi lepote so ga imenovali tudi Isfahan je pol sveta.
»V središče mesta so vodili dolgi drevoredi, nanje pa so mejili vrtovi, na katerih so se v soncu lesketali majhni vodometi. Na glavnem trgu ali majdanu je
podporo, pa znaša skoraj 102,4 milijona evrov. S tretjim razpisom se je tudi končal cikel sofinanciranja turistične infrastrukture v finančnem obdobju 2007/2013, v katerem je bilo sofinanciranih 93 projektov v skupni višini 124,4 milijona evrov. S tem je bilo zagotovljeno 5735 novih ležišč, 1320 delovnih mest in kar 1,7 milijona letno načrtovanih novih nočitev.
Turizem v Sloveniji predstavlja po podatkih Banke Slovenije v obdobju januar-september 2009 kar 44-od-stotni delež v izvozu storitev, delež turizma v BDP-ju v letu 2009 pa je 11,9-odstoten. Kljub krizi je delo v slovenskem turizmu v letu 2009 našlo kar 1200 ljudi. V Ministrstvu za gospodarstvo tudi ugotavljajo, da so k dobrim rezultatom v letošnjem kriznem letu po vsej verjetnosti pripomogla tudi sredstva, ki jih je ministrstvo dodelilo z javnim razpisom za dodatno promocijo turistične ponudbe v letu 2009 v višini 2,1 milijona evrov. Sredstva, ki jih za promocijo vsako leto namenja Slovenska turistična
stalo na stotine stojnic, prepolnih eksotičnega blaga; dišav in začimb iz Orienta, diamantov iz Indije, lepih kovinskih izdelkov iz Arabije in najlepšega perzijskega blaga. Zaradi sadja in rož, ki so ga prodajali na majdanu, je bil trg kot vrt in zrak je dišal po breskvah, marelicah, citronah in kutini, po vrtnicah, vijolicah, hijacintah in jasminu. Nad majda-nom sta se dvigali veliki stavbi. Na eni strani mošeja Lutfalah; njena velikanska kupola je bila obložena z zlatom ter z modrimi in zelenimi kamni, nasproti pa kraljeva palača, razkošna mešanica marmorja, alabastra, ebenovine in slonovi-ne. Dvorane v kraljevi palači so krasile slike, lepe pološčene ploščice ter naj-mehkejše perzijske preproge ...«
Tako je bilo mesto skozi oči angleškega popotnika in pustolovca Thomasa Herberta v začetku sedemnajstega stoletja. Šah Abbas, poglavar Perzije, ga je zgradil ob eni redkih rek na tem koncu sveta. Upravičeno je slovelo kot eno najlepših mest na vzhodu. Še danes je dostojen spomenik naprednega vladarja in spretnega diplomata.
V muslimanskih mestih je opazna delitev na vzhod in zahod, na staro in novo. Tako je tudi v Isfahanu. Vendar se zahodnemu delu mesta močno pozna desetletni odpor in sovraštvo islamskega režima do vsega, kar diši po zahodu. Podoben je beraču v cunjah. Izolacijo od ostalega sveta kaže tudi zastarel vozni park.
Povsem drugače je v starem delu mesta. Mošeja s svojo izredno lepoto in mogočnostjo izpričuje rek: »Alah je velik, Alah je največji!« Njeno bistvo je odprto dvorišče z bazenom, obdano z oboki ter pokrito Najsvetejše. Molilna niša stoji tako, da molivci gledajo proti Meki. Stoletni zidovi so me pritisnili k tlom. Začutil sem mogočnost in hkrati odmaknjenost hladnega Boga. Celotna arhitekturna zasnova z mogočnimi stenami in oboki, ki jih prekrivajo modro-zeleni ornamenti v keramiki, ta občutek še poglablja. Tudi bazen na dvorišču je tlakovan z modrimi ploščicami, da bi bila videti voda v njem mrzla. Pred samo mošejo je velik park, obdan z lepimi stavbami.
Nadaljevanje prihodnjič
organizacija, so se s tem povečala za 35 odstotkov. Med tistimi, ki so uspeli na tem projektu, so bili tudi turistični ponudniki Ptuja in okolice s svojim regijskim destinacijskim produktom. Pomemben dosežek slovenskega turizma v letošnjem letu pa je tudi predsedovanje komisiji za Evropo v letih 2009 do 2011. Slovenski turizem pa je v letošnjem letu prejel tudi nagrado Svetovne turistične organizacije za
inovativnost Ulysses za projekt Banke turističnih priložnosti Slovenije.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Marjeta Krajnc, Zamušani 25, Gori-šnica. Odgovor, ki smo ga iskali, je bil: naziv Turistična ambasadorka Slovenije leta 2009 je prejela Divna Čuk iz turistične organizacije Aurora Via-ggi iz Trsta, v kateri deluje že 37 let. V tem času je v Slovenijo pripeljala veliko gostov iz Italije. Direktorat za turizem Slovenije in Slovenska turistična organizacija priznanje Turistični ambasador Slovenije letno podeljujeta uglednim tujim posameznikom za posebne zasluge na področju promocije in povečanja ugleda naše države v tujini.
Danes vprašujemo, kdo je bil naj menedžer v turizmu Slovenije leta 2009. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. decembra.
Foto: Črtomir Goznlk
V Ptuju računajo, da bo leto 2009 eno uspešnejših na področju turizma.
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (8.)
Mostišče na vzhod
Foto: Janez Jaklič
Panorama Persepolisa
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Tradicionalni Metulj After Parly
Petek, 18.12., ob 22. uri. Vstopnine ni!
Svetovne božične in plesne uspešnice v izvedbi vokalnega ansabla Musica
Petek, 25.12., ob 19. uri; Vstopnina: 5 €/osebo
Božično - novoletni koncert Vox Arsana z gosti v Grand Hotelu Primus
Nedelja, 27.12., ob 19. uri v Klubu Gemina XIII; Vstopnina: 15 €/osebo
SILVESTROVANJE V TERMAH PTUJ Klub Gemina XIII
Happy band in posebna gostja Elda Viler; Cena: 100€/osebo Termalni Park
Rimsko silvestrovanje v rimskem stilu in mehansko glasbo; Cena: 80 €/osebo
Novoletni ples s skupino Happy Band
Petek, 1.1.2010; Cena: 50€/osebo Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
ÎEMINA
JEMINA ®
GEMINA <ê»
^-Slr
Termalni larh
RmPSj
<6
GEMINA
Kuharski nasveti
Fižol
Fižol so prinesli iz Srednje Amerike in so ga najprej gojili kot okrasno rastlino. Danes poznamo veliko sort fižola, ki so si med seboj podobne in tako sorte pri pripravi jedi velikokrat zamenjamo. Sorta fižola je pomembna le, če hočemo pripravit kakšno specialite-to ali tradicionalno jed, kot je pasuljm kjer je najprimernejša sorta fižola tetovec.
Fižol ima visoko hranilno in energijsko vrednost in ga največkrat pripravljamo v zimskem času. Vsebuje največ ogljikovih hidratov, nekaj beljakovin in maščob ter pomembne vitamine iz skupine B-kompleksa in vitamin C ter mineralne snovi, kot so železo, kalcij, fosfor, magnezij in kalij. Kljub nekoliko višji energijski vrednosti je fižol priljubljeno živilo vsake kuhinje. Pred uporabo suhi fižol namočimo. Namakamo ga najpogosteje skozi noč, oziroma 12 ur in ga nato skuhamo. Čas kuhanja je v tem primeru krajši. Pomembno je tudi, da fižol pred namakanjem preberemo in operemo ter ga v isti vodi pristavimo, saj se med namakanjem v vodo stopijo nekateri vitamini in minerali, ki pri kuhanju pomagajo enakomerno mehčati fižol.
Če pozabimo namočiti fižol ali kakšno drugo stročnico, lahko ravnamo tako, da fižol ope-remo in stresemo v vrelo vodo in ga kuhamo dve minuti, nato odstavimo in pustimo pokrito vsaj eno uro in trideset minut. Nato fižol skuhamo, kot če bi ga namakali. Velikokrat slišimo, da pri kuhanju stročnic in tudi fižola dodajajo sodo bikarbono, ki bi pomagala hitreje skuhati
fižol. Če je le možno, tega ne dodajamo, saj s tem uničimo vitamine in povzročimo prebavne motnje. Dobro je tudi, če fižol solimo, ko je na pol kuhan. Iz fižola pripravljamo tudi kalčke. Fižolove kalčke lahko uživamo surove ali jih kuhamo 3 minute.
Fižol je živilo, ki ga lahko vsestransko uporabimo. Danes veliko manj pripravljamo samostojne fižolove jedi kot včasih, najbrž zaradi skoncentrirane hrane, ki jo uživamo, pa vendar iz fižola pripravljamo tako hladne kot tople jedi. Fižol je priljubljena sestavina enolončnic in samostojnih fižolovih juh, tako poznamo številne fižolove kremne juhe, ki se razlikujejo po barvi, okusu in dodatkih. Pogosto zrnati fižol pripravljamo skupaj z govedino in svinjino in prav ti dve skupini mesa se po okusu lepo podata s fižolom. Tako številne mesne golaže prav tako popestrimo s fižolom.
Zaradi velike količine škroba, ki ga vsebuje suhi fižol, pa je primerno tudi, da si iz fižola pripravimo fižolovo testo. Iz testa lahko pripravimo fižolove štruklje in svaljke ali je testo osnova za fižolov narastek, ki ga najpogosteje polnimo s kislim zeljem in slanino. Seveda iz fižolovega testa lahko naredimo tudi sladke fižolove štruklje, ki jih polnimo s skuto in jih ponudimo kot sladico ali kot samostojno jed. Po okusu se fižol ujema tudi z gobami, čebulo, bučkami, paradižnikom in paradižnikovo mezgo, česnom, maja-ronom, lovorom, peteršiljem in
Tačke in repki
Največji problem in slabo voljo največkrat predstavlja pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev, ki jih nevestni posamezniki mečejo med bloki in ulicami mest, kjer močno odmeva, in to začnejo že v začetku decembra. Po odzivu na pok se naši kosma-tinčki razvrščajo v tri skupine. V prvi so kužki, ki so popolnoma indiferentni do poka in jih tudi prava ponavljajoča se kanonada ne vznemiri. Lastniki takih živali so srečneži, saj jim je prihranjena marsikatera težava. Na srečo je velika večina psov v tej skupini. V drugo skupino sodijo kužki, ki odreagirajo na pok z agresivnim vedenjem in nervozo. Ne bojijo se poka, hočejo celo napasti petardo ali raketno baterijo, kar je lahko zelo nevarno. Vsako leto v naši veterinarski bolnici oskrbimo kužke, ki imajo poškodovan gobček, usta, glavo, vrat, oči, zaradi napada na eksplozivno sredstvo. Problem pa ni samo v tem, da se kuža lahko poškoduje, temveč se tak kužek pri pokanju zelo vznemiri, nervozno teka sem in tja, in
podobnimi dodatki.
Pri shranjevanju pazimo, da ga hranimo na hladnem in suhem prostoru. Če je v prostoru preveč vlage, le-ta vpliva na okus in fižol pokvari. Fižol se navzame tudi raznih vonjav, zato ga ne hranimo skupaj z živil, ki imajo močan okus in vonj. Iz kuhanega fižola si lahko pripravimo tudi namaz, ki ga uporabimo za obložene kruhke ali kanapeje ali kot samostojni namaz za zajtrk. Pripravimo ga tako, da 20 de-kagramov kuhanega fižola pretlačimo, mu dodamo eno večjo žlico surovega masla in nato dodamo še eno do dve sardeli, ki ju prav tako pretlačimo kot fižol. Dobro premešamo ter dodamo še fino narezan drobnjak in po želji sesekljan ali mleti česen.
Lahko si pripravimo tudi fižol z gobami. Pripravimo ga tako, da fižol skuhamo v slani vodi. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo sesekljani česen in na lističe narezane gobe, ko gobe rahlo pre-pražimo, jih pomokamo in zali-jemo z malo juhe, v kateri smo skuhali fižol. Po potrebi rahlo solimo. Ko so gobe zdušene, dodamo kuhan fižol, brez tekočine, rahlo prevremo in na koncu dodamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Tako pripravljen fižol ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Iz kuhanega fižola pa si lahko
pripravimo tudi fižolov pire, ki ga ponudimo zraven mesnih jedi iz svinjine in govedine. Pripravimo ga tako, da ločeno skuhamo enako količino fižola in krompirja. Ko je fižol kuhan, odlijemo tekočino in še vročega pretlačimo, nato pretlačimo še kuhan krompir, dodamo malo surovega masla in po želji kislo smetano. Dobro premešamo, po okusu solimo in ponudimo kot prilogo zraven glavnih jedi.
Fižolova musaka
Poljubno količino fižola skuhamo in kuhanega pretlačimo ter po potrebi začinimo. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo večjo količino strtega česna in nato dodamo mleto meso. Začinimo s soljo, poprom, lovorom in meso do polovice zdušimo. Manjši pekač nato premažemo z margarino, potresemo z moko. Pretlačen fižol si razdelimo na tri enake dele. Na dno pekača razporedimo eno tretjino fižola, nato ga prekrijemo s polovico prepraženega mletega mesa in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo pretlačen fižol, ki ga prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in večkrat pre-bodemo. Musako pečemo 30 minut pri 190 oC. Ponudimo kot samostojno jed.
Vlado Pignar
i
Prazniki so pred vrati
Bliskovito se približujemo koncu leta, času veselja, zabav, hrupnega praznovanja, polnih miz dobrot, skratka vsega, kar je za naše male ljubljenčke lahko tudi stresno. Prav je, da kot vsako leto tudi letos opozorim na najpogostejše probleme, ki lahko tarejo naše male prijatelje v tem veselem predbožičnem in prednovoletnem času.
če je zaprt, tudi neumorno laja in z laježem moti sosede. Skratka nastopijo vsi simptomi stresa. Živali, ki sodijo v to kategorijo, imajo še nekaj ur po prenehanju vzroka, po končanem pokanju, povišane parametre bitja srca, dihanja, se ne umirijo, eksplozivno odrea-girajo na vsak šum z lajanjem in so tako s svojo nervozo moteče tako za lastnike kot tudi za sosede. V tretji kategoriji so kužki, ki so najbolj problematični, ker se bojijo poka in se na pok odzovejo s simptomi strahu, panike, izrazitega nemira, lahko tudi z bruhanjem, nekontroliranim uriniranjem in defeciranjem, skratka odzovejo se s simptomi močnega
Foto: Emil Senear
stresa. Za takega kužka je dovolj že ena sama petarda, ki poči nekje v okolici in vsa omenjena simptomatika je tu. Velika napaka, ki jo pogosto naredijo lastniki takih kužkov je, da kužka pomilujejo, crkljajo, vzamejo v naročje in ga s tem poizkušajo potolažiti. Takemu kužku je potrebno omogočiti varno mesto, kjer se bo skril, mu nameniti pomirjujoče besede, sicer pa ga pustiti na miru čeprav se nam smili, ker drgeta in deluje zelo prestrašeno. Nikakor ga ne smemo v takem stanju kregati ali celo grobo zategovati in vleči na mesto, kjer se pokanje in bliskanje bolje vidi, z namenom, da mu pokažemo, da ni to nič strašnega. Tako ravnanje gospodarja je popolnoma zgrešeno in stanje stresa pri kužku samo poglobi.
Nekateri lastniki psov, ki sodijo v drugo in predvsem tretjo omenjeno kategorijo, posegajo po pomirjevalih, namenjenih za ljudi in jih dajejo svojim psom. Tako uporabo humanih pomirjeval in antidepresivov vsekakor odsvetujem, saj lahko situacijo še poslabšajo. Pojavijo se lahko potencirani znaki strahu v obliki eksitacij in najhuje je, če imamo potem doma omotičnega, od pomirjeval zadetega in hudo prestrašenega psa, ki
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
opleta, se opoteka in kolovrati po stanovanju, zraven pa nekontrolirano lula in kaka.
Veterinarji sicer uporabljamo pomirjevala za ljudi tudi za pomiritev živali, vendar po pravilih stroke in ustreznih dozah, ki jo določijo za vsako žival posebej. Obstajajo tudi pomirjevala, narejena posebej za živali in tudi učinkovita pomirjevala na naravni osnovi, kot je npr. persen pri ljudeh. Le-ta so učinkovita, če se začnejo dajati dovolj zgodaj, najmanj 14 dni pred začetkom praznikov. V naši trgovini DR ZoO jih lahko dobite kadarkoli brez recepta.
Lastnikom kužkov, ki imajo težave s strahom pred pokanjem, svetujem, da se že sedaj pogovorijo s svojim veterinarjem o najprimernejši zaščiti svojih kužkov in tako pripravljeni na hrupno praznovanje preživijo praznike.
V naslednje prispevku pa še nekaj o pogostih prebavnih motnjah zaradi nepravilne prehrane v tem času pri naših ljubljenčkih in kako ravnati, če ne bomo silvestrovali doma in ne vemo, kaj storiti z našim kosmatinčkom. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Narava pri zimskem počitku
Prvi zimski mesec gruden se je prevesil v drugo polovico, ko se bodo iztekli dnevi najdaljših noči, narava pa bo zaspala najgloblji zimski spanec. Vrtno rastje in zemlja se najbolje odpočijeta, ko prezimujeta pod snežno odejo, sicer pa ko bosta zima in prezimovanje takšna, kot ju bo nudila narava, pri počitku je ne vznemirjamo, s skrbnim varstvom med zimovanjem pa jo že pripravljamo na prebujanje ter novo rast.
V SADNEM VRTU se je iztekel primeren čas za jesensko sajenje sadnega drevja. Četudi ne bi bila zemlja v tem času zasnežena, pa je prerazmočena in/ali hladna, ki bi tako nasipana k koreninam škodovala. V vlažni, zamoče-ni ali zmrzli zemlji lahko opravimo presajanje mlajših sadnih in okrasnih drevnin s koreninsko grudo, ker se ob takšnem stanju koreninska gruda ne osiplje, po zasneženi zemlji pa je po smuki tudi lažje premeščanje. Pri zagre-banju sadilne jame ne sme zmrzla ter zasnežena zemlja v zasip.
Težak južni sneg stresemo z drevesnih krošenj, dokler se z njih ne osmuka listje. V ograjenem sadnem vrtu nadzorujemo ograjo, da onemogočimo dostop divjadi, v neo-grajenem pa varovala.
Shranjeno sadje v svežem stanju redno pregledujemo ter izločamo plodove, ki kažejo znake poškodb. Sadje hranimo v hladnem, zračnem ter neprevlažnem prostoru, ločeno od drugih pridelkov ali kemikalij, od katerih bi se navzelo tujih vonjav, ki vplivajo na njegovo trpežnost.
V	OKRASNEM VRTU med sneženjem otresamo težak južni sneg z okrasnih zimzelenih listavcev, katerih lastnost mladik je lomljivost pri večjem upogibanju ter otežitvi.
Ob prazničnem božiču in novem letu so v bivalnih prostorih gotovo najlepši in najprijetnejši zeleni okraski, ki nadomestijo zeleno naravo, ko zunaj okrog vogalov brije oster zimski veter, okolje pa prekriva snežna odeja. Med mnogimi možnostmi ozelenitve je posajena posodovka privlačna iz razloga, ker je po uporabi ne zavržemo, marveč ostane v naravi živa in jo lahko uporabimo za ozelenitev okolja ter občasno bivalnega prostora tudi več let. Z oskrbo iglavca v posodi ravnamo podobno kot z drugimi sobnimi in balkonskimi drevesnimi lončnicami, upoštevaje, da je to rastlina iz zelene narave, vajena dežja, vetra in snega ter, da v zaprtih prostorih nebi preživela. V bivalni prostor jo prenesemo le za nekoliko dni, kjer jo namestimo na hladnejši prostor, z njo pa ravnamo enako kot z drugimi lončnicami. Zalivamo jo bolj poredko, takrat pa izdatno. Nanjo ne nameščamo okraskov tako, da bi ji poškodovali vejice in iglice. Iglavci tvorijo za obrambo na poškodovanih mestih snovi smolike, ki jo pri močnejšem izločanju lahko uniči. Po praznikih drevesce prenesemo na prosto s postopnim privajanjem na zunanje razmere, lonec pa ovijemo z juto, da ne zmrznejo korenine, ki so pri rastlini občutljivejši organ. To storimo, če je bila zemlja ob času premestitve rastline na prosto zmrzla ali zasnežena.
V	ZELENJAVNEM VRTU zelenjadnic kodrolistnega in brstičnega ohrovta, blitve, radiča ter motovilca, ki pri blažji slani ne pozebejo, ne pobiramo, ko so v zmrzlem stanju in ne izpod snega. V nočeh, ko se obeta mraz, gredice pokrijemo s prekrivali, ki jih preko dneva zračimo če so prekrite z vodotesno zračno plastično folijo.
Pridelke vrtnin, ki jih pred zimsko zmrzaljo hranimo v zaprtih prostorih, redno pregledujemo ter izločamo tiste, ki kažejo znake poškodb. Trpežnost pridelkov, hranjenih v svežem stanju v zimsko hrambo, je odvisna od njihove kakovosti ter priprave na hrambo in prostora. Zdravi, kakovostni in nepoškodovani ter dobro očiščeni bodo v zračnih, hladnih, s stalno temperaturo ter neprevlažnih prostorih in rednem nadzoru ostali trpežnejši.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 18, decembra - 21 decembra
18-petek y	19-sobota y	20-nedelja	21 -ponedeljek
22-torek	23- sreda	24-četrtek	
Foto: OM
Horoskop
OVEN
Ognjena energija bo tista, ki vam bo podarila notranjo moč in po majhnih korakih boste lahko napredovali. Bodite nekoliko bolj premišljeni in ne boste smeli spregledati smerokazov. V ljubezni bo vladala strast in zvezde so prepričane v izpolnitev srčne želje.
BIK
Pričakovati je nekoliko več nenavadne energije. Čeprav tega ne boste želeli, bo potrebno narediti več korakov naprej in v sebi boste našli določeno moč in motivacijo za naprej. Daleč najuspešnejše področje bo služba. V ljubezni se boste uspešno trudili ohraniti ravnovesje.
DVOJČKA
Sprostili vas bodo dolgi pogovori in izmenjava mnenj. Vsekakor boste vi tisti, ki boste želeli Imeti zadnjo besedo. Partnerjevi namigi bodo pestri in nenavadni. To bo vneslo adrenalin in priložnosti za prijetnosti. Delo boste postavili na drugo mesto in se veseli presenečenj.
RAK
V vaših očeh bodo mnogi opazili iskrico in tako boste sledili svojim sanjam. Poslušajte se. Napredek bo razbrati v duhovnem smislu in obeta se čas ustvarjalnosti in veselja. Od srede dalje boste nekoliko bolj pogumni na delovnem mestu. Ljubezen: napredek skozi ravnovesje.
LEV
Pomembno vlogo bo igrala previdnost in premišljenost. Pozitivno bo, če boste naredili načrt In zadeve reševali na temeljit način. Odvisni boste od preteklosti in si delali bilanco. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati več vitaminov in mineralov. Sprostila vas bo savna.
DEVICA
Čeprav boste globoko v sebi nemirni, boste imeli celo paleto priložnosti za veselje. Prav gotovo bo doma več opravil in delovnih obveznosti. Vsega se lotite postopoma in korak za korakom. V ljubezni bo nekoliko težje, če ne bo vse po vaše, v službi bo harmonično.
TEHTNICA
Imeli boste celo paleto obveznosti, ki jim boste postopoma kos in tako boste v sebi našli tudi energijo, da stvarem pridete do dna. Diplomacija bo vrlina, ki vam bo prišla prav tako na delovnem mestu kot tudi doma. Kreativne sposobnosti boste izrazili skozi pripravo okraskov.
ŠKORPIJON
Praznični dnevi, ki se bližajo s svetlobno hitrostjo, vam bodo podarili skrito upanje In raznežili vaše srce. Prav gotovo boste doživeli srečo in ne boste se smeli pritoževati. Blizu vam bodo skrivnosti in vse tiste zadeve, ki so skrite. Pomladila vas bo kopel v dvoje.
STRELEC
Odločili se boste in naredili nekaj dobrega zase in za svojo okolico. Decembrski dnevi bodo Imeli v sebi neko magnetično energijo in tako boste z eno besedo sijali. V ljubezni vas bo spremljala večja potreba po varnosti, romantiki in usklajenosti. Obiskala vas bo kreativnost.
KOZOROG
Notranji dvomi se bodo umirili in pridobili boste določeno novo In svežo energijo. Projekte In zadane naloge boste speljali v lastno korist. Finančno se ne boste smeli pritoževati. Prosti čas bo namenjen raziskovanju skritih znanj in resnic. Napredovali boste na duhovni ravni.
VODNAR
aMti/A Spoznali boste zanimive ljudi Wwr 'n se so™'' s situacijami, ki jih piše življenje. Odgovornost na delovnem mestu se bo stopnjevala, kar bo povzročilo stres. Zato se boste morali sprostiti in uvideti lepote življenje. Harmonije v ljubezni bo za odtenek, partnerji namigi bodo dobrodošli.
RIBI
Zapluli boste v nekoliko bolj mistične vode in se predajali lepotam življenjem. Z neko posebno energijo boste v svoje življenje privabljali zanimive ljudi in tako našli navdih. Lotili se boste delovnih obveznosti, ki so vezane na preteklost. Pozitivna glasba bo balzam za dušo._ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8'98.2-104,3
Ne prezrite: Vrtičkarije Radia Ptuj vsako sredo ob 18. uri!
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zakaj?
Vprašanje: Zelo nesrečna sem, zato me zanima, kako mi kaže v ljubezni. Pred meseci je prijatelj pretrgal vse stike z menoj, ker je spoznal drugo. Zelo sem ga ljubila in ne morem ga pozabiti. Se bo kdaj vrnil k meni oziroma ali še kaj čuti do mene? Bom imela kdaj moža in družino? Je moje življenje sploh smiselno?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, življenje prinaša vse barve tega sveta. Zanimivo je dejstvo, da je človek tisti, ki si s svobodno voljo sam na nezavedni način zbere tiste barve, ki so mu blizu in mu nekaj pomenijo. Podobno je tudi z vami, razočaranje v ljubezni je v vas pustilo globoko rano in obremenjenost. Toda v življenju je tako, da morate biti bolj prožni in pravzaprav nikoli ne smete pregledati smerokazov, ki jih za vas piše življenje. Odločno morate stopati po poteh mavrice in tako boste našli v sebi tudi moč in energijo. Ljubezen je prijetna in pozitivna energija, ki prinese dobre reči in morda od časa do časa tudi razočaranje. Jasno je razbrati, da v življenju ni nič večnega in da so edina stalnica v našem življenju spremembe. Tako se je zgodilo tudi vam. Ampak zaradi tega ne smete biti nesrečni, ampak morate poiskati svojo srečo drugje, tam, kjer vas bo nekdo ljubil. Pot do tega je morda zelo zahtevna in zaradi tega ne smete obupati. Ženska energija je univerzalna in morate biti ponosni na to, da vas je mati narava obdarila s ponosom. Določeno modrost lahko razberete tudi iz pravljic - gotovo se spomnite tiste o grdem račku, ki je kasneje zra-
sel v laboda. In prav po taki poti greste tudi vi in sedaj ste v fazi nekje vmes. Bolj se boste morali sprostiti in nadgraditi stvari, odgovornost bo nekaj, kar vam bo v pomoč in oporo. Sprosti in z dodatno energijo vas lahko napolni narava in zavedajte se, da je življenje lahko zelo lepo in prijetno. Splošno znano je, če človek razmišlja pozitivno, v svoje življenje privabljala harmonijo in radost. Vsako življenje na tem svetu je smiselno, kajti sleherni ima določene talente in vam trenutno primanjkuje radosti. Kajti z leti ste pozabili, da ste bili nekoč majhna punčka in kako ste se veselili drobnih reči. Dandanes bi moralo biti enako in čas je, da z optimizmom in pokončno držo pogledate naprej in tako vas bo obdala sreča. Ne pozabite dejstva, da se določene zadeve na tem svetu končajo z razlogom in da bo prišel tudi dan, ko si boste ustvarili dom in družino. Občutek, da ste mati, je edinstven v življenju vsake ženske. Imejte se radi in ne pozabite, da morate biti vedno vi tisti, ki najdete v sebi moč!
Šifra: Suh kašelj
Vprašanje: Spoštovani, prosim, če mi lahko napišete, kaj je vzrok, da se dolgo ne morem rešiti nadležnega kašlja.
Odgovor: Po naravi ste
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nekoliko bolj odgovorni in delavni. Strmite po polnosti. In z leti ste le s težavo ugotovili, da tega ni in da je težko pričakovan ideal. Upam, da ste obiskali svojega osebnega zdravnika in mu predstavili svoje težave. Če tega še niste storili, je modro potrkati na njegova vrata. Naj vas pomirim, da z vami ni nič narobe in da sta dva vzroka za kašelj. Prvi je zelo logičen, kajti po naravi imate bolj občutljiva dihala in se vas lahko zaradi tega hitro prime kakšna infekcija, in drugi suho grlo. Nujno bo, da se boste bolj umirili in razmišljali pozitivno. Pravilno je, da popazite na oster zrak, kajti ta vam lahko prej kot ne škodi. Doma bi lahko trenirali dihanje, da imate globok vdih in izdih. Prepričan sem, da se bodo vaše težave postopoma uredile in da boste našli v sebi moč in energijo za naprej. Zelo koristno deluje v vašem primeru modra barva, ki vas umiri. Izogibajte se živo rdeče - še posebej tedaj, ko imate zdravstvene težave. Mnogo stvari zadržujete globoko v sebi in pravilno je, da si svoje občutke zapisujete - nekoč bodo ti zapiski ljudem zelo koristili. Uživajte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS.
Zdravljenje s kozmično energijo
Vsi izhajamo iz vesolja -ogromnega kozmosa, v katerem vladata red in mir. Smo zelo mini pika v primerjavi s celoto, vendar je v nas vse tako kot v vesolju - smo minikoz-mus. V nas je položena osnova za red in mir. V teku naših let, z našim mišljenjem in delovanjem, smo si ustvarili življenje, kakršno imamo sedaj. Bolj smo se oddaljevali od sebe, bolj smo začutili, da stvari ne delujejo tako, kot bi morale, bolj smo zaznali nemir in nezadovoljstvo. Sreča je, da si lahko ta mir in uglašenost spet pridobimo nazaj. Naši čustveni in psihični pretresi so nas pripeljali na pot obsojanja, jeze in strahu. V odrasli dobi podoživljamo skrbi, jezo, strahove, frustracije, ki smo jih nevede sprejeli v naših otoških letih. Nekateri od teh se dogajajo na nezavedni ravni, drugi so odkriti in jih lahko opazujemo. Kako se rešiti iz tega sklopa negativnih sporočil? Kaj narediti, da bomo lahko boljše, kvalitetnejše zaživeli in da nam sodnik ne bodo strahovi in obremenitve? Obstajajo metode in tehnike delovanja, ki jih z vztrajnim ponavljanjem osvojimo in v nas spremenijo
delce naše negativne energije v pozitivno. Sami smo lahko ustvarjalci naše sreče in brezskrbnega življenja ali pa se predamo negativnim občutkom.
Kaj smo preteklih nekaj let naredili za svoje mišljenje, za svoje zdravje, za svoje dobro počutje? Vse to se odraža na našem fizičnem telesu. Naš stil življenja je povezan z našim dobrim počutjem in zdravjem.
S svojim načinom življenja, razmišljanja lahko ustvarjamo imunost na viruse obolenja ali pa sprejemamo misel, da nas bodo virusi napadli in se jim prepustimo. Moč našega zdravja je povezana z močjo našega duha. Kako močni smo v svoji notranjosti, kaj razmišljamo večji del dneva, to se nam udejanja v vsakodnevnem življenju. Moč lahko črpamo iz knjig, ki so zakladnica znanja, saj so opisi preteklih izkušenj nam podobnih. Iz njih lahko dobimo spodbudna sporočila, ki nas ozaveščajo in spodbujajo v naši rasti.
Naša najboljša učiteljica pa je mati narava. Iz nje izhajajo večni zakoni, in če se držimo po njih, nam nič ne manjka. Ravno tako kot so letni časi
Duševno zdravje
Bulimija in anoreksija
Renato iz okolice Ptuja zanima, kaj je to bulimija in kaj anoreksija. Njeni nečakinji iz Ljubljane naj bi oboleli za tema boleznima, pa ji je nerodno, ker sama ne ve točno, kaj je z njima.
V obeh primerih gre za motnje hranjenja. Gre za pretirano skrb za nadzorovanje telesne teže, pri čemer se kažejo nenormalni vzorci uživanja hrane. Ti kronični težavi vsako leto pestita 2 odstotka prebivalstva, večina bolnikov je deklet in mladih žensk, pet do petnajst odstotkov pa je fantov in mladih moških. Oboje se lahko pojavlja pri več družinskih članih, kar kaže na morebitno genetsko osnovo, drugi vzroki pa so nevrokemični, razvojni in družbeno-kulturni.
Značilnost pri anoreksiji je popačena samopodoba, dekleta mislijo, da so predebela. Zato jedo zelo malo, dobesedno stradajo, izostaja jim menstruacija in telo jim prekrivajo mehke dlake. Nosijo ohlapna oblačila, hrano spravljajo v žep in jo naskrivaj odmetavajo. Nevarnost in nenormalnost svojega vedenja zanikajo. Anoreksija ali samostradanje je smrtno nevarna bolezen, saj je telesna teža dosti pod normalno.
Zgodnja opozorilna znamenja so vztrajne, skrivne diete, nezadovoljnost po izgubi teže, postavljanje še višjih zahtev samemu sebi in seveda pri dekletih izguba menstruacije.
Bulimija pa je motnja hranjenja, pri kateri oseba redno poje ogromne količine hrane in nato telo čisti z odvajali, samoizzvanim bruhanjem, postenjem ali čezmerno telesno aktivnostjo.
Bulimija je dvakrat do trikrat pogostejša od anoreksije in tudi zanjo trpijo večinoma ženske.
Oboleli za bulimijo imajo boljše možnosti za ozdravitev kot tisti za anoreksijo, saj se večinoma želijo zdraviti, pa tudi brez zdravljenja znaki do štiridesetega leta večinoma izginejo. Po drugi strani pa imajo osebe z anoreksijo pogosto dolgoročne duševne težave tudi po tem, ko prenehajo stradati in pridobijo nekaj teže. Še celih dvanajst let po zdravljenju imajo številni nerealno samopodobo, so nenavadno suhi in še vedno zaskrbljeni nad težo in hrano. Pogosto kažejo perfekcionistične težnje, trpijo za depresijo, tesnobami in odvisnostjo od alkohola.
Anoreksijo je mogoče zdraviti, vendar je stopnja ponovitve obolevnosti visoka. Do 25 odstotkov bolnikov z anoreksijo napreduje do kronične invalidnosti, dva do deset odstotkov pa jih umre prezgodnje smrti.
Toliko za lažje razumevanje bolezni Renatinih nečakinj, o različnih teorijah glede vzrokov in načinih zdravljenja pa morda kdaj drugič.
mag. Bojan Šinko
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
nanizani, tako se dogaja z našim življenjem. Je čas za setev, dozorevanje in žetev. Tako je tudi pri nas. Če smo zavestno sejali dobro seme, ga zalivali in okopavali, ko je bilo potrebno, lahko pričakujemo bogato žetev. Če smo sejali jezo, strah in zamerljivosti, lahko to pričakujemo v polni meri, da se bo podvojilo. Če smo sejali ljubezen, razumevanje, radost in dobro voljo, se nam to v bogati meri vrača. Narava je naša zdra-viteljica. Opazujmo jo in po njenem vzoru ne zahtevajmo, česar ji nismo dali. V naravi je vse - smo del nje. V naravi so kozmične zdravilne moči. Od-primo se tem močem in zaužij-mo to, kar nam nudi. Povsem neškodljivo, na naraven način nas bo popeljala na pot samo-ozdravitve. Smo organizmi, ki jim je namenjeno zdravje, sreča, ljubezen. Dovolimo si, da vse, kar je naša osnovna življenjska pravica, pride do nas in se nas dotakne z zdravilno močjo. Dovolimo si zadihati s polnimi pljuči - dovolimo si zaživeti srečno, zdravo življenje.
Če pogledamo v preteklost daleč, daleč nazaj, ni bilo takšnih obolenj, kot danes. Kaj
vse smo naredili, da so se pojavile različne viroze in obolenja? Kam vse skupaj to vodi? Ali nam še vedno ni dovolj, da bi prekinili z ubijanjem samega sebe? Ali še potrebujemo več obolenj, da se bo imelo o čem govoriti, pisati in širiti paniko?
Zakaj raje v miru ne gremo v naravo in zaužijemo tisto, kar nam nudi vsak dan, v vsakem trenutku?
Tedaj, ko smo zdravi, razmi-šljajmo o tem, kaj lahko naredimo za sebe, za svoje zdravje in dobro počutje - ko se prepustimo boleznim, je potrebno ukrepanje.
Kako bomo ukrepali - si bomo nakopali še več kemičnih nerazgradnih strupov ali pa bomo za svoje telo poskrbeli na naraven način?
Vse je odvisno od nas, od tega, kako razmišljamo, kam se usmerjamo in koliko zaupamo tistemu, kar je višje od nas majhnih ljudi. Mikrokozmus v makrokozmusu..Mati vedno poskrbi za svojega otroka, prav tako vesolje poskrbi za nas, saj smo del celote. Želimo ohraniti dobro okolje za naše potomce? Želimo ohraniti dobro zdravje za naše otoke, za vnuke? Potem najprej dobro poskrbimo zase, da bomo mi dober vzgled naravnega delovanja in zdravja. Vse naše vzorce delovanja, razmišljanja prenašamo na naše
potomce. Kakšen svet jim želimo? Kaj bi želeli, da nam vnuki povedo, ko bomo s ponosom gledali, kako so srečni? Kje se vidimo čez 5 let?
Si želimo, da bomo obdani z umetnimi snovmi, da bomo za vsako majhno težavo morali pojesti več tablet, da bomo sploh preživeli?
Vrnimo se nazaj k naravi in naravnim zdravilom - ukrepaj-mo sedaj, ko še ni vse izgubljeno. Začnimo se zavedati vseh umetnih snovi, ki jih vsak dan vnašamo v svoje telo, obrnimo se nazaj k sebi, k naravnim načinom zdravljenja in naše telo nam bo hvaležno. Prav tako nam bodo hvaležni naši potomci, za svoje zanamce ohranimo čistost svojih misli in pozitivno naravnanost - ne podlezimo paniki in ustrahovanju. Naše zdravje je naša življenjska pravica. Dovolimo si biti zdravi.
V preteklih letih sem se izobraževala z različnimi metodami naravnega zdravljenja in sedaj to vnašam v svoje življenje. Naravno zdravljenje je dar narave, lahko ga občutite tudi vi. z veseljem vam bom pomagala, da spet vzpostavite svoje naravno ravnovesje.
Milena De Viktory -
društvo FENIKS 051 413 354
Slo POP novice
V začetku tedna je skupina Tabu na promocijskem dogodku povedala vse o nastanku novega albuma 42, ki ga bodo prvič koncertno predstavili v Dvorani Šiška čez dva meseca.
Povabljenci in predstavniki medijev so v prijetnem in domačnem vzdušju na predstavitvi albuma lahko sami povprašali člane benda, karkoli jih je zanimalo, Sašo Papp je vodil dogajanje, manjkale niso mažoretke, čarovnik Vladimir, darilca za vsakogar, posebna izvedba ene izmed skladb z nove plošče, skratka, odlično vzdušje za vse, kijih tudi sneg ali mrzlo vreme ni ustavilo.
Promocija albuma se zdaj nadaljuje, za naslovno skladbo 42 bodo Tabu v prihodnjih tednih posneli videospot, predvsem pa se začnejo pripravljati na koncertno turnejo, ki se bo začela s prvim koncertom 10. februarja 2010.
■k-k-k
Da Rebeka Dremelj rada preseneča, vemo. Da pa jo uspe vsake toliko časa kaj presenetiti, pa je presenetilo celo vse druge... Glasbena televizija Balkanika TV, najuspešnejša na tem območju, s sedežem v Bolgariji, je Rebeki sporočila, da bo prejela balkanskega Oskarja. Meseca aprila 2010 jo bodo okitili za eno izmed najprodornejših izvajalk bivše Jugoslavije. S tem namenom se je Rebeka prejšnji teden odpravila v Sofijo, kjer je skupaj s še nekaterimi izvajalci nastopila na konferenci, tako imenovani predstavitvi Akademije glasbenih nagrad Balkanika TV. S svojo pesmijo Napokon, ki je že nekaj časa na številnih glasbenih lestvicah v Bosni in Hercegovini, s svojo karizmo in neustavljivo energijo, je navdušila vso novinarsko srenjo, ki se je zbrala na omenjenem dogodku v Sofiji.
Neustavljiva Rebeka tako podira tabuje, da je Slovenija premajhna za prodor na južne trge.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NINA PUŠLAR - SLEČENO SRCE
JHPPU - 42 8. JADRANKAJURAS- - PODEJ NAPREJ 7. ALYA - BRAZIL 6. COTO feat NEISHA - ČRTA 5. ANIKA HORVAT - SAMO TI 4. ZOREN PREDIN & GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 3. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 2. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM 1. TINKARA KOVAC - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
Barve samote Dejana Lapanja
Dejan Lapanja se je v bogati glasbeni karieri letos predstavil kot samostojni izvajalec oziroma kantavtor ter izdal album Ni časa za preroke.
Uradna promocija albuma se je zgodila z odličnim koncertnim nastopom oktobra v ljubljanskem Orto baru, z albuma pa po singlu Kar se večno zdi zdaj na poslušanje prihaja nova pesem z naslovom Barve samote.
Tudi sicer Dejan Lapanja ne počiva in je glasbeno aktiven skozi vse dni v letu, seveda pa za vse glasbenike december prinaša še toliko intenzivnejše delo. »Moj december je kar naporen mesec. Veliko je prednovoletnih zabav in koncertov z različnimi bendi. Težko čakam silvestrovo, ker to bo moj edini prosti dan v mesecu in preživel ga bom v ožjem krogu s prijatelji, najbrž kar doma v Ljubljani, stran od vsega vrveža. Poleg tega se z bendom pripravljamo za novoletni koncert, ki bo dan pred silvestrovim, torej 30. decembra v Škofji Loki
na Mestnem trgu ob 19.30, kjer bomo preigrali novo ploščo, predstavili pa bomo tudi nekaj novih pesmi. Nastopali bomo v tandemu s skupino MI2 - mislim, da bo zato odlična zabava. Naj povem, da sem v tem mesecu tudi zelo aktiven v studiu. Napisal sem tri nove skladbe za
naslednjo ploščo. Prvo bom predstavil spomladi, zanjo pa posnel še videospot,« je o decembrskem dogajanju povedal Dejan Lapajna.
Leto 2009 Dejan Lapanja torej zaključuje čisto glasbeno, pa tudi sicer je bilo zanj to leto polno glasbenih presežkov. Mednje nedvomno
FOTO: Katarina Juvančič
Dejan Lapajne
sodi gostovanje pri skupini Laibach (projekt Volkswagner z dirigentom Izidorjem Leitingerjem) na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je nastopal kot kitarist. »Tu smo si res dali duška, predvsem glede načina sodelovanja simfoničnih orkestrov z bendi nasploh. Nikoli nisem bil prevelik oboževalec bendovskih projektov, pri katerih sodelujejo simfoniki, ker je vedno orkester povsem zapostavljen in ne igra nobene prezen-tne vloge, tu pa se je res vse združilo kot eno,« je povedal Dejan.
Omeniti velja tudi odličen nastop s Katarino Juvančič na predstavitvenem koncertu kompilacije val 09 v Kinu Šiška v Ljubljani in gostovanje na koncertu Gala Gjurina konec novembra, prav tako v Kinu Šiška.
MZ
Filmski kotiček
Paranormalno
Vsebina: Micah in Katie sta mlad (in bogat) par, ki si uresničujeta povprečne sanje Američanov: kupila sta hišo v predmestju. Življenje se zdi kot pravljica, toliko bolj, ko Micah kupi drago kamero, s katero snema njuno idilo. Toda izkaže se, da punci že od njenega osmega leta, odkar je zgorel njen dom, sledijo demonske sile, ki svojo prisotnost vedno bolj kažejo tudi v njunem novem domu. Micah je kot tipični nedorasli moški z igračko sprva navdušen in jih izziva, naj se pokažejo, ker ga bolj kot živčna razrvanost svoje punce zanima, kako bi demone posnel s svojo novo kamero, toda ko se demoni res odzovejo, zadeva kmalu ni več prav nič zabavna. Prej nasprotno, še posebej, ko se izkaže, da se jih ne bo
Paranormal Activity
Igrajo: Katie Featherstone, Micah Sloat, Mark Fredrich Režija: Oren Peli Scenarij: Oren Peli Žanr: grozljivka Dolžina: 87 minut Leto: 2006 Država: ZDA
tako lahko znebiti, kot jih je bilo privabiti ...
Reklama za ta film je bila prav zanimiva: v njej smo gledali kino občinstvo, ki je gledalo ta film na platnu. Na našem platnu smo torej gledali sebe, kako bomo gledali ta film. To podaljševanje verige resničnosti za še en korak lepo poda metodo podajanja zgodbe: kar bomo gledali, ne bo fikcija, temveč resničnost.
Zamisel seveda ni nova, pravzaprav je stara vsaj 10 let, ko jo je populariziral Blair Witch Project. Tako kot ta film bo tudi Paranormalno razdelil gledalce: nekateri bodo prestrašeni do kosti, drugim bo neizmerno dolgočasen. Nedvomno pa je Paranormalno tako v tehnični izvedbi kot premisi neprimerno boljši. V Blair Witchu so se junakom grozote dogajale v okolju, ki je kar klicalo po tem (gozd ponoči), medtem, ko je v Para-normalnem groza neprimerno hujša: dogaja se v prostoru, kjer smo najbolj nebogljeni, v spalnici.
S tehničnega vidika bi lahko rekli, da je to prvi film, posnet z ročno kamero, ki je dejansko tudi gledljiv brez strahu pred epileptičnim napadom zaradi
prehitrega tresenja kamere. Slednja je presenetljivo statična, posnetki pa dovolj umirjeni in dolgi, da imamo čas videti, kaj se dogaja. Groza najbolj vžge takrat, kadar je ne vidimo, kar so ročno posneti filmi enostavno skrivali s prehitro montažo in mahanjem kamere, tokrat pa že prav boleče vidimo, kako nič ne vidimo, zaradi česar je film shrljiv do skrajne mere: tudi ko 30 sekund kaže navadno sobo, v kateri se nič ne zgodi, smo pre-bledeli in prestrašeni prikovani v stol.
Metode ustrahovanja so klasične, od zvoka korakov, sledi na tleh, odpiranja in zapiranja vrat itd. Vsi klišeji, ki jih grozljivke uporabljajo od svojega nastanka naprej, a ker so prikazani v tako prepričljivem resničnostnem okviru, znova, po desetletjih, vžgejo. K temu okviru nedvomno
Screener Edition

najbolj pripomore fantastična igra glavne igralke, ki je tako spontana, da nam res daje občutek, da gre za dokumentarec in ne za igro. Iz te punce še nekaj bo.
Kljub temu pa brez posebnih učinkov ne gre. Ti so še ena svetla plat filma. Če nam med ogledom filma uspe razmišljati izven okvirov podane resničnosti, se moramo večkrat vprašati, kako za vraga je režiserju uspelo narediti ta in ta posnetek. Najbrž z računalnikom, a kljub temu delujejo tako realno, da tega ne opazimo. Dejansko verjamemo v avtentičnost videnega, v čemer leži vsa moč tega filma. Po dolgem času končno efektna grozljivka, ki nam ponoči ne bo dala spati.
Matej Frece
Patanofm.il Activity' ia cms of the
scnricat movisa of all time, u will be affected as it'a hard to ignore
tlsc imprint it leaves cm your psyche. HightmareB are guaranteed."

¡ANORMAL
ACTIVITY
Screener Edition
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030
.... ©
" 1
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
petek • 18. decembra 2009
Nagradna križanka - Avto Šerbinek
Štajerski	[ 25
X
O
C
« c =
c s» e « n S
Velika nagradna križanka - Avto Serbinek
1.	nagrada: paket presenečenja
2.	nagrada: paket presenečenja
3.	nagrada: paket presenečenja
Nagrade prispeva podjetje AVTO ŠERBINEK, d. o. o., Maribor, PE Ptuj, Mariborska cesta 68, 2250 Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 23). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 28. 12. 2009. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 29. 12. 2009. Nagrajenci prevzamejo nagrade na naslovu Avto Šerbinek d.o.o., PE Ptuj, Mariborska cesta 68, 2250 Ptuj.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	1	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	AVTO ŠERBINEK, d. o. o.				
Ime:___
Priimek: Naslov:
Tel. številka:
26 Štajerski
Božično-novoletna voščila
petek • 18. decembra 2009
Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158,2284 Videm pri Ptuju
telefon 02 746 45 71, gsm 041 639 797 e-mail: mil@amis.net
Vesel božič in srečno novo leto 2010!
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www. kgz-ptuj .si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2010, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽB/, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU
Spoštovane občanke in občani!
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti
in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v Novem letu 2010!
Zupan občine Zetale Anton Butolen l.r.

RENAULT
— ^-m ^
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto.
Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje/
Avtohiša Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
>U
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike.
V novem letu pa veliko zdravja ter poslovnih in osebnih uspenov.
Gradbene storitve in avtoprevozništvo
>N
, Žlahtič d.o.o. 1 Zagrebška cesta 54, i SI-2250 Ptuj, Slovenija |t: +386 2 787 60 70 f: +386 2 787 60 71 e: info@zlahtic.si
kolektiv podjetja
ZLAHTIC d.o.o.
d/iSflA^ ni ni/oo/i ¿¡o mode
ZoigerJože s,p„ Majšperk Ha, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2010!
Se priporočamo!
Družba za geodetske dejavnosti
Ptuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/749 1130, faks: 02/749 1131 E-mail: info@merilo.si
JUTRIŠNJI SVET PRIPADA TISTIM, KI Z USTVARJALNOSTJO GRADIJO PRIHODNOST,
TISTIM, KI ZNAJO IN VEDO KAJ HOČEJO PREDVSEM PA VERJAMEJO V TO KAR DELAJO.
Cenjenim strankam želimo prijetne božične praznike in uspešno leto 2010!
Kolektiv Merilo
SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO
Franjo Tolič s.p.
S 25-letnimi izkušnjami izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del ter vse vrste izolacijskih fasad. Pri svojem delu uporabljamo tudi stare slikopleskarske tehnike.
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo
vesel Božič ter zdravo in zadovoljno Novo leto 20101
Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
Tel: ++386 (0)2 7416150 Fax: ++386 (0)2 7416160 http://www.fiposor.si e-mail: info@fiposor.si
Računovodske in knjigovodske storitve Podjetniško in poslovno svetovanje .	Davčno svetovanje
Svetovanje s področja delovno pravne zakonodaje Svetovanje in izdelava poslovnih načrtov za pridobivanje
kreditnih in nepovratnih sredstev
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in poslovno uspešno novo leto 2010!
Nebo ni meja, kadar želimo pomagati. Sredstva za voščila smo letos namenili otroškim oddelkom slovenskih Splošnih bolnišnic.
NLB, NLB Vita, Prvi faktor, Skupna, NLB Propria, NLB Skladi, LHB Finance
NLB® Skupina
petek • 18. decembra 2009
Božično-novoletna voščila
Štajerski	27
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.0.0.
Ormoška cesta 29
2250 PTUJ
Tel.: 02 749 32 32
Faks: 02 749 32 31
Jm1 Mlekarska zadruga Ptuj t.o.o.
Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje.
Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2010 priporočamo.

Puhova 15, 2250 Ptuj Telefon 02 7879 610 Faks 02 7879 615 info@tehcenter.si _ www.tehcenter.si
PROIZVODNJA
Procesna oprema za železarne Oprema za aluminijsko industrijo Deli in oprema za avtomobilsko industrijo Procesna oprema za rudarstvo Deli za energetiko
Strojna obdelava in ključavničarske storitve Ostrenje in izdelava novih orodij
TRGOVINA
Črna metalurgija Barvna metalurgija Tehnični izdelki
zdm/v in uipdtur Noto Mir 2010!
28 Štajerski
Božično-novoletna voščila
petek • 18. decembra 2009
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@slol.net
VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER
ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2010!
Tt
M
D INVEST d
•0*0*
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2010 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
vam želi vesele božično-novoletne praznike.
* RESTAVRACIJA AMF0RA GRILL VAS VABI V PRIJETEN AMBIENT NA SPECIALITETE IZ ODPRTEGA ŽARA - MESNE IN RIBJE, DNEVNO SVEŽE MALICE, POSLOVNA KOSILA. SPREJEMAMO ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 70 OSEB
■» GUMA BAR ZAMUŠANI
SERVISNO VULKANIZERSKA DELAVNICA VULC0 NA PTUJU IN BHSVZAMUŠANIH
■» PRODAJA NOTRANJIH VRAT IN OKEN PTUJ
servisno-vulkanizerska delavnica
prodajalna notranjih in vhodnih vrat ter oken

zabava za vse generacije
restavracija za gurmane
Vabljeni na novoletni
ples!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p.
Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Zahvaljujemo se vsem poslovnim partneijem za dosedanje sodelovanje in vam želimo vesele božične praznike ter veliko poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2010.
rGs
fotokopirni stroji
Roman Gril s. p. Mestni vrh 85 | Ptuj Tel.: 02/777 83 911 041 280 782 e-mail: rgs@ptuj.com
www.fotokopirni-stroji.com
print copy scan fax
DEVELOP
živinozdravniška ambulanta, d.o.o


Cirkovce 50, 2326 Cirkovce Tel.: (02) 789 01 70, teljfax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net
Dežurni telefon: 041 640 466
Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2010.
(0 Ô
nj rt <D
g O a <D C
n o o
= "O 0)
Liberalke in liberalci ter svetnice in svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj Vam iskreno voščimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2010
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
Saša Lončar Predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnik Predsednica MO LDS Ptuj
Emil Mesaric Vodja svetniške skupine LDS
Modro je zavarovati vse, kar vam je pri srcu. Pravočasno in premišljeno. In varno, saj vam ob strani stoji dobra zavarovalnica.
Varno, zdravo in srečno 2010!
PE Maribor, Ulica Eve Lovše 15, 2000 Maribor, T: 02 3208 110
m
OQSJ

AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I
Mali oglasi
STORITVE
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
FASADE IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne v prednaročilu popusti barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ka dela. Jože Voglar, s. p., Zabov-ci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napušči ... ter izposoja gradbeno delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
$0 •/
muume
d
ME3EE3

ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www. Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
^LASÎ^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
REŠUJEMO hipotekarne kredite, izvršbe in blokade, poplačilo starih kreditov ... VANS. KREDITI, D. O. O., POTRČEVA C. 14, PTUJ. Tel. 070 812 715, 031 659 417.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
VOZ, platonar, in voz za prevoz živali, prodam. Tel. 790 72 21.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove bri-kete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAM svinjo, težko 250 kg, domače reje. Tel. 031 597 919.
TELIČKO simentalko in plug Wogel-noot, prodam. Tel. 041 872 424.
TRAKTOR Zetor 7341 PVH - novi model, letnik 2000, prodam. Tel. 031 207 156.
PRODAM odojke. Tel. 740 82 53.
PRODAM odojke. Tel. 753 31 81.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug IMT s podpornim kolesom. Telefon 031 210 794.
PRODAM 180-kg prašiča domače reje in kupim traktor 80 KS. Tel. 031 416 548.
PRODAM dve svinji domače reje ter telico, brejo v osmem mesecu. Telefon 031 440 363.
PRODAMO svinjo domače reje, 200 kg. Telefon 031 589 395.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 200 kg. Telefon 02 751 36 21.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
PRODAM traktorski viličar, dvoosno kiper prikolico, 5-tonsko, registrirano, in predsetvenik, hidravlično zložljiv, širine 3,60 m. Telefon 041 521 863.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanje na Ptuju, 67 m2, v četrtem nadstropju, mansarda. Tel. 051 412 042.
PO ZNIŽANI ceni prodam novo urejeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
V CENTRU PTUJA prodamo lepo meščansko hišo, možne vse dejavnosti. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem enosobno stanovanje v centru mesta. Pokličite po 15. uri na GMS 041 272 807.
S 1. JANUARJEM oddamo opremljeno enosobno stanovanje v najem. Tel. 782 09 31, zvečer.
STANOVANJE,Kidričevo, 45 m2, oddam. Novo, delno opremljeno stanovanje v urejenem in mirnem okolju oddam v najem osebi oz. paru brez otrok. Cena najema 280,00 EUR/ mesec + mesečni obratovalni stroški + varščina. Kontakt: 041 469 577.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Krvodajalci
28. september - Bojana Pajtler, Go-deninci 42; Simon Meško, Vičanci 5; Valerija Gregorec, Grajenščak 25/c; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Mile Belmo, Panonska 1, Ptuj; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2/a, Ptuj; Milan Muršec, Vitomarci 30/a; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Martin Polak, Starše 55/ b; Marija Tašner, Ločič 25; Viktor Ba-kač, Rimska pl. 3, Ptuj; Angela For-štnerič, Hvaletinci 2; Damir Bušljeta, Zg. Hajdina 129; Branko Mohorko, Apače 284; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Mirko Danko, Novinci 28.
1. oktober - Borut Megla, Osluševci 51; Mirko Horvat, Podgorci 62; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Aleš Petrovič, Podvinci 124/a; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Alenka Buko-vič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Irena Korent, Črmlja 20; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Jelka Petek, Dornava 142/a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Andrej Vrabl, Placar 57; Zdravko Vindiš, Zlatoličje 91; Srečko Toplak, Vičanci 98; Jože Korent, Črmlja 20; Edvard Lubec, Biš 43; Irena Rola, Črmlja 12/a; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Srečko Roškar, Biš 53; Srečko Kuz-minski, Stojnci 143; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b; Gabrijela Meško, Trnovski Vrh 16; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a. Krvodajalci
5. oktober - Vilijem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Drago Škvorc, Godeninci 28/a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Daniel Bec, Sakušak 24; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Marko Reš, CM D 10, Ptuj; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Marija Belšak, Moškanjci 7; Nežika Šam-perl, Spuhlja 28; Matic Prevolšek, Čermožiše 45/c; Peter Caf, Gomila 11; Ciril Pišek, Gerečja vas 40/e; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Danica Jelen, Zg. Gruškovje 57; Marica Vi-dovič, Dolena 19/c; Martina Pšenič-nik Mesar, Stari grad 39, Makole. 7. oktober - Sandra Janžekovič, Polenci 11/b; Mateja Cep, Majšperk 60/b; Matic Feguš, Dežno pri Pod-lehniku; Klaudia Vegmaher, Markov-ci 93/a; Saša Zavratnik, Gorišnica 76; Sanja Vidovič, Spodnji Lesko-vec 11; Urška Mihalinec, Gorišnica
V	PTUJU ODDAM v najem stanovanje za več delavcev. Telefon 031 219 184.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru mesta na Ptuju, s centralnim ogrevanjem. Telefon 041 428 673.
V	NAJEM ODDAM garsonjero na Volkmerjevi cesti v vrstni hiši. Telefon 041 764 395.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
MOŠKI, 65-letnik, se je vrnil iz tujine, je zelo osamljen, želi spoznati nežno, prijazno gospo, ki bi se bila pripravljena preseliti k njemu. Geslo »LEPA PRIHODNOST«.
BARVNI TV Gorenje Evelux, brezhiben, prodam. Tel. 041 420 999.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner Imperator 5 casoto, pet glasno, z dvojno kabino, ter Hohner Atlantik, 120- in 96-basno, cene ugodne. Tel. 041 733 973.
34; Domen Merc Kunej, Dežno pri Podlehniku; Lorisa Avguštin, Kori-tno 8/a, Majšperk; Matic Bezjak, Breg 37, Majšperk; Matjaž Korošec, Mali okič 5, Cirkulane; Petra Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Darja Habjanič, Orešje 105; Janez Bezjak, Vodova 10, Ptuj; Maks Kostanjevec, Pobrež-je 98/b; Jan Gregorec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Barbara Šilak, Dornava 29; Jernej Bratuša, Turški Vrh 1/b; Rok Ciglar, Potrčeva cesta 40, Ptuj; Monja Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Katja Muršič, Moškanjci 67/a; Mojca Brglez, Majšperk 10; Maja Grahel, Krčevina pri Vurber-gu; Tea Horvat, Pobrežje 92/a; Rok Vaupotič, Stanošina 12, Podlehnik; Primož Ciglar, Mezgovci ob Pesnici 3; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Nuša Črešnik, Anežlova ul. 20, Ptuj; Boštjan Štajnberger, Žetale 94; Lara Petek, Potrčeva cesta 70, Ptuj; Ana Brenčič, Ulica Jožefe Lackove, Ptuj; Sanja Coric, Potrčeva cesta 48, Ptuj; Jasmina Rep, Breg 7, Majšperk; David Kmetec, Slovenja vas 38/b; Rok Smolinger, Zlatoličje 9/d; Kristjan Majer, Drbetinci 11, Vitomarci; Vesna Rojko, Prešernova ul. 13, Ptuj; Klementina Bedenik, Žetale 56. 8. oktober - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Milan Plohl, Ru-cmanci 48; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Boris Šalamija, Vičanci 96/a; Roman Horvat, Rucmanci 9/a, Sveti Tomaž; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Franc Lovrenčič, Krečvina pri Vur-bergu; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Vesna Šalamija, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Marija Rojko, Nova vas 77, Mar-kovci; Renata Majer, Bukovci 115; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj; Matej Purg, Ul. Jožefe Lackove 47, Ptuj; Tamara Brusar, Moškanjci 33/a; Janez Škerjanec, Tibolci 19/ b; Marija Jerenec, Dolena 53/a; Andrej Vindiš, Mala varnica 4/a; Anita Slana, Stojnci 102; Danica Šimenko, Krčevina pri Vurbergu; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Tadej Lukman, Obrež 117; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Mitja Sa-fošnik, Zgornje Jablane 6; Simon Grabrovec, Bukovci 157/a; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Irenka Kodele Lunežnik , Rabelčja vas 18, Ptuj; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Sonja Horvat, Bukovci 88/a; Dejan Vido-vič, Gorenjski Vrh 7, Majšperk; Rad-ko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Alojz Lah, Pobrežje 100; Vladimir Plohl, Sobetinci 37/a.
Prireditvenik
Petek, 18. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 10.00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj, novoletna zabava 11.00 do 21.00 Maribor, pri kinocentru Kolosej, brezplačno drsanje, možnost izposoje drsalk, drsate lahko vse do 28. decembra 12.00 do 20.00 Slovenska Bistrica, grajska pristava, Recesionarnica (prine-
si, zamenjaj, prodaj, kupi, podari, barantaj ...) 17.00 Ormož, trgovski center Holermous, božična plesna pravljica, ki jo je
pripravila plesna šola Urška iz Ormoža 19.00 Hajdina, cerkev sv. Martina, božično-novoletni koncert vokalne
skupine Perpetuum Jazille 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kolumbove jajce, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, 3. abonmajski Božično-novoletni koncert,
VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma
Drama Vikend 1 in izven Ptuj, CID, razstava Glasba v CID
Sobota, 19. december
11.00 Pragersko, Dom kulture, lutkovna predstava Nekoč je bilo in obisk dedka Mraza
12.00 do 20.00 Slovenska Bistrica, grajska pristava, Recesionarnica 16.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Moj dežnik je lahko balon, za
izven, s prihodom dedka Mraza, karte so brezplačne 17.00 Sveta Ana, občinska avla, odprtje slikarske razstave portreti domačinov slikarja Danijela Ferlinca 18.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Moj dežnik je lahko balon, s
prihodom dedka Mraza, karte so brezplačne 19.30 Maribor, SNG, balet, Božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma
Drama Vikend 2 in izven 20.30 Ptuj, hram kulture Muzikafe, Božično-novoletni večer v družbi KUD Musica, slišali boste pesmi v kar 11 evropskih jezikih
Nedelja, 20. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija mgP, Božanska komedija 10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, novoletna delavnica za otroke, izdelovali
boste angelčke in blazine iz volne 16.00 Ptuj, na gradu, glasbeni nastop Borisa Magdalenca, Čarobni zvok Hanga
16.30 Ptuj, Mestno gledališče, Skrita pravljica, za izven, s prihodom dedka
Mraza, karte so brezplačne 18.00 Ptuj, Mestno gledališče, Skrita pravljica, za izven, s prihodom dedka
Mraza, karte so brezplačne 19.00 Ptuj, pred Mestnim gledališčem, slovo dedka Mraza in njegovih prijateljev
18.00 Dornava, v Baročnem dvorcu, koncert vokalnega ansambla Musica,
slišali boste božične pesmi v kar 11 evropskih jezikih 18.00 Ptuj, na gradu, Božično-novoletni koncert, nastopata Tomi Baron in skupina NORDunk
18.00 Ormož, Dom kulture, 3 samostojni božični koncert Harmonikarske-ga orkestra glasbene šole Ormož
Ponedeljek, 21. december
19.30 20.00
Maribor, Stolna cerkev, Božične pesmi sveta, za izven Maribor, SNG, drama, Moč navade, StaDvo, za izven
Kino Ptuj
18., 19. in 20. december ob 17.30 Nadomestki - zf.triler. Ob 19.00 Julie & Julia - romantična komedija. Ob 21.10 Art program: Vampirska ljubezen - romantična srhljivka.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Silvestrska naj viža, nastopajo: Ansambel Dan in noč, Ansambel Mira Klinca, Ansambel Toneta Rusa, Ansambel Pogum, Okrogli muzi-kantje, Navihanke, Polka punce, Dvojčici Vesna in Vlasta, Čuki, Vasovalci, Bratje iz Oplotnice, Alpski kvintet. Vabljeni pred male ekrane.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 18.12.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani SOBOTA 19.12.
8.00 Miklavžev koncert - Godba Markovci
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Dejan Zavec - Svetovni prvak v boksu 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Oddaja Iz občine Markovci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 20.12.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Štajerska frajtonarlca 1. del 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Tamburaški večer na Vidmu 13.00 Predpraznlčna prireditev OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik PONEDELJEK 21.12. 8.00 Veselo na Jožefbvo 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Tamburaški večer na Vidmu 20.00 Oddaja Iz občine Markovci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
petovfcfavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
VOLVO V 50 MOMENTUM 2.0D	2006	11.999	147.985	SIVA
VW TOURAN 1.9 TOI TRENDLINE	2007	11.999	149.960	ČRNA
HONDA CIVIC 2.21CDTICONFORT	2006	11.499	113.889	ČRNA
OPEL ASTRA KAR.1,7 CDTI ENJOY	2007	7.400	143.023	ČRNA
RENAULT MEGANE CABRI01.9 DCI	2004	8.999	121.443	ČRNA
OPEL ZAFIRA ELEG.1.9 CDTI	2007	10.300	157.871	SREDRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	2007	12.700	120.506	ČRNA
PEUGEOT307 SW 1,61GV	2007	6.999	158.366	ČRNA
PEUGE0T4D7 GRIFFE 2.2	2004	8.990	85.522	SREDRNA
RENAULT LAGUNA INITIALE	2006	8.999	156.432	SREDRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI	2006	8.399	146.320	ZLATA
SEAT LEON STYLANCE 2.0 TDI	2007	10.999	100.852	ČRNA
VW PASSAT TRENDLINE. 2.0 TDI	2006	10.989	122.919	ČRNA
V DECEMBRU 4 ZIMSKE PNEVMATIKE GRATIS IN 3 MESECE GARANCIJE

OKNA VRATA ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNAVRATA STEKLENE FASADE
vv V J
B61C0NT
Veut* êeteda. aéoeyijt. Tel;02 7411380,Osm:«l 316505
Kakovost po nižji ceni.
Ne odlašajte in ¡zberite iz našega programa oken in vrat po posebej ugodni jesenski ceni.
BELCONT d.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož be kontdc o@siol.net, www.beicont.si
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka		Barva	Letnik	Cena (€)
RENAULT MEGANE 1.6		RDEČA	2008	8.190,-
CITROEN C5 HDI 2.0,5V		SREBRNA	2003	5.390,-
KIA SEPHIA 1.5 SLX		SREBRNA	1998	690,-
HYUNDAI ElAMTRA 2.0 CRDi		KOV. ZLATA	2003	5.190,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V		SREBRNA	2005	10.590,-
PORSCHE TURBO		T. MODRA	2000	42.990,-
FIAT BRAVA 1.9 JT11		BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V		SIVA	2003	7.990,-
FIAT ST1L01.4		SV. MODRA	2004	4.990,-
VWSHARAN 2.8,5V		T. MODRA	2000	5.990,-
OPEL C0RSA 1.3 TDI, 3V		BELA	2006	5.590,-
FIAT GRANDE PUNT01.3 JTD		SV. MODRA	2008	7.990,-
ŠKODA FABIA 1.4 IDI, 5V		SREBRNA	2007	8.990,-
FIAT 5001.4 LOUNGE, 3V		SV. MODRA	2008	10.990,-
MERCEDES ML		T. MODRA	2004	16.990,-
HYUNDAI TUCSON 2.0,5V		SIVA	2009	15.990,-
VW GOLF 1.9,3V	m	ČRNA	2006	9.990,-
lAC-P				
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 j				
				
PETKOV VEČER \				
Bodite nocoj				
V družbi oddaje				À
Z glasbo do srca				
na radiu Ptuj				
z Marjanom			www.rodio-tednibi 1	
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT 2061,41 ELAN	2002	3.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI GLX	1998	3.690,00	KLIMA	KOV. B0RD0
HYUNDAI TRAJET 2,0	2000	1.400,00	AVT. KLIMA	KOV. B0RD0
HONDA HR-V 1,6 AVT.	1999	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,61	2000	2.900,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
ŠKODA R00MSTER 1,416V STYLE	2007	8.490,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI TRENDLINE LIMUZ.	2005	10.400,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI AVANT	2003	7.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI C0NCER 2007		12.650,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT MAREA WEEK 1,816VELX	1999	1.980,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK PLAISIR	2000	2.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071,4 TRENDY	2007	8.500,00	PRVI LAST.	KOV. SIV0M0DRA
SEAT C0RD0BAVARI01,6	2000	2.950,00	SERV0 VOLAN	KOV. VIJ0LA
AUDI A31,6 AMBITION	2001	5.430,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJ0LA
BMW 318 Tl COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
SEAT C0RD0BA1,416V FRI0	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIV0M0DRA
PEUGEOT 2061,4 ISW POP ART	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
NISSAN PRIERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.790,00	SWRV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
OPEL CORSA 1,012V CITY	1998	1.300,00	3 VRATA	RDEČA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCIAUTH.COM.	2003	6.140,00	PRVI LAST. 2004	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV. 2001		4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
BMW 530 AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DELI. KLIMA	KOV. M. SIVA
MS nuj®
m.
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ». 0038549372-605
!
lllliMJlH.mil:
(02/2280110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
3
RADIOPTUJ
tut ¿filetee
www.radio-ptuj.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena"
Roletarstvo ABA Boátjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI LIMUZINA	2006	13.990,00	AVT.KUMA	SREBRN
FORD FOCUS 1.8TDCI TREND	2006	6.990,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS CMAX 1.6 CDTI TREND	2007	10.300,00	KUMA	KOV. SIVA
HYUNDAI MATRIX 1.5 CRDIGLSI	2006	6.980,00	KUMA	SREBRN
MERCEDES C180 CLASSIC	2001/12. mes.	7.290,00	AVT.KUMA	SREBRN
MERCEDES CLK 270 CDIAVANTGARDE	2003	12.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDTI COSMO	2007	11.370,00	AVT.KUMA	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 4071.6 HDI UMUZINA	2006	9.770,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION CONFORT 2005		7.250,00	AVT.KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UMUZINA	2008	12.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	8.350,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DINAMIC-LUX	2007	9.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	12.980,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VWSHARAN 1.9 TDI SP0RTUNE	2002	7.750,00	AVT.KUMA	KOV. T. MODRA
VW TOURAN 1.9 TDI	2005	10.750,00	AVT.KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Vesel božič in srečno
2010
vam, želi
T
žerak
AUMASUA on NÊma Ji
nif lrfwlrf%rl f Irfllr ir irrl
MESO «IZDELKI podlehnik
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Akcija traja od 21.12. do 31.12. 2009
Svinjsko pleče
2,99 €/kg

»V PRAZNIČNEM DECEMBRU POSEBEJ UGODNE CENE IZBRANIH IZDELKOV."
Po pravnomočnem sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, pod opr. št. St. 1447/2008 z dne 30. 11. 2009, SLATINŠEK TOMISLAV, s. p. - Urarstvo Slatinšek - v stečaju, Ulica Heroja Lacka 6, Ptuj, objavlja
šesto prodajo premoženja
zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika v skladu s tretjim odstavkom 331. člena ZFPPIPP -na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb.
1.	Predmet prodaje je naslednje nepremično premoženje stečajnega dolžnika:
1/2 stanovanjske hiše v izmeri 153 m2 ter dvorišča v izmeri 895 m2, pripisane v zemljiški knjigi pri z.k. vl. 241, parcelna številka 50/1, k. o. Grajena, (objekt je trenutno zaseden)
Opomba: sočasno obstaja tudi možnost nakupa druge polovice predmetne nepremičnine. Za vsako polovico ponujene nepremičnine bosta sklenjeni ločeni kupoprodajne pogodbi.
2.	Izhodiščna cena je 27.000,00 EUR.
Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, ki predstavlja 43,5 % cene, ki jo je določil sodno zapriseženi cenilec.
3.	Znesek varščine 10 % izklicne cene in znaša 2.700,00 EUR.
4.	Plačilo varščine na TR 0451-5000-1381-691 pri NKB, d. d., Maribor.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP. Prodajna pogodba se sklepa pod odložilnim in razveznim pogojem iz 341. člena ZFPPIPP.
6.	Rok za oddajo ponudb je osem dni po objavi v Štajerskem tedniku Ptuj, na Okrožno sodišče na Ptuju, pod oznako opr. št. st. 1447/2008, s pripisom ne odpiraj. Sklenitev kupoprodajne pogodbe v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri kupca ter plačilo kupnine v petnajstih dneh po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne opravi dejanj v zgoraj zapisanih rokih, stečajni dolžnik varščino zadrži kot pogodbeno kazen. Uspešnemu ponudniku se plačilo šteje kot plačilo are.
7.	Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne osebe in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi.
8.	Vse informacije o prodaji nepremičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan po predhodnem dogovoru z upraviteljem stečajnih postopkov na telefonski številki 02-251-69-58.
9.	Ponudniki bodo obveščeni o izidu prejetih ponudb pet dni po roku za oddajo ponudb. Neizbrani ponudniki bodo dobili vrnjeno ne obrestovano varščino v roku petih dni po odprtju ponudb.
10.	Vso premoženje se proda po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je premet prodaje - 340. člen ZFPPIPP.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P11-S18 ob Selski cesti (južno od Ulice Šercerjeve brigade)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S18 ob Selski cesti (južno od Ulice Šercerjeve brigade) (v nadaljnjem besedilu: osnutek podrobnega načrta), ki ga je pod številko 16072/09-0PPN/GK in z datumom december 2009 izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj.
2.
Območje podrobnega načrta obsega površine, ki jih tvorijo parcele ali deli parcel s številkami: 3555/3, 3556, 3557, 3558, 3559, 3560, 3561, 3562, 3563, 3564 (hiša), 3565, 3566, 3567, 3568, 3569, 3571/1, 3572, 3573, 3574/3 (hiša), 3575/1, 3579/1 (hiša), 3579/2 (hiša), 3579/3, 3579/4, 3579/6, vse k. o. Ptuj. Površine skupaj merijo približno 1,10 ha.
Na obravnavanem območju predvidevajo investitorji oziroma lastniki zemljiških parcel izgradnjo enostanovanjskih stavb (v tej fazi do 16 novih stavb). Pozidava je usklajena z lastniki.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 28. 12. 2009, do vključno četrtka, 28. 1. 2010, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 13. 1. 2010, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku podrobnega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka 3505-8/2009 Datum 16.12. 2009
Dr. Štefan ČELAN, župan
mestne občine Ptuj
PRODAM PIROTEHNIKE
PIROTEHNIKA ZUPANIČ,
mar ico vc iVri ptuju /
*• r . •
PED mMKmpm.ra/M) m mfj
■	ZupaničZdravko/.p., MarkoVci28, Markovci
Španinger Ivan s.p.
Vodenje poslovnih knjig Ivan: 041 953 943 Refleksna in klasična masaža Telovadba za nosečnice Priprava na naravni porod Tibetanske vaje Ana: 041 974927 Računalniške storitve Osnove igranja kitare Jernej: 041 711 791
spaninger.ivan@siol.net www.r-r.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Dežurni zobozdravnik Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Franc Cizerl, dr.dent. med. Pot v toplice, Ptuj
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboriki c«li), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojnega Jožefa Kristoviča iz Pacinja 13, objavljeni 11. decembra, je bilo napačno zapisano: »Hvala gospodu duhovniku ...« Pravilno je: »Hvala gospodom duhovnikom ...« Prizadetim se opravičujemo za napako.
Pet let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
V torek, 15. decembra, je minilo 5 let, odkar me je zapustil dragi sin
Roman Čuček
IZ HAJDOŠ 96
Cvetje in sveče so dokaz moje ljubezni.
Mama Silva
Vajini srci sta omagali, vajin dih je zastal, a spomin na vaju bo za vedno ostal.
SPOMIN
14. decembra je minilo 15 let od smrti
Franca Cafuta
IZ VELIKE VARNICE 45
in
9. 10. 2009 je minilo 29 let, odkar je umrla
Marija Cafuta
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Žalujoči: sin Franc z družino ter vnuki
I*
tU
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Mariji Mohorko
Z ZG. HAJDINE 34
19. decembra bo minilo eno leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, naša draga žena in mama.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo prižigate svečke in krasite njen grob.
Njeni najdražji
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
18. decembra mineva 5 let, odkar si nas za vedno zapustil
Ivan Gerečnik
Z ZG. HAJDINE 132
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najdražji
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, vse to si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. Za vse ti hvala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina in brata
Marjana Lazarja
IZ TURŠKEGA VRHA 16 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospe Gabrieli, gospe Cvetki, gospe Nataši in gospodu Horstiju za vso pomoč v času bolezni. Hvala gospe Marti za poslovilne besede in hvala vsem za prijazen stisk roke in izrečena sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen obred, darovano mašo in tople besede slovesa.
Njegovi najdražji
Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke in sestre
Sandre Juričinec
IZ ZAVRČA
Ne moremo našteti vseh vas, dragi sorodniki, prijatelji, sošolci, učitelji, sodelavci, sosedje, znanci ... , ki čutite z nami in nam pomagate v najtežjih trenutkih slovesa od naše drage SANDRE.
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej za vse iskrene tola-žilne objeme, tople stiske rok, izrečene in zapisane izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče, g. župniku Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred, ge. Marti Bosilj za čuteče poslovilne besede, ge. Hedviki za molitev.
Hvala tudi učencem, učiteljem in ravnateljici Gimnazije Ptuj, učencem in učiteljem OŠ Zavrč-Cirkulane, podjetjema Petovia Avto Ptuj ter Tiso, d. o. o., PE Tahografi.
V globoki žalosti: mamica, ati in brat Sašo
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Ljuba Kokola
(19. 7. 1957 - 4. 12. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa, nas tolažili in izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, sodelovali pri slovesu ter prinesli cvetje, vence in sveče. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinova Ozren in Vedran, mama Marija in sestra Manuela
Podravje • V prašičereji (še) ni težav zaradi bolezni modrih ušes
Črna kronika

PRRS ni največja in ne edina nevarnost
V začetku decembra se je v javnosti razširila novica o poginu stotin prašičev v Prekmurju, največ v farmi Nemščak blizu Iža-kovcev. Prašiči so množično poginjali zaradi bolezni PRRS (prašičji reproduktivni in respiratorni sindrom) oz. bolezni modrih ušes, ki človeku sicer ni nevarna, povzroča pa veliko škodo rejcem.
Foto: SM
Virusna bolezen PRRS (prašičji reproduktivni in respiratorni sindrom) oz. bolezen modrih ušes je dodobra zdesetkala nekaj rej v Prekmurju, v Podravju o kakšnem izbruhu te bolezni še ni slišati nič.
Veterinarska uprava RS (VURS) nad boleznijo in njenim morebitnim širjenjem nima nadzora, saj te bolezni v skladu z evropsko zakonodajo pač ni obvezno prijaviti.
V Spodnjem Podravju oz. območju, ki ga pokriva Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Ptuj po besedah vodje svetovalne službe Petra Pribožiča pojava bolezni modrih ušes med rejami zaenkrat ni bilo zaznati, kljub temu pa se priporoča pazljivost in previdnost.
»Rejci naj svoje reje zaščitijo pred nepotrebnim vnosom PRRS v svoje črede. Največja nevarnost je gotovo nakup plemenskih živali iz nekontroliranih rej ali iz tujih držav z neznanim statusom in v našem SV delu države zelo razširjeno prinašanje nekontroliranega semena merjascev brez označbe in brez informacije, iz katere reje prihaja. Znano je, da gre za seme iz Avstrije, ki se prodaja 'na črno'. Na drugi strani imamo ponudbo pregledanega in varnega semena merjascev v našem osemenjevalnem centru. Res je razlika v ceni, vendar glede na tveganje ta razlika ne odtehta nevarnosti in posledičnih težav oz. velikih izgub v čredah.«
Sicer pa Pribožič opozarja še na druge varnostne zahteve: »Prašičerejci se morajo zavedati, da preti nevarnost vnosa bolezni z vsemi obiski v hlevu,
zlasti če gre za prišleke z že okuženega območja. PRRS se namreč prenaša s stikom, tudi preko čevljev. Zato je nujno treba omejiti obiske, obvezna je dezinfekcijska bariera pred hlevom, vsaj za čevlje. Ne gre samo za nevarnost obolelosti za PRRS, ampak tudi za preprečevanje vseh drugih bolezni. Poleg tega je treba skrbeti za ustrezne pogoje v hlevih, saj je marsikatera bolezen povezana prav s tem. Hlevi morajo imeti primerno klimo, dobro zračnost; oskrba živali mora biti primerna, tako s prehranskega kot z bivanjskega vidika.«
PRRS s podobnimi simptomi kot zastrupitev z mikotoksini
Bolezen modrih ušes oz.PRRS v bistvu pomeni zelo znižano odpornost živali, zato hitreje zbolijo za drugimi boleznimi, lahko gre za cirkoviro-zo, pljučnico ipd. In ker živali niso odporne, toliko hitreje in množičneje poginjajo, kar za prašičerejca pomeni veliko gospodarsko škodo: »Če se pri rejcu pojavi sum na PRRS, je treba odreagirati hitro, poklicati je treba živinozdravnika in preko krvne analize, ki je samoplačni-ška, se nato ugotovi, ali gre za to bolezen ali morda za kaj drugega. Najbolj pogost znak za
sum na PRRS je, da pri svinjah v visoki brejosti, okoli 90. dneva, pride do abortusa. Pri manjših pujskih, pitancih, pa so ti znaki slaba ješčnost, hujšanje, izgubi se igrivost, živali so umirjene, hirajo, zaostajajo v rasti. Ti znaki se lahko pojavijo tudi samo pri enem ali nekaj pujskih, ni nujno v celi reji.«
Pribožič ob tem še pravi, da tudi ne gre vedno posumiti na PRRS, saj je letos veliko težav z zdravjem živali zaradi neprimerne krme, ki lahko vsebuje mikotoksine: »To je problem letošnje dalja časa trajajoče žetve pšenice, posevki, zlasti bolj vlažni, so bili okuženi s plesnimi in posledično torej z mikotoksini. Če je potem še kaj malega narobe v skladiščenju, pride do razvoja plesni z mi-kotoksini in to povzroča zelo podobne tipične znake PRRS, kot so abortusi, bruhanje in ne-ješčnost živali ipd.«
Zelo pomembna prehranska in bivalna oskrba živali
Kako se lahko tveganjem z okužbo rejci izognejo s pravilno prehransko in bivalno oskr-
bo živali ter hkrati dosežejo večjo ekonomičnost reje, so se kmetje lahko seznanili tudi na posebnem predavanju, ki ga je pripravila KGZ. Predstavljeni so bili etološki pogoji reje, torej pomembnost dobrega počutja v ustreznih hlevskih prostorih, pa tudi zahteve evropske zakonodaje glede ureditve hlevov, za katere sicer še teče prehodno obdobje, vendar le do leta 2010: »Bistvene novosti so predvsem v tem, da se uredi sam sistem reje. Pri plemenskih rejah je obvezna skupinska reja v času od 4. tedna brejosti do tedna pred prasitvijo, ko je obvezno, da so plemenske svinje nameščene v skupinah. Določene so tudi minimalne površine boksov, prepovedana je vezana reja, obvezna so rešet-kasta tla z določenimi razmaki itd.,« pojasnjuje Peter Pribožič in ob tem še dodaja, da je za večjo ekonomičnost reje nadvse pomembna tudi pravilna prehrana plemenskih svinj in pitancev: »Eno večjih težav pri nas predstavlja nepravilna prehrana plemenskih svinj, ki se posledično prehitro zamastijo, zato nastopijo težave v času lak-tacije, ko pujski sesajo mleko, težave z ješčnostjo živali po porodu itd. Vse to vodi v problem pri nadaljnji reprodukciji, saj je letno manj pujskov po svinji. S pravilno prehrano se lahko doseže večja plodnost svinj. Podobno velja za pitance, kjer se povsem nepotrebne izgube dogajajo zaradi slabih pogojev
vzreje; nepravilne temperature zraka in načina prehrane; praviloma se delajo napake pri prepoznem vključevanju krmil v prehrano. Sploh v plemenskih rejah se lahko s primerno tehnologijo dosegajo zelo dobri rezultati.«
Nadaljevanje zmanjševanja obsega prašičereje
Prašičereja v Sloveniji sicer že dve leti beleži veliko upadanje, zadnjih pet let tudi ni praktično nobenih naložb več v tej panogi. Na območju Po-dravja je bistven padec prašičerej povzročilo zaprtje farm in nanje vezanih kmetij; gre za okrog 30-odstoten padec oz. približno 10.000 pitancev manj letno. Podobna situacija pa se zdaj dogaja tudi v Prek-murju, saj Panvita namerava zmanjšati obseg proizvodnje prašičev za polovico (zato pojav PRRS ni sprožal velikega alarma), zapira pa se tudi proizvodnja v Radgoni. »V Sloveniji je proizvodnja te panoge premočno padla in lahko se zgodi hiter ter visok dvig cen, ker ne bo ponudbe. Pri tem ne mislim zgolj na slovenski trg, ampak širše, na svetovni in evropski. Če se odpre ruski trg in se proizvodnja Danske in Nizozemske usmeri tja, se lahko omenjena napoved zelo hitro uresniči,« je zaključil Peter Pribožič.
SM
Peter Pribožič: "Največja nevarnost je gotovo nakup plemenskih živali iz nekontroliranih rej ali iz tujih držav z neznanim statusom in v našem SV delu države zelo razširjeno prinašanje nekontroliranega semena merjascev brez označbe in brez informacije, iz katere reje prihaja."
OQO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
svoje preniol
nanovo vrednosti
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Foto: SM
Napoved vremena za Slovenijo
Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, -3/-8 toliko sadja prihodnje leto zori.
-31-7
51-2
-5/-12
31-2
-4/-8
-31-8
-4/-9
-31-8
-31-6
-21-7
4/-1
;
'A'
-31-5
-31-5

Danes bo na zahodu deloma jasno, drugod povečini oblačno. Burja na Primorskem bo čez dan oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -5, v krajih z burjo okoli 0, najvišje dnevne od -4 do -2, na Primorskem do 4 stopinje C.
V soboto bo oblačno s sneženjem. Snežilo bo tudi ob morju. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V nedeljo bo precej jasno in mrzlo, po nižinah bo zjutraj megla.
Na Kitajskem je pred tremi leti zaradi bolezni PRRS poginilo okoli 400.000 od približno dva milijona okuženih živali. V Sloveniji je bolezen prisotna od leta 2004. VURS je sicer po zadnjem izbruhu bolezni Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (NVI) naročil izvedbo študije o razširjenosti bolezni za celotno območje države. Na osnovi rezultatov bo mogoče pripraviti predlog programa obvladovanja in zatiranja PRRS, zanj pa se bodo rejci odločali prostovoljno.
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO
Roman ZemuariC s.p.
dornava 59,2252 dornava TALNO IN STENSKO OGREVANJE
PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj
,Nn_,, ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Otrok s čebelico v avtomobil
11.	decembra ob 16.30 je 44-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Opel zafira po Dravinjski cesti v Spodnjih Poljčanah v smeri Makol. Z vozilom je zavijal v levo, preko pločnika na levi strani vozišča, na dvorišče trgovine. Po pločniku je takrat z njegove desne pripeljal 12-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem Tomos avtomatic, ki med vožnjo ni imel prižgane zasenčene luči na vozilu in na glavi ni imel varnostne čelade. Otrok je s kolesom z motorjem trčil v desno sprednjo bočno stran osebnega avtomobila. V prometni nesreči je otrok padel po vozišču in utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UKC Maribor.
Vlomi, tatvine
V	noči z 9. na 10. december je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Leskovcu. Iz notranjosti je odtujil radiatorje in termostate. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
V	noči z 11. na 12. december je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v okolici Slovenske Bistrice. Odtujil je gotovino, računalnik in računalniški ekran. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
12.	decembra med 11.45 in 12.40 je neznani storilec na parkirišču pred pokopališčem na Zgornji Hajdini vlomil v osebni avtomobil tako, da je zlomil steklo na vratih. Iz notranjosti je odtujil žensko torbico na zadnjem sedežu in moško denarnico, ki je bila na sprednjem sedežu. Premoženjska škoda znaša okoli 300 evrov.
9.	decembra popoldne je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Lenartu. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 1300 evrov.
Iračan ilegalno prek meje
13.	decembra ob 23.50 so policisti PP Podlehnik na cesti Spodnja Hajdina-Gruškovje preverjali identiteto dveh moških. Ugotovili so, da je 36-letni turški državljan vozil tovorno vozilo turškega registrskega območja. Drugi moški je bil tri leta mlajši državljan Iraka. Policisti so ugotovili tudi, da se je pri prehodu državne meje na mejnem prehodu Gruškovje državljan Iraka skril pod priklopno vozilo, kjer je ležal na dveh lesenih deskah in se tako izognil meji kontroli. Policisti so moška pridržali in jima izdali plačilna naloga. Državljana Iraka so 14. decembra predali hrvaškim varnostnim organom.
Zagorela lopa
10.	decembra okoli 13.30 je prišlo do požara v leseni lopi v Novi vasi pri Markovcih. V njej so se nahajali traktor, kmetijski stroji in približno 30 ton semen. Požar je najverjetneje nastal zaradi kratkega stika pri polnjenju akumulatorja. Poškodovanih ni bilo. Premoženjska škoda znaša okoli 50000 evrov.
Vinjen za volanom
9. decembra ob 13.20 so policisti Policijske postaje Podlehnik na Selih ustavili 54-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,36 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
9. decembra ob 13.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Mar-kovcih ustavili 50-letnega kolesarja iz okolice Podlehnika. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,33 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.