Uredništva inupravništvo: Kolodvorske ulice štev. 16. Z urednikom ee more govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure. Bokopisi se ne vračajo. Inserati: Šestatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ee popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsaki dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Velja za ZJnbljano v upravuiitvu: za celo leto6gld., za pol leta S gld., za četrt leta lgld. 60 kr., na mesec &0 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Fo poiti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 17. V Ljubljani v torek 18. marci ja 1884. Tečaj I. Zaradi praznika sv. Jožefa izide naš list v četrtek 20. t. m. Opazke k budgetni debati. Nehvaležna je naloga parlamentnega govornika in drago plačuje on svoje efemerne vspehe. Koliko resnega premišljevanja, koliko študij in pri svetilnici prebitih nočij stane čestokrat jeden sam veliki govor in kaj se doseže ž njim? Pristaši in prijatelji ploskajo govorniku, morda ga simpatično pozdravlja galerija, kakor bi glumača pozdravljala v gledišči, jeden dan se morda še razgovarjajo o „fulmi-nantnem" govoru — potem pa se pokoplje njegova modrost v stenografičuih zapisnikih in nekoliko let kasneje jo k večjemu še prebrska kak učen zgodovinar, ki po prašnih parla-mentnih arhivih išče in s trudom nabira gradivo svojim preiskavanjem. Vanitas vanitatum, bi vskliknili v oči-gled minljivim govorniškim lavorikam in vendar — tudi tu poznamo izjeme. Sem ter tj& se posreči govorniku, da v pravem trenotku izusti odrešilno besedo, da jo vrže med razvneti svet, da pade na rodovitna tla in rodi stoteren sad! Redki so sicer taki slučaji, ali če nas ne varajo razna znamenja, zasejalo se je plodunosno seme pri zadnji budgetni debati in nikdo drugi ga ni izročil materi zemlji nego najskrajnejši radikalec med češkimi poslanci, dr. Edvard Gr6gr. Odkrito priznavamo, da smo se i mi motili v odličnem zastopniku rovdniških kmetskih občin. Ves svet je pričakoval, da bode bojeviti ljudski tribun s staročeškim buzdovanom napadal in pobijal premlačno vlado — in glej, med govorniki pri budgetni debati branil je baš on jako odločno sedanjega ministerstva finančno politiko. Sodili smo — in naši vročekrvni radikalci so se temu že naprej rado-vali, da bode češki agitator s husitsko zgovornostjo pridigoval sveto vojsko zoper sovražnega Nemca — in glej in čudi se, odkar obstoji avstrijski parlamentarizem, še ni nikdo krepkeje priporočal miru in sprave med avstrijskimi narodi nego vneti zagovornik čeških narodnih pravic. In vsi njegovi tovariši so se mu takoj pridružili: isto idejalno lepo misel sta izjavila in naglašala generalni govornik dr. Matuš in prvi kavalir češki, grof Clam-Martinic, in ko je češko časopisje hotelo hoditi svoja pota, posvaril ga je klub čeških narodnih poslancev tako odločno in s tolikim uspehom, da moramo možato postopanje češkega kluba le živo v posnemanje priporočati kompaktni večini naših narodnih poslancev. Mir in sprava, zakaj nas objemati blagoglasni besedi tako mehko, tako slastno, kakor pomladanski vetrovi, kakor žarna svetloba jasnega pomladanskega dneva! Nehotd se polasti razburjene duše neizcrpljivi čut, da avstrijska se t n^esar b°lj živo ne potrebuje, nego da en^rat potolaži narodni razpor, da enkrat ■ ° vec*n* prepiri. Od narodne sprave j visen naš duševni napredek, kajti ne d& se aji i, da vedno hujskanje in rovanje sila neugo no vpliva na izobraženje našega ljudstva, zlasti nase mladine. Narodna sprava bode blagodejno vplivala na razvoj naših svobodnih pravic, imela bode odvažne posledice za rešitev premnozih gospodarstvenih vprašanj, ki so v zvezi s socijalnim problemom in le ona bode mogla podajati krepko podlago našemu cesarstvu. Kajti dokler se ne potolaži strastno protivje avstrijskih narodov, dokler se ne izumi modus vivendi med raznimi plemeni, ki prebivajo v obširni državi, je naše staročastno cesarstvo podobno velikanu na prstenih nogah, in kadar prituli sovražna vihra, razdrlo se bode zastarelo in razpoklo poslopje in pod njegovim razvalinam bode nečastno poginil tudi borni narod slovenski! Ni čuda tedaj, da smo z veseljem pozdravili rodoljubno izjavo poslanca Gregra in uprav državniško postopanje njegovih čeških rojakov. Od nekdaj so čili in vztrajni severni bratje bili pravi vzgled maloštevilnim Slovencem. Ali jih bodemo posnemali tudi sedaj, ali bodemo tudi mi roko ponudili svojim domačim protivnikom in skušali pogoditi se ž njimi na pošteni podlagi? Med nami nahaja se, žalibog, mnogo nezrelih elementov, mnogo koristolovcev in nezmožnih hujskačev, ki svojo duševno impotentnost in lenobo radi prikrivajo s strastnimi tiradami. Baš od takih vrtoglavih politikov čuje se najglasneje neprestani krik: »Nobene sloge, boj hočemo in prepir, “ in v nemškem taborju jim radostno odgovarjajo njih duševni sorodniki. Ali naš narod je vendar le pretrezen, prezdrav na duhu in telesu, da bi ga mogli dolgo mamiti in begati taki nepoklicani mazači. Spravljivost je utemeljena v slovanskem značaji, je uprav slovanska lastnost, kakor slovanska pravičnost, in mi Slovenci se tudi v tem oziru nismo izneverili svojim slovanskim očetom. Da je to istina, kaže nam jasno parlamentarna zgodovina kranjskega deželnega zbora. Celo v dobi najhujšega sovražnega pritiska narodni poslanci niso popustili svojih spravljivih nazorov, in ko je bila na dnevnem redu Vesteneckova šolska novela v seji 12. oktobra 1878, izjavil je starina sedanjih slovenskih poslancev, Svet ec, te pomenljive besede: „In še ena druga je, gospoda moja, jaz se nadejam, da se bo to nasprotje, ki sedaj razdvaja deželo, s časoma poleglo, da bomo skupaj delali, samo z ozirom na naše skupne deželne interese," in glasna pohvala je donela govorniku od narodne strani. Tako so govorili naši poslanci, dokler so bili v manjšini; istega načela so se držali tudi v zadnjem zasedanji, in visoko spoštuje svoje narodne pravice vendar niso bili nikdar krivični ali nespravljivi svojim protivnikom nasproti. Na Češkem, kjer je naroden razpor naj-ljutejši, v obravnavah čeških poslancev tiči sedaj težišče tega prevažnega vprašanja. Nikdo nas ne more zagotoviti, da se bo sprava uže sedaj dosegla, da se bo kmalu uresničila dr. Gr6-grova želja. To pa znamo, da bo ugoden uspeh tega pogajanja takoj vplival na naše razmere; kajti da je slovenski narod, če se mu le varuje njegovo eksistenčno pravo, takoj pripravljen, pogoditi se s svojim nasprotnikom, odložiti bojno kopje, o tem smo uverjeni tako živo, kakor verujemo v zgodovinski poklic naše države in v srečno bodočnost slovenskega n aroda! Naši gozdi in skrb za njih obstanek. iv. (Konec.) Ako se vprašamo, kako se je doslej skrbelo, da bi se ustrezalo raznim določbam gozdne postave, moramo odgovoriti, da je bila gozdna postava doslej veljavna bolj ali manj le na papirji. Vsaka postava, bodi si še tako dobra in lahko izvršilna, nahaja med ljudstvom večji ali manjši upor; ljudstvo v svojem konservativnem mišljenji ne uvideva takoj dobrega smotra postave, treba ga je poučevati, treba je ž njim imeti nekoliko potrpežljivosti; a vsaka postava pa ima tudi svoje sovražnike, kateri se na vsak način, poučeni ali nepoučeni, proti nji upirajo. Torej je potrebno, da so za vsako postavo organi, kateri pravilno izvrševanje postavnih določeb nadzorujejo in, ako je neobhodno treba, tudi z vso odločnostjo in postavno strogostjo prisilijo. Ako velja to uže splošno za vsako postavo, tembolj veljavno še mora biti za gozdno postavo, kajti njene določbe stojč si z mišljenjem kmetskega ljudstva po polnem navzkriž. Iščimo prostega kmeta, ki se je do-zdaj sprijaznil z mislijo, da s svojim gozdom ne sme ravnati, kakor mu drago in kakor ravna n. pr. z njivami ali travniki, da ima država pravico, zaukazovati mu, kedaj in kje sme drevje podirati, kje živino pasti, kje steljo pobirati! Ali bodemo med sto kmeti jednega takega našli? — Težko da. Za izvrševanje gozdne postave na Kranjskem pa doslej ni bilo zadosti organov, ki bi postopanje posameznikov mogli kontrolirati in natančno paziti, da se ukazi političnih uradov tudi izvršujejo. § 22. gozdne postave sicer pravi: „Da se postavne zapovedi, za ravnanje z gozdi in logi ali šumami dane, v vseh zadevah na tanko spolnujejo, morajo lastniki postavljati za gozde zadostne velikosti, ki jo bode deželno poglavarstvo po posebnih razmerah odločilo, zvedene gozdarje ali gozdne oskrbnike, katere je vladarstvo spoznalo za pripravne k temu" — a ta določba je ostala doslej le na papirji, izimši nekatere veleposestnike in državo, ki imajo za svoje gozde posebne varuhe ali logarje. Kar se je doslej bilo storilo, bilo je to, da je vlada nastavila deželnega gozdnega nadzornika s sedežem v Ljubljani, po jednega gozdnega adjunkta v Postojini, Radovljici in Kranji, po jednega gozdnega varuha v Postojini in Logatci in gozdnega komisarja v Kranji, katero mesto pa je ostalo uže delj časa prazno. Na vsem Dolenjskem pa ni bilo nobenega pravega organa, tehnično izobraženega in skrbečega za izvršitev gozdnega zakona. Po vsem priznanja vredno je torej postopanje kranjskega zbora, ki je v svojih zasedanjih 1. 1879., 1880. in 1881. sklenil do vlade prošnji, da se po deželi nastavijo vsaj trije gozdni komisarji. Kakor se kaže, obrača se stvar na bolje; ministerstvo za poljedelstvo je namreč izdalo ukaz od dne 27. julija 1 boo, v katerem se število in delokrog gozdnega nadzornega osobja določuje ter vsa dežela deli v osem gozdnih okrajev. Na čelu vsemu gozdnemu nadzorstvu stoji deželni gozdni nadzornik s sedežem v Ljubljani. Gozdni okraji pa so: 1.) Ljubljana, obsezajoča politične okraje: mesto Ljubljana, ljubljansko okolico in Kranj; 2.) Radovljica, obsezajoča politični okraj Radovljico; 3.) Litija, obsezajoča politične okraje: Litijo, Kamnik, Krško, izimši sodnijski okraj kostanjeviški; 4.) Kostanjevica, obsega sodnijski okraj kostanjeviški; 5.) Novo Mesto s političnimi okraji: Novo Mesto, Kočevje in Črnomelj; 6.) Postojina s političnimi okraji: Postojina in Logatec, izimši sodnijski okraj idrijski; 7.) Idrija L, obsezajoča dav-karske občine: Gorenjo, Srednjo in Spodnjo Kanomlo, Karnico, Spodnjo Idrijo, Ledinje, Ledenico, Žir, Dobračevo, Žirovski Vrh, Breznik, Opale, Vrh, Rovte, Petkovec, Siberše, Medvedje, Brdo in Doleh, vse v sodnijskem okraji idrijskem; 8.) Idrija II., z davkarskimi občinami: Vojska, Čekavnik, Gorenja Idrija, Idrijski Log, Zadlog, črni Vrh, Kanidol, Lome, Javornik, Godoviče in Jelič Vrh, vse v sodnij-skem okraji idrijskem. Za okraje: Radovljica, Kostanjevica, Idrija I. in II., se imajo imenovati gozdni komisarji, za Ljubljano, Litijo, Novo Mesto in Postojino pa nastaviti izučeni tehniki od politične uprave; za Ljubljano, Kranj, Bohinjsko Bistrico, Zatičino, Kamnik, Krško, Črnomelj, Kočevje, Bistrico, Logatec tudi gozdui varuhi. Kakor slišimo, bode to osobje kmalu imenovano ter začelo potem svoje, s prva gotovo težko delovanje; upajmo, da na korist vsi naši deželi. Treba bode zmagovati marsikatere predsodke, predenj se bode mali posestnik uveril, da je gozdna postava v njegov prid namenjena. Izrekamo pa tudi odločno svojo željo, da gozdno nadzorno osobje ne bi takoj v prvem trenotku postopalo z največjo strogostjo, marveč se trudilo, ljudstvo poučevati. Slavno razumništvo in naše časopisje pa prosimo, da bi ljudstvu važnost gozdov in potrebo gozdne postave kolikor more pojasne-valo; le z vzajemnim delovanjem ljudstva in nadzornih organov se da zaželjeni smoter doseči. Trudimo se, da se v naši deželi ne bodo slišale od nadzornih organov take tožbe, ka-keršne izreka c. kr. okrajno glavarstvo tolminsko v okrožnici z dnč 2. julija 1. 1871., rekoč: »Pa česar se imam nadejati od tistih ljudij, kateri imajo gozdnega komisarja le za svojega sovražnika, kateri celo dopovedujejo, da se vlada s tem, da nasvetuje, da se ima zlasti na golih in pustih občinskih zemljiščih s časom gozd zarediti, in v ta namen občinam sadike ponuja, le hoče teh zemljišč polastiti! Ni mi treba omenjati, da iz takih ljudij govori le hudobija; njim je blagostanje domovine naše prazna beseda. Kdo bi šuntarje in podpihovalce poslušal? Pameten človek gotovo ne; kajti dobro vč, kaki zakladi so dandanes za vsakega kmetovalca, pa tudi za deželo lepi gozdi. “ Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V špecijalui budgetni debati popisal je dr. V i t e ž i č s živimi besedami žalostne razmere v tužni Istri; grajal je postopanje vladnih organov in slikal nezakonitosti, ki so se vršile v poreškem deželnem zboru. Predsednik tega zbora, Vidulič, mu ni mogel oporekati, mi-nisterski predsednik grof T a a f f e pa je zagotavljal, da je ostro preiskavo zaukazal ter da bode skrbel za to, da dobi zanesljiva poročila. O težnjah štajarskih Slovencev govoril je dr. Vošnjak. Posl. S c h m i e d e rer mu je hotel odgovarjati, a čuli smo iz njegovih ust le običajne, jalove trditve in slabe dovtipe. Vošnjaka je podpiral Godel-Lauuoy, ki se je skliceval na mnenje volilcev. Češki listi še vedno pišejo o sporazum-ljenji; od mnogo stranij se čuje, da boste obe češki stranki stopile v ta namen v dogovor. »Neue fr. Presse" pa pravi, da so Russovi predlogi o spravi le njegovo privatno mnenje in ne prepričanje cele stranke. Kakor vidimo iz izjav „Bohemiae“ in družili merodajnih praških listov, se velik del nemškega prebivalstva na Češkem vendar ne strinja s chauvinističnimi nazori dunajskega glasila. V Budimpešti je zborovala 15. t. m. stranka „rumunskik aktivistov". Ti hočejo popustiti pasivno politiko in doseči s pomočjo ogerske vlade želje in težnje rumunskega naroda, kar ga je pod krono sv. Štefana. Sploh pa so na Ogerskem volitve na dnevnem redu, in časniki obširno poročajo o izgredih v Cze-gledu. Uplivni plemenitaši so večinoma na strani protižidovskega agitatorja Verhovaya, in zato ni nemogoče, da se njegovi nazori ukoreninijo med narodom. Tuje dežele. Journal de St. Fetersbourg oporeka vesti angleškega „Standarda“, da so ponudili jo aneksiji Merva še drugi turkmenski rodovi Rusiji svoje dežele; trdi tudi, da vlada ni izbrala nikake komisije za študirauje francoskih in angleških zakonov gledč mukame-dancev, kakor so poročali listi; vse je baje izmišljeno. V Beroliuu so imeli 16. t. m. secesijo-nističui shod, pri katerem so burno pozdravljali novo svobodomiselno stranko. „Germania" poroča iz Rima, da je škofija Frascati oddana, tedaj ostane z Ledochovskim pri starem, čeravno se je poprej trdilo, da dobi on imenovano škofijo. Francozi ne mislijo več zadovoljiti se z ekspedicijo v Tongking in omejiti svoje operacije na delta Rudeče reke. Res že sklepajo, da ni mogoče delte obdržati, ako ne zasedejo francoski tudi vojaki nekaj mest ob nji. To bode pač privedlo do popolne okupacije celega Tongkiuga, s čemur bi se vč da Francozom bilo najbolj ustreženo. Angleška poslaniška zbornica je imela 15. t. m. sejo od 8. ure zvečer do 5s/4 zjutraj; obravnavale so se posamezne terjatve, s katerimi vlada vstopa po glavnem budgetu pred zbornico, čuje se nadalje, da je položaj Gor-donov jako nevaren postal. Obžaluje se, da se je Grahamova vojska koj vinila nazaj, kajti vsled tega so dobili ustaši nov pogum. Graham sam brzojavi, da so se udeleževali bitke pri Tamanšebu vsi rodovi med Sin-katoin in Tokarjem. Osman Digma je imel vrhovno poveljništvo, a vojakom se ni nič pokazal. Trije plemeniti šejki in več četovodjev je bilo vbitih. Arabci menijo, da bodo rodovi zgubili zaupanje do Osman Digme in da bodo radi stopili v dogovor. Čuje se tudi, da je Osman Digma 150 žensk odgnal iz Sinkata; sedaj jih ima menda zavarovane v gorovji. O angleških vojakih se govori, da bodo jedeu mesec ostali v Suakimu. Dopisi. Iz Komende, 12. mareija. [Izv. dopis.] Vem, da je marsikateremu gospodov čitateljev znana okrajna cesta, ki vodi od Kranja skozi Moste in od tam dalje skozi Drnovo proti Mengišu. Na prvi pogled mora vsakdo priznati, da je po polnem v dobrem stanu, kar se posipanju tiče. A žalibog ima drugo napako, ki ovira občno varnost; kajti v mnogih krajih, je ta cesta silno ozka in prostorna le za jeden sam težek voz. Gorjč voznikoma, ki se srečata na tej cesti vsak s polno na-ložeuim vozom! — gotovo mora jeden odvoziti toliko v stran, da se mu prevrne voz v jarek poleg ceste. Lahko mi je navesti več nezgod, ki so se uže pripetile na tej cesti, a naj omenim samo toliko, da se vsako leto primeri kaka kolizija med vozovi na ozki tej cesti. Dostikrat je treba jeduega izmed vozov razložiti in vzdigniti na stran, da se more ogniti drugemu. Ravno preteklo zimo smo imeli par tacih slučajev, ki so živo kazali, kako potrebno je, da se vsa cesta razširi in za občni promet bolj pripravno vredi. Sploh je vsakdo nejevoljen, ki kolikaj vozari po tej cesti. Ako se v kratkem času ta napačnost ne popravi, treba se bode res obrniti do višjih oblastev, ki nam bodo gotovo rade pomagale, ker je stvar tako jasna in potrebna. Svetovati bi bilo tudi gospodom okrajnim cestnim odbornikom, ki imajo nadzorstvo te ceste, naj bi mestu vednih ukazov: »naj se posiplje" — veleli cesto razkopati in razširjati na strani, s čemur bi gotovo zelo vstregli občinstvu. Ako se bode pa še dalje tako ravnalo, možno je, da se pripeti vsako leto kaka nesreča, a ne po krivdi voznikov! Komenčan. Z Dolenjskega, 14. mareija. (Izv. dop.) V resnici vso hvaležnost zasluži „Ljubljanski List“, ki tako vrlo zastopa naše potrebe, ka-kakor se je to godilo v člankih preteklega tedna „0 doienjski železnici". Da, „vremena bodo Kranjcem se zjasnila" smemo vzdihniti, upajoč, da dosledno tikanje vendar mora doseči zaželjeni vspeli. Članki, iz katerih veje toliko žive iskrenosti, kakor omenjeni o naši železnici, osigurajo nam pač nado, da bode slavno uredništvo tudi druge naše opravičene potrebe podpiralo, ako iščemo pri njem glasila! Koliko vrlih boriteljev uže krije črna odeja, ki so narod svoj zapustili v obupni zavesti, da so naše prošnje glas upijočega v puščavi. A sedaj se kažejo boljši dnevi; vlada se je resno poprijela gospodarstvenega vprašanja in narod zaupljivo gleda v može, ki so sedaj na krmilu. Da, kakor pravi „Ljublj. L", letargija se je polastila Dolenjcev, zapuščenih Dolenjcev! To nam žalostno kažejo „više“ učilnice naše strani. Do 300 učencev je štela novomeška gimnazija pred 20 leti, in dokaj vrlih delavcev — domačinov je vzgojila za naše urade in vse stroke javnega življenja. In danes! Komaj 130 dijakov ima, katere mnogostranska podpora le s trudom vzdržuje. — Se li morebiti za šolo godna mladež pošilja na druge učilnice? Ne! Novo ustanovljena meščanska šola v Krškem šteje komaj pol stotine učencev in tudi te le izredna podpora ohrani zavodu. Zadosti torej počasi utriplje žila globoke dolenjske letargije, kateri pomanjkanje gmotnih pomočkov tudi uže zanimanje za narastaj mori! Godi se nam uprav tako kakor nesrečnemu gospodarju, ki, videč lastni pogin, zanemarja ne le svoje posestvo, nego celo delavne moči rodbine svoje, ležeči in delavni deželni kapital! Nimamo li Dolenjci dosti zaupanja v poštenje in pridnost, v telesne in duševne moči, da bi zaslužili nekoliko — kredita, ki bi nam pomogel na noge?! Z zavidanjem gledamo na severne pokrajine širnega cesarstva našega, katere so mnogostranske investicije povzdignile tako visoko nad nas. Vidimo pač mčr poti novodobne kulture od zapada Evrope proti vzhodu in jugovzhodu, ali s težkim srcem gledamo, kako se pred mejami naše domovine trdovratno ustavlja! —e— Trst, 8. mareija. [Izv. dop.] Novega »Jurija" rojstveni poskusi so Vašim čitateljem že nekoliko znani; radovedni smo, kaj bode iz tega deteta, ako res pride med svet — posebno prida pač ne, ako mu bodo oče oni g. doktor, o katerem ste uže poročali svojim bralcem. Bog sam pa zna, bode li res izšel ali ne? — Morebiti se mu posreči slednje .... Nam bi ne bilo žal! Predpust je zazibal nekoliko društveno gibanje, nastala je neka tihota, pa sedaj se vendar že pripravljajo k novemu življenju. Slovenski peki snujejo dve veselici v postu. Njihova „Jadranska Zarija" začela je lepo rumenčti , društvo krepko rase in pridobiva si vedno več prijateljev. Po Veliki noči pa priredi pevski zbor »Delavskega podpornega društva" koncert na Zelenem hribu. »Sokol" tudi začne po Veliki noči svoje navadne izlete delati na Kras — tako se bode spomladi oglasil zopet narodni živelj v Trstu, in z novimi močmi vzbujala se bode slovenska zavest na obalih sinje Adrije! — Trst, 12. niarcija. (Izv. dopis.) — (Trst in avstrijska gospodarska politika.) Te dni je v Trstu izšla nemška knjižica pod naslovom: „Der Freihafen von Triest und die Verlangerung der Ihidolfsbahn. “ V tej knjižici je marsikaj resničnega in poučnega, na kratko so našteti v nji vsi gospodarski grebi, zaradi katerih je Avstrija, namesto da bi bila obogatila, v zadnjem času vedno bolj obožavala. — Žalostno, a resnično, da bode morala Avstrija še dolgo pokoro delati za naglavne grehe usta-vovercev, ki so s svojim »ivirtschaftlicher Aufschivung“ le borzno igro gojili, pravo delo pa zanemarjali. Od prvega začetka, ko so sploh začeli zidati železnice po Avstriji, bila je stvar močno zagažena; Trst vsled tega danes več ali menj propada, in vsaj nekoliko bi se moglo pomagati še v zadnji uri Trstu le s tem, da se prej ko prej zgradi železnica, katera bo vezala Trst z Rudolfovo železnico. Ako se to ne zgodi o pravem času, bodo nam druge luke odnesle najboljše zveze in potem bo zastonj vse tarnanje, kajti zgubljeno je zgubljeno in se ne da več popraviti — posebno pa, kar zadeva trgovino. — Trst pa je prevažen za vso Avstrijo in posebno za bližne dežele, kakor so Kranjska, Štajarska in Koroška. Iz tega pa sledi, da ima Kranjska velik interes na tem, kaj bo s Trstom. Prebivalstvo Kranjske mora želeti, da se Trst povzdigne in postane še mogočnejši nego je sedaj. Zato pa je zopet moje mnenje, da bi državni poslanci vseh južnih dežel morali po-tezati se za Trst prav tako gorko, kakor tržaški poslanci sami. Res je, da so Tržačani sami v političnih stvareh močno zagazili in tako zapravili simpatije v notranjih deželah; a da bi se zaradi tega prezirala važnost Trsta za vso Avstrijo, to bi bilo po nemškem pregovoru: Das Kind mit dem Bade aus-giessen. Politično stanje v Trstu je treba popraviti, to je silno potrebno; toda Trst uničiti, to postopanje bi bilo enako postopanju onega modrijana, kije pokončal lastni pridelek z namenom, da se maščuje nad tiči, ki mu tu in tam delajo škodo. Naše državne poslance je treba opominjati, naj priskočijo Trstu na pomoč, in to prej ko mogoče in naj enkrat na Dunaji spregovori resno besedo v tem oziru, kajti južni del Avstrije je ravno tako važen kot severni, pa je vendar od nekdaj tako zanemarjen. Kakor hitro pa bode v Trstu nehala prosta luka in se odpravijo tukaj nekatere napake, nekatere predpravice, ki so Trst dosedaj Avstriji po nekakem odtujile, potem postane uže zopet Trst la fedelissima. Stvar bi se bila uže davno zboljšala, da se niso nekateri krogi italijanskemu življu preveč uklanjali. Upajmo torej, da se še popravi, česar se je v tem oziru prezrlo poprej na merodajnem mestu. Razne vesti. Hugo Schenk in drugovi. Dunaj, 13. niarcija. (Dalje.) Meseca oktobra lota 1883. je H. Schenk jel zopet „delovati“. S časnikarsko anonso se je seznanil s krščenico Josipino E d er in z deklo Rozo Forenczy; prvo jo s svojimi ljubezni polnimi besedami tako omamil, da je revica postala slepo njegovo orodje. Pregovoril jo je, da je zapustila svojo dobro gospodinjo, in pozneje, da je šla k nji krast. Vzela je med obiskom nekdanji svoji gospej dragocenosti za 300 gold. — in jih nesla Schenku. Ta je pač imel namen, zaljubljenega dekleta porabiti še za druge tatvine, in le zato je .sipina Eder všla jodnaki o.^odi, kakor so jo imele njene nesrečne prednice. Koza Feronczy pa je morala umreti — tako jo sklonil hudobnež, ki jo znal, da ima dekla hranilnične bukvice. Vondar je moral s svojim načrtom še dolgo časa čakati, ker jo bila Eoza P. izgubila bukvice in je bilo treba mnogo potov, da je dobila potrebnih papirjev, s katerimi jo bilo moč denar dobiti v hranilnici. Tedaj pa je Schenk umor dogovoril s Karlom Schenkom. Rekel je dekli, da bosta obhajala v Po-žunu (Pressburg) poroko, in vsi trije so odšli z radostno nevesto tja doli. Naredili so od tam dne 29. dec. pret. 1. izlet v samotni „Wolfstlial“ in se zamudili do trde noči na kmetih. Ko so korakali nazaj, pobila sta moža svojo spremljevalko s pripravljeno motiko in jo vrgla v Donavo. Valovi so se zagrnili nad mrtvim truplom in od tedaj nihče več ni videl Roze Ferenczy — valovi jo niso vrgli nikjer na suho. Šlosarek trdi, da sta oba tolkla svojo žrtev z motiko, čeravno to Schenk taji; a če bi to tudi res bilo, so krivda Schenkova pač ne zmanjša, ker je on k umoru pregovoril in je bil duša vsemu krvavemu delu. Ko sta prišla na Dunaj, sta vzela iz hranilnice naloženih 384 gold. ter sta delila rop. Še celo Karel Schenk je nekaj dobil, čeravno ni bil zraven na morišči. Te strašne hudobije je naredil mož, ki sedi sedaj tako mirno in koketno na klopi pred sodniki. Ko se je obtožba, kojo smo tu ob kratkem posneli, prečitala, začelo se je izpraševanje zatožencev. Najprvi je bil na vrsti glavar zavržene družbe, Hugon Schenk. Na vprašanje predsednikovo potrdi, da je sin spoštovanega višjega uradnika v Tešinu, ki je imel deset otrok. Iz izpraševanja zvemo nadalje, da je šel Hugon po absolvirani spodnji gimnaziji v kadetno šolo, in dotična kon-duitna lista ga popiše kot „lažnjivega človeka, ki rad dolgove dela“. Ko je bil vojakov prost, jel jo kmalu slepariti okrog. Izdajal se je za prognanega poljskega kneza Wielopolskega in je oškodoval neko Alojzijo Krček za 1800 gold. z obljubo, da bo njeno hčer vzel v zakon. To mu je prineslo pet let zapora, toda uže čez dve leti je bil pomiloščen, Še le 22 let star je zapustil ječo in se oženil s svojo sedanjo ženo. Revica živi na Češkem in uže dolgo ni v nobeni zvezi z zločincem. Koj po poroki je Schenk občeval z neko vlačugo Magdaleno Wimmer in ji denar dajal. A nekega dn6 je Wim- mer kar brez sledu izginila Sicer ni ni- kakih dokazov o tej krivdi Schenkovi — vendar je stvar jako sumljiva. Predsednik izprašuje nadalje zatoženca, kako se je seznanil s Šlosarekom; Schenk izjavi, da ga je uže na Dunaji spoznal, predenj sta bila zaprta skupaj v Steinu. Potem pride na vrsto zatoženčevo znanje z Emilijo HOchs-mann; ves čas je bil ž njo jako intimno znan in po krvavih umorih počival je v njenem naročji. . . Pripoveduje tudi, da so jo hotel po ponesrečenem napadu na Podbero ustreliti, a prišla mu je druga misel; tudi Šloscrek si je hotel pognati svinec skozi glavo, a konečno sta oba odjenjala. Šla sta na Dunaj nazaj in Schenk je sam stregel ranjenemu pajdašu in mu izmival rane. (Dalje prihodnjič.) Domače stvari. — (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar je odlikovalo vodjo finančne dež. blagajnico v Gradci gosp. Ivana Vipavca v priznanje njegovega dolgoletnega izbirnega službovanja z vitež-kim križem Pran Josipovega reda. — (Zahvala.) Vis. c. kr. dež. šolski svet je v svoji seji z 6. t. m. sklenil, izreči kranjski hranilnici za visokodušno podporo 6000 gld. na korist šolskim zgradbam revnih občin in za obljubo, da bode z enakimi zneski tudi v prihodnjih dveh letih podpirala isti blagi namen, svojo naj-toplojšo zahvalo. — (Imenovanje.) Deželna nadsodnija v Gradci je pravnega praktikanta pri ljubljanski deželni sodniji Jan. Kavčnika imenovala avskul-tantom za Kranjsko. — (Seja mestnega odbora) je danes ob 5. uri s sledečim dnevnim redom: I. Naznanila prvo-sedstva; II. mestnega magistrata poročilo o reklamacijah vloženih zoper volilni imenik za letošnje dopolnilne volitve v mestni odbor; III. personalnega in pravnega odseka predlogi glede toh dopolnilnih volitev; IV. istega odseka poročilo: a) o prošnji Ivane Šukovčeve za penzijo; b) o nastav-ljonji dveh slug pri mestnem magistratu; c) o povračilu primanjkljaja na šolski dokladi iz kavcije pokojnega blagajničnega kontrolorja V. Denkla; č) o podelitvi kranjske ustanove za invalide v letnem znesku 31 gld. 50 kr.; d) o izboru nad-zorništva meščanskemu premoženju. V. Finančnega odseka poročilo: a) o škontriranji mestno blagajne dne 10. decembra 1883. leta; b) o umi-rovljenji mag. kancelista g. A. Podkrajška in določbi njegove mirovine; c) o mestne klavnice in mestne loterijske posojilne zaklade računskem zaključku pro 1883; č) o dopisu visoke c. kr. deželne vlade glede tržnega reda in o upeljavi novega klavničnega reda; d) o troških vzdrževanja realkinega poslopja; e) o kavciji g. Ilije Predoviča v znesku 54 gld. 40 kr.; f) o zavoda za zavarovanje malih otrok prošnji za podporo. VI. Stav-benskega odseka poročilo o g. inženirja Podhaj-skega pozivu na izjavo o nekaterih točkah glede reguliranja Ljubljanice z ozirom na načrt o izboljšanji ljubljanskega barja. VII. Šolskega odseka poročilo: a) o remuneraciji za začasno opravljanje laborantove službe na veliki realki; b) o postavljanji peči za obrtno učilnico v kletnih prostorih realkinega poslopja; c) o prezentovanji za Jurij Schmeidovo dijaško ustanovo. VIII. Gosp. mestnega odbornika Murnika samostalni predlog glede obrtnih učilnic. IX. Gosp. mestnega odbornika Hribarja samostalni predlog, da bi bilo na raznih krajih mesta postaviti 15 novih svetilnic. —Potem tajna seja. — (Slovensko gledišče.) Včeraj je bila poslednja predstava v tej sezoni, in igralci, poslo-vivši se od občinstva, so se hvalevredno prizadevali, dramatičnemu društvu in slovenski Taliji pridobiti novih simpatij. „Županova Micika“ se je jako povoljno predstavljala. Gosp. Kocelj, zaslužni naš režiser, bil je prototip čvrstega domačega župana, in brhki županovi Miciki, gspdč. Zvonarjevi, moremo le čestitati k včerajšnjemu uspehu. Njen ženin, g. Notranjski, predstavljal je reso-lutnega kmetskega fanta, gg. Danilo in Sturm sta itak uže znana kot spretna igralca. Predstav-ljavec izpitega Glažeka, g. Petrič, bil je zakotni pisač commc il faut. V drugi igri: „Pri meni bodi!" nas je zamaknil ljubki glas gspdč. Nigrinove takoj v pravo atmosfero in marsikteri bi bil čul rad njeno ustopno pesmico še dvakrat in trikrat. Gospa Petrinjska, ki je imela v obeh igrah nekako jednaki roli, izvršila je svoj posel zlasti v drugi igri s svojim nedvomno tragičnim talontom jako povšečno. Gosp. Stamcaija vidimo toliko rajši na odru, kolikor večkrat nastopi. Igra in petje napreduje pri tem igralcu od predstave do predstave, in domov gred<5 poskušal jo jeden in drugi zapeti za njim: „Pri meni bodi!“, kar je jasen dokaz, da je pesen segla v srce. Zadovoljni s zadnjo predstavo kličemo: Na svidenjo v prihodnji sezoni! — (Zaradi detomora) bila je pred ljubljansko porotno sodnijo v tajni obravnavi obsojena Mica Erzar na pet let težke ječe. — (Izginil) je kmet Janez Vidmar iz Senožeč, a ne ve se kam. V nedeljo jo prišel z vozom in dvema konjema v Ljubljano in so ustavil v gostilnici pri „Jožetu“ na Lepem potu. Konja stojita v hlevu, voz na dvorišči, a — gospodarja pa ni nikjer. — (Požarna kronika.) K poročilu o požaru v Mostah še dostavimo, da znaša skupna škoda 460 gld. Poškodovana posestnica Urša Kopitar je bila zavarovana za 400 gld. pri banki „Slaviji“. — (Požarna bramba na Igu.) Minulo nedeljo osnovali so na Igu lastno požarno hrambo. Shod je bil v šolskem poslopji, in je temu koristnemu društvu pristopilo takoj 45 članov. Za začasnega načelnika požarne brambe bil je izvoljen g. Alojzij Benatti, gozdar pri g. grofu Auerspergu; za blagajnika g. Jakob Mirt, posestnik; za odbornike pa gg. Fran Justin, trgovec, in Fran Govekar, nadučitelj. Izvoljeni gospodje sestavili bodo društvena pravila. Nekaj novcev v nakup boljšega gasilnega orodja je po tombolah uže nabranih, tudi neka pred kratkem umrla gospa je v svoji oporoki volila požarni brambi, ako se ustanovi, precejšno svoto. A treba bode vondar še precej novcev, da bode mogoče si omisliti dobro brizgal-nico. Ižanci upajo in se posebno zanašajo na kranjsko hranilnico, da jih usliši in njim nakloni kak dar, ako jo bodo prosili. Prečastiti gospod župnik Dolenec kaj uneto podpira osnovo požarne brambe. — (Roparsk umor.) Iz Gorenjskega se nam poroča, da so protoklo soboto pod Ljubeljem neko mrtvo žensko našli. Kakor so je pozvedelo, bila je ta Mica Kozjek, okolo 70 lot stara, doma iz Bosonce, kranjskoga okraja. Sodnjiski preglod je bil včeraj in pri istom so je pokazalo, da ima truplo voč ran na glavi in na vratu; strokovnjaki so se izrazili, da je bila pred kakimi 3 tedni umorjena. Ker ji je tudi žep odrezan, je misliti, da je bila tudi obropana. O zločincu se še nič ne ve. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 17. marcija. Poslaniška zbornica je danes dognala posvetovanje o potrebah mi-nisterstva notranjih zadev in je načrt inini-sterstva za deželno brambo po kratki debati sprejela. Potem se je začelo posvetovanje budgeta za uk in bogočastje. Jutri se bode razgovor nadaljeval. Dunaj, 17. marcija. V predmestji Land-strasse je izvoljen dr. Lueger mestnim odbornikom navzlic strastni nasprotni agitaciji nemških liberalcev. Pariz, 17. marcija. Nčgrierova kolona je dohitela pri Filaughianu kinežko regularno vojsko in si je osvojila fort Falaug. Trije vojaki so mrtvi, nekoliko pa ranjenih. Po tem boju je kolona združena z Brierovim oddelkom prijela zopet sovražnika, podila ga pred seboj ter mu vzela kanone, municijo in zastave. Kahira, 17. marcija. Iz Suakima pride vest, da je general Hevvett izdal proklamacijo, v kateri obljubuje onemu 5000 dollarjev, kdor mu privede Osman Digmo, bodi si živega ali mrtvega. Umrli so: Dne 17. marcija. Fran Pollak, upok. magistr. mžener, 74 L, Gradiške ulice št. 22, oslabenje m oči j. V bolnici: Dnž 14. marcija. Matija Debevc, delavec. 681., prisad. Dnč 15. marcija. Anton Telban, mlinar, 32 1., kronična jetika. — Tomaž Kunsti, hlapec, 46 1., želodčno vnetje. — Marija Boldin, gostinja, 65 L, prsna vodenica. — Jurij Kregar, delavec, 72 1., Oedema cerebri. — Alojzij Horvat, sin delavca, 8 mes., vnetje pljuč. Dne 16. marcija. Fran Virant, delavec, 37.1., pljučna jetika. Dn6 17. marcija. Marija Sterle, hči kajžarja, 17< 1., sušica. — Marija Verona, delavska soproga, 41 L, pljučna jetika. Telegrafično borzno poročilo z dnč 18. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih................79 • 75 » > » > srebru...................80'90 Zlata renta......................................... 102-20 5% avstr, renta........................................95-25 Delnice narodne banke.............................. 845- — Kreditne delnice..................................... 324-59 London 10 lir sterling................................121-45 Srebro.............................................—* — 20 frankovec.......................................... 9-616 Cekini c. kr........................................... 5-69 100 drž. mark..........................................59-20 Uradni glasnik z dnč 18. marcija. Natečaj: Za šolsko leto 1884/85 ste razpisani dve kranjski državni ustanovi v c. kr. vojaških izgo-jevalnih in izobraževalnih zavodih. Natančneji pogoji so obseženi v uradnem listu z dn6 17. t. m. št. 64. Naprava novih zemljiških knjig: Za davkarsko občino Ravno; poizvedbe 1. aprila pri c. kr. okrajni sodniji v Krškem; za katastralno občino Zarčica; poizvedbe 22. t. m. ob 9. uri dopoludnč pri c. kr. okr. sodniji v Ilir. Bistrici; za katastralno občino Dobrava; poizvedbe dne 29. t. m. pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku; za katastralno občino Veliki Trn; poizvedbe 1. aprila pri c. kr. okr. sodniji v Krškem. Tuj ei. Dn6 16. marcija. Pri Maliči: Rottenberg, Nick, Schweritz, Beweis, Štern, Schwarz, Zuckermann in Pollak, trgovci z Dunaja. — Mikysa, trgovec iz Budjejovic. — Weissmayer, trgovec iz Kaniže. — Dr. Fischer, c. kr. vojaški zdravnik iz Judenburga. Pri Slonn: Goedsche, trgovec iz Mišenja. — Gentilomo, trgovec iz Trsta. — pl. Petke, soproga ravnatelja iz Kostanjevice. — Hoger, nadučitelj iz Nem. Lonš-perka. — Lenče, veleposestnik iz Blance. — Prasch-nikar, veleposestnik iz Kamnika. Pri Virantu: Gerteli in Decodier, konjetržca iz Laškega . Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra T ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm T 7. zjutraj 743-90 + 0-0 svsh. sl. js- cd s 2. pop. 741-64 +13-4 jvsh.sl. > 000 9. zvečer 741-76 +7-02 > » 1 tH Izgotovljevanje čisto volnatega blaga za gospejne obleke. Razpošilja se privatnim odjemnikov na metre, kolikor komu drago. Vzorci franko. N. Steinhard v Pragi. (Založeno 1. 1864.) Yelika trgovina z obleko za gospode Bernheim v Trstu sprejema takoj v službo spretne krojače (izgotovljevalce velikih komadov). msmmmasmmnmm >n» mnnnmmism us m zaa Velikansko korensko seme (jeden koren 8 do 10 d. težak) najboljša lucernška in štajaraka detelja, vsakovrstna sladna in krmilna repa, razna najboljša semena za travnike in pripoznano najbolja carska travna mešanina (najbolje in žlahneje vrste trav in detelj), za vsako zemljo prav godna itd., sigurno dobra in sposobna za izcimanje, se po ceni dobiva pri R. Paul in-n, (23) Pred škofijo 1 — Špitalske ulice 2. Tudi japonska obrovska ajda, direktno odjemanje, dobiva se letos dobra in ceno. hlcni»KSmiir )> Računski sklep Notranjske posojilnice v Postojini registrovane zadruge z omejenim poroštvom za prvo upravno leto 1883. -------- Denarni promet. (( Dohodki. Društveni deleži, 60 po 100 gld. . . Opravilni > 63 » 10 > . . Pristopnina ali donesek v rezervni fond Naloženi denar pri drugih zavodih se vzdigne................................. Upravne doklade......................... Hranilne vklade......................... Izposojila zadruge pri drugih zavodih Obresti od posojil...................... Vrnena posojila............................ gld. 6000 630 — 84 07 3250 __ 431 59 7779 80 9422 — 762 16 10461 — 38820 62 kr. Troski. Inventar .............................. Posojila društvenikom.................. Na predplačana posojila vrnene obresti Vrnena izposojila drugim zavodom Plačane obresti od izposojil . . Izplačane hran. vklade................. » obresti za nje .... Upravni troški..................... Naloženi denar pri drugih zavodih Gotovine dnč 31. decembra 1883 gld. kr. 301 79 23760 50 — 79 6422 — 110 — 3162 73 6 92 468 29 3985 — 612 60 38820 62 Konto izgube in dobička. Debet. Izplačane obresti za hranilne vloge . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog Na 1. 1884 naprej plačane obresti . . Obresti za izposojila zadruge .... Uradni troški.......................... Čisti dobiček.......................... gld. 6 92 72 24 225 74 110 — 468 29 360 99 1244 kr. 18 Credit. Prejete obresti.................. Zaostale obresti................. Na upravne troške ........ Na izposojila zadruge za leto 1884 naprej plačane obresti............. gld. 762 16 19 95 431 59 30 48 1244 kr. 18 Bil a n c a. Activa. Inventar .......................... Posojila društvenikom.............. Zaostale obresti................... Gotovine dnč 31. decembra 1883 gld. 301 23750 19 612 24684 kr. 79 50 95 60 84 Passiva. Društveni deleži 60, po 100 gld. . Opravilni > 63 » 10 » . Pristopnina ali donesek v rezerv, fond Plačane obresti od izposojil zadruge Hranilne vloge......................... Kapitalizovane obresti................. Naprej plačane obresti za 1. 1884 . Izposojila zadruge..................... Čisti dobiček ........................ gld. 6000 630 — 84 07 110 7779 80 72 24 225 74 9422 360 99 24684 kr. 84 Josip Lavrenčič m. p., blagajnik. V Postojini inč 24. februvarija 1884. Peter Kraigher m. p., Dr. Ivan Pitamic m. p. kontrolor. Alojzi Kraigher m. p. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli. Za nadzorovalni odbor: Anton Globočnik m. p. Dr. Jurij Sterbenec m. p. (18) 3-3 Odgovorni urednik prof. Pr. Šuk 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. t. Kleinraayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.