Leto n. KOtmiM -: «r~ • pavsanrana. Ljubljana, petek 27. februarja 1920. Štev. 47. Ctn im pulHi ti Bin Mi .1 !!'— is pol Ista . £ S’— aMrtimr B*— a t mssoL. * ra Bf.M9so Ii wftmm SoMna iSa S. Š bpeub. man ntf.mli Posamezna številka 30 vin, NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka M vhw Dr. Brejc popravlja Prekmurje so hoteli »ti 5^>]^na'. 27. februarja. Včeraj ob 3. P , ^ *e ^r’ Brejc prevzel vodstvo Drorw^“- £?' ^0ra^ ic hitro na delo, da yehko škodo, ki je grozila deželi tronutek. ral,, e decembra 1. 1, je bivša libe-Pr^J0<:laI,,S^na v^a sklenila, da se im»i Slovenije. Dr, Žerjav je & to izpeljati. Ker so ga dogod- Lj- .... ®h< f5 Jiolel dr. Žerjav še zadnji T»av«VC^ nare<®>°< ti naj bi postala listu s. tcm’ ^ izide v Uradnem ustali ^ P izdai° h sta je dr. Brejc še »Sm. , .a”jc tcr * tcr» preprečil, da eKnttlpki SlOVend že danes niso ločeni ^ «tale Slovenije. imo* ^^ih. prijatelj dr. Žerjava, je 00 dp n Za načelnika urada za stvar- ^pbilizacijo. Ta mož je uradoval ta-ua’j . *e razpolagal brez sklepa komisije _ ogromno premoženje, ki je na- grehe dr. Žerjava. ločiti od Slovenije. kopičeno v skladiščih tega urada. Dr, Brejc je tega gospoda, ki je hotel vse izprazniti, takoj odstavil. Dekret je prejel dr. Pestotnik v roko ravno pri seji. Seje je bilo takoj konec in s tem tudi kupčij. Do nadaljnjega se ne sme niti ena stvar izvoziti iz skladišča demobilizacijskega urada. Dr. Žerjavj e po svojem prijatelju dr. Fettichu hotel s pomočjo spremenjenega štatuta deželno banko spraviti pod liberalen klobuk. Tudi to nakano je dr. Brejc še včeraj zadnji hip mogel preprečiti. Storil je dalje korake, da se razveljavijo vsi protizakoniti ukrepi dr. Žerjava, ki je razpuščal njemu neljube občinske odbore. Pozdravljamo te ukrepe novega predsednika, ki daje ljudstvu jamstvo, da bo zavladala odločna volja v brambo ljudskih koristi na podlagi zakona. Italijanske spletke proti Jugoslaviji. Italija se poslužuje D*Annunxla. Kakor se poro- | zbira okoli sebe vse elemente, kateri ru-^'Ann i *Z ^nesljivega vira, vzdržuje jej° proti državi Srbnv, Hrvatov in Sloven-»erede21^ sPorazumno z italijansko vlado ccv, zlasti podpira gmotno in moralno ^rni gori. Njegovi emisarji orga- Ivico Franka in dr. Sachsa, ki se shajata izd Amavtov, nekaterih narod- i pogosto z njim. Tesne zveze ima tudi z . . awc in n:—uit. — drugimi rovarskimi organizacijami, ki jakov ,'n Preoblečenih italijanskih vo-*ad Svet d i “are n« L a, 'e. n&rod sam nasprotnik združe- nki “f P°4 ^ko upora nc- j * . naroda skušajo prepričati ‘D. f? Vi—oa.ni ixaopx i/iuxn. zajllkalk, ' NUcol aJ?rePen^ P° povratku razkralja obilni Anmmzio zalaga te barde v irnfpVlenaTjem’ ^UU Reka, 26. {eb obleko in živili, februarja, D'Annunzilo spletkarijo proti združenja Macedonije z Jugoslavijo. Na ta način pripravlja nove spore na 3alkanu pod protektoratom italijanske vlade, katera :pa na ta način gospodarsko in politično zagospodariti na Balkanu. ifejj • p Selgrad, 26. februarja. Po ve-8k]Cni]: ar^za so tamošnji italijanski krogi Oodr>ir ' na> italijanska mirovna delegacija a razne neupravičene želje in za- Italifa spletkari pri naših sosedih. hteve Mažarov, Rumunov in Bolgarov, da bi s tem škodovala Jugoslaviji, Politični krogi ostro obsojao to nelojalno postopanje italijanskih državnikov. Jaaj • Skadar, 26, februarja. Med Itali-Pokrebi - .^' Pri®iaS5i novega narodnega •jev ge ! ,e prišlo do spopadov, Rezulat bo-,oprem p1 z.na:n- Albanci razpolagajo z dobro ,e®inu Četami. Radi teh spopadov _ v Rimu veliko razburjenje. Politiki Bo|l med Italllanl In Albanci. so priredili že več konferenc. Socialistični poslanci zahtevajo od vlade, naj jenja s svojo pustolovsko politiko, ker italijanski narod ne mara biti več igrača v rokah nekaterih politikov. Kdo so tihotapci in verižniki? ®ePod^1^0r' ‘ebniarja. Ati je znano faktorjem, kam gredo vsa tista i® do&M • a *n P^šiči« ti prihajajo iz Ptu-Ujgi Maribora kot prtljaga ali drugače na ?v »progovne sekcije v Mariboru«? ggj V-nano, da kupuje neki inšpektor juž. ^tuia e°ht 2 Dunaja okoli Maribora, ^o^i 1 vole, teleta itd. potom _ agentov, katera živina prihaja na progovno sekcijo v Maribor — in potem potem kam?! Ali je znano, da ženejo po cestah iz Štajerskega in Prekmurja v Nemško Avstrijo polno živine, »prepovedanega blaga«, a da orožniki ne-čejo nič videti, ker ako orožniki zasačijo tihotapce, dobe verižniki izvoznico, orožniki pa nos!---------- ■•»I* Wilson ne odneha. LDU Berlin, 26. febr. (ČTU) Kakor Predin"! ' b° Wilson v kratkem Vt^°Z. Sena^u spomenico o jadranskem SaPiu- Wilson je prepričan, da bo pro-L0n, niegovo stališče pri posvetovanjih v pr/-u in Parizu. On je odločen, da se kajr povc ratifikaciji mirovne pogodbe, gajj,®r bi odnehal v jadranskem vpra- VU,1011 , Belgrad, 26, febr. Italijanska 1® izjavila šovinističnemu italijan-n U, tu, želK>< da bi pisalo o Ameriki re A° nitu Wilsonu zmemeje, ker mo-du V^fika za vedno odtegniti Italiji kre-n ln dovoz živil. ^•džari nočejo podpisati mirovne popodbe. ŽuiioL?V .^rad, 26. febr. Iz Mažarske Mažarc-i/^6'. v taterih se veli, da more Hc p mirnc; duše odbiti podpis mirov-®esložn,i ’e entcnta holehna in skleDQv ner , ,ne m°re izvesti svojih . brezobzirno poudarjajo letaki, da bi bilo za MažarsJio nečastno podpisati mir z Rumunijo, Češkoslovaško in Jugo-slavijo. Izpraznijo naj se prej mažarsld kraji, potem se bodo dalje razgovarjali. Mažari proti Jugoslaviji. LDU. Belgrad, 26. februarja. Na nekaterih točkah ob naši meji so Madžari po-novno zbrali veliko množino svojega vojaštva. Obstoji tedaj nevarnost, da madžarski beli gardisti udero preko naših meja. Nova vlada. LDU Beligrad, 26. febr, Na snocnji seji ministrskega sveta so nekateri ministri poročali o stvareh, ki leže v njih delokrogu. Minister za finance je podal poročilo o finančnem stanju. LDU Beligrad, 26. febr. Včeraj se je vrnilo iz Zagreba več narodnih poslancev, pripadajočih Narodnemu klubu, Dospel je tudi minister Roškar, da prevzame svoje posle. Propalosft do dna. Sirite »Večerni fisi" i V Ameriki izhaja časopis »Glais svobode«, glasilo svobodomiselnih Slovencev, torei veren bratec naših liberalnih in socialističnih listov. Od svojih kranjskih bratcev se v svoji svobodomiselnosti in brez-verstvu prav nič ne razločuje, le da svoja svobodomiselna načela in svoje končne namene veliko bolj odkrito razgalja kot naša svobodomiselna glasila, kakor »Naprej« »Ljudski glas«, »Domovina«, »Delavec« itd.. Pri nas si še ne upajo, ker se boje za svoje naročnike. Omenjeni *Glas svobode« je prinesel v JO, št. dne 3, februarja t. 1, tako podel, do skrajnje sirovosti podivjan članek o katoliških verskih resnic ali, da si komaj upamo ponatisniti glavne poteze tega pamfleta. Iz celega članka pa odseva, da ga je mogel pisati le človek, ki je moralno popolnoma propal, ki nima v sebi ne le trohice poštenosti, temveč niti najnavadnejše-ga takta. Vsi vemo, da je bila skezi vsa stoletja katoliška Csrtev s svojimi verskimi resnicami in skrivnostmi največja pozitivna gonilna sila za duševno in socialno preraja-nje Evrope, da verske resnice in skrivnosti stoje neomajno nespremenjene kljub najhujšim bojem in brojijo sko~i vs-> stoletja na milijone vernikov, da se ravno danes najizbranejša angleška in tudi francoska inteligenca vedno tesneje oklepa katoliških resnic in skrivnosti, da so celo ruskj bolj-ševiki popolnoma preosnovali svoje mnenje o verstvu, mi vemo, da celo veliki svobodomiselni duhovi, ki sodijo nepristransko o katoliški veri (.bcu^l ujejo to ogromno duševno organizacijo in njen vpliv na človeštvo brez oborožene armade, mi se dalje zavedamo, kako vsem tem resnicam daje praktičnega življenja in izvajanja ravno največja naša skrivnost, žarišče katoliškega mišljenja in življenja, to je presveta Evharistija. In s&daj pride propal človek, ki niti malo ne pozna katoliških resnic, in kateremu se niti ne sanja, kako je veren človek s tisoč nitmi zvezan s svojo vero, ki mu daje v trpljeniu, križu in obupu največjo moc, ter mu brzda zanj pogubne strasti, pa pride sirov človek in napiše članek v svobodomiselno glasilo, da se dostojnemu ne samo vernemu človeku gabi. Tako n, pr, piše: •>Sv*ta izpoved je bila tista magična sila, ki j* tolitokrat že pripeljala v posvečene grabežljive roke velike dedščine, velike darove itd., sikozi otenca spovednic so se prejemala poročila rimskih' apijotSoir,'? Ali,- »V začetku se je dajalo pobožnim vernikom vino in kruh. Tekom časa so gospodje fajmošlri spoznali, da bo šlo v6e k zlo-dju, če se ne bo na kak način omejilo tega zakramenta. Odpravilo se je vino in povedalo vernikom, da je v božjih očeh ravno isto, če vživajo verniki samo Jezatjovo meso ali pa tudi njegovo kri. Verniki so se dri žali pač nekoliko kislo, toda monali so sp. podati in se odpovedati »free drinku«. Za gospode fajmoštre je ostala stve»r sevejb po starem in oni še dandanes r/arede “pri vsaki maši dostojen požirek, dočjm verniki istočasno požirajo sline. Tudi kruha Se je začelo dajati Čimdalje manjše Tsorcije* dokler se ni iznašlo pečenje tenkijh pšeničnih listkov, katere se rabi še dancUmes. Jezusa Kristusa nikakor ne moremo smatrati z» boga, ali sina božjega.« In dalje: »Gospej Edinosti naj še enkrat ponovimo, Ja smahamo vse obnede naših in drugih fajmoštrov za povsiem navaden rokus-pokus ali stoodstotni humbug. Nikdar ne bomo verjeli, da postane košček testenine živi nebeški bog, če se ga dotakne kak fajmošter s svojim svetlikajočim nosom,« ( In konono: ’ »Omenimo pa naj, da so Čitatclji Glas Svobode po veliki večini duševno prosti ljudje, kateri nikakor ne bodo pogrešali svetih popotnic in popotnikov.« Ni naša naloga braniti katoliško resnico pred tako propalico, pač je naša dolž-nosL opozoriti vse katoliške Slovence in predvsem vemo delavstvo, kam vodi svobodomiselstvo in kaj je njegov končni namen. Zakaj, nikar se ne motimo: Naše domače svobodomiselstvo ni za pičico bolj drugačno od amerikanskega in »Naprej<-je žc parkrat pokazal isto pot kot »Glas svobode«, »Glas svobode« je tisti ameriški slo* venski lisi, ki za socialističnega voditelja Etbina Kristana dela največjo reklamo. To je list, za katerim stoji socialistična struja med ameriškimi slovenskimi delavcu Socialna demokracija s svojim svobodomiselstvom se tu pokazala kot stranka-najhujšega sovraštva proti Bogu in Kristusu. Vera jc zasebna stvar, to geslo velja le za neumne tepce. Slovensko delavstvo, hočeš še dalje tlačanih ljudem, ki imajo toliko vere ko njihov pes? Vse, kar je poštenega, poživljamo v boj proti razdirajočemu svobodomiselstvu! Zapuščina dr. Rogulje Ob prerani smrti dr. Petra Rogulje, ki je v polnosti svoje moči in sredi napornega dela za vero in ljudstvo zatisnil svoje oči za vedno, se je otvorila v naših vrstah praznina, ki jo bomo težko izpolnili. Po-kojiJk nam je pokazal železno energijo, globoko voljo v proučavanju javnih razmer in graditvi čim boljših pogojev za naše narodno Življenje. On je potoval in pro-učaval, prihajajoč v stik s pravim življe-n|em. In v življenju in ob smrti je želel, da naj bi čim večje število naših inteligentov študiralo v inozemstvu socialno-politične šole in ustanove naprednih narodov. Mi se ne moremo ubraniti njegovi želji ter želimo njegov spomin počastiti s tem, da vsako leto pošljemo vredne sinove na nauke v tujino, Starešine akademičnih katoliških društev so se odločili, da bodo vsako leto nabirali denarne darove ter poživljajo takoj vse prijatelje, spoštovate- in somišljenike pokojnikove, naj prispevajo denarne doneske v zaklad, ki bo nosil ime; »Zapuščina dr. Petra Rogulje«. Pod tem imenom naj se pošilja denar na dr. Stjepana Markulina v Zagrebu. Naša zunanja politika. LDU, Belgrad, 26. februarja. Zastopnik ministra za zunanje posle, dr. Spalajkovič, je izjavil nekemu tujemu dopisniku: Zunanja politika nove vlade ostane ista kakor doslej. Smatramo za, svojo dolžnost, da še nadalje utrjujemo vezi med npjmi in zavezniki, zlasti tar se tiče jadranskega vpra^ šanja. Pri tem zaupamo na pravičnost zaveznikov. Ententa in Nemčlfa. LDU Berlin, 26. februarja. (DunKU) »Achtuhr-Abendblattc javlja iz Bazla: Kakor poroča »Pressinformation« iz Londona, je londonski konferenca sprejela predlog Francije, da se odkloni prošnja n&m&lr* vlade po obsodba zavezniških državljanov zaradi vojnih zločinov. Ta korak se utemeljuje s tem, da so zavezniške države postale žrtev zavratnega napada nemškega in avstrijskega militarizma in da so bile upravičene že v silobranu preprečiti z vsemi sredstvi opustošenje napadene domovine PolltICna novica. + Za sestavo nove deželne vlade. —* Predseanik deželne vlade za Slovenijo dr« Brejc je povabil Jugoslovansko demokratično stranko in Jugoslovansko socialno-demokratično stranko, da izjavita, če sta pripravljeni sodelovati v novi deželni vladi za Slovenijo. Ako stranki pristaneta načeloma na stališče sodelovanja v deželni vladi, uvede predsednik potrebna pogajanja med vsemi tremi strankami zaradi razdelitve resertov in nominiranja kandidatov za posamezna poverjeniška mesta. Postopek za sestavo nove vlade ec bo poape&I> Stran *Ve z živili uvede smrtna kazen. Stvar Še ni rešena, a je gotovo, da se pripravljajo na Češkem za verižnike črni dnovi. Pri nas je bilo pod demokratsko-socialistično vlado batinanje precej v navadi, a ne za verižnike, ampak za kmete. Sedan'a vlada na’ palico obrne — pa brez usmiljenja. — Zavod za izdelovanje seruma proti svinjski kugi v Modlingu pri Dunaju je naprosil državo, naj mu dovoli nakup stalnega kontingenta svinj. Zavod se zato obvezuje, da nam bp dobavljal svoj serum in nam v primeru veče kuge poslal svoje'” strokovnjake, da nastopijo proti bolezni, —- Kužna spalna bolezen v Dalmaciji, V občini Opuzena v Dalmaciji se je pojavila spalna epidemija: encephaHtis letar-gica. Bolnik pade v brezčutpo spanje in v tem stanju tudi umre. Več vasi je popolnoma zaraženih in nekatere družine so malone izumrle. Zaražene vasi so zastra-žili. Bolezen so najbrže zanesli italijanski tihotapci s tobakom. — Pegavi legar med ruskimi begunci. Med ruskimi begunci v Bejgradu se je pojavilo 15 slučajev pegavega tifusa. Oblasti so ukrenile potrebne zdravstvene odredbe, — Tatvina v Kokri, Peter Kavčič iz Žej je v noči na 22. decembra 1, L prenočil na Kokri v Pavšnarjevi gostilni, iz hvaležnosti, ker so ga prenočili, je pa Pavšnarju ukradel kolo, 4 rjuhe, 2 odeji in 1 kožo. V Ljubljani so obsodili Kavčiča v 8 mesecev težke ječe. — Tatvine, Francu Cerarju §0 bile ukradene 3 moške srajce, 2 beli preobleki za blazino, spodnje žensko krilo, sive ženske triko hlače, 2 pisani ženski jopici, 6 malih rjuh in 2 bek brisači- — Trgovcu Ivanu Petriču iz Borovnice je, to je v neki boljši gostilni kosil, bila ukradena listnica v kateri je bilo 16 tisočakov, 4 amerikan-ski dolarji in drugi bankovci; škoda znaša 17.000 kron- — Šivilji Alojziji Spetič iz šiške je bila ukradena denarnica, v kateri je bilo 341 kro», — Volkswehrovec umoril našega žan-darja. Dne 11. februarja sta patrulirala podstražmojster Rudolf Puhar in poskusni orožnik Alojzij Pečnik v bližini Lipice. Ob četrt na 10. uro ponoči srečata blizu Lipice na cesti 5 ali 6 oseb, med njimi eno žensko, ki so prihajali iz Lipice. Vsi so nosili nahrbtnike. Orožnika sta jih zadržala. Izdali so se kot rudarji ip da gredo v Ct' no. A takoj so se začeli sumljiv^ gibati in stppati nazaj. Orožnika sta pripravila puške in zaklicala, naj se vdajo, A v tem tre-notku je sprožil eden izmed nočne bande večkrat iz samokresa ali pištole in je zadel orožnika Pečnika v pljuča in v desno roko pod komolcem ter ga težko ranil. — Podstražmojster Puhar ie začel streljati a vsled teme nj mogel več razločiti oseb, ki so začele bežati. Vsi so se izgubili v smeri, iz katere so prišli, Puhar i« peljal ©rožnika Pečnika proti Vogrčam. poklical ljudi in pomoč ter ga spravi! v hiš p Lovrenca Kristana, Nato se j« odpeljal t vozom v Pliberk in javil slučaj svojemu komandantu. Vojaški zdravnik dr, Ipavec »e je takoj odpeljal v Vogrče k ranjeocu. Izrazil se je, da je poškodba smrtnosavama, desno krilo pljuč je prestreljeno. Roka je težko ranjena. Obe krogli sta tičat v telesu. Dne 13. t, m- je dr. Ipavec peljal ranjenega Pačnika z vlakom v bolnišnico v Slovenjgra-dec, Iz Slovenjgradca smo pa dobili poročilo, da je orožnik Alojzij Pečnik dne 15. februarja v bolnišnici unR Ugotovilo s« i«, da so ti zločinci istovetni s člani pli’ berške »Heimwebr<*-koTnpanije v st. Andražu v Labudski dolini in sicer so bili zraven: brata Ignac in Jožef Rader, Jožef Wemik, Korat, Klade, Filip Pepel in Štefan Majer. Ženska pa je bila najbrž Julika Fišer. Brodnika Pasterfca, ki je pripeljal omenjene Čez Dravo in ki je zagrizen nemškutar, so takoj aretirali. Dognalo se je tudi, da so tl Volkswthrovci nosili nemške letake, v katerih se lažejo o naši državi, da se vse kadi, 6ez mejo. — Drag hmelj. V Žaleu so f>£ tv dni sklepale kupčije za hmelj po 80OO kron za 50 kilogramov l — Jugoslovanske in avstrijske Krone* Dne 25, t, m. je na dunajski borzi za 100 jugoslovanskih kron bilo dobiti 150—180 avstrijskih, — Valute na zagrebški borzi 26, febr. Dolarji (100) 13.200, avstrijske krone 50, levi 170, carski rublji 160, čeho&lovaške krone 150, angleški funti 450, francoski franki 975, marke 175, lire 765, leji 175, 20 kron v zlatu 485, napol eoni 480. turški funti v zlat« 520, ljubljanske novice. tj Vodstvo VLS za Ljubljano ima danes zvečer ob 20, uri * čitalnici Jugoslovanske tiskarne III. oadstr,, svoj običajni tedenski sestanek. Ker je na dnevnem redu predavanje o komunalno-gospodarskem vprašanju, je smatrati sestanek za vse krajevne odbore in pododbor« obveznim. Zaupniki in zaupnic«, pridite vse in pripeljite Se druge s seboj! Naj bi ne manjkali s o c i j o l o g i in vsi, ki se količkaj zanimajo za socijalno vprašanje! — Tajništvo VLS, lj Seja Zveze služkinj, V nedeljo dne 29. februarja 1920 cb 3, uri popoldne ge vrši seja »Zveze služkinj« v prostorih Kre-kpve presvete (Alojzijevjgče), Tem potom se vabijo vse odbornices da se zanesljivo udeleže. Predsednica, lj »Krivoprisežnik«, narodno igro uprizori Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljudskem domu v nedeljo 29. februarja. Vstopnice se dobe v trgovini g. Čežnovar, Stari trg 16- (k) lj Umrl je včeraj v Ljubljani znani zobozdravnik dr, Edvard Bretl, Pogreb bo jutri popoldne, lj Stanovska organizacija slovenskih literatov, Snuje se v Ljubljani stanovska organizacija slovenskih pisatel,ev in pesnikov, lj Materina želja... Vemo, da so pisatelji tudi ljudje, ki ne trpe, da bi se kdorkoli mešaj v njihovo delo, ki tega dela brezpogojno ne hvali »Le čevlje sodi naj kopitar« — to je še najmilejša oblika, v kateri te zavrnejo, Mi imamo vsekakor ves spodoben rešpekt pred gospodi pisatelji, brezpogojno se klanjamo njihovim umetniškim navdahnitvam in obll-kan*, vendar bi se drznili Izreči samo eno ponižno materino željo.,. Željo, da bi se v svojih spisih ozirali vsaj na spodobnost. Nekaj časa sem je bilo v tem oziru med Slovenci precej dobro; matere ni morala boleti duša, ako je videla v rokah večjega sina ali hčere ta ali oni slovenski list. Sedaj se zdi, da so paši pisatelji izčrpali boljša umetniška sredstva in posegajo zopet po umazanostih, da bi si zagotovili »učinek«. Ne morem razumeti, kalio je mogel pisatelj »Sob* št, 12« v zadnjem zvezku lanskega »Zvona« napisati gotove Stvari iz pogovorov bolnikov, kar spada morda pač v okvir zaključene moške družbe gotovega obzorja, nikakor pa ne prea celokupno javnost. Saj je spis zelo debro pisan in mu tistih stavkov za »učinek* prav res ni bilo treba — nasprotno, ii stavki so kakor pljunek na lepo, pretresljivo sliko. Isto velja za nekaj mest v Go-arievi »Materini želji«, Pokojni Ivan Cankar, ki ui bil hinavec, nikdar ne bi bil sposoben, zapisati v zvezi s pobožno, trpečo slovensko materjo takih odurnih nespodobnosti. Cankar je pisal o grehu, a s- mu ni nikoli surovo krohotal, Pri njem celo žganjar v najhujši pijanosti ne izgubi človeške spodobnosti. In to je, česar pro*-simo vse naše pisatelje: naj spoštujejo v svojih spisih splošnočioveŠko spodobnost, da, slovenski stariši ne bodo morali svojih doraščajočih otrok odvračati od sodobne nase literature. lj Učen profesor. Na prvi državni gimnaziji imajo profesorja Koprivnika, ki razlaga malim učencem, da je človek nastal iz opice. Malim učencem pa ne gre v glavo, da bi oni bili od opice, ter so mnenja, da bo od opice le tisti, ki razširja opičji nauk, lj Tokatlfjera zopet pred poroto, Moj- zc lokatli in Jurij Tokatli, oba iz Sinfe-ropola, gubernija Tavris, sta zopet prišla pred ljubljansko poroto. Obtožena sta: Dne 11. oktobru 1919 se je pripeljal bivši ruski ujetnik Ivan Kovalenko skupaj s To-katljijevema z Dunaja v Ljubljano, da bi se od tu preko Jugoslavije vrnil v domovino, Naslednji da«, 12. oktobra 1919 50 šli vsi trije na izprehod v okolico in so popili v neki gostilni pol litra žganja. Jurij To-katli jpe okrog 7. ure zvečer v Zg- šiški iztrgal iz desnega notranjega žepa njegovega suknjiča listnico, v kateri je imel poleg maniših bankovcev 3 nemšJko-avstrijske bankovce po 10.000 kron, nakar je njegov brat Mojzes zbežal proč, Kovalenko je precej pograbil Jurija Tokatljeja za roko rekoč: »Daj denar nazaj, nakar mu je ta rekel: Poiščimo po tleh, mogoče je pa- del denar na tla. « Ker je pa Tokatli zbeza' proč, si je Kovalenko precej mislil, da je denar najbrže Mojzes odnesel. Ker mu nista vrnila denarja, jc ovadil policiji. Mojzes Tokatli zanikava odločno, da bi on ali njegov brat ukradla denaf; J’-ir^ katli pa pravi, da je on vze? VtTu"'-vtaknil v svoj žep in da jo e > s podlagi opisanega položaja i- e * varjala Tokatlijeva 18. dr tnv ‘ Ijanskj poroti, katera ju ie op* ?- 26, decembra 1919 eta šla Tol- > *va kopani denar v Šiško iskat nan. soost _• kjer je bil v resnici zakopan: za ?cp^nl[ kavo supo. Jurij Tokatli je hodil pctasi gori in doli in stražil, Mojzes je pa zs po z nekim železom brskal po ^akep*" listnici in se previdno oziral okoli, da g kdo ne zaloti; a dijaka Adolf Zaic in JaQ' ko Jelačin i® Ivana Kralj so ga pa oP8^’ vab, vsled česar §ta delo ostavila ip oa‘ šla, nakar sta dečka Zajc in Jelačin kopa-la narej in kmalu tudi našla listnice# v kateri je bilo 31-860 kron. Na podlagi te* ga novega delikta se je dovolila obnovit«« kazenskega postopanja, lj Neumestno streljanje, Kleparski p°' močnik J. S. je v svoji srboriiosti streljal ob 11. ponoči v Šiški, za kar so ga na policiji kaznovali z globo 100 kron, lj Razgrajač. Na Kongresnem J* v ponedeljek zjutraj ob pol 12. razgrajaj božjastni I. K. tako močno, da ga stražnik aretirati in odvesti na policij®*0 ravnateljstvo. Ko ga je straža pripeli«? pred poslujočega policijskega uradnika je uradnikovih plavi h oči tako ustrašil, 0® je kar pod mizo zlezel. Na policiji so o&' redili, da se je prespal, nakar »o gl ^ pustili. Razne novice. r Nadzorstvo nad rejenci ie nT*^ graški mestni mladinski urad. Vsi »«**! konski otroci in drugi rejenci do 14. se morajo naznaniti uradu. Tudi zase dobrodelni zavodi so podvrženi tej nosti. r Tanki v Avstraliji Splošno je zn8®®* da je tank slavno dovršil svoje delo v ^ lilij svetovni vojski. A kakor se je izbo**® obnesel aa bojnih poljanah, tako bo t»» jako dobro služil v mirnj dobi, S taB»* vlačijo ladje po kanalih, s tanki orjejo otj* širne ledine itd. Ali največja naloga P čaka v krajih, kjer nimajo pravih brez katerin običajni motorni vozovi morejo nikamor. Tako beremo o uspwfl*j Eoizkusih v notranji Avstraliji- Tank’ ateremu so bili pripreženi štirje težki j*. vorni vozovi, od katerih je vsak ton, je prevozil 335 km dolgo pot i* renoville v Por t-Avgust v dnevnih *P°prl vorne voze, ki se iz njih niso mogli r Junaška Bosanka, Blizu Bosanski* Breda je nedavno tega nastal požar v v ški bajti. Domači so bili vsi z doma, raZ Stjrdetnega dečka. V tena je priiU doc? 15 letna deklica. Brez vsakega Pre*"$ vanja se je vrgla za bratca v ogenj je otela. Sama je dobila težke opeki« in so jo morali odpeljati v bolnišnico« r Stavka grobarjev v Londonu. Iz t^jj dona poročajo listom: Tukaj so 23 ^ stavkati grobarji, tako da se pojžrebl,v* ob policijski asistenci, Rakve pnnalaio,1^ pokopališče žalujoči ostali ali pa 1»*^ pogrebnih zavodov sami. Jk r Ogromno jutrovsko tržnico jo zgraditi v Požunu, Načrt je po ab*' vajo nem nalogu napravil stav, svet, prof. Poslopje naj bi stalo ob Donavi na n*M £ šero kraju mesta. V zgradbi, ki bo 1®1 * obliko ogromnega stolpa, bo mesta. Z& sto pisarn in prodajaln, na prostr*/1, v dvorišču bo orijentalski bazar. Dalje P® tržnici nameščena borza, orientalna tipska akademija in orientalni muzej. K*, tega bodo uredili v poslopju velik mofl*»^ hotel z več sto sobami. Harodno @f<@c£i$ie. Opera, 27. februarla. petek, »Netopir*« nement C. . 28. februarja, sobota, »Kusalka«* * cement E- ~ 29. februarja, nedelja, »Prodana 09 sta«, izven abonementa. 1. marca, ponedeljek, zaprto. Drama. 27. februarja, petek, »Kristalni ^ra abonement E, . fl, 28. februarja, sobota, »Brezdno*.3 nement D. je■ 29. februarja, nedelja popoldne, * pelka«, izven abonementa. e, 29. februarja, nedelja zvečer, » e ški trgovec#, izven abonementa. ^0. 1. marca, ponedeljek, »Beneški vec«, abonement A. Odgovorni urednik Joie tful*' Udaiateli koonorcii »Večeroetf* VUka »Jujoplovtaika tiskam*« *