Političen list za slovenski narod. V« polti prejemam velja: Za celo leto predplačan Iti gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljfi: £a celo leto 12 irld., za pol leta 6 gld., za četrt leta % (Id., m en mesec 1 gld. V Ljubljani na dora pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se «prejemajo in velja triatopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/t6. uri popoludne. Štev. 131. V Ljubljani, v ponedeljek 27. maja 1889. Imetnik XVII. „Osvobojena'' Italija. Po vsi Italiji odmevajo žalostni glasovi: „kruha, dajte nam kruha in dela". Liberalni listi sami priznavajo, da je vprašanje o delu in kruhu sedaj v Italiji najvažnejše in najbolj pereče. Prebivalstvo beži iz Italije, da se umakne smrti gladu. Od leta 1852 se je izseljevanje iz Italije grozno pomnožilo. Leta 1876 izselilo se je iz Italije 26.000 prebivalcev, leta 1888 pa 250.000. Največ jih išče novo domovino v Algiru in Ameriki. Težko se ločijo od domovine, toda revščina jih sili; mnogi se ozirajo nazaj na rojstveni kraj v trdi nadi, da se s prihranjenim denarjem vrnejo zopet v lepo domovino; večina izseljencev pa ne misli na vrnitev. Najbolj pogoste so trume izseljencev iz južne Italije, pa tudi na Toskanskem, v Piemontu in ostalih severo-italijanskih pokrajinah zapušča do-movje veliko število rokodelcev in poljedelcev. To pa je uinljivo, kaiti skoraj nikjer v Italiji delavec ne dobi za 13 ur težkega dela več nego 85 cente-simov, t. j. 49 kr a. v. In večkrat še za to slabo plačo delavec ne dobi dela. Mnogi poljedelci pošiljajo svoje otroke v velika mesta, da se tam na kak način preži ve, in tako se maože množine postopačev po mestih. Ker v južnih pokrajinah mnogi poljedelci ne morejo plačevati na-jemščine, prodado kar morejo, da imajo za potovanje. Crispi pa ovira izseljevanje, katero imenuje „samomor Italije". On zahteva, naj narod v „osvobojeni" Italiji umira lakote. Prebivalstvo v Italiji je gosto in še vedno raste, ker število novorojencev presega skoraj za petino število umrlih. Izseljevanje bi bilo torej potrebno, tudi ko bi bile v Italiji zdrave gospodarske razmere. Toda že sedaj je četrtina rodovitne zemlje neobdelane, ki bi mogla zdatno preživiti vse one milijone ljudi, ki sedaj prosijo dela in kruha. Italijanska vlada preži le na denar ter pomno-žuje davke, a ničesa ali malo stori za zboljšanje gospodarskih razmer. Ko bi vlada vredila to pereče vprašanje, preživiti more Italija še za četrtino več prebivalcev, kakor jih sedaj šteje. Požrešnost in malomarnost nasproti gromi revščini pa ste italijanski vladi prešli že v kri, ker narodni šovinizem jo je oslepil. Vladujoča stranka hoče Italijo povzdigniti v vrsto najmogočnejših evropskih držav ter nadaljevati klativiteško svojo politiko v Afriki. Vsi Crispijevi finančni poskusi so le sleparije. Celo „N. Fr. Pr." je nedavno pisala: „Teh zamotanih kombinacij ne more dalje zasledovati, temveč izrečemo le svoje prepričanje, da Pe-razzijev načrt sloni le na navideznih sredstvih, ki ne morejo napraviti ravnotežja v italijanskem državnem gospodarstvu, kakor je bilo v minolem desetletji. Le dva radikalna pota sta do ravnotežja: popustiti klativiteško politiko v Afriki, ali pa uve6ti mlinski davek." Že sedaj narod peša za pelagro, ki je prava bolezen vsled lakote, in država naj z mlinskim davkom kruh še grozneje podraži! „Perseveranza" je nedavno pisala: „Ministrom se niti ne sanja o gospodarskem propadu dežele; ko bi zbornica mogla zvrševati svojo nalogo nasproti potrebam domovine, pričela bi se parlamentarna preiskava o gospodarski bedi v Italiji. Ali more vlada v takih razmerah misliti na to, da bi vpeljala nove davke ali sedanje pomnožila?" Posebna revščina je v Siciliji, Kala-briji, Apuliji in v „srečni" Kampanji. Na Toskanskem in v srednji Italiji še ni tako hudo, a huje je v Piemontu, Lombardiji in na Beneškem, in vse se hoče izseliti. Poljedelci ne razsajajo toliko in ne razbijajo, bolj nemirni in manj boječi pa so delavci v mestih, ki zahtevajo dela in kruha. Saj je še znano, koliki nemiri so bili letos v Milanu, Rimu in drugih mestih. Ker je vlada že do skrajnosti obremenila „osvobojeno Italijo", stegnila bode roko po premoženji revežev, bolnikov, vdov in sirot, ki so „opere pie", dobrodelne ustaoove. Te ustanove so še iz srednjega veka in obstoje na načelu medsobojne pomoči za bolnike, pogrebe, dote revnim deklicam, vzgojo otrok, onemogle itd. Še sedaj je v Italiji nad 20.000 tacih društev in ustanov, ki imajo okolu tri milijarde premoženja. Tri milijarde! To je jako zapeljivo za državo, ki je pograbila cerkveno državo in potratila zadnje krajcarje delavcev. Najboljši italijanski rodoljubi razmišljajo o gospodarskem in iiuančnem položaji svoje domovine. Poslanec Colombo je meseca januarija govoril v Milanu pred mnogobrojno množico o gospodarskih razmerah Italije ter je naslikal črno sliko. Ta govor je bil potem tiskan. Govoril je v glavnem : Kamor se ozreš, od nikoder tolažbe. V Italiji jO okoli 5 milijonov zemljiških posestnikov, in sicer 4 milijone malih. In kaj ima mali posestnik v Italiji? Kar pa ima, obremenjen ojez ogromnim zemljiškim davkom. Tako, kakor je sedaj, ljudstvo ne more živeti; množi se število posestnikov, ki prepuščajo svoja zemljišča eraru, ker ne morejo plačevati davkov. Hipotekami dolgovi so koncem I. 1877 znašali 13,838.482 lir ter se samo 1. 1887 pomnožili za 641 milijonov lir. Na drugi strani pa je propadalo narodno gospodarstvo. Leta 1887 se je znižal uvoz za 360 milijonov, a izvoz za 60 milijonov lir. Carinska vojska s Francijo Italiji mnogo škoduje. Pridelki sedaj leže v skladiščih, ker nihče ne vpraša po njih. Sicilija strada, ker ne more spečati svojih pridelkov: olja, vina, limon itd. Italijansko prebivalstvo živi štedljivo, a kar prištedi, to odneso država in hipotekami dolgovi. Ako se struna prenapne, poči. Država je prebivalstvu naložila bremen, katerih ne more nositi. „Nikdar" pravi Colombo, „ui Italija tako očevidno dokazala, da je ekonomiški izstradana, kakor sedaj." LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.) V. Na vrata topelskega gradu je potrkal v začetku zime čuden mož. Črna obleka mu je segala od vratu do petA, kakor apostolu, potujočemu od mesta do mesta; na glavi je imel črn biret, na prsih zlat križ, in je jezdil hromega mezga. Po vaseh so letali ljudje iz hiš gledat belolasega moža resnega obraza, z dolgo brado in bistrim očesom. „Kdo si, neznani popotnik?" vprašali so ga srčnejši. „Kdo da sem? Glas vpijočega v puščavi. Pripraviti pot Gospodovo; delajte pokoro!" „Morda se mu meša, ali pa je popotni pridigar!" „Storite vreden sad pokore. Ravne storite Njegove steze. A ne bliža se nebeško kraljestvo, marveč grozna beda nas čaka." Čuden mož je govoril s svetopisemskimi besedami. Poslušalcev je imel okrog sebe polno, vse natlačeno. Vsaka novica vabi, prerokovana bodoča nesreča dobiva pa še več hvaležnih poslušalcev. „Kaj nam neseš, neblagi sel?" „Naznanit sem prišel, da je navstala spačenost v Izraelu. O, da bi pale gore na nas in da bi nas pokrili griči! Naši grehi so prinesli ono zlo in nesrečo. Naravnost iz Gospodovega mesta prihajam, kjer je delal čudeže Odrešenik, kjer je vsako mesto pokropljeno s sveto krvjo. Da bi poljubil stopinje, katere je naredil naš Odrešenik po potu na Kalva-rijo, podal sem se na pot z mošnjičkom polnim zlata in s to-Ie še čvrsto mulo. Z veselim srcem sem jezdil, ker nisem mogel dočakati, da vidim mesto odrešenja. Na moja ušesa je prišla redkokrat kaka vest iz sveta, zato tudi nisem vedel, da je Jeruzalem s Palestino vred v rokah paganov." Poslušalci so se tega ustrašili. Mraz je prešinil vse ude. „Gorje nam, revežem! Paganje so nas oropali najdražjih biserov." „Grozno ravnajo s svetimi kraji. Kakor kralj Nabuhodonozor, ko je bil oskrunil Gospodov šotor in svete posode! Zato jezdim po svetu in opominjam k pokori in pomoči. Ne smemo pripustiti, da bi bil Gospodov grob nadalje v rokah nevemikov. Ohrabriti se moramo, vstati moramo kakor en mož. Knez Bretislav me pošilja k vam, svojim vernim in poslušnim podložnikom, in ukazuje, da vsi vBtauete, in ko bo dal znamenje, greste ž njim v boj proti zvijačnim in roparskim Turkom. Moramo osvojiti draga mesta in tako zagotoviti prosti pristop vsem gorečim romarjem. Kakor so je jokal prerok Jeremija nad razvalinami mesta, tako sem se jokal tudi jaz nad Jeruzalemom, kjer vlada gnjusoba razdejanja. Vsak kamen nas kliče k brambi in rešenju svetih mest. Ohrabrimo se, podpirajmo kneza ter se zberimo v dan odrešenja mnogoštevilno pod zastavo križa!" Govor jeruzalemskega popotnika napravil je na vse globok vtis. Možje so stali okrog s sklonjenimi glavami, žene so se tiho solzile. „Ali obetate pomoč, ali nam hočete pomagati in iztrgati iz paganskih rok zemljo, posvečeno s krvijo Odrešenika?" „Hočemo, obetamo, pomagali bomo po svoji moči." „Blagor vam za to, dobri ljudje, zemljo boste posedli; vaše je nebeško kraljestvo." Romar je blagoslovil ljudstvo s križem; možje in ženo so pali na kolena v sneg, da bi sprejeli ponižno blagoslov čudnega preroka. Čez malo časa je zapustil Nezdice potnik v črni, dolgi obleki in se podal naravnost proti gradu. Kladivo je palo na vrata; vratar je naznanil llro-znati prihod nekega tujega pevca, kateri bi rad preživel zimo pod streho pri peči. „Naj pride; delati moramo dela usmiljenja. Tudi živeža bo dobil in bo delal kratek čas s svojimi pesmami." Italija je srečno prišla v kolo najbolj zadolženih držav; njen konsolidirani dolg znaša 13 milijonov lir, nevračunši viseči dolg. Letne obresti znašajo 600 milijonov lir, t. j. 40% vsega državnega dolga. In kam gredo obresti? V vnauje države, kjer Italija išče posojil. Največ so Italiji posodili francoski ka» pitalisti. četeri petine obresti gredo v inozemstvo. Kaj ostane Italiji ? Orožje, oklopnice, trdnjave in — ogromni deficit. Poleg državnih dolgov so občine dolžne do 1200 milijonov lir, pokrajine blizu 200 milijonov. Colombo trdi, da je Italija od leta 1874 potrosila za orožje 4 milijardo lir, iu za tekoče leto zahteva vlada 552 milijonov. Lep denar! Pred osmimi leti je italijanska vlada ponosno razglasila: finance so vrejene, ravnotežje v gospodarstvu je zagotovljeno, v prometu zopet kroži kovani denar. In daues? Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (.Dalje.) Gospod govornik je tudi naglašal, da se more iz njegovih ponesrečenih vzgledov sklepati, kako je nemščina izobraževalno vplivala na slovenski jezik. Jaz sem prišel tu do ravno nasprotnega zaključka. To le dokazuje, kako so Nemci ponemčevali slovenski narod. če je nadalje trdil, da se z nastavljanjem slovenščine zmožnih uradnikov v slovenskih pokrajinah seje nezaupanje mej prebivalstvom, moram ga podučiti bolje. Jaz trdim, in to mi bo priznal vsak strokovnjak, da navstane mej prebivalstvom nezaupanje do sodnika le tedaj, če soduik ne razume stranke (Tako je! na desuici!), ča govori soduik drug jezik nego stranka in se ne more ž njo sporazumeti. Potem je tudi nezaupanje, da bo napačno sodil, opravičeno. Narod mu ne zaupa, toda ne zaradi tega. ker meni, da bo napačno razsojeval iz strau-karstva, marveč ker ravuo ne more izvedeti resnice. (Odobravanje ua desnici.) če se dajo prebivalstvu pa taki sodniki, ki ž njim občujejo v njegovem jeziku in morejo poizvedeti resnico, izginiti mora vsako nezaupanje, potem le pridobi zaupanje pravosodje in razsodba. (Živahuo odobravanje na desnici.) Tako je v tem oziru in nič drugače. Gospod poslauec dr. Foregger je tudi slovenskim poslancem pomanjkanje resnieoljubja očital ter v dokaz temu prebral pismo, katero so podpisali nekateri člani krajnega šolskega sveta v Krejancah iu v katerem se pravi, da je poslanec Klun menda po iažnjivem poročevalcu zapeljan. Poslanec Klun je dotično poročilo, kakor je izrečuo omenil v svojem govoru, posnel iz pisma nekega člana krajno-šol-skega sveta, namreč Blaža Pirovca, ki je bil pri dotični razpravi navzoč in je celi dogodek s popolnim podpisom razložil v št. 20. „Mira" z dne 25. okt. 1888. Če to ni res, obrniti bi se bili morali gospodje, ki so podpisani ua včeraj preč:tanem listu, zoper svojega tovariša Pirovca, ne pa zoper poslanca Most jo padel, vrata so zaškripala v tečajih in jeruzalemski romar je jezdil na dvorišče. „Mir in blagoslov tej hiši na vekomaj —" Družiaa je bila zbraua ua dvorišči, gospoda na stolpu, da bi videli popotujočega pevca, s kakšnim kretanjem in šalami pride ua grad. Že so se začeli smejati, pa resna postava in besede so vse osupnile. Tako se ni nobeden pevec obnašal. „Zlo in nesreča naj gre mimo tega gradu in vseh, ki v njem prebivajo." Mož v dolgi obleki je izvlekel križ in delil biagoslov na vse strani. Že so spoznali, da so se zmotili, saj tudi nima citer ali kakega drugega orodja. Hroznata je tekel hitro na dvorišče, da bi pozdravil čudnega moža. .,Zakaj si prišel na naš grad?" vpraša ga, ko ga je pozdravil. „Žalibog, neblag sel sem. Ti, častiti vladika, ai: tvoj oče, sta gotovo pomagala pri osvojevanji Gospodovega mesta. Velika vojna je bila poslana v Palestino. Jeruzalem je bil tudi v oblasti hrabrih kristijanov dosti dolgo, od Gotfrida Boullonskega do kralja Vida. Kristijani so imeli prost pristop v mesto, in gostoljubnost je sprejemala utrujene romarje. A zdaj se godi slabo vsakemu, kdor hoče moliti na Oljski gori, ali iti po križevi poti od hiše Piiatove na Kalvarijo. Razdejan je Gospodov šotor, Kluna. Ker niso storili tega, pač dokazuje, da je Pirovee poročal resnico in da se ni lagal porok poslanca Kluna. Sploh mi je pa Blaž Pirovee, ki je bil pri dotičnem dogodku navzoč in ga lastnoročno popisal, najmanj ravno tako zanesljiva priča, kakor načelnik Smrekar, ki ne znd niti čitati niti pisati (Poslanec Klun: Čujte!) in katerega je tudi lahko preslepil pisatelj včerajšnjega pisma. Thei-rovskj je tukaj sodnik v lastni pravdi ter ne more biti merodajen, Franc Kusternigg in Luka Taschek pa nista bila pri dotični seji navzoča ter tudi zaradi tega ne moreta ničesa pričati. Gladi drugega navedenega slučaja je moral pa gospod poslanec dr. Foregger sam priznati, da je sodišče prve stopnje odklonilo tožnika in s tem posredno potrdilo, da se ne more nikakoršna krivda pripisovati tožencu, kateri je dokazal resnico onega, kar je tukaj povedal poslanec Klun. Sodite sedaj sami, ali je očitanje slovenskim poslancem glede pomanjkanja resnieoljubja opravičeno in ali morda ne zadeva drznega napadnika samega. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljub 1 j a n i, 27. maja. Notranje dežel«. Pravosodnji minister grof Sehonborn je dal izgotoviti dve kazenski noveli; prva se tiče kazenskega postopanja pri porotnih sodiščih, druga pa vrejuje kazenski pravdni red v smislu nove ka-zeuske postave. Stalni kazensko-postavni odsek ima danes prvo svojo sejo. „Pol. Curr." upa, da bodo dotični dela končana v teku 6 tednov, člani odseka so: Mahalski (uačeluik), Kopp (načelnikov namestnik), Ebenhoch in Bareuther (zapisnikarja), Dostal, Hajek Friderik, Zucker, Kossowicz, Neuner, Ferjančič, Weeber, Kuonburg, Wegshceider, Pininski in Vay-hiuger. V Kladnu na češkem se je pričel, kakor znano, štrajk rudarskih delavcev. Slednji postopajo posebno ostro zoper tovariše, ki se jim niso hoteli pridružiti. Zapretili so štrajkovci, da bodo izpustili vodo v rove, ako ne bodo nehali delati. Cesarsko namestništvo je ua lice mesta poslalo osrednjega ravnatelja VVitgensteina, da bo natančno poročal v Prago o gibanju. V ogerskem državnem zboru je v soboto predložil poljedelski minister Szapary postaven načrt o spopolnjenju mejuarodne pogodbe zoper trtno uš. Potem se je nadaljevala razprava o proračunu naučnega ministerstva. Vitanje države. Jtimsko vprašanje je senca, ki povsodi spremlja Crispija; ta sicer vedno trdi, da )e to vprašanje mrtvo, toda pri tem sam sebi ne verjame. Več listov sedaj potrjuje, da je o svojem času prosil Crispi Bismarcka, naj dela pri avstrijski vladi na to, da se ne bo vršil drugi katoliški shod na Dunaji. To dokazuje, kako se boji Crispi „mrtvega" rimskega vprašanja. „Linzer Volksblatt", „Germania" in luceruski „Vaterland" trdijo poleg tega, da je Crispi kanclerja sploh prosil pomoči v tej zadevi, da se je slednji obrnil tudi do Kulnokyja, naj zaupno povpraša pri Vatikanu, kako bi papež posto- Saladin je dobil sveto zemljo, kakor nekdaj Fili-stejei. Zastonj so vse vojske, zastonj so prelivali kristijaui svojo kri." „Vse to je premalo za rešitev ubogih duš. Zopet in zopet moramo začeti delo. Jeruzalemski kristijaui nas kličejo, da bi jim pomagali, da bi jih rešili. Jaz popotujem od mesta do mesta in kličem verno ljudstvo k novi križarski vojski. Gospod ne bo zapustil svojih vernih, marveč ovenčal jih bo z večno slavo." „Bodi torej dvakrat pozdravljen, jeruzalemski romar; utrudil si se v naših gozdih po kamnitih cestah, počasti našo hišo s svojim obiskom in vži-vaj našo gostoljubnost po svoji volji." „Moja pot je še dolga, na mnogih gradovih se moram ustaviti in v mnogih mestih in selih moram nagovarjati za Bogu ljubo reč. Danes sem našel samo v tej vasi hrabre in k boju pripravljene kmete. Obljubili so pomoč s svojim gospodom. Ni se treba sramovati svojih podložnikov, kakor Ge-deonu Izraelcev." „Le vstopi v našo hišo, da boš prinesel blagoslov čez prag in nam pripovedoval o Jeruzalemu, ltadi te bomo poslušali. Mislili smo, da je prišel, kak popotujoč pevec, pa si prišel ti, pozdravljeni gost. Zalibog, tvoje vesti so tako neblage." (Dalje sledi.) pal nasproti mejnarodnemu vravnanju te zadeve na evropskem shodu. Sv. Oče je odgovoril, da bi za sedanje dobe, ko obstoji mirovna zveza, premembe v italijanski garancijski postavi ne predrugačile dosti papeževega položaja, zaradi tega mora svečano pro-testovati zoper vsako postopanje zaveznih velesil v tem oziru brez ujegovega soglasja. Na to se menda nanaša tudi sklep brzojavne čestitke, katero je poslal dunajski katoliški shod papežu in ki pravi: Katoliški shod proteBtuje „zoper vsako katerokoli sklepanje o položaju sv. Stola, ki bi se vršilo zoper njegovo voljo." Tudi v Berolinu Crispija ni zapustila ta njegova senca. O besedah Franckensteinovih v imenu centruma smo že poročali. Dne 23. t. m. se je vršila vrtna državnozborska veselica, h kateri je hotel Bismarck pripeljati Crispija. Toda za ta slučaj je Windthorst zapretil, da bo zapustil vrt s svojimi tovariši. Vsled tega je kancler odpovedal svoj prihod zaradi „premnogega dela". Napovedani konzistorij se je vršil minoli petek. Papež se je v svojem nagovoru pritožil zoper politiko italijanske vlade in zoper to, da trpi izjave, ki žalijo sv. Stol. Pri tem se je sv. Oče nanašal na slavnost povodom odkritja spomenika Giordanu Brunu. Izrazil pa je svoje zadoščenje o izjavah katoliških shodov v raznih deželah, ki ohranjujejo v toku vprašanje glede papeževega Stola. Isti dan so se odpeljali iz Rima odposlanci, ki bodo v tem konzistoriji imenovanim tujim kardinalom izročili baret. Č, •nogorski knez Nikita in princ Danilo, ki se mudita v Peterburgu, bodeta v kratkem odpotovala v Pariz k svetovni razstavi. Oba bodeta skoro gotovo še enkrat tekom poletja prišla v rusko prestolnico k poroki velikega kneza Pavla Aleksandrovima z grško princesiujo Aleksandro. Potem bajč knez Nikita namerava za dlje časa pustiti princa Danila v Rusiji, da se bo poučil o ruskih vojnih razmerah. Srbski kralj Aleksander bo dne 14. (26.) junija odpotoval iz Belegagrada v Kruševac, kjer bo drugi dan slavnost v spomin na Kosovem polji padlih vojakov. Kralj bo potem obiskal več mest ter se bo povrnil v prestolnico dne 9. julija. Kmalu potem se bo odpeljal v inozemstvo, kjer se bo naj-prvo sešel z materjo-kraljico Natalijo, pozneje pa z očetom. — Veliko nevoijo je vzbudilo po celi Srbiji postopauje vojnega poveljnika ob srbsko-turški meji. Odbil je prošnjo za varstvo ter zavrnil Srbe, ki so ubežali iz turških pokrajin vsled strahu pred krvoločnimi Aruavti. Poveljnik sa je pri tem skliceval, da je ravnal po ukazu, ki mu je došel od vlade. Včeraj se je italijanski kralj povrnil iz nemške prestolnice v svojo domovino. Pred odhodom je izročil z zahvalnim pismom za prisrčni sprejem berolinskemu županu pl. Forkenbecku 20.000 frankov v dobrodelne namene. Neka brzojavka iz Strassburga je poročala, da bo na povratku obiskal s cesarjem to mesto ter se vdelež I velike vojaške vaje. Ta vest skoraj gotovo ni verojetna (kouečnih poročil še nimamo) ter je kralj skoraj gotovo potoval skozi Badensko, a vzbudila je veliko nevoijo na Francoskem. „Temps" ne verjame, da bo kaj takega storil Humbert, „France" mu očita nehvaležnost, „Patrie" pa naglaša, da bo veljava ruskega carja in ujegova orožna sila ohranila Evropi mir. Slavnosti v Berolinu so bile velikanske in sijajne, toda motile niso Bismarcka in Crispija, da ne bi se bila prav marljivo posvetovala. Pri eni teh konfereucij je bil tudi kralj nekaj časa navzoč. Izid njihov je ostal, kakor se zatrjuje z nemške uradne strani, v mejah dosedanje pogodbe, vendar pa so baje še bolj utrdila zvezo. „Figaro" trdi, da se je brez Avstrije sklenila še posebna pogodba mej Nemčijo in Italijo ter dogovorila zaročitev princa Neapolj-skega z Margareto, sestro cesarja Viljema. Treba je glede teh poročil počakati še konečue potrditve. Dne 24. t. m. je v španjski zbornici, kateri je še vedno predsedoval Martos, prečital Sagasta pismo kraljice-vladarice, ki na nedoločen čas pretrga zbornične sejo. Poslanci so sprejeli to poročilo z živahnimi „živela"-klici kraljiei-vladarici. Župani večjih irskih mest, v prvi vrsti Du-blina, so Parnellu izročili v Londonu adreso, v kateri mu čestitajo k izidu njegove pravde z listom „Times". Gotovo je sedaj, da Rusija ne bo ugovarjala zoper rumunskega prestolonaslednika Ferdinanda. Odgovor njen sicer še ni došel na noto rumunske vlade, s katerim jej je ta naznanila formalno proglasitev prestolonaslednikovo, toda zgodilo se bo to v kratkem in sicer bo odgovor suhoparno uazuauil, da je Rusija vzela na znanje uapominani čin. Izvirni dopisi. Iz Novega mesta, 25. maja. V naši metropoli se med narodnjaki jako marljivo deluje za slavnost razvitja zastave „Dolenjskega Sokola". Slavnost nam obeča biti taka, kakoršne v Novem mestu že ni bilo od leta 1865.; dosedaj imamo zagotovljen dohod ljubljanskega in karlovškega „Sokola", ljubljanskih narodnih kolesarjev, „Slavca" iz Ljubljane, šišenske čitalnice in veliko požarnih bramb iz Dolenjske, vsak dau pa izvemo še kaj novega, kar bode slavnost povečalo.*) 1 *) Spored ste pozabili priložiti. Op. vred. Zastava bode ueki krasna, izdeluje se pri usmiljenih sestrah v Zagrebu po načrtu g. prof. S tur m a. Vsa narodna društva so složna in 6kupno delujejo. Skrbeli bodemo, da bodo naši gosti navdušeno in gostoljubno sprejeti, ter da bodo prijetne praznike imeli v naši metropoli in sploh po Dolenjski, katera je še marsikomu nepoznata in ima sedaj lepo priliko si jo ogledati. Glede bližajočih se deželnozborskih volitev 6e sem in tje tudi že od daleč ugibljejo kandidatje in našteva se jih že obilo, kar po trije, štirje za eden okraj; z imeni še nočem na dan, ker bi znal dregniti v sršenovo gnezdo, pa si tudi mislim, da marsikdo tudi ne bode resno kandidoval; kajti mtd obilico kandidatov bode moralo jih tudi obilo „skozi rešeto" pasti, kar pa ni vsakemu všeč. Nekako čudni postajajo v istini naši ljudje, veliko jih je, kateri mislijo, da so že zreli za zbornice, da imajo „bistro" glavo in jih v kakem okraju „nekaj" čislajo, ker imajo kaj pod palcem. Drugi zopet mislijo, da jih stan sili, da morajo biti v zbornicah, ker le edini znajo „kovati" postave in soditi o usodi dežele. Mnogo je še takih, ki mislijo „kimati" za 5 gld. na dan, veliko je pa vredna tudi „čast". Bati se je v istini, da se bode veliko prahu dvigalo, veliko pisalo; da celó osobnosti nc bodo izostale, tega smo tudi gotovi, ker se o takih prilikah jako rade rabijo iu predbacivajo slabosti in prestopki, resnični in neresnični, pozabljeno pogrevati in sumničiti, nekateri ljudje to dobro umejo. Pa pustimo tudi to in upajmo, da bode centralni odbor v Ljubljani že najboljšo pot našel, volilci pa solidarno na njegovo priporočilo volili. Naš mestni odbor je razven zidanja kapelice na mestu prejšnje Florijanske cerkvice omislil tudi centimalno tehtnico (vago), katere dosedaj tii ni bilo in so morali prodajalci in kupci vedno nadlegovati trgovce za tehtanje sena, slame, detelje in drugih reči, kar je bilo jako sitno. Edino to "se bojim, da centimalna tehtnica, kat> ro jo mestni zaslop kupil, ne bode sedanjim razmeram več ugajala, ker je že stara in se je na sto in ^to tisočev kilogramov rude in drugih reči stehtalo. Pa mestni zastop je imel v očeh lepo čednost, varčnost, ki pa tii morda ne bo umestna. Nekaj pa mi je na srci, kar moram obesiti na veliki zvon, in to je, da bi bilo po mojem sicer ne merodajnem mnenji jako velike vreduosti in koristi, ko bi mestni zastop napravil hranilnico in posojilnico, katere nima ne Novo mesto in ne blizu tù noben večji okraj. Ljudstvo je prisiljeno zatekati se v ljubljansko hranilnico ali pa kočevsko; ako k obema tema ne, je pa v rokah oderuhov, katerim tii še lepo „polje zeleni". Sedaj dajó že denar na jesenske pridelke, katero bode moral naš kmetovalec za „slepo" ceno dati. Preverjen st m, ko bi mesto s kakimi 50 000 gld. pričelo poslovati, koliko bi koristilo sebi in ubogemu kmetovalcu iu tudi meščanom bi dobro došla. Marsikdo bo rekel, od kod vzeti 50.0000 gld.? To je jako lahko, mesto dobi tako svoto denarja na posodo z obresti po 3 ali 3V2 iu ako drugače ne po 4°/0, posojovalo bi po 5, ó'/ü in 6%, koliko bi mestu samemu to neslo in bi se s prebitkom marsikaj lahko storilo za olepšavo mesta in druge še jako potrebne stvari; koliko bi se pa kmetovalcu prileglo, da mu ni treba iskati daleč v Ljubljani ali Kočevji denarja, ali celo pasli nikedar sitim oderuhom v roke, koji mu spijó kri in mozeg ter ga spravijo na beraško palico. Pričeti je treba, VSpeh bode gotovi Iz Ljutomera, 25. maja. (Gospodarske stvari.) Gospodarje navadno bolj zanimajo poročila o gospodarskih stvareh, kakor o različnih veselicah in političnih homatijuh, zato utegna naslednji dopis o naših gospodarskih stvareh tudi v političnem listu biti na svojem mestu. Nekaj nenavadnega v tem času je pri nas, da se skoro vsako jutro po dolinah megla kadi ; ko pa se vzdigne, nastanejo proti večeru tu in tam nagle nevihte, ki pa še, hvala Bogu, dozdaj vendar niso velike škode naredile. Pogostni dež je zemljo dobro premočil, zato bodo dobili obilno sena, če ga bo le moči lepo posušiti; vsled tega tudi žito bujuo raste, ali žal, da je večinoma poleglo iu se bo bržčas klasje slabo spoluilo. Sadja v obče ne bode mnogo, ker je ob času cvetja bilo dosti dežja in jutranje vode, kar je cvetju škodilo; samo slivje (češplje) kaže, da bode rodno. Vinogradi kažejo tudi lepo; trsje je bujno odgnalo in precej grozdja nastavilo, samo da je še do trgatve daleč, in dokler mošta nimamo v kleti, ne smemo na novo vino dolgov delati. Nekateri že ho- čejo sedaj na trtinem listju strupeno roso videti in začenjajo listje škropiti, pa Bog ve, če bode to kaj koristilo. Lanski poskusi so se slabo obnesli. Drugi pa trdijo, da to, kar se zdaj po listju vidi, ni nič drugo, kakor navadni smod, ki nastane, če na rosni list vroče solnce posije, kar se je letos že večkrat pripetilo. Zoper vse nezgode po vinogradih bode pač najbolj pomagalo, ako zopet svoje gorice Bogu in sv. Urbanu, čigar god danes obhajamo, priporočimo in žlahtno vinsko kapljico le k božji časti, okrep-čauju svojih telesnih močij in razveseljevanju svojega srca zavživarao. Ce se vinogradi nekaj let slabo obnesejo, bode pri nas veliko siromaštvo, Kajti razven vina je malo pridelkov, katere bi mogli prodati, in če jih imamo, nimajo prave cene. Dobro spravljeno vino pa se vedno lahko v denar spravi, zata tukajšnji pregovor pravi: „Gorica je pri kmetiji najboljša gospodarica." Dnevne novice. (Slovenska kapclanokracija.) Pud tem našlo- • vom je „Laib. Wochenblatt" v sobotni svoji številki objavil dolgo jeremijado o kapelanskem go-spodstvu na Slovenskem. Namen tej tožbi je prozoren. Naši liberalni Nemci ne morejo pozabiti, da jim je narod slovenski po dolgem trudu in trpljenji izvil vajeti iz rok. Umetno skovana nemška večina v deželnem zboru in mestnem zastopu je brezozirno zapovedovala slovenskemu narodu na Kranjskem Odkar je nemštvo na Kranjskem potisnjeno v naravne svoje meje, ter mu več ne evetö pšenica, noosnovano udrihajo v svojem domačem glasilu in vnanjih listih po osebah, ki ne stoje v njihovem taboru. Dobro jim je vsako sredstvo, da sumničijo in presukavajo stvari, da bi zopet dobili, gospodstvo v pest, ker navajeni so le zapovedovati, a ne uklanjati se razmeram. Skrbno pazijo na najmanjše slovensko gibanje in hlastno popadajo vse priložnosti, da bi se tako okoristili, ter razpor za-sejali med Slovence. Komu pa je neznano stališče teh gospodov nasproti šoli in slovenskim učiteljem? Kdo ne ve, kako so jim pri srcu vsi narodnjaki brez razlike? In vendar se njihovo glasilo hlini in sladkii, kedar zapazijo oblaček prahu, ki se je dvignil v narodnem taboru! Iz komarja naši Nemci napravijo konja in kličejo svetu : Taki le so ti Slovenci ! Da je glasilo te stranke silno plodovito v sumničenji, zavijanji in grdenji, a revno v izvirnosti, tega nam ni treba omenjati. Tudi izraz „kape-lanokracija" ni vzraatel na zelniku imenovanega lističa, marveč so si ga izposodili od znanega profesorja Suessa, alias „Wassermauna", (tako ga imenujejo nekateri Nemci, ker si je nekda nabral mnogo zaslug pri dunajskem v o d o v o d u, ali pa, ker so njegovi govori tako vodeni). „Laibacher Wochenblatt" je z zadnjim napadom na slovensko duhovščino, osobito na kapelane, udaril z dlanjo po vodi. Presedajo mu, že ve zakaj. Slovenski narod pa gotovo ue bode iskal pravih svojih prijateljev pri „Wochenblattu" in njegovih patronih. (Tabor v Istriji ni dovoljen.) C. kr. okrajno glavarstvo v Paznu je z odlokom z dne 22. t. m. naznanilo predsedništvu političnega društva „Edinost", da ne more ustreči prošnji za dovoljenje narodnega tabora pod milim nebom pri sv. Petru v šumi pri obstoječih razmerah narodnih v političnem okrožji pazenskem, v katerem se mešano prebivalstvo ne more tako razdeiiti, da bi vsled tabora ne bil kaljen javni red in mir. Ta odgovor tržaških rodoljubov „pri obstoječih razmerah" gotovo ni iz-nenadil. Toda zanašajte se na narodno zavest svojih volilcev in zmagali bodete tudi brez tabora. Dal Bog! (Pevci pozor!) Odbor „Glasbene Matice" naznanja vsem pevcem, da bodo skušnje za „Vodnikovo slavnost" vsak torek in četrtek in sicer točno ob 8. uri zvečer v telovadnici ljudske šole „na grabnu". Pri prvi skušnji dtiö 23. t. m. pogrešalo se je mnogo odličnih pevcev, ki so pri velikem koncertu minolo leto sodelovali. Odbor „Glasbene Matice" torej tem potom zopet uljudno vabi vse v Ljubljaui bivajoče pevce s prošnjo, da izvolö mno-gobrojuo in točno obiskavati skušnje, da se bode mogel pouk vspešno nadaljevati iu dostojno zvršiti. Želeti je tudi, da gg. pevci točno ob 8. uri dohajajo k skušnjam. Prihodnja skušnja bode jutri dne 28. t. m. (Pogreba) g. c. kr. vladnega svetovalca Ivana Hozhevarja včeraj popoludue se je vdeležila velika množica ljudij iz V6eh krogov. Pri blagoslov-Ijenji trupla bil je prisoten tudi prevzvičeni gospod knezoškof. V prvi vrgti so šle sirote iz Lichten-thurnovega zavoda, za njimi učenci in učenke učiteljišča s prolesorji in učitelji, učenci gimnazije in velike realke s profesorji, za krsto so se uvrstili sorodniki, dolga vrsta gospej, deželni predsednik baron Winkler s svetovalci in uradniki deželne vlade, stolni prošt dr. Klofut ar z mestno duhovščino, deželni odborniki, župan Grasselli, vsi profesorji in učitelji srednjih in ljudskih šol in mnogo ljudstva. (Umrl) jo po kratki bolezni pljučnici minoli četrtek v Sodražici umirovljeni nadučitelj in posestnik gosp. Lovro Arko. Naj v miru počiva! (Gosp. dr. Ignacij Namorš,) veleposestnik na Jesenicah na Dolenjskem, poslal je kot dar družbe na majnikovom izletu 5 gld. v nakup šolskih knjig revnim učencem v Veliki dolini, za Kar mu šolsko vodstvo izreka zahvalo. (Sredi mesta — pa nobenega policaja!) Poroča se nam: Sinoči malo po 9. uri bil je pretep na Stolnem trgu blizu šeuklavške cerkve. Neki grozovitnež pretepal je mlajšega tovariša, da je le-ta na ves glas klical na pomaganje. Precoj ga je moral poškodovati, ker se je slišal glasen jok in stok še potem, ko je nečloveški rogovilež odšel. Ko bi ne bili prišli ljudje, bil bi mu morda še kaj hujšega storil, ker bil je ves divji iu besen. Prebivalci sosednjih hiš hiteli so vsled vrišča k oknom in hišnim vratom, in slišal se je glas pravične jeze in novolje: Sredi mesta — pa nobenega policaja! (Vozni red) c. kr. Rudolfovo ali gorenjske železnice bode s 1. dnem junija toliko pre-narejen, da bode osebni vlak odhajal iz Ljubljane zjutraj ob 6. uri 45 minut, dopoludne ob 11. uri 40 minut, popoludne ob 5. uri 25 minut, in ponoči ob 12. uri 10 minut; zadnji pa le ob nedeljah in praznikih od 16. junija do 15. septembra. — Na prošnjo opozarjamo, da bode s 1. dnem junija t. 1. z dovoljenjem c. kr. vodstva avstrijskih državnih železnic izdajal vozne listke za vse postaje tudi gosp. Josip Paul in na Marijinem trgu št. 1. Natančneje je v današnjem inseratu. (Konj gospodarja spoznal.) Poroča se nam, da je v soboto prišel neki mlinar iz Besnice na dvorišče g. Ferlinca. Takoj je začel vprežen konj močno razgetati. Mlinar se obrne in spozna svojega pred nedavnim časom ukradenega konja. S pomočjo tukajšnje policije je mlinar vzel svojega konja posestniku A. K. iz K., ki je trdil, da jo konja zamenjal. Preiskava bode pokazala, kdo je konja ukradel. (Umrlo) je v Ljubljani od dne 19. do dne 25. maja 24 oseb, in sicer 14 moškega in 10 ženskega spola, med temi v deželni bolnici 13, v otroški bolnici 1. — Rojenih je bilo ravno v tem času 27 otrok in sicer 11 moškega in 16 ženskega spola, med temi eden mrtvorojen. (Prepoved glede uvažanja živine ua Soluo-graško.) Ker se je v več okrajih Kranjske prikazala živinska kuga v gobci in parkljih, prepoveduje deželna vlada kranjska, dokler se ue ukrene drugače, uvažati preživače iz Kranjske v deželo Solnograško. Prašiči se pa smejo uvažati iz drugih dežel samo za klanje in skozi železniško postaje Strasswalchen, Solnograd, Hallein, St. Johann v Pongavu, Radstadt, Zeli am See in Saalfeld. Uvažanje prašičev v užitne namene je od posebne dovolitve od c. kr. deželne vlade zavisno; sicer morajo imeti prevozniki prašičev pravilne živinsko potne liste pri sebi. Prašiče šiče prodajati od hiše do hišo je na Salnograškem prepovedano. Tudi laška vlada je prepovedala uvažanje goveje živine in oviic iz Avstrije iu Švice zaradi gori napominanih boleznij. (Stekel pes) je v neki vasi na Goriškem, kakor piše „Soča", oklal svojega gospodarja, deklo, dva vola, nekega inženerja in morda še kakega druzega. Enega vola so morali pobiti in pse zapreti. Kaj se je še zgodilo, da se prepreči nevarnost v vasi, ne vdmo. Stekel pes je veliko bolj nevaren javni blaginji, nego slovenska trobojnica. Naj pazi, komur je naloga, da pazi. (Tržaški mestni zastop) je v zadnji seji sklenil, razpisati natečaj za posojilo jednajst milijonov goldinarjev za zgradbo spreinišč z obrestmi po 4°/0. Telegrami. Belgrad, 27. maja. Pri včerajšnjih izgredih so naprednjaki ustrelili enega gimnazijskega učenca in enega orožnika. Zvečer ob 7. uri je bil zopet mir in red napravljen. Izjavo so trajale pot ur. Preiskava se je takoj pričela. Kladno, 27. maja. Fužinsko delo pražke železninsko-obrtne družbo se jo zopet popolnoma pričelo, ker dobivajo tovarne zadosti premoga iz rudnikov državne železnice. Berolin, 26. maja. Kralj Ilumbert in italijanski prestolonaslednik sta se ob 10. uri „incognito" odpeljala. Od cesarja sta se prisrčno poslovila. Na kolodvor so prišli princi, Herbert Bismarck, generali, civilne oblastnije in nadžupan. Velika množica je pri odhodu gromovito klicala „hura!" Rim, 26. maja. V konzistoriji dne 27. maja bo papež proglasil deset inozemskih prelatov, mej temi škofa pasovskega in štiri škofe in partibus. p • p Hvk> C rt P Cas Stanje Veter Vreme Mokri ne na 24 ur v mm opazovanja srakomora v mm toplomera po Celziju 25 7. ». zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7321 7297 729'1 15-8 20-0 134 si. sever si. vzh. jasno » oulačno 1-70 dež 25 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 727 7 7274 727-7 14-8 15 6 138 si. zap. oblačno dež oblačno 11-30 dež 2 nicj i zedvii c &čvii zvok „c^Catof. tiail-otmc-cpa ¿.z/viltva V s>tedo dne i>. junija 1889 06 . tiri dopofudnc v vefi&i 3votcmi Unc-^oSlto^cD^e paface. &neviii z cd: 1. i?tedscdnif:ot> cijot>oi. 2. JJoiočifo o od&otot>cm defocanji. v do&i od fcm-»liccja do fetoiujecja •pcfificija j6otora-nja. 3. £??cd[oij od&ozoo o fjani, dvie 18. maja 1889. Cel 6or. Umrli no: 23. maja. Pavla Batulin, 7 let in Marija Batulin, IG let, vrtnarjevi hčeri, Marije Terezije cesta 1, škarlatiea. — Albert Ebner, narednikov sin, 41/» mes., Gospodske ulice 10, božjast. 24. maja. Prane Mihelič, sobnega »likarja sin, 2 mes., Ulice na Grad 10, meningitis. — Ivan Hočevar, c. kr. deželne vlade sovetnik, 61 let, Poljanska cesta 10, kap. Vremensko sporočilo. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 27. maja. Papirna ronta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 85 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 80 „ 20 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 40 „ Papirna renta, davka prosta . ......100 „ 65 „ Akcije avstr.-ogerske banke............909 „ — „ Kreditne akcije ....................307 „ 75 „ London..............118 „ 45 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond......... 9 „ 41 '/a „ Cesarski cekini .......... 5 „ 61 „ Nemške marke ..........57 „ 97'/,,, V Rudolfovem bo s sv. Mihelom Izpraznjena služba kapitalskega organisla, odslej sklenjena s službo cerkovnika. Stanovanje v posebni hiši s tremi sobami; gotove plače čez 500 gld., zraven pa še posebej zaslužek od pogrebov itd. do 200 gld. Prosilci naj se izkažejo, da so popolnoma zmožni za orgljanje, petje (zlasti koralno), dirigo-vanje v tej cerkvi, kjer se večkrat darujejo tudi pontiiikalne sv. maše. Želi se znanje godbenega instrumenta. Ožeujeni prosilci imajo pri enakih zmožnostih prednost. Ce 6e bo zdelo potrebno, bodo se morali podvreči strokovni preskušuji. Prošnje s krstnim listom in drugimi spričevali naj se pošljejo na kolegijatni kapitel v Rudolfovem (Novo mesto). (3—i) priporoča raznovrstne yizitniee^ po nizki ceni. ÎHS5H£rasaSHa5HS5HSHS3SHa5^' XXXXXXXXXXXXXXXXXj x Brata E!l»crl, X izdelovalca oljnatih barv, flrncžev, lakov X in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X ■ J »ML», X « Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. 4. || priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ■ - v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbuohsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najtineje naribane in boliš« nego vse te vrsto v prodajalnah. (10) gf Cenili« iiit zahtovniijei. -^g -Î3- Odlikovan: 1873, 1881. -Ci- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc Itriickner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi Odlikovan: 1873, 1881. XXXXXXXX I I X I I I I X I I z I X X I X X I I Z avstrijskin tirni železnic. Na korist naročnosti potujočega občinstva se z dnem MT» 1. junija 1889 ustanovlja v ljubljanskem mestu Izdaja vožnih listkov. Prevzel jo je zavarovalni in morskovožni agent gosp. Josip Pavlin ter se bodo za Vižmarje, Medvode, Loko, Kranj, Št. Jošt, Podnart-Kropa, Otoče, Radoljica, Lesce-Bled, Dovje, Kranjsko goro, Rateče, Terbiž, Žabnico, Beljak, Celovec via Glandorf in Dunaj via Amstetten tako „tour"-, kakor „tour- in retour "-karte drugega in tretjega razreda v njegovi pisarni V Ljnfoljaiii, NLiti-ijm trg štev. 1, mej uradnimi urami od osmih zjutraj do šestih zvečer oddajale po istih cenah, kakor pri osebni blagajnici južne železnice v Ljubljani. Hi a Dunaj i, meseca maja 1889. (3—i) C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Srednja temperatura obeh dni;i6 7° in 15 0°C., za 0 9° in 0'9° nad normalom. Št. 54/Pr. f Razpis služeb. (3-2) Pri mestni hranilnici ljubljanski jo začasno popolniti uradniški mesti, namreč ono z letno plačo 1200 (dvanajstih sto) goldinarjev in ono fe, O t X Q X © 3T j SL (oziroma knjigovodje) z letno plačo 1000 (tisoč) goldinarjev. Oba uradnika bodeta morala položiti kavcijon v znesku letne plače. Prosilcem je dokazati poleg znanja obeh deželnih jezikov v govoru in pismu popolno zmožnost za h ranil nični posel, zlasti vsestransko izurjenost v trgovinskem knjigovodstvu. Prednost imajo taki, ki so vrhu tega zvedeni v zemljiško-knjižnih stvareh. Prošnje je vložiti pri mestnem magistratu ljubljanskem do 10. dne junija letos. V LJUBLJANI, 18. dan maja 1880. Župan: Graaselli s. r. Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. < ¿r i « < ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna ovoljnatili barv, firneža in Iaka~w v Ijjubljani. risarna in zaloga: Solslci drevorod