PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ ZSZ tt^fiirrs: " CMei^ ulčetrtek, 23. julija (July 23), 1981 STEV.—NUMBER 170 Policija napadla Protest proti strahovladi Mednarodna dela veka obramb« |m tav«4* «a preganjane sa- Imlgractjakl sgsaftje podvask akcijo ia depoKarlju tujerodnih atavksrjev Wkite Plalna. N.f Y. — (IPP) -4- Policijski napad na cestne delavce« kl so ssstavkall. ker jim je bila mesda tnlžsna na $8.20 na dan, je resultiral v aretaciji dvesto stavkarjev. • Policija je tudi navalila na stforovanje, ki so ga sklicali stavlfcrji. Več o-seb je bilo pri navalu ranjenih. Agentje i migracijskega biroja so pričeH preganjati tujerodne atavkarje. Uprisorili so več navalov na njihova, stanovanja. Več kot dvajset ^jihJe bilo arfti-ranih in pn&rŽanlf V saporu v avrbo cteportaclje Nedavno se je kršila konferenca, kateri je proisedoval sodnik Humpjirey Lyfch, v avrho, ds se doaeže apiszum med stavkarji in delodLalcl, ki pa se je isjslovtla. Delodajalci ao isjavili, da bodo (maknill redukcije ln reatavirali staro mezdo, odločno so be pa isrekli proti priznanju ufije. Ker so bili stavkarji usaneni, da je ponudba samo pretveza in da jim bodo mezde ponovno znižane, so inslstlrali, naj delodajalci prisnajo unijo, kar ji* ao slednji odklonili. Sodnik je potem zagrozil s policijakimi napadi ln deporta-cijami, nakar je aladii naval na zborovalno dvorana in vpadi v stanovanja atavkarj«v. , Rose Peso 11 a. graduant Brookwoodakega delavskega kolegija, je eden od voditeljev etavke, ki navduftuje delavce, naj nadaljujejo s bojem sa svoje pravica. ^ Roger N, Baldwin, direktor Unije sa ameriške civilne svo-bodščlne, je poslal brzojaven protest šupanu White Plainsa. "Čudimo se postopanju vaše policije, ki je isvršlla več aretacij in napadla mirno aborovanje stavkarjev," pravi Baldwin. "Ta organizacija, kl ima večje število članstva v okraju Westches-ter, protestira proti policijskim nsslljem in vam svetuje, da takoj podvzametc korake, da ae policija ne bo vmešavala v mirne aktivnosti stavkarjev. Ako bodo moetne avtoritete ignorirale naš protest, bomo prisiljeni obrniti se na sodišča, ds napravijo konec etrahovladl." Nr Odgovornost Amerike glede vprašanja razorožitve je večja kot katerekoli druge dršave. pravi ekonom Hindenbarg namerava ustaviti * b lasno kupovanje Šlvll. Znl» 7 šane plač« In svIAanl davki Berlin, 22. jul.—-Danes je prišla vest, da nemška vlada namerava razglasiti obsedno stanje, ako se bodo nadaljevali nemiri. Odkar traja sedanja finančna kriza, so komunistični in fašistični izgredi na dnevnem redu. Komunistično glasilo MDia tate Fahns" js danas objavilo s velikimi črkami pi*mo trinajstih bivših oficirjev ln doaiaj člsnov fašistične stranke, Fašisti isjavijajo v pismu, da sdaj stopajo v komunistično stranko ln posivajo svoje tovariše, naj jim slede. Obenem lajavljajo, da je Adolf Hitler, vodja fašistov v Nemčiji, največji iidajalee nemškegs ljudstva. Bsrlla, 22. jul. — Nemška vlada je alarmirana vsled splošnega navala na šlvilske trgovine ln predsednik Hindenburg bo morda primorsn Izdati nov dekret za omejitev kupovanja In uvedbo šivllskih kart. Ljudje, boječ se, da marka propade, skušajo ves avoj denar pretvoriti v blago, predvsem v šlveš ln obleko. Ako vlada uvede odmerke, ne bodo mogli Nemci upravljati mark. Vlada je tudi nasnanllii da bodo vsi dršavnl nameščenci prejeli le del svoje plače 1. avgusta, ostali del pa kasneje. Vlada je v velikih stiskah 8a denar in naloženi so novi davki. Druge odredbe so, da vsakdo, ki Ima več kot tSOttrvMšIMr v tuj t vsluti, mors smenjat! tuj densr v marke. Nemci v tujini, kl nimajo drugega denarja kot marke, so revešl. Nihče ne mara menjati mark in Nemci morajo sastav-Ijatl zlatnino, da dobe denar sa hrano in vožnjo domov. Nemški bančni čeki so tudi bres vrednosti v tujini; še v Švici jih ne marajo, dasl Imajo tam največ nemških turistov. Waahington, D. C. — (FP)— Robert Morss Lovett, profesor ekonomije na čikaški univerzi in pomožni urednik revije "New Republic," je spisal daljši članek sa glaailo, ki ga izdaja organizacija Narodni avet za preprečitev vojn. V thm članku Lovett trdi da imajo Združene države večjo odgovornost za povojno oboroževanje evropekih držav kot ostale velesile in bi morale tudi najbolj delati v akciji sa razorožitev. "Največja bedastoča je," pravi Lovett, "Če kdo trdi, da so Združene države le akademsko zainteresirane v vprašanje razorožitve in ne morejo biti odgovorne za uapeh aH neuspeh raz-orožltvene konference, ki se v prihodnjem februarju vrši v Ženevi. Amerika se je postavila na stran zavetnikov v svetovni vojni in predsednik Wllson je na konferenci v Versaillesu na pritisk francoskih in angleških diplomatov zavrgel avoj program "miru brez zmage" ter se jim pridružil v zahtevah, da ae kaznuje Nemčija. Združene države ao tudi pogasile čaatno obljubo centralnim velesilam, da bo mir zgrajen na bazi Wileonovih točk, potem pa je Wilson podpisal pogodbo v Versaillesu, ki je odgovorna za sedanjo kritično situacijo v državah centralne TPvFo»r«rašti v Nemčiji; SIcer srt zvezni senat nikdar ratificiral te pogodbe, toda a tem še ni bila zmanjšana moralna odgovornost Združenih držav. "Edina klavzula, kl nekaj šteje v versalllskl pogodbi, je ona, ki urgira splošno razorožitev. Združene države bi napravile dobro delo, ako bi insistirale, da bivši zavecniki upoštevajo to klavzulo. S tem bi bila čast A-merjke veaj deloma rešena. "Končno so ps Združene države odgovorne za oboroževanje v zavezniških drŽavah, ker so dovolile velikanska poeojila, ki so se porabila za utrjevanje mili-taristične sile." Unija protestira Los Angelca, Csl. — Trgovska zbornica je v vznemirjenju radi naraščajočega števila brezposelnih priporočila mestni vladi, naj se vse osebe, ki jih policije aretira na obtožbo vagabundaže pošlje v Ječo, kjer asj opravljajo težka (Vila. Unija mašlni-s tov je poelala oater protest mestnemu svetu, ki ae deloma atrinJa s sugestijo trgovske zbornice. "Mnenja smo, ds bi se morala trgovsks zbornica bolj zanimati za stimuliranje bitnlških aktivnosti, ne pa svetovati mestnemu svetu, naj pošlje ljudi, kl ne morejo dobiti dela, v ječo," pravijo mašinisti v protestu. tod. s katerimi delodsjlscl silijo dslavcs na podpis peticij sa redukcijo mezd. _' ~ ~ . Rvdartka koivtaolja raz* Policija Kaalball požrli Belgijca; 87 ubitih Caps Town, Afrika, 22. jul. — Poročilo, kl ga Js prsjsl tukajšnji list "Dis Burgsr" Is Johan-nesburga, ae glasi, da so samor-aki kani bal I v belgijak! koloniji Kongo ubili in požrli belgijske-ga distrUctnega komisarja Mal-lota la LsopoIdvUla. Nato Je belgijska policija napadla kani-balsko naselbino In postrallla 67 kanlbalov. Zupan Cermak odžsl v N«w Tsrk gledat "fajt" Chieago. — Zupan Cermsk Js v torek pustil vss skrbi4 glede mestnsga deficita ln policijske korupcije doma in odhltsl v Nsw York, ds vidi, ksko ss bosta prs-tepsls rokoborce 8harksy in VVsfker. Z njim vred je odšlo 180 demokratskih lokalnih voditeljev. Boksanje v Nsw Torku je bolj vsžno kot pa čikaški prob!«mi, ns prlmsr krita šolskih učiteljic, katerih nimajo s čim plačati. ____ 842,067 iiJafMloa¥ Css 100,0080 tujerodeev v Ukm-škili prsd mest Jih WssfclagUa. D. C. r- Btatl-etični podatki na podlagi lanake-ga štetja kažejo^ da se 8,876,-488 prebivalcev v Chicagu deli na 2,276,674 tu rojenih oeeb, 842,067 tujerodcev in 288,900 ssmorcev. Vss čikaški okraj Cook šteje približno štiri milijone preblvslcev in od tsh J« 966.246 tujerodcfv. V člkašklh predmestjih stanuje čes 100,000 tujerodesv. Samo v Clceru Jih Js 19,490, v Berwynu 10,286 ln v Osk Psrku 8411. ratasjst uMtih v rariavs, 23. jul. — Sil«n vl-a ploho js včsraj obiakal Min in okolico. Kakor poro->. j« bilo 19 oesb ubitih, 900 l«r. h lat IM Lil ___■_ML* 'Pibsrifi Glasovi iz našel Zanimiv« beležke b raznih krajev - I, Hlj|.M|l]ppU Četrtek, 23. julija. PROSVCTA THE EN LIG IITEN M ENT aa jumuutu I m UrebM ta; m hi Ctam fT-M MNlrM*. M-TI M »oJ Ms; m ta*- ratau far tb» Vmtu4 SMMa CM**.) M imt rw. CblMD m4 duri tIM pm pmr. M M »•» -M—mM« Piknik zadružnega odseka Wa«kopm. III. «1 »'arkrat je bilo te poročeno v Prosvetl, da smo ženah« ustanovile zadružni odsek. Take organizacij« so potrebne nam ženskam. Na sejah ne razgovarjamo o zadružnih idejah in o potrebi zadružnih prodajaln. Take sejo sp nam šola o zadružništvu. Cim bolj bomo poučeni o zadružništvu, tem prej bodo izginili iz naa razni predsodki, ki Škodujejo nam sa- Le žal, da se temu odssku ni pridružilo toliko žena, kot j« bilo pričakovati. Zato vam kličemo danes: Pridružite se nam. Vstopnine ni netočne, eno uro ali več na mesec pa lahko žrtvujete neb! v korist. ■ . i« j. .. Za nekoliko sprememb« P« fie danes ne vemo, kdo je sklical izselje- prjrelII ta odsek piknik dne 26. niški kongres v Zagrebu in koga so pravzaprav ^^ na zelo prijaznem proeto- za^UpaH aaaerižki "delegatje", a iwlagoma se ru> k, jc Hloveneem i»opolnoma že (MSiveti resnica. mkmsks or rut rrin.RArsD Zdaj čltamo v ljubljanskih listih, da jo bil kongres zaključen v Beigradu na "najsveča-nejšl način, kajti tam so bile sprejete daleko-sežne resolucije, katere bodo nedogledne važnosti tako za naše Izseljence kakor tudi za* nožo drŽava" Kak Ane so te resolueije, je Javnosti neznano, ker niso bile objavljene. Poročilo ae glasi, da "izscljenišks orgsnizscljs dela sedaj na urejevanju gradiva, a vsi referati se objavijo, sklepi pa spremenijo v dejanja." Dalje je povedano, da "se ustanovi poeebcn urad, kateri bo stalno deloval ter pripravljal vse potrebno ta naslednji izseljeniškl kongres, ki se ga udeleže vsi zastopniki vseh naših organizacij v Ameriki In v domovini /. . Da W ta kongres najlepše uspel, nI izključeno, da bo dala Izsc-Ijenfžka organizacij« v najkrajšem času pobudo za v^jik obisk iz domovine v Ameriko, s katerim bi ae vrnil oblak našemu narodu. Obenem bi ae stopilo v ožje stike t udi I Amerlkanci . . . Zanimanje za ta izlet v Ameriko je Že sedaj zelo veliko. Iiletnlkl bodo deležni velikih olaj-žav tako v domovini kakor v Ameriki. Izlet pa bo lepa priložnost tudi za vse one, kl želijo v Amerlkf trgovskih zvez ali ki želijo obiskati svojce v daljni tujini, lončno pa tudi za one, kl se želijo le seznaniti s to deželo vseh možnosti." Poročilo, Iz katerega smo vzeli gornje stavke, ja objavil Htjepan Jobst, podpredsednik Viaeljenlške organizacije v Zagrebu. Jobst je tudi povedal, da je bil kongres, k I se je začel v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in ae zaključil v Belgradu, tudi "ovenčan končno a svečanim sprejemom kongreslstov na dvoru po njihovem krstju. Ts sprejem je till naravnoet pre-tresiji v . . ." Tako smo torej informirani, da imajo A-merikanci, ki so posetlll ta čudoviti kongres, tudi'svojega kralja t V ostalem smo Še v Umi, rasen če vzamemo na znanju, da J« bil ta kongres le nekaka priprava ta prihodnji kongres, katerega se udeleže "vsi zastopniki vseh »<> ih srna*«.« v Ameriki in domovini" (podčrta nje je naše). Kdaj bo to in kako bo to mogoče, je za nas šo tajnoat. Nekoliko luči na namen vsega tega kon-grealranja jo padlo Indirektno Iz poročila, kl ga Je objavil dr. čuvaj, tajnik zagrebške zbornice sa trgovino, obrt in Induatrlje. Dr. Čuvaj pravi v tem poročilu, da Je v Združenih državah okrog 760,000 naših rojakov (Slovencev, Hrvatov ln Srbov), k I razpolagajo s prihranki najmanj štiri In pol milijardi dinarjev. Nato dr. tJuvaJ razpravlja (t-možnosti, kako bi mi prihranki ameriških4 rojakov varno In koristonosno vložili v Jugoslaviji, Z zakonom o denarju je dobila Jugoslavija zlato valuto a predplssnlm In zsdoatnlm pokritjem, zato nI več dvoma v stabilnost valute. R t« strani torej nI opasnostl sa tuji kapital In tako tudi n« za denar ameriških rojakov. Dr. Čuvaj potum našteva razne možnosti porabe ameriškega kapitala. AmerMki denar bi ishko pomagal ustanavljali v Jugoslaviji in-dustrijsks podjetja za bombaž, volno, umetno svilo In železo; dalje bi s tem kapitalom Izkoriščal prašumu trdega In mehkega lesa. R po-večanjem kemijske indualriie bi ae lahko dosedanji uvoa kemijskih proizvodov zmnnjft«! sa polovico. Manjka tudi kapitala za eloktriflka« cljo. Tujaki promet bi se lahko povečal, če bi Jugoslavija imela več udobnejših hotelov. Po-trebite so tudi nove selesake. Nadalje pravi dr. Čuvaj, da bi mt morala upoštevati neka svesa med lanoJjtnci in domovin* ta dosego gornjih projektov. Potrebni sta dve mofai organlsaclji Intervaentov: na eni strani orgsnltatija naših Izseljencev v evr-ho koncrntmrije njihovih prihrankov, a na drugi organizacija gospodarstvenikov v Jugosht-viji, kl hI s sodelovanjem in eventualna tudi pod nadzorstvom d rta ve hoteli po nekem načrtu plasirati ta kapital. Mislimo, da ja ls teh Izvajanj vsaj nekoliko jasno, kaj bočeje goepod je v Jugoslaviji s Umi "kongresi". Gospodarska svesa! Prihranki lsselj»ncev t Zs prihranke, sa dolarje il Kaagrss pa sklicujejo In vodlja vladne il ihsdaUfssaj« v as4sjl rist Slov. nar. doma, in naša dolžnost je, bratje delničarji, da priredbo posečamo kolikor nam razmere dopuščajo. Zato se uljudno | vsbl vse Jugoslovane, posebno pa še delničarje, da se piknika udeležite. Odbor :se zdaj pridno deluje, da bo vsa pripravljeno za grlo in želodec in za razne dirke ln igre, tako da bo dosti zabave na Logarjevi farmi dne 2. avgusta. Glede vožnjo. Kdor nima avta, naj vzame South Grand karo. Peljite se do konca. Tam bo čakal avtomobil, ki vas bo prlpeljsl na vesdični prostor. J Na avidenje na "Logarjevi farmi dne 2. avgusta ( Frank Krmelj. nov. Ta prostor je last srbskega naroda, Je zelo lep in človek se počuti v njem kakor v paradižu. Mimo teče Desplaine* reka. Katere veseli ribolovstvo, se ga bodo lahko poslužflf. Na programu bodo razne tekme za stare In mlade. Ob 1:30 bodo tekmovali možje ln fantje (bečlarji). Igrali bodo indoor baaeball. ob 3. url pa tu rojeni fantje In člani SNPJ, potem pa bodo tekme za ženske, deklice in dečke. Za žejne in lačne se bo dobilo vsega dovolj In po znižani ceni. • Za prevoz bo pripravljen truk pred zadružno prodajalno. Prvi truk odpelje ob 1$:30 popoldne. Kažipot: Vozite po Belvidere cesti do Miluvaukee rd. Tu se obrnite na levo. dva bloka, In glejte za kažipot na prostor. Ker je to prvi piknik ženskega zadrudneka odseka, pričakuje-i mo obHnc udeležbe. — Odbaf. Kudaraki Izgredi v Pennl SI niha ne. Pa. — Znano Je, da Jc tudi tukaj premogarSka stav ka. ki jo vodi National Mine u-nlja. Žalostno pa je v tem boju to, da se pojavijo hijene, kl bi ae morale sramovati svojega po četja, da ne bi prišle na svetlo. V mislih imam stare uradnike UMW of A. Jaz se s ljudmi pri NMU ne strinjam v celoti, ampak dati jim se mora kredit v tem. da so jwznall trpljenje sa-puščenih siromakov premogar Jev, ki so stradali, četudi so delali. Tukaj prevladuje vse Javno m nanj« pri "stoprocentnlh", da je treba a silo to gibanje potla člti. Ampak odpor jc vedno večji. gvafta, da so prišli državni ko-zakl, ki so bili poklicani, da u-staviju spopad med pristaši o-U h unij dne 10. julija, pol uro prepozno, kajti drugače bi bilo skoro gotovo precej ljudi ubitih. Spopad in topež na pesti Je trajal okrog pol ure in v metežu je bilo do 7 tisoč ljutf. To Je bil pač bratomoren boj. V topežu eo bili premogarji NMU in UMWA. čeprav so sc tudi naši rojaki udeležili pretepa, ni bilo nobene nesreče. Vračali so ae domov vsi raztrgani in umazani. Kaj bodo oblasti storil« t ozlrom na ta ln* cident, se Šc ne ve. lafred js nastal, ko Je UMW imela shod, aa katerem je nastopil tudi pod-pndaeduik te unijo Philip Mur-ray. Prišli ao člani NMU ln boj so Je pričel. Živimo v Penili ln lahko se v tej državi marsikaj zgodi.—Poročevalec. Domov piknik S^rinKiltJd, tU. ~ Naznanja su vsem delničarjem Slov nar do-ma \ Sprlngfleldu In okolici, da ne vrši še en piknik dne'*, iivgo-sta v korist Slov. nar. doma na Uigorjcvi farmi. Zakaj se vrši Šc eden piknik v teh slabih čaaih. so razlogi Ker 8lov^ nar. dom Ima premalo dohodkov, tla bi mogel kriti tvlatke. katere mora plačati metetnn preko KO na fu rnos la vsake 8 mesec? po $90 na ©bresti od glavnice. Do adaj smo še smagovall. ker ni bilo treba dati na glavnico, aH k« potroe eno leto, je treba dati tudi na glavnico po triato dol. Ce hi aam ne bile treba v poslopje furmao. kateri ass staae preko $1.400. bi s lahkoto tudi plačevali ns g la vitko po trist« dol letno. Direktorlj se trudi, da prireja Cim več veselic la piknikov v ko- "Bledov" izlet v nedeljo Conemaugfc, Pa. — Tukajšnje alovensko pevsko društvo Blod je z zadnjo nedeljo v prešlem ju- niju prenehalo s pevškiml ViJa; sto naročnico na Psosvato. podlegla je težki operaciji za golšo. mi^Z rednimi vajami se pa spet prične prvo nedeljo v septembru. Pevsko društvo Bled priredi pikaik v nedeljo, dne 2$. julija na Pajtovi farmi v Morellvillu. Sodelovala bodo še tri druga pevska druAtva. To bo edini Bfedov piknik letos* Preskrbljeno pa bo vse potrebno, kar spada na piknik, poleg tegn pa bo tudi petje, tako da bomo vsaj za par ur i*>-zablii našo delavsko miserijo in obirali Hoover je vo pečeno gosko. Tslaj delamo po dva ali tri dni na teden in stanarino smo že pozabili plačevati (jaz nisem plačal renta že 8 mcaecev; bo treba tudi za nas moratorij). Pa kaj se hoče, saj je vre le božja volja — "act of God." Na svidenje na pikniku! Pevec. Poročilo o izletu Oivlts, ___mi . I OMIClfO Pitteburgh, Pa. — Po zopetni dvatedenskl bolezni aem spet zapustil mojo družino v Fsrrellu -biakal aem naselbino . Emrich (Ambridge). Radi slabih razmer se seveda ne more pričakovati takšnega posebnega uspeha, dasi so se izboljšale ^a nekaj odstotkov v tej okolici. Na 14. julija sem obisksl prijazno slovensko naselbino Mid-way in se ustavil pri rojaku John Zustu, tajniku društva št. 89 SNPJ. Njegova soproga js bila jako prijazna in postreiijiva. Po-\e-iala mi je tudi žalostno vest, da so pred kratkim pokopali zve- 1'rizadetim moje sožalje. V tamošnji okolici ka^ vinska trta zelo lepo. Zato pa Že pridno pripravljajo kleti in sode. Tudi sadno drevje lepo kaže. Ustavil sem se tudi na farmi rojaka V. Zamika, ki ima 11 članov pri SNPJ. Meseca julija, je dejal, da je plačal 8 dolarjev Izrednega a-nesmenta. Pa de ni nič pritoževal, kot se nekateri, ki so plačali samo po 70c. Jaz aem plačal $3.30 izrednega asesmfenta, zavedam «e pa, da sem se pri vstopu zavezal, da bom spoštoval pravila in jodnotlne zaključke. Po obedu me je Zamikov sin peljal na postajo Midway, kjer so vsi naši rojaki na stavki. Pričakujejo boljših časov in pa upajo na zmago, kajti izgubiti itak nimajo ničesar. Anton Zidanfiek, zastopnik. Prodaja Wie. Dogro-4 sbpro* časopiaih, kar j« meni in mojim otrokom zelo neljubo. Pričakovala aem. da so gonja konča,. Prosim obe Stranki, da če vam nI svet *|H>min umrlega, imtj| RtU bu mojega nepozabnega supro- ga se je pripetila n«!jube afera, lezniško družbo v popravljalni kl j« dala povod prarekanju po tal«sni«k)h vosov, zaslužil sem na Norčevanj« ls delavcev Mlhvaukee. W!a. — Kako so podjetniki pripravljeni izkorišča /ti delavstvo v tej neznosni industrijski depresiji, ki je ens nsj-občutnejših v zgodovini človeštva, naj služI v dokaz samo to: Govoril sem z nekim stavbinskim brezposelnim delavcem, kl se je pritoževal o težkočah in šikanah, ki jih mora delavstvo prenašati v sedanji Hooverjevi prosperitetl. Pravil mi je, da je čital v nekem tukajšnjem dnevniku oglas nekega podjetnika, da rabi delavca za g 1 a j e n j e hišnih podov. Nakar se jf podal k omenjenemu podjetniku in je bil zadovlj^n njim. On menda pa še boli. misleč: "Sedaj imam delo". Nato mu veli podjetnik, naj takqj prične z delom, Plača na uro? Se mo 16 centov na uro! Razume se, da dela ni sprejel. Tako so podjetniki na debelo brijejo norce iz nas delavcev. Kako naj se dela vec preživi s 16c na uro? Omenjeni delavec je Že brez dela 17 mesecev, pa se nI hotel ponižati, da bi šel delati za 16 centov na uro, rajši gladu umrje, je dostavil. Torej vidite, dragi delavci, kaj smo dočakali. Podjetniki oblju-bujejo 16 centov na uro izuče-nlm delavcem. Drugi delavec mi Je pravil: "O-ženjen sem, v družini nas je 6 oseb, delal sem za Milvraukee že-lesniško družbo v uro 86 centov. Družba nas je od-alovila sa nekaj dni, potem da se naj sopet vrnemo na delo. Ko pa kakor izgleda, še ae bo konca, smo se sopet vrnili ns dolo. nam družba naznani, da ne plača več kot 30 centov na uro. Mnogo jih And? Mellon, finančni tajnik, ki tudi roma po Evropi in "rešuje" ameriški kapital, ki Je Um investiran. Mellon Je eden ed najboljših mož na svetu In eden od vodilnih industri jsklh magna-tov v Pennaylvaniji. je šlo delat za 30c na uro, mnogo nas je šlo pa domov, in t« ve-Cii.umu družinski očetje, ker s tako p&Čo n« morejo prtfcivcti tf so zobje obakrtt ali sopa izgubtfFbarv* mo svojih družin". Da se tako postopa daaas z delavci, ni nobenemu drugemu pripisati kakor delavcem, zato ker so neorganizirani is s takimi l»odjetniki delajo kar hočejo. Delavstvo bi n\oTalo biti organizirano v strokovnih in političnih or-^ ganizacijah.—Joseph Uks. Velik piknik društva št. 1$ Weat Allia, Wis. — Društvo "Sloga" št. 16 SNPJ priredi svoj letni piknik v nedeljo, dne 26. julija, na Covičevem vrtu, W. Rauson ave. Tudi na letošnjem pikniku bo več krasnih dobitkov, za prigrizek pa pečena jagnjetina in mlad prašiček. Vabljeni ste vsi člani in vsi ostali rojaki, da se udeležite te velike letne prireditve našega društva. (Izvedel sem, da je še neko drugo društvo nameravalo prirediti v nedeljo piknik, a so njega Činitelji še pravočasno aprevideli, da bi bilo kvarno o-bema društvoma in so ga preklicali). Pridite na naš piknik vai,-kajti zabave bo dovolj za vse. Pa ne pozabite s sefcoj pripeljati svodih prijateljev, predvsem pa pošljite na ta piknik vašo mladino, da se z nami vred zabava. Saj prostora je dovolj za deset tisoč ljudi. Zato na svidenje v nedeljo!—Joe Radelj. Vabilo na piknik 8heboygan, Wis. — V nodeljo dne 26. julija bo priredil soc. klub JSZ št. 235 svoj piknik na Airportu (konec Union ave). Na piknik so vabljeni vsi so-drugi in prijatelji kluba. Vstopnica je prosta za vse. Na programu bo več šaljivih prizorov. Za lačne ln žejne bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na svidenje na Airportu! Za klub št. 236, Ckss Chuk, tajnik. Nekaj za mlade ženske Lepota zob Voda je najboljše arsdstvo za akranite zdravih ust in zob. Menda ni treba pripom njati, da so samo dravi zobje lahko lepi. Kdo hoče torej imeti lepa usta, mora zlasti pazit da ao zobj« popolnoma v redu. Zato je najvii ja poetava, ki se ji mora pokqriti vsakdo, ^ hoče to doseči, ta: pojdi redno vsaj po trik™ na leto k zobnemu zdravniku, da ti pregled zobe. , '".v, (I Vsako jutro si usta dobro izplaknl. Vod naj ne bo preveč mrzla, najboljša je mlačni vanjo pa kani nekaj kapljic mirtove tinktun Ko dobi voda mlečno barvo, si nekolik, krat Izplaknl usta, potem pa grgraj z naza nagnjeno glavo, da izplakneš na ta način tuc grlo. Sele sedaj očisti zobe, in sicer ne s pr« trdo ščetko. Zobe krtači zlasti od zgoraj navzdol i obratno. Večkrat ss zgodi, da zobje navidezno bre vzroka potemne, pogine ali porumene. Dost krat je temu vzrok nikotin, saj vidimo, da ra< izgube svojo bleščečo belino sobje ljudje, ki v< liko kade. Vprašaj vselej zobnega zdravnik za svet, zakaj večkrat je potemnenje sob tu< posledica bolezni. Tudi sestava hrane vpliv na barvo zob« in samo zdravnik lahko dožen LISTNICA UREDNIŠTVA Wltt, IH, J. H.: — Vaši sa-htevi nc moremo ugoditi. Pod dopis ste podpisali veeell&ni odbor, v zadnjem odetavku dopisa pa ste pisali Izrecno v vaši osebi. Želeli ste, da vaše ime iso-atane. To smo atorili. V zadnjem odstavku ste tudi omenili stvari, ki nimajo pomena za javnost Prosveta ne mora priobčiti vsega, kar ai kdo dovoli, tudi č« bi hotela. * * d ekaš šča*. dostov vsake da zasadi zanemarjenosti Če zobni zdravnik izjavi, da ao zobje zdn vi, potem ae da a primernim negovanjem vi to popraviti. Seveda je treba malo več ko ob čajnega čiščenja, toda malenkostni trud se i plača, ker grdi zobje kaze najl«pše obličje. Če hoče*, da poatanejo sobje zopet bel jih očisti*po dvakrat na mesec s tole raztopim Na kozarec vode vzemi žlico vodikovega dv< kisa, pomoči vanjo ščetko in iskrtači zobe, nai izplaknl usta in iznova izkrtači zobe s čisto v< do. Kmalu bodo sobje zopet zsblesteli. Če so poetali zobje progasti, potem jih i enkrat ali dvakrat na mesec iskrtači z mleti plovcem, usta dobro izplakni in jih nato i enkrat izkrtači z zgoraj opisano mešanico v de in vodikovega dvokiss. Posebno svečer i pozabi nikdar očistiti zob, da spraviš iz u vse ostanke jedi, ki radi gnijejo. Tudi ustnicam lahko damo lepo ln prijeti obliko. Če imaš predebele ustnice, jih vsal jutro s zobno Ščetko-hrnieslo vodo dobro ok tači. Ustnice se bodo kmalu zožile in posta trdnejše. Zelo ozke ustnice, ki včasih ka; žensko obličje, masiraj na ta način, da jih st med palcem in kazalcem in naglo popi | Kmalu ti bodo postale bolj polne in bu »e, ta tudi kri ti bo zažarela skozi nežno k žico ustnic, da ti nobene šminke ne bo treba 'Negovanje la* Negovanje las k v bistvu negovanje la« šča. Pri tem je pa treba delati razliko m< mastnimi in suhimi lasmi. Ce naj bodo lasje dovršeno lepi, mora: biti suhi, toda n« krhki in ščetinasti. Ime morajo blesk dobro umitih las. Dobro očiščeni lasje so obenem dobro n< govani lasje. S premastnimi lasmi je treba ravnati z vi skrbnostjo Razume se samo po sebi, da je treba prs mastne lase večkrat umivati kakor suhe. C hočeš mastne lase pravilno negovati, jih izp< četka umij vaake tri do štiri dni, poznej« vsa teden po enkrat. Pri bolj suhih laseh bo v )valo umivanje vsakih štirinajst dni s H tri tedne. Ce hočeš, da postanejo lasj rahli in suhi, prideni vodi žlico sode, voda p naj bo tako vroča, kakor jo le more prenes koža na glavi. Dobro odrgni in maairaj lasi« in dobro izperi lase. Ce nimaš predolgih las, jih posuši z ot račami. Električni brzoeušilni aparat sicer del olajša, toda lasje radi postanejo krhki, k« veje vroči zrak neposredno na kožo na glav Ako postanejo lasje že Čes nekaj dni zop< medli, skuhaj mošsn kamilični čaj. tako močei da je skoraj črn, ta mu primešaj nekoliko sod« Sedaj otri laslšče s tekočim milom in ga nu alraj s dvema ne pretrdima ščetkama, izplaki nato lase ln lasišče a kamiličnim čajem; potei pa še z vročo vodo in hitro posuši. Ce ne upe rabljaš brzoeušilaega aparata, posuši lase ali pahljačo ali pa Jih zavij v vroče rute, ki ji večkrat izmenjaj. Ko so lasje popolnoma suh jih izkrtači. Vrzi vae lase; nazaj in potegni krtačo kakih dvajsetkrat po njih, dokler sc n urede. dele sedaj napravi preČo in potegni a vsako stran dvajsetkrat. Dolge laae vzemi roko in jih okrtači. Dvajsetkrat od zgora navzdol in in dvajeetkrat v obratni smeri. N' ta način dobe lasje evilen blesk. Takoj nst lase počeši. Zobe glavniki* polagaj pravokot ao na las-sče. Skrbno česanj« j« potrebno v zdravje laaišča, in ko bi moški polagali mal< več važnosti na česanje, bi ae aolnce ne oglodal« v toliko pleAah. Lase počeši prav Uko, kak« ai jih prej krtačila, najprej tore) nasaj. I^tefl šele od p reče na stran. Ko so lasje dobro sani, jih počeši še odapodaj navzgor. Zelo maatno laae moraš umivati, kako zgoraj opiaano, toliko časa, dokler mastnosti. Ni nsmrsč prav lahka stvar doseči da postanejo mastni lasje suhi in da sc svetijc Edina pomoč je vztrajnost. Uspeh ee bo pok« zal šele tedaj, če ae boš pošteno trudila t nrgt vanjam. ^ (Konec prttodnji ^ a i« 1. kolona.) Pred par leti Je bil storjen poskus, ds i viol) nekaj tisočakov v Jugoslaviji in bila i velika opozicija. Radovedni amo, kake bo 1 opozicija pozdravila eugeetije drja. Čuvaja plasiranju prihrankov ameriških naseljencev industrijska podjetja v Jugaslavlji. ernmtf, 2* julija. V esti iz Jugoslavije IIH KCUB V KOCBVSKEM rudniku ' pa odpuščenih 60 rudarjev I jubljana, 2. julija 1931. Cočevski rudnik, laat Trt»- j&ke premogokopne dr«žbe, I gvojemu koncu naproti. Ta nik je zapoalovai prva leta prevratu 1200 delavcev. To lilo pa »e je zadnja leta ta-■manjševalo radi »talnih re-iij, da je zdaj zaposlenih le «K) delavcev. Zakaj včeraj je I odpuščenih spet 60 delavcev, ne le to, da se je število de-£,v znižalo, marveč se je [jšal tudi delovni čas, tako da Ljo kočevski rudarji zdaj le sedem šihtov na 14 dni. Kak-i beda mora biti med kočev-mi rudarji, si lahko mislite. in ko je nemški pedagog odgovoril,; da ne, da se nemški učitelj lahko posveča edinole Mi, tedaj je vsa dvorana učiteljev in učiteljic ploskala. Zakaj nafti učitelji in učiteljice imajo na ramenih polno bremen "sokolsko-prosvetnega" dela, ki ga nekateri opravljajo z zagrizeno navdušenostjo in udanostjo, drugi pa spet se delu po možnosti izmikajo. DROBNE VESTI Smrt pod vosua.—V bližini Slovenske Bistrice se je pripetila te dni težka nesreča. Hlapec Joško Černec, star 32 let, vozi les s Pohorja za industrijalca Ivana 2 ura j a v Slov. Bistrici Pri taki voinji ga je doletela 1(TOT odpustil jodajo. Odeja j^saJjLjajalfiU* ika neviMa. ki je.ludi l„ik zadnja leta, nad P ^ m*! kolesa, potegnila Ce«*ca s htš< j,, bilo s tem pahnjenttt v sl-riaStvo, »to in sto se jih je iz-lo iz domovine. Ostalo jih je K,glenih le Se kakih 160 oko-iih bajtarjev. Zdaj je rudnik Mistil včeraj še 60 družinskih tov. Ostalo jih je krog 90 iv toliko, da bodo lahko oskr-ali jamo v varnostnem oziru du bodo vodili elektrarno, ki gkrbuje s tokom nekaj koških podjetij. iaplan proti Sokolu—obsojen sodišča. — Ko je danainja da razpustila vse telovadne ze in enote ter ustanovila edi-telovadno zvezo Sokol kralje-e Jugoslavije, ki je državna pnizacija, je bila razpuščena i telovadna organizacija ka-kov OreL Razumljivo, da jim ni bilo pray. Ostala jim je sa-pot v novega Sokola, ali pa prenehajo z vsem svojim deti. Počim so poprejšnji Soko-jristopill kar hitro v novega cola, so Orli ostali izven te-adnega gibanja. V državne-Sokola niso marali, ker ne-inji Orel ne more nositi ime-Sokol. Kolikor so orlovske or-lizacije imele imetja, so ga na bli ih M 0 pripisale drugim društvom cerkvam, da ne bi drŽava po- po njih in ga dodelila soškim društvom. Duhovniki pa mnogih krajih očftno de-proti Sokolu, dokler ni izza kon, da je smatrati Sokola ilržavno organizacijo in da bo ki deluje proti njemu, ka-an po zakonu o zaščiti drža-Več duhovnikov je bilo že protisokolskih izjav in de-n u j a obtoženih tn tudi obeo Prav te dni se je vršila novomeškim okrožnim sodi razprava proti župniku I-Terku iz Smarjete. Obto-pe bil po zakonu o zaščiti dr-češ, da je v cerkvi govoril pridigi, da katolik ne more ■sme biti Sokol ter odbijal ke katoliških staršev d Bo* Proti njemu je pričala va-inteligenca," ki je — avant-ia sokolstva. To *o državni leSčenci, ki po zakonu morajo 1| za Sokola. Proti Župniku ribali Stanko Pipa, državni zniški uradnik, ačiteljiee Pa-Fvetek itd. Župnik ae je za-rjal, da ni sam govoril ni-proti Sokolu, marveč je a niče samo prečital izjavo ju-\ anskega episkopata iz leta | o razmerju kak eerkve do la, kar velja še danes, in da recital članek škofa dr. Brila o TyrSu, ustanovitelja !*tva, sam pa ni pristavil ni-|*ede. Priče so ga obremenile, preprosti ljudje pe so •dali v prilog župnika. Soje župnika obsodilo na 1200 |?lot>e. Zastopniki katoliške [ve delajo pač proti Sokolu Mi tega, ker jim je bil Orel pščen in ker vedo, da imajo ■organizacije velik vpliv na 1 i no. Z Orlom so cerkvi vze- n<» r. lat■ o te agitacijo mladino. O tem procesu polni o pa le radi tega, da da-l"kaz, kako jt postat Sokol tna organizacija in kako a /h branijo ih žirijo. Spomf-■'> ** pri tem tudi nekega Mjskega t«čaja v Ljubljani, aterem M predavali nemški rngi In m>kdo od sloven-učitaljev je vpnM seboj ter sta šla oba kolesa čez Cerneca, ki je bil takoj mrtev. Kolesa sta ga popolnoma stlačila. r Smrt mladega dekleta.—Na Vrhniki se je pripetila 16-ietni Valentini Gregurkovi težila nesreča. Na praznik 29. t. m. ai je zjutraj kuhala zajtrk na Spi-rltovem gorilniku, pa je gorečemu gorilniku prilila še špirita, ki je seveda eksplodiral in so plameni zažgali tudi dekletovo obleko. Dekle je naglo gasila ogenj na sebi, a ni uspela. Zgorela je na njej vsa obleka in je zadobila težke poSkodbe. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, kjer pa je poškodbam podlegla. Vlomilec napadel starčka.—Na Malem Strmcu pri Novem mestu prebiva *v svoji hišici sredi svojega vinograda starček, 62-letni posestnik Anton Zupan. Pred dnevi je odšel v vaa po kosce, domača vrata pa je pustil odprta, da bi se prezračilo. Zakasnil se je in se zvečer v temi vračal domov. Spotoma so ga prehiteli trije neznanci, ki eb posve-till Zupanu v obraz, nato iia so odhiteli dalje. Ko se je krog 10. zvečer Zupan vrnil domov, je našel V sobi enega tistih neznancev, kako brska po skrinji, kjer ima Zupan nekaj dragocenosti in denarja. Stari Zupan je zakričal nad tatom, ta pa ae še »menil ni za to. Četudi Star, Je Zupan zgrabil tatu, da bi ga tiral iz hiše. toda tat je začel mlatiti po Zupanu ter mu nazadnje zadal z nožem več ran po prsih. Ranjena ima pljuča. Starčka so prepeljali v kandijsko bolnico, omenjeno trojico pa iščejo. Vlomilec za*aien. — Financar Rajk v Slatini Radencih je šel v noči /i* soboto v službo ter je srečal na cesti nekega možaka, ki je nosil nahrbtnik in paket v rokah. Misleč, danima opraviti s kakim tihotapcem, je Rajh ustavil mošakarja ter ga začel vpraševati, kje je bil in kam je namenjen. Neznanec pa je začel bežati preko polja. Fihancar je ci so utegnili opaziti številki Avto je iz Zagreba. Po številki bo lahko ugotoviti krivca. Kje st* Amerikanca T—Okrožno sodtlfe v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva med drugimi tudi ta-le dva Amerikanca: Franc Klemenčič, rojen 6. aprila 1886 v Mrtvicah, pristojen v Cerkle pri Krškem, ki je odšel v Ameriko pred 20. leti in se Že deset let ne javi. Proglasitev za mrtvega predlaga Marija Klemenčič, žena, v Mrtvicah. DrugI jdTMojz Razdrh, rojen 3. avgtfcta 1860 v St. Jurju, občina Veliki Gaber, okraj Litija, ki Je prav tako odšel pred leti v Ameriko in se Že deset let ne javi.— Okrožno sodišče v Novem mesttj poziva slehernega, ki kaj ve o teh dveh, da javijo njemu. Ce na pridejo kake vesti o teh dveh, da še živeta, bosta junija prihodnjega leta proglašena za mrtva. Dva požara pri Zagorju radi nevifete. — Zadnjega junija je divjala nad zasavakimi hribi ve- užigala "y«08VlT»' Zgodovina kemije vsak- danjega ihrtjenja Neizmerna dobe i pračloveka, ki ee je še .skoro kot žival skrival po votlinah. Pra-Človek je bil plah, ker ni imel pravega orožja, da bi se obranil divji zveri. Kultura se iačn^še-le takrat, ko jo začel izpopolnjevati ln pošla htnje vati prirodo in jo prikrojevatl pa evoje potrebe. Sprva ao bile sprlmembe Čisto mehaničnega safetaja. Kre-silnik, ki je bil v prirodnem stanju uporaben samo za tolčenje in lučanje, je prattoavk ob in prikoničil ter tako n t »ravil iz njega strgalo, nož in konico za sulica Toda kaj kmalu je potreba človeku prisilila lapopolniti svo-lelo tudi a kemičnii:ni p« (b0» ki. Ce je pobil in edrl jelena, je kmalu spoznal, da izvrstna koža ni bila dolgo uporabna sa obleko, ker je postala trda. Ko pa jo je po notranji strani utrl z oljem ali tranum, Ju ostala liše. Treščilo je v hiše Ivana mehka ia voljam Ta ju glazur, ki ap ae zapekale na surovo lončeno posodiš. S tt»mi kemičnimi i*wtopki je postala posoda Se posebno trda, vrh tega pa tudi jako lepa, ker so u-meti Že stari lončarji a primernimi barvnimi primesmi ustvarjati prav lepo pisane glazuro. \ Z« žganje posod ja ao sc mo» rali ljudje Še sgodaj naučiti gradnje peči, zakaj na odprtih ognjiščih jo bilo kaj težko do-aeči dovolj visoko in enakomerno temperaturo. Izum poči pa apel pomeni začetek mnogih novih obrti, ki skoro vse temelje na kemiji: da Omenimo samo pekarstvo, steklarstvo ih kovi-naratvo. Peka je v mnogih krajih še dandanašnji stforo tako primitivna kakor spočetka, lz mokft' ln vode aH mleka narejeno testo, ki se mu doda kvasa ali drož se pusti shajati. 2e to imamo opravka z važnim kemičnim pojavom. Olive kvnsov-ke namreč spremene sladkor, ki je v moki, v alkohol in ogljikovo kislino, ki napihho tosto ln ga Z letalom skozi temo in meglo Pavška, po domače pri Ahču, nad vasjo Kovk v občini Sent Lanspert Plat zvona je sklical ljudi, da so pomagali gasiti, a so rešili le gospodarska poslopja, niao pe mogli rešiti stanovanj ake hiše, ki je izgorela skoro popolnoma do tal. Ogenj bi se bil razširil lahko še na druge hiše, a je gasilcem najbolje pomagal dež. — Ponoči pa je izbruhnil 4>ožar v hiši Ivana Pivca, pra/ tako Vi šentlampertski obšlSlv vasi Leše. H15a In go-arska poslopja so pogorolu do tal. Pogorišča so pogasili, ker bi se sicer lahko vnela soaodnn poslopja in bi bila v nevarnosti vsa vas Leše. Škode ima Pivec blizu 100,000 Din. Samomor gospodarja radi ali-men t o v.—Posest n i k Jam z Štraus pri Sv. Ani nad Makolami pri Poljčanah je bil daleč na okoli znan W dober gospodar na svojem dokaj velikem gruntu. Te dni pa se je obesil. Ozadje 1 dejanja je naslednje: gospodar je bil oženjen, a je poleg tega i-mel razmerje s svojo deklo, I ka-tero je imel tudi nezakon'k?gi otroka. Radi tega je bil od slovenje bistriškega sodišča obsojen te dni na 11,000 Din za alinun-tfe. Ta vsota in obrekovanj« pa ga je tako potrlo, da je sklenil položiti roko na svoje življenje. Dne 2i5. junija je vstal zgodaj kot ponavadi, odšel v skedenj in se tamkaj obesil. Ko ao ga potem radi košnje iskali, so ga našli mrtvega. Pokojni fctpms je bil doma iz Kostrivnice pri Poljčanah ter se je priženil k Sv. Ani. Star je bil komaj 44 1 I. Metlika ima alavnoalne dni.-« Metlika Je postala zdaj sodež sreea in tudi stvar se po nu "otvarja." Metličani so izbrali f, julij za »lavnostni dan otvoritve svojega sreza, okraja. Zdaj bodo imeli Metličani svoje glavarstvo, avojega glavarja ln s tem eno gosposko bflže pri sebi. Ta slavnostni dan bo potekel seveda z mašo, povorko, govori, Šolskimi otroki, sokoli in vsem, kar spada k takim proslavam. Zal pa jim Je baje, da niso mogli do 1. julija tudi izvršiti Instalacijo tek atrojenja: kemične tehnike, ki je obveljala do daaninjih dni. Največji korak/ v kulturnem napredku pa je atoril pračlovek, ko se je naučil uporabljati ogenj. Gorenje lesa je komični pojav, pri katerem ae ogljik in vodik lesne gmote spajata s kisikom, pri čemer nastaja toplota in svetloba. •• Z ognjem ai Šlottlmi samo o-greval .bivališča, marveč si ja tudi hrano lahko pripravil na povsem drugačen način kakor poprej. Podzavestno je porabljal kemične spremembe, ki se vrže z mesom in maščobo pri pečenju na ognju. Beljakovine vrtanjih plasti, ki v vročini zakrk-nejtt za branj ujejo izstop sokov-ja iz notranjščine kosa, ki ga vroča voda, kar je Je v njem, predela v užitno stanj* -1——~ Zeio igodaj najdemo tudi neko drugo uporabo ogrija: 4'lončarstvu ali keramiki. Plastična svojatva gline so že prav zgodaj zamikala Človeka ln njegov smisel za oblikovanje. Tt gline narejeni predmeti, posušeni na solncu, so sicer prav porabnl, dokler ne pridejo na mokro. Zaradi tega za kuho in ahranjeva-nje tekočin niso bili primerni. Ako se pa tako po*odje žge v ognju, ae glina kemično spr4na> ni in preide v povaem trdno ob* liku, ki je voda več no razmek« Ča. Taka posoda je nicer šo porozna: redke tekočine pronicajo skoznjo, toda z nekaterimi dodatki, ki ae pogosto že v naravi najdejo pomešani z glino, postane pri žganju popoln uma nepropustna. 2e v pradavnih dobah je bilo lončarstvo tako visoko razvito, da je zgodovina imenovala nekatera kulturna razdobja po lončeninl, ki sa je našla ipo sta« rih grobovih in votlinah. Nadaljnjo izpopolnitev je dosegla lončarska tehnika z i zdelo-vanjam nateklenih prevlek ali zralUja. Med tem so ■fcil>B stene dovolj segrele, ae iz peči pomete žerjavica in pepel, ter vloži vanjo testo. V žaru peči se v nanjo plasti hlebcev tako spremene, da beljakovina otrdi, Škrob pa so pretvori v svetlo prevleko dekstrina. Hkrati za-brunjuje ta prevleka, da sredica ne izgubi preveč vode, da ne po-atHiie presuha. Vročina, ki prodira v notranjščino pa izganja alkoholove pare, ki kruh Še bolj Zrahljajo. . Skdajifov vročina Se pred 10 leti Je veljal vsak polet pono« ali pa v meglenem vremen« za igro a smrtjo. Letanje »e je lahko vri^o samo ob lepem vremenu, ker letalec za kr-KUurenje nI imel na ratpolago drugega, kakor svojih pet čutov, uie so si nekoč na morski obali /kadili ognjišče ii kosov sode, da si pripravijo obed. Pri tem so o-pnzili, da ne Je soda z morskim peskom pretalila v steklo. Ta povest, ki datira iz starega veka, kaže, da se je literarno vlsrtto naobral^nl Grk Herodot i»a tehniške reči bore Tnalo razumel. Z* zdavnaj je namreč znano, da vročina na odprtem ognjišču nc zadošča za staljenje sode in peska in ds rasen tegn ti dve snovi sami šo ne dastn pravega stekla, marveč da je zraven potreben še apnenec. Iz sodo In morskega peska se da sicer natallti tako zvano vodno steklo, ki se pa, kakor že ime po-ve, v vodi lopi. To v. do tinll gospodinje, ki uporabljajo raztopino-vodnega stekla za vlaganje JtJc. __ Pri raportu —To je žo tretjič, da ste v t«m tednu kaznovani, Hram vaa bodi. Kaj pravite na to? Novinec: Javljam, gospod kapitan, da sem vesel, da je te sobota. val pot Še vidno nn slejro srečo, ker nI imel iu^d siboj niti kom-l>asa, da bi isnova poiskal sgub-Ijanoamer. ^ ^ Zdaj pa ima letalec na razpolago več prav zanesljivih inatru* mentov, a polnočjo katerih lahko uravnava smer tudi v naigoetejši toml. Navalio temu pa Te slopo letenje še vedno umetnost, kl se je mora letalec Šele priučiti v posebnem tečaju. Potem šele se lahko dvigne v zrak, ne da bi bU ko časa v zraku, da se megla razkadi. Ce pa mu poprej zmanjka bencina, je edina rešitev odskok s padalom, ftele v najnovejšem času se nadejajo, da so v a-paratiu ki deluje na principu odmeva, našli pripravo, a katero bo mogoče tudi v megli gladko pri- Višinomer na odmev deluje na naslednji način: Skoai trobo se požene proti zemlji rezek zvok piščali. Zvok se od zemlje odbije in prestreže v drugem rogu, od» koder gru po caveh letalcu na u-ho. Iz čas«, ki preteče med oddajo zvoka ln odmevom, ae da točno ugotoviti višina letala nad semij Plačal deluje na plin, ki se odv*ema eumnu izmed motor-jevlh cilindrov. Uog za preatre-zanje odmeva je pritrjen na zadnjem delu letala, a v oeveh, kl vodijo od njega In ki si jih vodnik vtakne v uho, je nameščen pospben filter, kl absorbira ropot motorja in propušča le čisti vvok piščali. Istočasno, ko se sproži dotok plina v piščsl, zač- L ■it 'S' Ri mm /r. jatiiiega vremena. Ta visoka Šola letauja se »a6r ne a vajami v temnici, Letale« sede na pilotski sedet, kl Je od vseh strani popolnoma zaprt. Z vnnnjim svetom, to sp pravi s u-čiteljem, Je zvezan le po govorllf nI cevi tn vendar lahko popolnoma zanesljivo krmari letalo. Pred nJim je ua instrumontnt ploMI v temnici petero Instrumentov in sicer priprave za merjenje brzine, tahumeter, kl kaže število o-bračajev motori»« statoskop sa merjenje naklonskega kota lata« ln napram vodoravni legi. smerni kompas, kompai na vrtavko za tiravnaVsnJe letala v krivuljah in slednjič vlšlnotner. KazaljI in skale teh Instrumentov se v temi svetijo, vrh tega pa so prirejeni tako, da atojo pri pravilni l.-tfi letala pravokotno miJ»« ,)o- ■IJapfllM kasulee |>okaše ns podlagi čaika, ki preteče od odmeva/neposredno odtalno vlšinoj v metrih. Vlilnomer na odmev je tako oMutljtv, da točno pokaše vsako višino, če ae le nahaja letalo več ko lft metrov od tal. Ako ae bo opisani višlnonter obneael, ss bo letalec s njim in s fC^Sej omenjenimi instrumenti tudi ponoči in v megli lahko mirno zaupal zračnemu oceanu, ne da bi tvegal življenje. RAZNE VESTI Predrzen bančni rop v ( hleagu Chicago. — V pondaUek pred-poldne je petorLca banditov prišla v Wust S Ide Atlas banko, 1001 W. Roosevelt Hoad, in izve-dia enega najprodrznejših ropov V Chicagu v tem letu. V banki ie bilo okoli 50 ljudi t uradnHtfVred ln vsi so se morsll umakmtl v kot z roksmi nsvigor, medtem ko so roparji e črnim platnoiri na o-čeh pograbili vso gotovino, kar so Je videli. Nato ao urno pobegnili v avtu. Ko ao ljudje ln policaji drli sa njimi, so1 bandltje opustili na tla ia 1400 drobiža iz priropanogz faMjclta in množica je* brž pozabila na roparje ter se tepla za denar na ulici. V bllilhl 22 ulic© ao Mgnall drugi žakeljček srebra na tla 1n spet u-stavlll preganjalce. Tam bi bil handItaki avto akoTo trčil i avtom, v katerem se Je peljal naš snanl rojak Tone Končan. K are-čt ata ae oba avta pravočasno u-s ta vila In ko Je Tone videl maa-klrane obraze a avtomatiki v rokah, nI nič "kikal" ln se Je hitro umaknil a pota. Hand I ta Še zdaj lovijo. Odnesli so okrog 97000 v gotovini. llroapoaelnl delavec podedoval $lš,000 la hiše York, Pa. - VVIlllam F. Martin je pred šestimi leti pobral neznano starejšo šensko, kl je padla na cesti, pokriti z ledom in al zlomila noga. Pomaga) JI je, da Je prišla takoj v bolnišnico, nato Je pozabil n« vee skupaj. Te dni se Je pš nemalo začudil, ko Je bil uradno obveššen, da mu Je peka Mary Ann VVeaver, vdova, kl je umrla v starosti 7H let v Norristovvnu, Ps., zapustila v o-poroki $2-5,000 lit hišo vredno $9000. Vdova j« zapustila $140,-000 premoženja, Martin Je brez dela le tri meseee ln bil Je že v Itiskah za denar. i. .wm -* » Klika kale velllt kan on v utrdbek Moavt*. Va* ob aaffv« ( he^npeske. trel 1? le s topa^tane IJodMve na tlaače do- v rHkm ?»rimerih uepe-So prietgtt r m*gfl ln še t« le ne» -^Tki»tertm Irr. dn<» •f-retnlm l«"tal-ljrjrr. Take gre denar v <\\m, aa eilUjeae dHavee* pa etr^e, ker C(.m, kakor nekoč Je Iria-ee brez sasluHM ia bres p«m*t • streai zvezae vlade. 1 v ue-gll pr.rii.su oetati toB- Povečani zavoji za poštne po« ŠUJalve Wa* h i tig ton, D. C. —Oddelek is vojne pošte dair^l |wst) je naznanil, da Je velikost zavojev povečana nu »to palcev in teža na funtov. Prej n' poŠta sprejela zavujs, «e :■ al 70 palcev velikosti ih A0 funtov teše. Zeneke okradees med epe ved jo Kdwardsville, 111, ^ Tukajšnji dv« katoliški cerkvi ata postali gnezdi tatov, ki najrajši o-hirajo žensko pri spovednki. Mlse Hlida Kldwortl» se je pri-tožila, da je bila okrsdena sa devet dolarjev med apovedja v cerkvi St. Mar/a Neka druga ženska je bila ukradena sa pet dolarjev med Spovedjo v cerkvi St. Bonifacija. Ali ita nara/rn! na dnrv-filk ^rasvii#H? rodplrajte mmt . '... juJSL. .. 1 ju-f' FSOBVST? * Lidija Se/ftMm: ■ VIRINEJA Legel je ne posteljo, stokajoč potegnil stari očetov ovčji kotah preko telesa, se pokril t njim in sopel težko in naglo. Pocabil je resničnost, pozabil je VirineJo. Začelo se mu je blesti, mrtllčni obrati so se mučno naglo menjavali pred njim; premetavala se je sem ter tja. ".f . * Virineja je stala na dvorišču ob plotu. $ polj naokrog je vel s ve*, vlažen veter. Razločno si slišal bobneče vršenje reke, ki se je bila s svojo oproščenostjo pomladila, in vršenje pretakajoči h se pomladnih voda stepnih dolin. Nebo je bilo temno, kot bi se skrivalo pred tem vršenjem. Tudi cesta je bila temna in tiha. Po dvoriščih je bilo slišati zamolklo m ukan je živine in skrivnostno, nerssumljivo nočno šumenje. Koče so stale »brisane in tihe kot sence. Dekleta so se naveličala glaenoga prepevanja. Težki koraki po osetnem blatu capljajočih fan-tinov so umolknili. Mladostna preŠernoet večera se je izdivijala. Zdaj, v tej skrivnostni in sladki uri, so ss nežni pari porazgubili v Uho temo. V vedrem vasovsnju so prebili to svojo najlažjo urico svojih sicer vedno tako pustih dni, ki so sl bili podobni kot dvojčki in ki so otopeli od napornega dela na gruntu ln domačiji. ^ v .~' - Virka pa jo bila sa to lahko Uro ostepar-jena. Izgubile Je zarod in veselo razpoeaje-nost. Z Vasjko tega-veselja ni doživela. Krivica se ji je zgodila! Starka je odprla rano v njenem srcu. Niti eno uro več ne bo strpolal Takoj zjutraj porote sdljo tuji, neprijazni materi, poreče adijo jetlčnlčku, ki se jI js za-gabll, in žalostni kočL PriiU je ponoči, oditi pa hoče docela očitno. Pri belem dnevu. Morala bo pač v meeto ali k železnici, ki jo polagajo, da bo kaj saslužlls. Izneverila ss je vaškemu življenju, sašla je med beprave kmetice. Zato mora svoje življenje izpremenlti. Brezdomna potsouhinja. Kaj sato? Bo vsaj imela svojo prostost! Ta črnookl jo jo nocoj kar požiral z očmi. Mogoče jo nastavi kot delav-ko, ne da bi se morala poprej vlačiti ž njim. To bi bilo lopo. Da bi je Vasjka nocoj le ne žalil več. SIcer ne zdrži niti do jutra. Namršila jo svoje ostre obrvi, stisnila jo krepko evoje ustnice In odšla v hišo.- Vasjka je bil od vročico ves onemogel in ni opasll da je prišla. III. Zjutraj Vasjka nI mogel ls postelje. Z odrevenellm obrazom In vročičnimi ustmi je letal iztegnjen v postelji. Zdaj je bil vtdoti, kakor bi spal, potem spet, kakor bi se na tihem mučil. Mogoče jo umiral? Vlrinejo je opisovala njegov sivi, s lepečim se znojem pokriti obrss In njegove istegnjene roko. Mislila jo: "No, nI Is prišla njegova ura. Ne umiri še, saj is no išče krog sebe, kakor dolnjo to umirajoči. Samo odpočiva ss od prepira, vstal bo In šs dolgo po svojo tlačil travo r Nazadnje jo sačela skrbno pospravljati po sobi. Stara jo postrani škilila sa njo. Nič nI otreeala jesika, nobene ni sinila. Potem jo stala nekaj čšsa ob sinovi poeteljl, težko jo .vsdihnlla In sačela škropiti alna s blagoslovljeno vodo, ki jo je hranila od svitih treh kraljev. Z zamolklim mrmranjem je klicala boga • ln svetnike: v/ ' '^K4 "Sveta mati božja kazenska, usmiljena pomočnica I Mikoia, ti dobrotljivi, ljubi, sveti mož božji I Vasilij kijmki, ki si njegov pa-tronl Pantelemon presvetli Vsemogočni, nebeški oče!. . Tega pa, kar jo potrebovala, tesar sl je iskmno želela, kar jo je grizlo, tega ni izrekla. Bog ni potreboval navadnih besed, marveč nerazumljive, stroge beeede. Teh pa ni imela. Posnala je samo vsakdanje beeede, ki niso našle do Boga, zato jo mrmrala v onemoglosti svojega težkega jezika, polna žalosti in brezupa, samo imena. Njena glava pa se je smešno zibala sem ter tja, in njen od dela ukrivljeni hrbet ee je zvil v dve gube. Virineja se je ozrla. njene ustnice so se našobile kot od bolečine. Jezno je rekla: "Bog sem, bog tja . , . Zdavnaj ga ie ni več. Koliko let ga že moliš in se ubijaš, miru al privošči, miru!" Sla je iz kode In zaloputnila vrata za seboj. Stara je prestrašena vzdihnila in se boječe ozrla v temno svetniško podobo. Kolena eo jI klecala, le s težavo se je privlekla do klopi. "Prekleta babnica nam bo še nesrečo nakopala na glavo," si je mislila in glasno dodala: "Vsemogočni oče, m oziraj se na njene besede! Sveta mati-pomočnica!" Virineja pa je hitela po cesti z razpušče-nimi lasmf, kakor jo bila planila iz hiše. Zapustila je kočo, ki se ji je prietudila, kakor bi beinla pred čim. NJen obraz je bil mrk, v? njen! glavi so blodne sle misli. Stara jo je spomnila še druge kMvioe. Virineja je noeila v svojem srcu star in globoko ukoreninjeni očitek proti bogu. Njon oče je trpel radi boga, napotil ee je V svet iskat deželo pravičnih. Vso svojo človeško moč je zapravil za boga. Popotoval in vozil s« je po raznih cestah in po celem ter iskal kraj, kjer bi bil bog. Svoje otrOke je Izročil v strogo varuštvo tujim lju-dep. Bog pa ga jo sa vse to poplačal s težko smrtjo v neki zavrženi pokrajini, v tuji, sibirski deželi. Tudi mater je obeedlo svetobolje njenega moža. Zaradi otrok ss je pri sorodnikih ubijala v težkem delu In vendar še našla Čas za dolgo, iskrene molitve. Od samih molitev, posta, od globokih priklanjanj pri molitvah je zgodaj shirala. Virka pa je s enako strastjo, e kakršno oo njeni starši trpeli bolečine za Boga, zasovražila Boga. In zategadelj predvsem ji nI ugajalo življenje pri njenem stricu. O — delo jo ie zmagovala. Njeno telo ji bilo močno In žilavo, le njeno srce je bilo bolno in nemirno. Tujim mislim se nI dalo prilagoditi. Virineja je od jese naglo dihala. Ničeaar nI videla krog sebe. V svoji sagrenjenosti bi bila odhitela mimo Anlsjine hoče. Ta zadovoljna žena vojaka je bila zmerom prijazna z Vlrko. 'Mogoče sato, kar so tudi njo kakor Virko sprejemale drufs kmetice, čodnoetne kmetice ob studeaeu s strupenimi pogledi in so prav tako dolgo gledale sa njo s stisnjenimi ustnicami. Po vasi se je govorilo, da Jo sašla Anlsjs na stranaka pota, odkar so jI vpoklicali moža. Ona pa je na vse to odgovarjala s prešernim smehom. Bila Je veaela in brez eramu. Saj so ji morala vendar naveličati tega neprestanega opravljanja. Davi se jo Virineja spomnila Anisje. Ta bi jo brez dvoma sprsjela pod svojo streho, čeprav samo sa nekaj dni; sa kssneje pa bo fte kaj našla. Anisja jo bila v svoji koči. Priprsvljila Je klalo teetp za opojno žganje. Delsls '-ni s pritajeno togoto ali godrnjanjem kot kmetice, marveč kot dekli, ki ga te nlio strle ekrbl. Z vieoklm glasom ja prepevala neko peeem: Ko v vojno jo šel, som mu rekla tako: Ah, sdaj ee te vendar aneblm! Virineja m ji smehljila. (Dslje prihodnjič.) Slovan Csbgatet Marija Romi _____ itri i; Za Prošvito prevedel r >1 MiU KlopM Marija je bila U okolice MonU peli le rs. V sgodnjt mladosti je služile pri nekem goetilničarju v Cetteu. Na nekem Isletu jo je tamkaj spoenal neki bančni uradnik . . . Naslednjega dne je lagublla službo, čez tri dni fizično ne-dolžnost ln sdravje, čes štiri dni tudi tega benčnega uradnike, s dobila Js dva para nogavic, letno obleko ln par belih tevljov. C«trtega dne je šla s vlakom do Palavasa In ee hotela dva kilometra od meeta vreči v vodo. Tisti čas so se nahajali na francoski obali stražarji, ki ao pasi-li. ds no bi odkod prišla kakšna nemška podmornice. Marijo je <*den teh stražarjev opasll In jo odvedel. Upirala se je in je bila aretirana. Na saališevanju je pmedele to-le: "Pišem ee Marija Roua. Matere nimam, oče ml Je prod petimi leti umri. bret |e padel v vojni. Ostala sem seme v svojem iietnajsism letu. Dve leti sem služIla pri rasnih ljudeh v MnntpeOieru. Aole nisem do-končala, snela nisem ničeeer ln slebo sem živele. Odšle sem It Montpelllera v Cette v sedemnajstem letu. Prišel je nekt go- spod in mi obetal, da me vzame. MlslUa sitn, di miili rosno, kar ml je bilo težko. Ničesar nisem imela. Moj brat ji Ml krojaški pomočnik. PrtfU aam i tem gospodom v Montpellier. Pre-varil me je. Kaj naj adaj počnem? Sla sem k morju, da bi me ono rešila Aretirali so me. Zakaj delate to? Jas ,ne maram živeti, tako ne maram živeti." Takšno poročilo To Mariji Roux je objavil nekl^ časopis v Touloeeu, ki je imel v Mont-pelllrsu svojega dopflnlka. Is-pustill so Jo s obveznim naročilom, naj bo poelej pametnejša. V Montpellier se nI vrnila. Odšla Ja v Mareeille In stopila v fabrlko. Tamkaj najbrž nI bila dolgo, ker je te spomled! 1918 prišla v Psrls. Od takrat, ko se {e Morija hotela vreči v morja, Je nastal v njej preokret. Bila jI Jo pri-hranjena življenjska pot mno-gih francoskih deklet Kakšna js U pot? Mlada dekleta pri-hajajo v Pariš sato, ker so prezgodaj prenehale biti dekleta, pe beMjo Is kraja, ki Jih po. sna la preganja, ali pe sato, da potskusijo v velemestu svojo življenjsko srečo. Pariš, ki gol-ta nesposobno, naivne in gospodarsko alebe. sprejema U sveta dekleta s detele In na ajikovl svešoetl preganja svoj prosti čas bodisi ae denar ali sa minljivo Ijubesen Ko postansjo U de-Meta v Parisu preval rasvplte ia propadejo, ko tu nimajo več uspeha, odhajajo spet na deželo ter aoeljo tja ostanke ilvljonja I« iluzijo nekakšne pariško Je-pote In diica. Ko propadejo tudi na diteli, odhajajo v kolonije kot poslednje satočlite. Mariji as to nI pripetilo. V Parisu je stopila v fabrlko mu-atelje kot delavka. K sreči ji tamkaj našla delovne tovariši-oe, ki so Imele o življenju neke nove pojme. To eo bili pojmi, o katerih Marija doelej nikoli ni slišala, a eo se selo dobro ujemali s njenim življenjem. Se vodno je noeila na eebl črnino, kar Je žalovala sa bratom, ki Je padel v drugem letu vojne. živeč v Parisu, v stalnih stikih s svojimi novimi tovariši-caml, ki so Jo Imele rade ln jo uvajale v to, kaj Je življenje, kakšno Je In kje so delavci v tekem življenju, je Marija doživljala preMMteaji as ptmm čonjem. Opazila je. da eo kolesa limusin, v katerih so se vo-slll neki mladi ljudje In brespo-solne dame v razkošnih ogrinjalih, narejena Is sols sirot Videla je. da je v Indoklai pomrlo od bede na tisoče Anamitov radi tiste velike banke na trgu. R« šumela je, da te ne gre tako, da dola muninjo v fabrikl, a teli, da bi ne bilo vojne. Mlallla je na svojega mladega brata, ki Je padel ne fronti. In se domislila. da ao najbrž neke šenake, kakršna Je tudi ona, delale prav tako v nemški i) fabrikah šrsp-nelov, od kat«> ih Je poginil njen brat ln zato delavka Marija ni zasovražila Nemcev, zakaj glej, tudi ona dela v municijski fabriki. Tako stvarno premišljujoč o vsem, se je Marija polagoma oevobodila tistega preračunanega F nacionalističnega pojmovanja višjo francoske družbe, ki je bila negacija humanizma hi največji sovražnik naroda ne sam6 v Franciji, marveč tudi v vsej Evropi. Ko se je oevobodila tegk, je začela dihati svobod ne je, postala je človek, ki o vseh stvareh mjali realno. Vedela ji sdaj, da ni na svetu saau> ena Marija, da so te Marije povsod, v vseh drŽavah, po veeh celinah, na vsem globusu. Mnogo jih je, a Marij je največ. In pri tej misli je Marija čutila, kako raste v njej moč in ponos, v Mislila je: "Nas je toMko, da smo lahko največji, da lahko izvršimo najboljše stvari, la is. __ sesfbri preko oge! FRANCE,25. jjdili-22.^. Ilsds Frttes, i. «g. • 26. »t <1» A. M.) (4:30 F. M.) pariš, 16. m. - 2. ssfrt. Severov Esko odpravi mučno , ecsemo, srbečico kodo, odprs-' vi luske In pusti koio tfsdko in sdrsvo. Zanesljivo še 60 r let. V lekarnah. Vzorec ZA-< STONJ. Pilita ns W. P. Severa Co., Cedsr Rspids, Is. FRENCH LINE SIS N. Mlckifsa An CM as so. ml Brite Beam Lamps v rabi povaed V vseh barvah sa v sobo čists in bele svstUkp. Zs dom ln ss tovsrniško rssovetljsvo. Potrebujemo rss prodajalca in ssstopniko. Brite Beam Lamp Corp. 1714-ti W. Division St. Chieago. IU. Napravi Vaše ZNIŽANE CENEl ZA TJA IN NAZAJ Do LJubljane IN NAZAJ PREKO HAMBURGA 4?1£7 50 V TRETJEM «plO le— RAZREDU (U. fl. davek poeebaj) Veljavno od 1. avgueU na veeh naših parnikih Za podrobnosti vprsšsjts IH N. Miofcigss Af. SfSHtS sli BPRIJIMAJfBA V TISKARSKO OBIT SPAMJOCA DELA • ......'—tt ••,•—^ -i— 'JA.... -Jr.VSt ' J . ____i, Vt . Tlika TablU u rmrto* In ahod^ vliitniee, čacnlke, knjige, koladmr-J«, litaka itd. ▼ ilovenakam, hrvatakem, alovaškain, belkam, nemikam, angleškem Jc^flcn In dragih VODSTVO flSKARNK APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ. DA TBKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI unijako dalo prva vrata. Vaa pnlaealla iaja 8. N.;P. J. PRINTER V cncAoo, nn TAM SB DOBE HA tEUO TUDI fSA U8TMSNA POJASNICA Upravatttva "PR06VKTA" MiT & Uvsšdi A ves