Največji slovenski dnevnik T Združenih državah
VeUa za v«e leto - . .	$6.00
Za pot leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
The largest
DaOj

the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
lastislovenskih idelavcev vAmenki.
75,000 Readers.
TZLEF0H: COBTLANDT 2876
NO. 106. — ŠTEV. 106.

Entered as Second Class Matter, September gi. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CongreM of My^ fl 1879*
__NEW YORK, THURSDAY, MAY 6, 1926. — ČETRTEK, 6. MAJA 1926.	- m
SENATNA AKCIJA
GLEDE PROHIBICIJE
„ TELEFON: COBTLANDT 8876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
Senatorji so se zbrali, da nastopijo glede porcčila, tikaj oče ga se prohibicijske zakonodaje. — Pod-komitej je razdeljen glede vprašanja izpre-memb v zakonodaji.
Obravnava proti Miss Violet Gibson.
Violet Gibson, ki je streljala dne 7. aprila na Mussolinija, bo izjavila potom svcjega zagovornika, da je blazna.
WASHINGTON, D. C., 5. maja. — Zanimanje suhačev in mokračev se je osredotočilo na sestanku, katerega bo imel danes podkomitej senatnega judicijarnega komiteja, ki je vodil prohibicij-tka zaslišanja. Podkomitej bo razmišljal o različnih suhaških in mokraških predlogah, v namenu, cla poda svoje poročilo judicijarnemu komiteju.
Pričakovati je, da bo podkomitej razdeljen, da bodo priporočili suhaški člani poostrenje prohibicijske zakonodaje, dočim bo senator Reed iz Mis-sourija priporočil omiljenje sedanje prohibicijske zakonodaje. Večina podkomiteja pa se bo najbrž izrekla za preložitev vseh modifikacijskih predlogov za nedoločen čas. Vspričo velikanske mase do-kazilnega materijala, predloženega podkomiteju, je skoro nemogoče, da bi komitej že danes rešil vse posle, s katerimi se mora pečati.
1 ekom debate glede prohibicije je opisal senator Ferris iz Michigana razmere v "onih starih, dobrih časih", pred šestdesetimi leti, ko je bil deček na neki farmi v Tioga County, New York. Rekel je, da je moral nositi najetim delavcem na polju žganje v galonah in da je dobil od očeta naročilo, da lahko postreže delavcem z žganjem, a ne pred poldnem in tudi ne ob zaključenju dnevnega dela.
Senator Ferris se je nato zavzel za prohibicijo. Zanikal je, da sta Volsteadova postava ter osemnajsti amendment glavna faktorja v narastku zločinov.
Nadalje je rekel, da bi bilo mogoče izvesti Vol-: teadovo postavo, če bi stala javnost na strani iz-vrševalnih uradnikov.
Sledil je senator Sheppard, ki je prečital razna pisma, katera je dobil od delodajalcev in ki slikajo dobre uspehe prohibibicijske zakonodaje. Mo-krači seveda niso ostali tihi, in oglasil se je senator Bruce iz Marylanda, ki je rekel, da bo kmalir prišel dan, ko bo amendirana Volsteadova postava ter modificiran tudi osemnajsti amendment.
Prohibicijska debata se je vršila ob času, ko bi moral senat razmišljati o gradilnih predlogah. Su-Iiače je okrcal senator Bruce z izjavo, da tratijo čas s svojimi izvajanji glede prohibicije, mesto da bi posvetili svojo pozornost dnevnim poslom.
Wayne Wheeler, plačani agent Antisalonske li- na MussoJ"*w ho Pri obravnavi ge, je vložil v senatnem judicijarnem podkomiteju Iff' ,^a,hJMa7Jla
i • • •	,	. J	fer |j0 zahteval, nnj jo pošljejo V
s>\ojo zaanjo izjavo, v kateri se obrača proti vsaki i»l ranico.
modifikaciji ter pravi:	Zdravniki so izjavili, da se jfe
— Nepostavnost, korupcija in druga zla so po- Mua^Unij» rana žc sko™ čisto sledica nezadostnega izvedenja postave. Vsa ta iS? adwkatif bodo napa-zla bodo polagoma izginila z ojačenim izvedenjem <la*!ko zagovarjali, je tudi profe-postave. Legaliziranje piva bi le poslabšalo raz- Ferri' ki za naJboli«€?a
mere.	poznavalca italijanskih kriminal-
nih postav.
RIM. Italija. 5. maja. — Zapro-vomik Mi?K Violet Albine 0III->'on. sestre lorda Ashbourne, ki je okušala za vratno umoriti Mii«*-^oliuija. lx> izjavil pred sodiščem. <la je blazna ter prosil, naj jo pošljejo v umobolnico.
Sodni koinitej v katerem je tudi državni praivdjiik. zagovorniki (Jib-rn in zJravnSki izve-d«»iu-i, je obiskal včeraj minicstr--'ke^a pre<ltednika, kot predpisuje po*4avn. da sodi o resnosti njegove rane. Koinitej j^ ]K>zneje sporočil. da je rana v nosu mini-:-trerskega qiredisednika. povzroer--na od kroglje malega kalibra, že pf>polnoina zaeeljena.
Profesor Enrico F«*rri. kater«« jr;i smatrajo za največjega i«vo-denea glede italijanska kriminalne po-tave, je pnidcljen skupini zagovornikov Mm* Oil>son.
Mussolini je rekel i>o obisku profesorja Ferrija. "da ga veseli, da lw» Mi>> Gibson branila hladnost in vzvišenost znanosti".
— Obstaja možnost, — je rt -kel Ferri. — da bo obramba vkljn vila v pričevanje plede duševnega stanja Mi-s Gibson tudi duše_ -lovno študijo Mussolini ja.
Po obiskii pri MuMsolinijii je izjavil Ferri. da bo obtožena priznala svojo krivdo. Najbolj važno je vprašanje, če je prišla moril na ideja sama posebi ali če ji je navdahnil to misel kdo drugi.
Večkrat tekom svojega življe-ii j a lula MLsn Gibson zaprta v različnih n m t ►bolnicah v Angliji in Italiji ter je hidi okušala izvršili samomor. Ob neki priliki, pred ve,"* leti. je baje okušala umoriti z nožem svojo prijateljico, češ, da hoče ponoviti krvavi dar. katerega je hotel doprinesti Abraham f> svojim sinom Izakom.
INDUSTRIJA IN PROMET
PARALIZIRANA V ANGLIJI
Generalna stavka je paralizirala angleške industrije in transportacijo. — Obe stranki nameravata izvesti boj do trpkega konca. — Ministrski predsednik Baldwin pričakuje mirovnega gibanja unij. — Prvi dan stavke je potekel prilično mirno.
Mussolinijeva atentato-rica je baje blazna.
RIM. Italija, 4. maja. — Zagovornik M i s1 s Vioilet Al vine Grbson. katera je dne 7. aprila streljala
Radio-tat Hilton pred sodiščem.
Kmalu se bo odločila u-soda vlomilca, ki je vdrl v nešteto stanovanj v Richmond Hillu in okolici ter se dolgo časa uspešno izogibal aretaciji.
Danes se bo nadaljeval fwoces l»roti v komiku IDI tonu v okraj-n«uu sodiš«" u v IxKkg Island City, kjer tra tožijo umora po prvem reda. Včeraj so izpovedale »tiri priče, da je bila lunrt policista Keiuijr-ja ?>c&lc<lica rane v tilniku. katero mu je aadal Hilton. Iz-lnra porotnikov je bila hitra zaje pričel .pomožni
otvorilnim govorom, v katerem je »risal že znanp posameznosti zločinov. Izkazati hoče, da je ITil-ton oddal strele na Kennv-ja in nekega drugega policista.
I "soda 1 lil tona bo v glavnem odvisna od izpovedi zdravnikov, ki so se pečali z ranjenim policistom Kennyjem, ker je obramba namignila, da bo skušaia dokazati, da bi lahko oetai Keony živ, če bi bil deležen primerne zdravniške o«skrbe.
Štirje zdravniki so podali včeraj svoje izjave.
Dr. RVzza je rekel, da je povzročila smrt rana na tdlnrku.
Dr. Uans*m iz Pos* Graduate bolnice je napovedal, da je bila rana inficiretta. Tekom križnega zaslišanja pa je prignal, da je za-Mtirupljenje krvi povzročilo smrt na indirekten način.- Pozneje pa je izjavil na vpraSanje državnega pravnika, da je bilo zastruplje-
Norge na poti proti
Spicbergom.
LENINGRAD, Rusija, 5. maja. jZra&na ladja "Norge", last AniundNonove-Elkwortli ekspedi-eije, je Kapu«ftila danes atjutraj Trock. da nadajyuje s svojim (potovanjem na Špicberge. "Norge" je dospela dne 15. aprila v Trock. predmestje Leningrada, poitetn ko je bila za sedemnajst ur iiagubljena v megli. Tekam tukajšnjega •bivanja so še enkrat pregledali vse stroje. Velikanska lopa je bila izgrajena v Kings Bay in tam bo oNtala zračila ladja do takratf, ko bo ttkušala tegom poletja poleteti preko Severnega tečaja. Polet je bil preložen ina današnji dan. ke.r je prevladovalo včeralj neugodno vreme. Poročila s &pic-bergov kažejo, da so poletni po-
LONDON, Anglija, 5. maja. — Prvih štiri in dvajset ur generalne stavke v Angliji se je končalo ob polnoči. Skoro vsi strokovno organizirani delavci so se odzvali pozivu na stavko. Ob istem času pa je vlada tudi razpredla in razširila svojo pomožno službo.
Razpoloženje angleškega naroda, tako stavkar-jev kot stavkokazov - prostovoljcev je izvanredno mirno. v prvem dnevu stavke se je pojavil le en večji nered. Kljub temu pa sta se zvečer obe stranki pripravili na resnični boj in obe sta prepričani, da bosta eventualno zmagali.
Predstavi tel j i vlade so pojasnili, da vztraja vlada brezpogojno pri svoji zahtevi, da se prekliče generalno stavko, predno se bodo nadaljevala mirovna pogajanja. Strokovno unijski svet, nekak delavski kabinet, pa je izjavil v svojem edinem ugo-tovilu, katero je izdal včeraj, da so bila prekosena vsa pričakovanja glede odziva na stavkarski poziv.
Parlament se je sestal včeraj, a je razpravljal le o proračunskih resolucijah, Delavski člani parlamenta se niso hoteli udeležiti debate. Ministrski predsednik Baldwin je imel dolgo konferenco s kraljem. Pozno zvečer je dospel v London princ iz *WsJesa.
Stališče nasprotujočih si sil v tem titanskem boju za premoč v~Angliji je naslednje:
Delavci so dosegli:
1.	Popolno prenehanje dela v premogovnikih.
2.	Skoro popQlno prekinjen je železniških komunikacij.
3.	Manj popolno, a kljub temu še vedno uspešno paraliziranje podzemskih železnic, pouličnih kar in busov.
4.	Prekinjen je v obratovanju težkih industrij.
5.	Devetdeset odstotno prekinjenje izdajanja časopisja.
6.	Precejšnjo razorganizacijo različnih sredstev dežele za trgovski transport.
Vlada pa je dosegla naslednje:
1.	Uveljavi j en je sredstev za preprečen je državljanskih neredov, vsled česar je v deželi popolen mir, tako v industrijalnih okrajih kot mestih.
2.	Organizirana je omejena železniška služba in promet z busi, ki postaja vedno večji in uspešnejši.
3.	Skoro popolno proizvajanje luči, gorkote in gonilne sile.
4.	Novice širi s pomočjo radio in izšel je tudi oficijelen nov list, imenovan "The British Gazette".
5.	Popolna in uspešna kontrola dobave živil.
6.	Vlada ima na razpolago zadostno število prostovoljcev.
Na temelju vsega tega se lahko reče, da je potekel prvi dan stavke brez zmage za delavce ali vlado. Z vladne strani se lahko reče, da je pomanjkanje vsakega nasilja na prvi dan stavke ojačilo moralo vlade, dočim je na drugi strani precej ohladilo skrivne želje nekaterih skrajnežev, da izvrše preobrat po uzorcu italijanskih fašistov.
Ob istem času pa je treba tudi pripomniti, da ni 'bilo včeraj na cestah niti enega črnosrajčnika in tudi nobene rdeče zastave. Vspričo dejstva, da so obrnjene oči vsega sveta na Anglijo, se skušajo tako stavkarji kot stavkokazi obnašati spodobno. Čeprav je mobilizirana vsa armada, mornarica in policija, nimajo te sile nobenega drugega opravka kot držati v redu radovedne ljudske množice na cestah. Seveda ni gotovo, koliko časa bo trajalo to stanje, a prvi dan generalne stavke daje kredit hladnokrvnosti in dobremu razumu celega angleškega naroda.
Reforme v nemški premog, industriji.
Nemčija pričakuje reforme premogovne industrije kot posledice sedanje velike stavke. — Narodne ekonomije so tako zapletene, da je o-grožena celota vsled poloma ene.
BERLIN, Ne«nčaja. 5. maja. — S kotla, povzročena nemški premogovni industriji vsled angleškega vladnega podpiranja angleške premogovne industrije, je bila vzrok. da< «o novice o generalni Ntavki v Angliji sprejeli z neke viste površnim zadovoljstvom, čeprav ni mopoče reči, da je to razpoloženje odsev resnega premisleka. Povdarjali so, da so evropske ekonomije tako medsebojna »pojene, da upliva resna ekonomska* izgub a enega dela slabo na celoto. Nekateri izražajo upanje, d a bo a angleška kruza do vedla do splošne reforme cele premogovne industrije.
Vossische Zeitung pravi, da je znašala v preteklem letu svetovna nad produkcija preanoga 240 milijonov ton in da \tiled tega ni pričakovati, da bi proizvedla angleška stavka kako splošno pomanjkanje.
Vladno podpiranje angleške premogovne iiachrstrije je imelo za posledico povprečno izgubo petih mark pri toni nemškega premoga, namenjeJiega za izvoz.
—	Lahko zagotovimo Augh*-žera, — pravi Taegliselie Rundschau, — da se nflodo ne veseli v Nemčiji tega, močnega vznemirjenja angleškega narodnega in ekonomskega življenja, z izjemo krogov profesijonalnili revoluci-narjev. ki prav tako ogrožajo nemški narodni red kot ga angleški. Dobički Anglije k smradlji-•vega. barja ruhrske invazije so bili omalovaževanja vredni in prav tako malo doblč-kov bi črpala nem Ska industrija iz nesreče Anglije. Niknlo ne more reči, kakšen bo konečni učinek angleškega straj-ka na kontinent.
Socialistični Vonvaerts smeši poskus komunističnega listu Rote Famine, da je stavka komunistična ter pravi:
—	Prav tako malo cnprovka ima jo s tem koanjunisti kot prebival-
Nizki dohodki angl. delavcev.
Angleški stavkarji bodo dobivali le po pet dolarjev na teden. — Delavci so zložili sklade za podporo stavkarjev in vlada bo podpirala le neprostovoljno nezaposlene.
LONDON. Ansglija, 5. maja. — .Stališče glede vzdržanja angleških nezaposlenih, kojih število je preko noči poskočilo od enega milijona na več kot milijonov, je približno naslednje:
— Prostovoljno nezaposleni bodo i>opolnoraa odvisni od stavkar-.sUili podpor, ker ne bodo dofbili vladne podpore, katere bodo deležni le neprostovoljno nezaposleni. Stavikarska podpora v slučaju premogarjev je določana v večini okrajev na približno pet do-jlarjev na teden, z dodatno polo-jvieo dolarja za vsaikega otroka.
Železmičarji in drugi transportni delavci, ki spadajo v ta&ozva-ne " zavarovane" stroke, ker niso izpostavljena inozemskemu tekmo v am ju, bi dobivali ponavadi večjo podporo vsprdčo dejstva, da so njiii prispevki v strokovno linijske sklade veoji.
Domneva pa se, da fbo komitej strokovno linijskega kongresa, kateremu je 'bilo poverjeno vodstvo stavke, spojite vse stavk a r-ske sklade, nakar bodo izplačevali podpore na temelju iste pristojbine, s čemur hočejo preprečiti možnost med-unijskiii ljiibosum-nosti, kar bi seveda oslabilo solidarnost celega gibanja.
Cenitve glede skupne avote unijiskih sikJadov so zelo različne. V delavskih stanih molče glede teya predmeta. V sploSnean pa se domneva, da bodo skladi popolnoma izčrpani v par tednih, če bodo dobivali stavkarji podporo v nameravanem obsegu.
ei Marsa. KrLza se je bližala tekom mesecev, kot je vsakdo lahko videl. Toliko premaga so na-gromadili tekom trganja vladne podpore, da bi bila stavka premogarjev brez generalne stavike povsem brezpomembna. Angleški delarvci so bili prisiljeni (boriti se pod pogoji, ki niso posefbno ugodni zanje.


DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so nase cene sledeče:
Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00
Razpošilja na zadnje poste in izplačuje "Poštna hranilnica" v Ljubljani.
Italija in zasedeno ozemlje: 200 lir — $ 9.00 500 lir — $21.50 300 lir — $13.20 1000 lir — $42.00
Pri iwlfiTiliii, Id znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za po3!!jatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust.
Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja se reflnt in feMpri* šakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cena vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poelani denar v roke.
Pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj» krajšem času ter računamo za stroške $!•—.
Denar nam je poslati najbolje po New York Rank Draft.
Postal Money Order aH po
FRANK SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET, NEW YORK.
Telephone: CORTUkltDT 4687.


GLAS NARODA, 6. MAJA 1926. _
LAS NARODA
(8LOVENE DAILY)
MODERNIZIRANJE SIRIJE
Ourned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank 8ak-er, presulent.	Louis Benedik, treasurer.
Place of busings« of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•'GLAS NARODA" "Voire of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Bolidays.
Za ctlo L to velja list za Amerika
in Kanado.....................%C.OO
Za pol Ufa___________________________$3.00
Za četrt leta _____________._________%1£0
Za Sew York za celo leto $7.00
Za pol leta .............................. $3.50
Za inozemstvo za celo leto___$7.00
Za pol leta..............................$3.50
m
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
Lanfuaa« lafantiatlvn Itrvlc«. — Ju«o«lav Bureau.)
PETORICA MATER VOJAKOV UMRLIH V CVILNI VOJNI, ŠE
DOBIVA POKOJNINO.
c»ot«»coo « uNotawooo. m
V viisk h in afrwkih puščavah so so poivliufcovali dosedaj kamel kot
Subscription Yearly $6.00. AdvertLiemcnt on Agreement.
Že še. >tde«set "h»t je minulo, odkar so je zaključila Civilna vojna, i ni -število veteranov i z te vojne, ki še živijo, se čim dalje b*»ffred-, či od leta do leta. Ni čuda, kajti vojak, ki je v najmlajši starosti | vstopil v vojsko ob koncu vojne, bi -e<laj moral biti 79 le* star. iTeui bolj čudno je desjtvo, da še dane* živi petoriea mater, Uri do-
s/tra. ki j-
j • . , , .	, - \ttun	/.i » | i t\z ivi iv ci u&<
edinega prometnega sredstva. Kmalu i>o pa	kamele nadome- u- • , - •
„ ,__, . . . .. .... , . '	i bivajo «pokoj;aiuo radi
Si 11 moderni avtomobil. Slika nam kaže veh k	avtobus. ki -o »a • n- -i •
. ,	. ^ umrl v (. tviUu vojni, t- fini po^jni iz Amerike, v Sirijo na krovu parraka "River v. . • .-i
„	rntarost istih sega 0(
Oremes .	^
"Glas Naroda" izhaja vsaki don izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- j kov, pršimo, da s«* nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __________najdemo naslovnika.	_
"G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Stre«*, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876•
Kampanja za Slov. Narodni Dom v Cleveland, Ohio.
od 96 do 102 AMERIŠKA ZGODOVINA V MAJU.
I.
let. Njih pokojnimi <zr.aša $30 na mesec .kjfkor je bila vlada <po C5-vi ni vojni določila zn matere, ki so izgubile v vojni sina, od katerega so bile odvisne za woje vzdrževanje.
I)ve izmed teh vpakojenk mita v državi New York, ena v Ohio, •hngn v Califomija in peta. nekdanja suženjka in mati sužnja, ki je vvtopil v 4m:j-&o vojsko, jo črnka, živeča v Alabimii.
Ves trgovski okraj slovenske nanciranja. -Do dn ies ^o se od-netseihine tega mosta je praznično /.vali že nad to kvoto. Do node-oblečon. Po trgovinah, po rosfrt-.lje bo bržkone cela kvota 2.500 vracijah — po v-od — drugega ne delnic izčrpana. Šli bodo 'brez.
PRICETEK BOJA
vidiš kot plakate, kateri te bo dri jo k narodni zavesti, k jH»dpi-■iovanju delnic. Ce^tc so prepletene z vsakovrstnim 5 zastavami h. j. i... I,•!."..-- ^poldne so upali nekateri delavski voditelji, tako, dn, si človek misli, da gre p»ij.i „iv!.i< r i i na konet-dje. da bo mogoče preprečiti veliki hoj med tu za več stvari skupaj, ne pa sa-«:• -tu in kap, t a lom v Aifcgliji. Ko pa je ministrski predsednik Bald ; mr> za delniško kampanjo Slov. v "	'" i'si.tjal i * t - i tem, da je treba razveljaviti poziv na gene- Na r. Doma. In temu je tako! Ob-
iiiiiiu ,1. vkf» lil Ni.-.T biw. pogoj no, p redno bi se vlada spustila v na- enem s kampanjo se vrši tudi ■ •>. i ] grajanja, je moral priznati celo J. Thomas s solzavim gla- . konvencija Hrvatske Zayednice.
m i	mirovna pogajanja konečno rzjajovila. Tajnik <premo- Rok kampanje jo določen od 26.
_fedrraenje je dal signal /a boj : — S to minuto f>e končajo aprila do vključno 15. maja. Ka-* l'"2;ijhiija. I), lavei ^prejem.yo boj. katerega jim je vsilila via- ' neso posojilo na S. N. P. J., katera
da, ter prešerni vladajoči razred. — besede, ki so enostavno konitatira4e zanikal.
\ parlamentu je naqmtil mim-tisjki predsednik, kot je biro pri-"ako\.:Ji \ o krivdo na delavce, "ki hočejo baje uveljaviti v An-,i nrkal.o nadvla4to". Vsakemu, še tako tsqbitemn, pa je znano, <t.j j»> r«'\no na-pro t no ranica. Ansprleško delavstvo ve, da se je ka->	» Anglija pi ijiravljpJa na ta iboj; da je -pripravljena ia
tla . •• lioi.da uničili > svojo izjcivahro zahtevo, naj se ^brez^iogojno p;, kliče poiiv na stavko, vsajko možnost, da se nadaljuje s pogaja-
"J1- -	- -
Trezno in mimo so zvenele tc tor. kateri pobira pod}>ise za del
dvonnvo čez kvoto.
Navdušenje je tako veliko in napeto, da drugega ne slišiš kot
1. maja 1898. — MORSKA DI TKA PRI MANILI. — Ko so se proti koncu devetnajstega stoletja Kirbanci uprli proti španj-ski nadvladi, so Združene države i posegle vmes in napovedale vojno Španj.ski dne 18. aprila 189S. A-zijsko brodovje Združenih držav je bilo tedaj zasidrano v I long
dejstvo, katerega ni mogoče j nice. Teh je toliko, kot komar- j Kdor ve zanjo jo danes vesel
je v poleti. Ne odkrižae se jih to- .drugi dan žalosten, kajti kmatu liko časa. dokler te ne prepriča- se izkaže, da so tudi to ujele mrs-jo. da jo najboljša stvar na svo- že pozornih kolektorjev.
' S svojim narodnim Domom so se Clevelaavdčani povapeli na zelo vi-o ko stopnjo. Čislajo jih vsepovsod in ugledni so {»ostali v ce-
i Kongu na Kitajskem pod poveli-pogovore o prodanih delnicah. I	, ,
, ...	.	,	* jstvom komodorja
ter koliko j:h je se tr«iba ivxliii-! ■ - . •,	.,	.
.	.	1 1 in se je tinoma pripravilo za voj-1
sati. da se uspešno zaključi kampanjo.
Do danes sem srečal komaj dva. katera sta priznala, da nista še delničarja Slovenskega Narodnega Doma. In še ta dva mislita po-;-<tati proti koncu kampanjo. Kje se dobi bela vrana, ki bi ne imela podpisane delnice Doma, ne vem?
adno inteniziv-
\ la<l.i joči lazied Arvglije smatra priliko za ugodno, da izvede j zaključku {<» nena.vr r-l.W.ilui udarec prsii delavskemu gibčuiju, ki se je v ®G|diijih letih 1 np kainp;mj(, :ako m . . no ra/.vil ). X(l epi strani hoče pristriči moade na celi Čr-1
' a di'.i.«i .di-obiti jxditično moč delavskega grrbaaija. Skoro vse' Kampanjo se vodi /. namenom, >ke	org. ni/.acije >o prešle v radikalni taibor. Vse do j d.a ^/^»nancira S. N. I). Zniža-
■ -.m.	j« Ciljajo nada ljne delavske Člane v parlameint. Med-' {l h<*"(,i° bresti s tem. da pre-
!'■».. ko t/^noib liberalna franka ves pomen ter je bila izločena I	S. N. P. J., katera 3
...... ■ .n !..ktor sil«v j,. |K).tala o]>ozicija delavke franke ta-obljubila daiti 100.000 posojila
ko močna, da je pričel navdajati vM«i»Be novde velik strah ']K) i** in '>o1 P">cc«itoi obresiui
brodovje vstopilo v ožino — Bo_ co Grande —, ki spaja Manila zaliv z oceanom. Ob solnčnem zatonu je začela vožnja po ožini.
Španjci so bili utrdili otoke sredi, 'n od tedaj se jo Mother's Day ožine in poskus forcirati ožino je' praznoval vsako loto. Tega dno bilo predrzno podjetje. Dewey jo ljudje navadno nosijo rdeče klin-bil prišel skoraj do konca ožine, "čke, ako mati živi. in bele, ako jo ko so Španjci zapazili ameriško' »mrla. Otroci tudi obdarujejo m«u brodovje. Začeli so streljati, ali trl'«' -s cvetlicami.
n.^tn, n	1 1 ♦ brez uspeha, kajti ob polnoči je | Dne 10. maja 1775. — OSYO-
- DoiU. 111 malenkostna hHo ameri-ko brodovje že na var- J1TEV TICONDEROGF -Ne nji desetak. Pride naj vsakdo p>	.Takega nima noben tuje- j nem v /aIivu Drugo jutro ob ^i q	'	" A "
tu, postati delničar S. N. Doma v Cleveland u.
Ako kateri misli sem priti v tein ča>u za dolom, je «l)olijše, da. no. k a jll pripravili jra bodo ob zaV
j nesnage in pronntrpno>ti. Ko je t bil sprejet prvi zakon, ki je j.ri-povedal priseljevanje Kitajcev, jo bilo v Združenih državah čez 100,000 Kitajcev. Štirideset let kasneje je njihovo^ število padlo na 00.000. Pirseljevanje Kitajcev je jvrepovodano in oni no morejo postati ameriški državljani. Lju:l-j jo kitajskega izvira, rojeni v Zdi i državah, pa so ameriški drža vi ja-
George Dewey | ravno n,ko ko> vsnk so je tukaj rodil.
no. Dewev je odplul s svojim oro_ | DRTTJA NEDELJA V MAJf. do v jem, preplnl Kitajsko morje — MATERINSKI DAN. — Dno in po vožnji (>00 milj dospel r>b imaja 1914 jo Predsednik Wil_ ustje Manila zaliva, kjer je bilo'son izdal proglas, s katerim je po_ zasidrano španjsko azijsko bro_[ vabil, naj javna poslopja in )>ri-dovje. Dne 30. aprila je ameriško t vatne hiše v druge nedeljo maja
razobesijo zastave "kot javni izraz ljubezni in spoštovanja za matere naše dežele'*. To jo bila prva proslava Materinskega dne
.	_ . j---- - —-..... —-e- •>----- — uuichu od jezer Champlain in
o rej so .. ovenci 5:ir, je Dewey f]aI poveije l>0velj- CJeorgo se nahaja vas Ticondero.
niku glavne ladije, da začne stre. 1 L. 1775 so Francozi tu zgra-ljanje, in bitka so je pričela-; dili trdnjavo, ki je kasneje pre-Spanjci so imeli 8 vojnih Indij,'šla v roke Angležev. Začetkom rone tako mogočnih, kot je bila še- i volncijonarne vojne jo vsa pokra-
meri. Na dolu za to refinanciranje je vse: posamezniki, podporna, pe\Tska, dramatična, in sam Ho<r vedi še katera druga društva, trgovci, zdravniki, kontraktorji. sploh vse kar leze in gre, — mlado in staro — vse kar čuti slovensko! V srcu čutijo zavest, da je Dom njih edino narodno in kulturno upanje. Tam imajo vse. Skoro vsa društva, skoro vse pri-ied.be se shajajo in vrše v njem. ^a veda jo se, da je njihov lasten rrt^voj od-\-jKp»n od hitrega ali po-
Z ve i i k im za^lovolj-t vom je treba "ugotoviti, da se je angleško d. !a\ ko gibanje s prav tako veliko odluiaioi>tv|o kot taktom pripra-» na veliki odločilni Invj. Čeprav ni moglo imeti niti najmanjšega • vonia gl.-.!e namenov in ciljev svojih razrednih sovražnikov, ni I10-t|H.l,.žiii svojih kart na mizo aii pa govoriti širokoirstno in preti* Do zadnjega <ln»> ni bilo nikdar in nikjer govora o generalni Mavki.
1 'T ,vo J«' bilo. da bo sr.w.a petih organizae«j pris.ko^ila premo-"•< l»"inoč. ToLrko in nič več. Pri prejšnjih kapitalls-tičnib "lrii/i\ah so 4.1 r« In delavei j»osamie in i oceno almbici o<l podjet-niioi ni njih pomo nikov, a sodaj je pjinla stvar drugače. Ne 1? pro-tem ver tudi proizvajanje čile, ne le stavbinska industrija, tuli <*.i - n kanstvo je bih) parolizirano z enim e-arnian zamahom. Po 11a-II O.. .;. i..:irm načrtu delavstva se je ohromilo različne industri-.• ter .)«• d.iavMvo zapiMilo ^voje prostor«, da stoji xia «t.rani ter,v'asne?a razvoja Doma .samega.
KO u akaida Muaji nadaljevatA S pi-otz\*a.janjem bla-11)o,n j.im ^^MflMe priloŽno. ua. kako bo vzdržala Tm».iet in kako bo dobavila velikemu narodu ftl' 0ni pa	na ^ ™ P«"i-
/; v! • t-1 i 1.1,» |H)tn4i.<,iine.	•	večajo o<l dne do dne od lo-
h uorhit i o je postal znan sklep komiteja ^trokovno-unijskega ! ,(1,0	In^to refinanciranje je
!	se je lotila \lade bojazen. Baldwin je stavil zahtevo, da
s.- 1» . / jMgojno razveljavi sklop glede proglasitve generalne stavke,
<	:•« kri. da bo .-pravila Anglijo na rob revolucije. Reformi-1 Uma kvota komaj li» delnic nr.
m d.dav^ki voiluclji so pričeli moledovat«. Thomas je imel dol- dan. Te morajo pokupiti dnevno.
S* ' J"1 k<Hifetenre z min<c»trskim predsednikom. Ker pa ni mogel ako hočejo uresničiti idejo refi-r -V.-1 javiti sklepa ?en.ralne stavke, nfco niti malo hasnile njegove i»spe besede. Nta.v4ca je pitalo završeno dejwtvo.
Ai. - e>ko delavwtvo *e gotovo ni laJbkomišljneo poslu žil o dvo-r /nega meča. generalne stavke. Urez (lovoma je moralo imeti tehtne razlope, kajli znano je. da nikdar r.e stavi lahkomtšljeno \*se na
<	.0 k a 1 to. Sprejelo je enostavno i>oj, ki mu je bil vsiljen. Že iz tega ra-doga je lalvko prepričano, da bo deležno solidarne podpore dela \-ski h "razredov v>»eh dežel.
Hoj. ki se je pruVl v pondeljek. bo imel najlbrž daleko»*sžne poledice. Moleče bo do vedel do obširnejšega, razvoja evropskga de-Jav .kega gibanja ter isi izkazal kot pionir na mednarodnem polju.
Uči proletarskega sveta so v sedanjih tTenutkih o/brnjene na arLglciki del&A>-ki ractred.
velik korak naprej.
Na 3.5.000 Slovencev je razde-
zenii-k i na roti, vsoflaj prod.
Le tako naprej, Clevelandča-nje! Le pokupite zadn(je dHnice te kampanje ter pokažite, da nn bo-vte zalAi-neli z ogromnim de-om, katerega ste .si .ziičrtali. Vaša pot bodi vedno .naprej, večino navzgor kot jo bila do danes. Le v tej smeri leži 'uspeh Doma, uwpek te kampanje!
Le naprej, dokler je še delnic koj!
Poročevalec.
storica ameriških ali poleg njih so imeli mogočne kopne baterije., l'o dveh urah bitke so tri španj.-Jce ladije začele goreti. Dewey je ob 7.35 zjutraj dal povelje, da se
jina okolo teh jezer postala bojno torišče. Dne 30. maja 1775 je mala tolpa revolncijonarecv pod poveljstvom Ethan Allena presenetila angleško posadko in zahteva-streljanje prekine, in dal signal za (la, naj so poda. Ko je angleški po. zajutrek. Španjski generalni go. veljnik vprašat v čegavem imenu
verner se je tedaj bu lo zmotil. Mislil je, da je Dewevovo povelje
Vladna kriza na Poljskem.
Zo dolgo napovedana vladna kriza na Poljskem je končno izbruhnila. Da se to že ni preje zgodilo, jo preprečil samo oziroma zunanje politične dogodke, ker so ni hotelo z vladno kri^o oslalutt položaja Poljske. Po nefuspeiiu v Ženevi pa 50 ta vzrok odpadel i-n prišlo io do krize. Soeijalni demokrati so izstopili iz Vlade, kor so niso državni izdatki tako znižali, kakor iso oni zahtevali. Vlada je hoitela si«-or njih zahtevi ustreči, padec poljske valute pa jo to onemogočil.
Poulični železničarji zahtevajo izboljšanje plač.
CHICAGO, 111.. 5. maja. — Štirinajst tisoč oikankih motorma-nov in *q»revodnikm- je .^členilo ealitevati |>ovišaaije pfcač za pet CNiotkov k mak.dmalni plači 80 centov na uro. Nova mezdna lestvica naj iritopi v "veljavo, ko ho jx>tekel dne 31. maja sedanji <lo-govor med družbami in delavei.
Nadalje mbiertjo bolniško 7 zne?ika $20 na teden
Bethlen in Telecki kot pri či v ponarejevalni zaroti.
BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 4.
ma.ja. — Pri obra\-n£i\-i proti ponarejevalcem francoskih frankov,• ki se bo pričela dne 7. maja, bosta nrntopila kot priči tudi sedanji madžarski ministrski ptredsed-1 nik Be»t.hlen ter hiv«i ministmki predsednik grof Paul! Mecki. ) Največjo senzacijo bo tvorila 1 Spoved princa Vindwgraeca, ene-j ga glavnih ponarejevalcev. 1
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
»
v
zahtevajo, da se on po la. je Allen odgovoril: "V imenu velikega Je-
za zajutrek pomenjalo umikanje, llove in Kontinentalnega Kongrc
kajti kdo je -že kedaj slišal, da hi zmagovito brodovje prekinilo bitko radi zajutrka. Poslal je zato takoj brzojavko v Madrid, v kateri je naznanjal, da jo španjsko hro_ j dovje prisililo ameriško na umik. Ali, kmalu po 11. uri zjutraj je Dewev dal povelje za nadaljevanje bitke. Španjci .so se dobro držali, ali tekom podruge ure se je ena španjska ladija za drugo prf-greznila oziroma v.sedla se na plitvo. Ob 12.30 so Španjci razobesili belo zastavo; njihovo brodovje je bilo popolnoma vničeno. Ameri-kanei so imeli le še.^torico ranjenih.
fi. maja, 1882. — PRVI ZAKON PROTI PRISELJEVA-
sa7\ Kontinentalni Kongres — prvi ameriški parlament — tedaj še sploh ni obstajal, ali, ko se je sestal, je sprejel ime. s katerim ga je Allen pokrstil. Fort T icon-deroga je prešel v roke Ameri-kaneev.
13. maja, 16(17- — Tega dno j< bilo ustanovljena naselbina Jamestown v Virgin i j i, kakih 32 milj daleč od astja reke James River, skoraj nasproti sedanjemu mestu Williamsburg. To je bila prva stalna angleška naselbina v Novem svetu. Ravno kot reka je bila naselbina tako pokrščena na čast tedanjemu angleškemu kralju James I. L. 1G09 je bilo v James, t own 11 50 ali fiO lesenih hiš s eer-
. 1 1 .£=::: r s 7.	.
Peter Zgaga
v
glavno mesto Virginije do 1. 1608, •se ni dalje razvila. Dandanes je ostalo le nekoliko razvalin in zgradili so pomol, da jih obvarujejo od nadaljnega razruševanja s strani reko. Poleg cerkvenega stolpa in nekolrko nagrobnikov Spomenikov tam še razvaline par hiš.
XJI* KITAJCEV. — Kongres je kvico in skladiščem in je bil obdan sprejel ta zakon" po dolgi ostri a-; od dolge palisade, 50 čevljev vi-gitaciji v Californiji, kjer so se soke. Dasi je ta naselbina bila kitajski delavci bili naselili v znatnem številu. Tekom desetletja I80O do 1860 se je čez 41.000 Kitajcev izkrcalo v 111 le i San Francisco. Kakih 6500 izmed teh se je kasneje povrnilo na Kitajsko, tako da je kitajsko prebivalstvo Združenih državo znašalo 1. 1860 skoraj 35.000 skoraj vsi v Californiji. Nekoliko let je bilo javno mnenje prijazno Kitajcem, kajti delavcev je bilo malo in zlasti služinčadi s-koraj ni bilo mogoče dobiti. Do 1. 1870 se je kitajsko prebivalstvo za nadalj-nih 27,000 povečalo. Kmalu pa so se začeli pojavljati predsodki proti kitajskim priseljencem. Mnogi so trdih", da is* 1 spadajo skoraj povsem k najnižjemu razredu kuli-jev, kitajskih težakov in da radi svojega nizkega standarda življenja morejo delati ob takih mezdah, ki pritiskajo mezde belokožnih delavcev. Povrh tega so bili deli mesta, kjer so živeli Kitajci, kup
Ali vas koža srbi?
Nikdar ne prenašajte nadležne srbeči-ee. peelee a Vi razburjenja kože. Zoper to je na rnzixdapo dobro zanesljivo zdravilo, ki je preneslo preiskušnjo f-asa. Pojdite v bližnjo lekarno ter vprašajte za Severov Esko. To je iz-lH>roo antiseptično mazilo, ki vam bo IKunasalo takoj o«lprariti to nadlogo. Ohladilo im> vso kožo, odi>ravilo srbeči, eo. nakar boste lahko spali. Dni^c je ozilravilo, zakaj bi vas ne. Nabavite si .še danes .škatljo ter jo Imejte pri rokah. Cena .10 eentov. Pri vaSem lekarnarju. W. F. Severa Co., Cellar


• v ■ -dtfSdft' - ..,
liapitis, Iowa.
-AdT't.
V	Angliji ^e vrši strašna borba.
Dve najmogočnejši sili %ta trčili di-iuga ob dtnuro. tiščita druga v drugo ter se ne premakneta, niti naprej niti naizaj. ker sta o^»e -koro enako strahovito močni.
Razredna zavest angleškega delavstva in neizprosnost angleškega kspitalrzma.
Kakšen bo izid ? Kakešai bo konce ?
Če bodo detatvei poraženi, gorje delavcem j>o vsem svetu. Gorje delavcem v Združenih državah, kateri riso n ti napol toliko zavedni kot 'njihovi angleški tovariši. do-čim je ameriški kapitr.lt-
zem vreden sodruig a-ngleskega. *
Da l d win in ^lacDonald. Zastopnik vlade in kapitalizma ter za-.-te.pnrk milijonov debivcev. ki skušajo izboljšati svoj položaj.
Vlada ima na razpolago vojaštvo, mornarico, redne policiste, najete policist o in ske"bc.
Delavci raz|>olagajo s svojo zavestjo 111 vztrauiwstjo.
Dorba je resna in strnilOt.iKi, četudi dosedaj še ni prišlo do prelivanja krvi.
Značilno pa je. da najbolj pošastna tragedija ne mine brez t roll ioo humorja.
Nnjbrž so so kaipitaltsti kot tudi delavci naglas zakrohotali, ko -vo č i tal i dan pred isdhmhoin >:tavke: "Angleški pretolanasled-nik je nemudoma odpotoval i>roti domu. Njegov brat. princ iz Vot-ka je dosipel 7 aeroplanom v London".
V	zvef.i s tem. hi se da.lo napisati zanimivo zgodbo o petem kolesu . . .
*
Neki profesor očita angleškemu kralju, da govori sla!bo In neprava'no angleščino.
To je navsezadnje stranska
var. Sa j tnkoa/litako nima ničesar povedati. In če slučajno kaj govori, je lahko brcK skrbi, da ga
n ihče ne poshiša.
*
Angležinjo, ki je streljala na italijanskega ministrskega predsednika Miwsolinijsi ter mu odbila koiček no>tti. bo<lo -poslali v h la zu i00.
Z nore i se res ne izplača imeti opravka.
*
Kot jo včeraj neki dopisnik omenil, dobivajo nekateri* ameriški roj;:,!:.i pisma naslednje vsebino :
'* Pošlji mi denar za karto, da se bom udeležil Evhari*»tičnega •kongresa v Chicagi. Tj;« se bom pripeljal ter kar lepo tam ostal' .
Nekateri zrahljajo vzvišene ideje v sivoje sebične namene.
N;i oni (strani ljudje, ki pisarijo rojakom taka pisma, na tej
strani pa Koverta & Company. *
V	Dowmtownu so srečal? roja-ka vsega raizpraskanega in krvavega.
—	Za božjo voljo. — so rekli •prijatelji. — kaj ti je? Kdo te jo tako strašno zdelal? Ali hočeš, da te odpeljemo domov k ženi?
—	Ne. ne, samo domov ne. Od
doma namreč' 'prihajam.
*
Statistiki i<jo dognali, da poje Ameiiikanec na leto 155 funtov mesa.
Poročilo pa no omonja. če so v to vštete ti*li frartkfurtaricc.
Henry Ford je velik zagovornik prohibieije. To jc povsem u-mevno.
Ko se človek bil tie ga rije loti, ima ponavadi komaj toliko do-narja, da si nabavi second hand Fordovo karo.
Ze po treh ali štlrrh mesecih pa <7 butlegarijo toliko profitra, da laho ititpi najkrabaiejšo Fordovo Lincoln karo.
*
Pater Koverta Hode-tu : " Selten halbt ihr mkah ver«rta.nklen, Selten awch vera^and ieh euch —"
Hude »patru Koverti:
'DoeJi a Is wir im Mis>t nns fand en,
da verstanden wir nns gleieh'.
b^hhbisabhh^hi^l
GLAS NARODA, 6. MAJA 1926.
Miguel Cervantes: -	J
Tatinska, bratovščina
( S'adaljevanje.)
— TiiLštio me je napravil ta nehvaležni Repolvdo, ki se ima tik-ni ve«" zahvaliti nego materi, ki ga ji? rodila! — je povzela. In zakaj, mislite, je to napravil? Kaj menite, da setn mu dala ka<k povod? Vr;:^a uem mu dala! Ampak v igro se je bil pustil, baraba, in je izgubljal, pa je poslal ritega svojega lepega bratca Co-brilla»a po trkle>ct realov k metli, jaz |>a. se minu juh postala samo štiriirulva.s*nt ki sem jih za-.-ilužiia s tolikim trudom in težavo. da mi Bog gotovo iztirise pre-eej nj'>jih gr»-b<»v zanje. No, on si ji« bil vtepel v svojo neumno (Ha.vo, da moram imeti ravno to-Jnko m da mu le nalašč kaj fckri-'mokrega v; m. pa mi i je itako plačat mojo jHenienito>,t in dobroto. |>avi me ji- mimree- vlekel na po^je za kra-ljev^kimi vrti. me sleke! v tistem ojjt'nem gozd <"mi ter me
1:» čeprav nisean bogve kakšen pesnik, mi vendar ni nv lažjega, nego da zaviham rokave in vržem v par minutah kakih dva-ti>Oe vozov na papir. In ve se nam bo zdelo, da jim kaj manjka, imam za prijatelja nekega brivca. ki je velik pesnik in ki jim, kakor bi tirauil. nara vna kov-i. — Ampak najprej koneatimo, kar muio za«"eli: ta zajtrk! Vse drugo pride }V)tem sasno po <ebi!
Julijama je radevolje ubogala -vojega poglavarja. in tnko so zopet \si nadaljevali svoj gaudea nuK In kmalu je pokazal ko* svoje dno ter je odpovedal tudi meh. Zakaj s1ai*ea sta pila brez konca, mladeniči na žive in mrtve, žen-ike pa. d<«kJcr je bilo še kaj
Pniteiu sta starca izrekla željo, tla bi šla. in Monipmlio je privolil. na roe i vsi jima. naj pride-jta toč*io javit, kar bi opazila za pa->om, i^uJmijto koristnega in primernega ki mu ni niti železne zaponke snel Obljubila sta. da -e ni treba ba-
— o. da bi ga za to čimprej videla v verigah in želez ju \ — tako prelHpel. da sem obležala kakor m rt v a lega»,
prif-e li>e. ki jih vidite na moj<m
vorila Cariharta. — Glej, glej, na kakšno -striniieo je začel zdaj bren kati, lump! Toda po vam ti: rajša nego tebe in prej od tebe bi vzela mrliča iz mrtvašnice!
—	Pojdi se solit! — je rekel Repolido. — In končajva! Zakaj jaz sem že sit teh komedij f In pazi. da ne bom zastonij toliko časa govoril in se poniževal! Zrjkaj prav tisti, iki ti jih je nametal enkrat, .stoji tu pre«d vratir-m če mu zleze jeza. ,v zvonik, bo druga mlatva hujša od prve! Pomiri sc, ti pravim, in pomirimo se asi ter ne kuhajmo hudiču kosila!	t
—	Jatz bi vedela tudi za večerjo zanj. če tebe vzame, da te ne bo nikoli več pred moje oči [ — je odgovorila Cariharta.	;
—	Ali vaan nisem rekel? — je
Italija in Tripolitaniji.
Znani oiientolo^r piše po<l tem natJovom čeških listih:
t Prvo?Jto jc hotela Italija zasesti Tunis ki je zato -zamerila Franciji. da jo je ta leta 1S81 prehi-tela. Ta jeza je bila t.ivdi eden vzrokov. da se je Italija le«to dni k;>neje priključila centralnim državam. Koncem devetdesetih let <e je skušala Francija približati (Italiji in v tajnih pogodbah z dne 14 .decembra 1900. 19. jaguarja 1901 in 1. novemtora 1902 je uredi bi. kolikor je bilo sploh mogoče, vsa oporna vprašanja med njo in Italijo. V zadnji tajni pogodbi
dejal Remolido. _ Rogme. meni Fra"cija	da
tu diši po nečem, gospa petelinov-	*<<le ItaHja TriPnl™
l-.,	» rp i	vinco. ki je še ostala Turčiji v
ka na stolpu! Treba je nositi ro-
t „ ____i	Afriki. Italija je čakala na ugod
bo sa-mo na vrh strehe, pa kmalu	J J
ne bo kujK-a!	-	j
.— V svoji prisotnosti ne trpini
zbadanj ! — se je tu oglaisil Mo-nipodio. — Cariharta bo sicer odprla. toda ne radi kakih groženj, ampak iz ljubezni do mene! In vse bomo lepo uredili; zakaj pre-pri meti takimi, ki se ljubijo, so' le začetek tem večjega veselja. Cuj. Jul i j ana. ljuba "deklica. C\i-irihartica moja. pridi ven. meni al. sme govoriti, po-na ,jubo> ki skrbel, da te bo
no priliko, ker pa te ni bilo. je v oktobru Je/ta 1911 poslala kratko-maJo svoje brodovje preti mesto Tri pol is. ki ga je 16. oktobra t ud zasedla. I>ne 1."». novembra je nato Italija proglasila anekxijo vse province.
Pričeli so se krvavi boji. v ka-
\.lois Musil tem prelomil Regima dogovor, je Italija koncem aprila 1923 preklicala vse pravice Tripolitaaiije. Pret*to4ica Idrisa Adsabije je bila zasedena in mol) il kura na vojaka, da zopet osvoji vso provinco. Tedaj itapočeti boji danes še v.kso zaključeni.
ItaJija je v petnajstih letih svojega vladainja v Libdji zgradila tisoče kilometrov novih cest in stotiiie .kilometrov npv.h železu:c in je mnogo -storila tudi za polj?-detlstvo in lkigijeoo. Ce ne odgovarjajo doseženi uspelii porabljenemu trudu, je vzrok v nestalno-t-iti upravnih metod. Oil konca leta 1911 pa do začetka leta 1922 je bilo v Libiji 12 generalnih go-vernerjev in od tedaj mi prišli zopet i|ov.i. Vsak generalni gover-ner hočt- na drug -način osrečiti 'provinco. V Libiji je nad 16.000 domačih Židov, ki po«redujejo tr-goviuio med mohamedenei in ev-lop-kunii ki-i-rijani in-ki bi mogli biti močna opo-ra'za italijaivski <ro-sipoilarski vpliv.
Gledališce-Glasba-Kino
"THE VAGABOND KING".
Zadnji čas je postai t a>iuo, " Pe-em vagabundov", ki jo po-Theatre cilj vseh N»-\vyotvanov. .?ejo ob tej priliki, je sedaj sploš-Tam na mre«* pre» Ustavljajo opere--] no razširjena^. • Nekdo je pi-ed to Ku-scll J a line v a "The V a ga- \ kratkim izjavil: ' * Če bi imeli zii-bond King". To j«' krasna opere, vezniki tako bojno pesem, bi bilo ta. najbrž najboljša, kar se jih .j-idve leti prej konec vojne".
li in sta -se poslovila.
Uineonete. ki je bil že od nara-: ve radoveden, je profil najprej Mislim, tla so za n^ničtio^t ^lovotjnnja
kar pravim, dovolj jas«e|ten| pa J0 vprašaj Moniptvlija.	na	^ ^ Ja in ae deli v dve piovin,i: Tri-
»-------__ mniL „	(poKs. ki meri 900.(X)0 kvadratnih
un^fft^m fl.-Mi.	! L- h L- r* l-^..;., .i,-..	---	" ".i" -	'kilometrov ki ima okrtli 5."»0.000
terih jo bila Italija zmagovita in do konca leta 1914 osvojila dve tretjini province. Od 24. februarja 1912 se imenuje Tripolis Libi-
N'a to
j«. s.pet* vzdignila ^voj	m ;.luIn<n ,-.|ovoka. Monipo-
glas in spet vpila "jvo maščevanju,' ki ga ji je M an i pod io s|iet obe-
tlio mu je odgovoril, da no
<lya starca pri njih ime čmrlov n- j;:	• ^
d; pridružila pa sta sc mu tudijj l^ačev. in da obstaji njuna»	' • , \	,
ob I frrdavs-i	It.	j .	,	I — AXl mii-» 1)1 to pomotirlo. d:i
"	1 "Ui/Jbn v tem. da ho. lita ve* dan po	, , ,
T,,ti <;.i:n:nwi<v«a -o j, trudila.hl .,1(<ZBatit. tilt(M0 hKU, b,	"V,
M jo iulnl.ra« M. j.. nj~o	po^ lil)lko nllllo pot • mo$ ~ J"
v —i....... » r«*k!a. da M {,_	K.k'r da «a^,a ta-'^''an,^ ''aT.' 4 Z
-.....* «»'" ........—	ki no-iio deuai* i,. ,uljs,Uuc " j"™'Z C* l ^^ '
I,..1^11, nakitm*. .V hi - kaj ,„k.- ,,,	k(>v,,ni,. u!rolovt,a. tj, „ \ Z K "T"
,a pi-i[M*tiW> „j,.j z ttjrnmi	;„ k,K„ „a ^ T™ ^v^n da
i...... - Zakaj v,Ml,.,i moraš. - ,-:,„ „a	,„. ima,, i,™,-'77 ZT T- " . r
• i ( i ili-»»-t . v,. iu. v..š	• • , i ,	i _ , .. l^1 nJ< J v zadbavo -zabijean zebelj
( a	• " s< 1U	—(riti debelrwt zidov dotione liišeJ^kazi čelo
je rokla. — da kadar te kdo rud:in določiti najprimernejše me>to. I
seanja !
— Ce fšme-mo priča krneti kaj takeira. _ je rekla Ksealanta. Preliivaleev, .ter Kircnaika s .100 nekdaj razburljive narave. Ko je ^ S,no vsi za to in vsi gasimo u.,t^vadratnrli .kilometrov in 225 še živel nje.gov pokojnroee. so je
it!M)ri prebivalci. Od prebivalstva
Rodbinska drama v Ogulinu.
Pred sodiščem v Ogiulinu se jc odigral epilog krvave rodbinske drame, ki je zahtevala dve človeški žrtvi.
•Seljak Mile Kosanovič je bil od
je okoli 200.C00 Ara1>cev in 136 tisoč ham:itrtkih Berberov. ostali pa so mešaaiei. Dežela sama jc-godna za poljedelstvo samo v 100 kilometrov širokem pa.-4u ob obrežju. ker samo tu redno dežuje. Ker pa je tudi mnogo močvirnatih krajev in mnogo kraškega sveta. iza>to je tudi v tem pas^i pii-ljedebstvo le sihio težavno. Itali-
mu te tikdi r ul tone In d i ie,;M- ........•■»/-'I™"-™^	1 Xa le besede sta se Manifredo'ja >)a vsee°° Upa' da 1,1 ma-la s
'	1 ' 1 ^ i;kjer se lahko zkI navrta in odpre. :n rh-0 |P»r soti.oč izseljenci spremeniti
i ivii.i rintiifn«. tirih liiiJuavn;	.....	1 m 1 nič Jnznaque glasno zasmeja-f1	' 1
• znamenje njui ijuoezm. «-e Skratka so ti Imrlio hip. .boli , s- ^ , T . ... _ ' ^te kraje v cvetočo deželo
nas te kanacije tepo. suvajo Ln tre a jo. I«i Mlaj n»i razod^ni se e-no resnico — pri vsem. kar ti je ljubo, te rotim! — ali te Repolido potem, ko te je pretepel in na-bunkaJ, ni fio^ktKil ijiotolaž-iti h kako lejvi besedo ali s kakim poljubnim T
—	Samo z enim?! — je vzkliknila Cariharta. — Tisoe mi jih j.» hotel da4i! In prs4 z	bi si bil odsekal, če 1vi l>'da hotela iti ž njim na njegov dom. Zdelo se mi je celo. tla je imel Vse soL/Ilc oči. ko me je bil aia-hil.
—	Ni dvoma, — je jh>vzela Ga-naneiosa. — In gotovo je jokal iz Celega usmiljenja, da te je napravil taksno. Zakaj, ti mo^ki v takih slu<"ajih ie niso tlobro iosvr&iVi kvo_ j«' gnlobije, ko jih že ohi«)c kes. Iu boš le videla, sestrica, če te nr» pride tu st-ni iskat, .še preden se ratzkletno. Ponižen in knotak ka-bor jagnjc te bo profil otl^iHČa-nja za svojo pregreho'.
—	A ue bo ga jveKtopil praga. stra»hmpe<tni falot. — se je og-lastl Manipodio, —«fe prej ne dokaže očitnega tkesanja za toliko hiulo-bijo! Kako se je le mog«! pretirz-uiti. da položi svoje tace na Čarih ari in obrazek in njene ude, ko je vse tako nežno in mično na njej tla se ji more primerjati saino 5e naša G.-tfiamciosa — zakaj bolj laskavo se ne moreni izraziti.
—	Oh. — ga je tu prekinila .Tn-Kjana. — ne obsojajte ga uemar-reža tako. 'bi ago rot In i go spoti Mo. nipo»lio! Čeprav je malopritinež. da mn ga ni para, ga vendar ljubim lx>lj od svojega lastnega srca. In tluio in telo >o mi preobrnile. žlahtne l)esede, ki mi jHi je izrekla prijateljica OaaiaHciosa. In Hog naj mi pomaga, če ga nc (Trem tajkoj tpokkal!
—	Ce hočeš po^lfuuati mene, te-fra ne boa storila! — jo je ustavila (i an.'u te i osa. — Zakaj potem se ti le še bolj razHopiri in prevzame in bo delal h ta»bo kakor mae*ka 7 miijo. I^e mirna oestajii. <w»*tra, najkrajšem Času ga boi videla tako <4k<v*ane?a. kakor sem ti ie rekla! Ce ga pa ho, mu nirpi. (M-'iKi in poiljemo par verww. ki »mi pojdejo nara^-iiost pod kožo!
—	O. — pa še koliko t>i m« imel* pisari, — ju rekla Carihar-
Ijud.je. ee ne holj, la No. Repolido je mislil da "se|t0 krajo v eveto,''° dežel°" Enake vsaj toliko potrebni, kakor drugijsmpj>ta nj>mu m ^ je nciIK>piOTo'Ra<Ie io ?oji,a Italijf tudi iz brr.to\-šeinein da zato dobi- {razsrdil	.kolonije Eritreje, toda vse te na-
vajo od vsega tega. kar se pri do-j _ Kdorkoli .bi se smejal ali sa-!Jc so k?;kaza'Le za	Hi-
bi po njih	kar celo peti-|mo mW51	se iemn kflr|«tonČJio dejstvo je. da je bila ne-
no. kakor N'.iegovo veličanstvo od Tu da so to
. .	; ima Cariharta z menoj ali pa jaz
najdenih za-klaclov. Tn da so tojj .njo, ta Iaie> pravim, In bo la.
pri vsem tem tedl zelo pošteni in ' kadarkoli se ho smejal ali pa, .spoštovan, možje, ne samo pohoti mis4il smpjati se avim ^ ^ priljubljeni in na dobrem glasu, krat! __ je ppkol f«nnpak tnrdi Bogu in lastni vesti nhimi^an,,« f>o-lusni, ker vsak tlan z največ-jo ptvbožnostjo opravijo sveto ma-
šo. Med vsemi temi možmi pa se Se )>osebno dlikmjeta ta dva. k t sta ravno odšla, ker se zadovoljita tudi z manjšim -dobitikom nego bi j ma šlo po tarifi. Potem sta še dva druga, ki sta težaka; ta dva ta po svojem poklicu vsak hip v «lru g i hiši in poznata vbode in iz-hode po vsem mestu ter lahko prehodita. kje se da kaj napraviti in kje ne.
—	To so pa res sami biseri! — je rekel R mconete. — In Rog ve — čim bolj me skrbi, da bi bil tudi jaz tako odlični bratovščini v kako -.korist!
-- Rog je vedno naklonjen blagim željam! — je odgovoril Moti ipod io.
Kavno tu so spet klicali na vratih. in Monipodio je sel, da pogleda. kdo je.
—	Odprite, gospod Moniipodio! •Ta,/, sem. Refydtdo. — je odgovorilo od zunaj.
Ko je zaslišala Cariharta ta gla-. je zagnala svojega do neba in zakričala:
—	Ne odpirajte mu, vaše blagorodje. gospod Moini pod io! Ne odpirajte temu tanpejskemu mornarju. temu tigru iz Okajue!
No, Monipodio je vseeno odprl.
* .
t i.n pa je Cariharta to opazila je planila na ^oge teT stefcla, v sobo s ščiti, zaklenila za seboj vrata ter znotraj s silnim gla«»o: vpila:
—	Rešite me tega zločinskega obraza, te?ra rablja nedolžnosti. te<»a strašila plahih poloble!
Mamfero in njegw tovariš sta držala Repolida. iki je hotel na vsak način vlomiti k Cariharti. Ko}je videl, da ga ne izpustila, je rekel od »maj:
—	Nehaj, nehaj, tannic a! Lepo te proshn. pomiri ise, saj si moja! In saj hova tako kmalu mož In žeaal
—	Jaz tvoja žena! — je odgo-
Chiq<uoznaqiie in Manifero sta ozrla 7xlaj s tako strašnimi pogledi nanj. da je Monipodio •takoj spoznal: če ne preprečim jaz. bo reč slatoo končala! Stopil je torej med nje in rekel:
—	Nobene tajke besede več, cenjena gospoda! In če vam silijo na dan, potisnite jih za zobe! Tn ker te. ki so padle doslej, še ne begajo do pasa. kakor se pravi, naj ibo s tem (stvar končana.
—	Mislim, da se s prijateljem ne motiva., če misliva, da taki opomini niso in nikoli ne bodo veljali aiama! — je odgovoril Chijuc^naque. — Če bi pa kdo mislil, da so nama namenjeni, ga opozarjava, da jo poznava pesmico, ki se poje na ta tamhur!
—	Poznamo tAidi mi to pestnreo. — je odgovoril Repolido. — Tn če bo treba, poigramo tudi §e s kastanjetami traven! Tn" zdaj še enkrat ponavljam: kdor misli, da se bo z mano norčeval, laže. in kd or je drugega mnenja, naj stopi z mano. da z mečem v ro&i pokaže. ali je mož in ali je govoril. kar je govoril!
S temi beseami se je odpravil prosti izhodu.
Vse to je poskušala tudi Cariharta. in ko je slišala, da hoče Repolido jozeti oditi, je planila ven in rekla:
(Dalje prihodnjič.)
Zatvor jenje petih bank v
Iowi. •
NEW HAMPTON, la.. 5. maja. Pet bank v Bassett, Jonia, Fredericksburg, Ehna in New Hampton je bilo zaprtih vsled odredibe ravnateljev. Naval na banke povzročen od naspa^nih govoric, je napotil ra,vnatelje, da so zaprli začasno banke. Glavni predsednik Schaffer pa je izjavil, da so vse te banke solventne in da bodo izplačale ves detiar, ki ga hočejo vlagatelja.
Odrejena bo takojšnja reorganizacija vseh teh hank.
koc v Libiji, zla.sfti v Kirenaiki, cvetoča kultura, toda ta ni bila posledica mara vitih bogastev te stare grške kokuwj.e temveč 'živahne tvgovine, iki se je voiliJa med osrednjo Afriko in Sredozemskim morjem. Danes pa gre trgovina za osivdnjo Afriko po drugi poti in karavane, ki gmlo danes skozi Kirenaiko so le ža-lostfie sence nekdanje veličine. Italija pa rabi poljedelske zemlje in tisoči italijanskih izsljeneev. ki danes obdelujejo južno-afriško zemljo, bi mogli tekom let t*u<li v Libiji pričakovati ibogata polja, pod pogojem, da bi bilo življenje in imetje varno. To pa še ni do danes doseženo.
Kotncem leta 1914 jc izbruhnila v Libiji .splošna vstaja m-.spomla-di leta 191."> so imele italijanske čete v svojih roikah samo mesti Tripolis in Iloms. Njih sreča je •bila. da je prišlo v rodbini velikega mojstra vsemogočnega reda Se m i sov *lo razpoda in da je mladi Mohamed Iris in Mahdi iskal podpore .pri Italijanih proti svojemu stricu velikemu mojstru Ahmed aš Šerifu, ki je bil za popolno oprostitev dežele od Italijanov. Id ris al Mahdi je dobil od Italije podiporo in koncem leta 1918 je bil Ahmed a.š Serif prisiljen, da zapusti Libijo, nakar je bil mladi Idris al Mahdi ^><1 prejšnjega dela Sem i sov priznan kot veliki mojster. Da svoje stališče utrdi, je bil (pripravljen priznati italijansko, nadoblatrt pod pogojem naeinjonalne avtonomije.
Dne 1. junija 1919 je ItaAija prignala tako Tripoiitaoiji kot tudi Kirenaiki avtonomno ustavo z lfistno parlamentarno vlado? Dne 2o. oktobra 1920 pa je v takozva-mem Regima dogovoru imenovala Mobame\la Ida-is al Mahdija za avtonomnega kneza vzhodne Ki-Tenaike z glavnim mestom Ašda-bije. Domačini pa s tem niso biti zadovoljni in so sklicali n-efce vrste narodno skupščino, ki je pro-glatsila dne 29. julija 1922 Idrisa aii Mathdija za vladarja vse Tri-politanije in Kirenaike in ki j? obenem poevala vse <prebivals>tvo na upor proti Italiji. Ko je Mohamed Idria izvolitev eprejaL in. a
z njim vedno prepiral radi zemlje, zakadi trdil je. da mu je dal oče premalo, oče pa nasprotno, da je dobil preveč. Primerilo se je celo. da sta se oče in sin stepi a in tekom prnpira je stari Kosanovič streljal na sina. Mile je zato svojega očeta tožil. Med razpravo pa je stari Kosanovič umrl. Po >ni rt i očetovi je Mile nadaljeval prepir' s svojo mačeho. Ilorel je del vrta., ki ga je pokojni Kosanovič zapustiti svoji ženi, zase. Mačeha seveda ni bila voljna deliti svojo posest. Nekega dne _>e Mile priišel k njeni hiši in razse-kal plot. ki je mejil mačohin vrt. Imel je zato opravka z orožniki in sodiščem. Mačeha je vrt kmalu znova ogradlia.
Pretekle dni je prišel Mile nn vse zgodaj v -sadovnjak'ter pripeljal s seboj cel voz količkov. S količi je ogradil del vrta. katerega je hotel zas Nato se je odstranil.
Med tem .je prispela na vrt mačeha ki je ograjo, katero je napravil Mile, porušila. Ko je to Kosanovič a-i del, je v divji jezi potegnil samokres in trikrat itstre lil na svojo mačeho Sofijo. Ta je kmalu nato umrla.
Razjarjen .je nato Mile navalil na svojo sestro Milko in jo s sekiro udaril trikrat po glavi, da je kmalu nato umrla.
Pri razpravi je podivjani zločinec svoja dela priznal. Radi svoje mladosti je bil obsojen samo na 10 let težke ječe. v nasprotnem slučaju pa gotovo ne bi ušel vešalom.
^ o	o
kdaj predstavljalo v Ameriki. Pevci so dovršeni, kakršni nastopajo le v Metropolitan Opera lloiii-e. Orkester obstoji iz štiri-•desetih godbenikov ter je pod »dstvom Antona Ilcindla. Višek je dosežen v tretjem dejanju ko kliče Villoir krog sebe bojevito »ocestno drulial ter jo pozove, naj hrani Pariz pred Rurguildci.
SEMENA
V zalogi imawi najboljša Jugoslovanska in ameriška, poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR,
Box 772, * City Hall Sta. New York, N. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. 1
Uprava 'Glas Naroda'.
Lirtotako je tudi krasna "Only a Rose" ter *"IIuguet.te Waltz", ki ga poje Jane Carrol,
Glodal išče je vedno nabito do zadnjega kotička. Igra je krasno zasnovana, godba je izvrstna, igralci dovršeni.
Oglejte si io opereto, in ne bo vam žal.
UIDITE NOŽU
Bolečine v križu so morda brezpomembne, toda če ne odnehajo, če se čutite slabega, če imate glavobol. neprebavo, nespečnost — pazite! Zamuda je <•> fT
nevarna v slučaju bolezni na ledicah ali mehurju. Kar smatrate danes za malenkost, bo mor-
da jutri zahtevalo operacije. Pijte dosti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Delujejo kot odvajalni mirilec ter pomagajo ledi-h a ar le m oil	cam [n dnigim or-
Poglejte za ime Gold Medal na	Sanom preganjati
všnjevi in zlati škatlji. Zavrnite	Striipe. V Zapcča-
nadomestila. V prvovrstnih lekar-	. i -i .i- i nah 35c. 75c. $T £0. statljah.
m'
POZOR!
ft
Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno nag lašafi, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in za-— sebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec.
Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo —
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CO RT LAX DT ST., NEW YORK, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE J3B NA "G Ju AS NARODA'V NA^VEfr JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽmn-DRŽAVAB* >
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal na3 uradnik prav do LJubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno ln brezskrbno potovalL
Na razpolago Imamo j>osebnl oddelek za naSe potnike, najbolj8e kabine v sredini parnika z 2., 4. in posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $11G.77 z vojnim davkom ln železnico rred, za tja In nazaj pa samo f'JOG.OO ln fo.OO vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili a tem parnikom, so bili zadovoljni t vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta pa*-nik_tudl drugim priporočali.	t
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: \
FRANK SAKSER STATE BANK v
82 Cortbmdt Street : New ¥erk. N. Y.
B5
GLAS NARODA, 6. MAJA 1926.
Po široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" piiredil G. P.
ilela enkrat
►	-pomnila, da
jm ozr! \ altj*>.
>	/irodiln. da io
Nadaljevanje.)
<t t.iko žensko, — si je m kalila ter se naje Ter Velp-s tekom v«vera večna to VHH**iila.

H.
IV.K Od
:aja dv»l In ;
Z g
Ka
• vide* hnejrii rc t a n usevn
!la do iiezn da za ne h
■! n «i j h/ ii (lomov, ko >e je spomnil, da bo molili gostilni prijatelje, ee že ne drugega pa I^»n«-a. > k.i.t»»rim j«* že v»M*krai razpravljal o >i*iti zdravnik se je /.♦•> davno prepričal. da ima / neozdravljivo duševno l>oleznijo, kojv raT "a-a in okoL.šein, dočint ni bilo niti misliti nn Vedel je. da bo polagoma razdražljvost bol-' »uo-ii. d. bo povečala zloba njegovega d kotie no -ma'rati za nič drugega kot nevar-
a ženska!
n., ta zakon, ki je moral biti od prvega •• ni.rf.il polagoma razviti v p*'klq kot »i
Uiiti.
* n<i|j Kit iti. da vzela tega moža. v katereh' «_'< *»]><• !a otl si l iist i razjedenega. bo.
l.
kot.
h«
li
">!**•» iejra moža ' rao je zrl /.dr«vi
in ki ?a ni mogoče m jo je pač ltH^glo
v-.i<| njegovega ;are,i. čeprav .»ti ni! -dar; tega čilmok.i., karterenun ni bila ►< n,i -tvar v,-.« na svetu iei kateremu je bilo čitaai na obrazu n reji >ni baukerot. Ali jo je .preinagii.1 le denar? ikakor, — >i j«- rekel povheni odločno.
• -!"pd v trosrilno. ni našel nobenega znanca več ter sedel
v • ■ • 11 o p. '»< i/no domneval, da živi v -ren vsakega sodnik n xv« 1o .■alee, Jvasi-e.reniu je treba slediti, če varen. Svet v -plošnem imenuje ta glas vest. a dr !• rjega i>ovsein lastiiie misli in nazore. Prepričan a gl i.n vpisih odobriti tudi krivico, če je mogoč-
UtenehJ&nie
SAMO.ŠE^T DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJ*
FRANCE is.maja
PARIŠ 22. maja.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE
Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za X.
Francoska kuhinja in pijača.
NEW YORK
19 STATE'STREET
^^mmm^MI^MMM ALI LOKALNI AGENTJE
1 elOV
šrat je imel je b i. da not
imenovati namen dobrim m plemenitim. Kaj pa je ipravzaiprav do-i ro in zmo .' Odkod prihaja* Kje <e končuje? Meja med tema je tako ixii.i, tiiko lahko i/.brisana, tako odvisna od tega, kar nas vodi. da / ti enemu pravico to. kar se zdi drugemu ikrivica.
l'o^r»-.to je že razmišljal o tem. kje se prične pojem ' z:lo"'. a ni mogel priti do nebenega zaključka.
Na temelju ^vojili dolgih razmišljanj j«' prišel do zaključka, da je lu j-avnost sramota, da ni najti v •času. ko je toliko postav, niti ene . i bi prepovedala zakone med takimi ljudmi, ki naj bi tvorili zaščito za mlado.j tei oviro n. čednih strasti starosti. Vsled tega se ni niti malo čuditi, če je postajalo v njeiu vedno ver je .sočutje z žensko, ki je takn potrpežljivo in trko ponosno, vsaj na zunaj, nosila težko t reme, katero je naložilo življenje ter ostala pri 1<im zvesta svojemu možu.
¥
Kol pri web mo-"kili, ki preživljajo -.voje dni v napornem, odgovornem delu. m, bili tudi njegovi fljb&utki močnejši, naivne-jši in l)ol.|Mi kot pa i »i k'ii tik i drugih, ki se klanjajo ženskam. Ni pa se še da ><* ie umaknil občutek sočutja drugemu, močnejšemu ki tra ni izpustil ter poipolnoma obvladal njegovo mišljenje. Dr. Siat se j<- napotil pioti domu, kajti ipivo mu ni ugajalo brez družbe.
Zunaj je prenehalo snežiti Ln iza temnih oblakov se je prikazala luna. Pied seboj je videl iti dva moška, v kojih enem Je spoznal princa, v d nisem pa slikarja. Nehote se jo polastilo zdravnika čustvo odpora, ko takrat, ko j > videl Vero v njegovih rokah.
— \»kak mož! — -i je mislil, ko je zaostal, da se ne približo Lep dečko, ki se pač igra. a v njem ni ničesar utrjenega.
za v ediil. občutku
obema.
in trnke moške ljubijo ženske najbolj! To je skoro nevrjet.no!
Pri tem pa je mislil tuxli na sliko, ki je ugajala t,udi njemu in je zmajal le glavo nad umetnikom, k»i .se mu ni zdel prav nič simpatičen. Kmalu nad o je zavil v neko »stranwko cesto.
Princ Fili,p in Ter Velps -sta šla počasi naprej. SestaJa sta .>e na stopnjic.ah in ker je »prenehalo snežiti sta sklenila iti peš.
—	Herskatii mi ugajajo, — je rekel princ. — res. ugajajo mi. Ihsna gospodinja se zna igrati /. družbo ter kazati pri tem svoje lepe iK>»e. (Jot>pa Konrid je pa j>ov<>em drugačna.
~ Danii, je zehi lepa. — je rekel Velps, kateremu ni prijalo. da se je obrnil pogovor v to smer.
—	Zrlo lepa. a kot kip. brez krvi in življenja. Ženske, ki disc na sto korakov |k> cediio-ti, >o mi naravnost, ostudne. Danes zvečer me je raizžalila. Ob naslednji priliki -e ne bom tako razvnel.
—	Brez potrebe. kot mi je gofcpa Herskot večkrat nujno sporočila
lia, — je menil princ, — h-očeiu biti pošten, je gospa Iler-skor kljub svojim mani ram in svojemu obnašanju mrzla kot pa.sji soli.-c, a «ro-v|K< Konrid ima, kljub zunanji mrzlOsti gorko srce in ee bo to enkrat prebujeno, ne bo vedela saima, kam jo bo privedlo.
—	<•<-•.-pa Konrid r«-. i;c izgleda J;ot da ima gorko sive, — je menil I len i k T. r Velps, ki j.- na tihem smejal modrosti mladega mo<ža.
Princ je obstal.
—	Ah res ne? No. vi umetniki ste v vsakem slučaju neke vrste duie.slovci. Ali verujete v velike, žalostne oči? Meni se zdi, da iščejo toljižitelja. Moja -mola Je. da ne padejo name. a to je prav P i a v i! no s si ali še a navadnega razuma. Dama družbe. — saj de ra-ztunefe, da ima to pog«*to kaj neprijetne posledice, kajti take vezi postanejo polagoma premučne ... Vi pa ste umetnik in rwem v.uu. tU poskusil wojo srečo. Navdušuje se za vašo sliko in to Hpriienja prvi korak.
—	Torej ni i hočete nuditi prosto pot? — je rekel slikar, očivid-
no porogljivo.
—	Ali poznate moža? — je vprašal princ.
—	Nimam časti.
—	( a-r m bila mogoče, a nikako veselje. — je odvrnil princ. — Le ene stvari ne morem razumeti še dosedaj. kako more vzeti taka že irska moža izključno le radi denarja. Vse hočem oprostiti, vsako neumnost in cck) zločin, če je izvršen iz Ijubetzni, a ta hladni proračun, v-Jed katerega se mora prodajati ženska vsako minuto. tc"ga ne razumem nikakor .
Ne poznate bede in lKmianjkanja in tiidi ne sile nujnih oko-— je odv mil sljkar zamišljeno. On, kateremu je bilo razfcoš je nujno potrebno ^ ži vi jen je. je »matTal revžčino za nekaj podle, gn, nizkotnega. e<v>ar sse mora človek iznebit* za vsako ceno.
livaia Roffu. rev»$ine ni poznal. Njegove slike so (Ugajale, dobi-
bil navajen. Ko pa se je poslovil <xl princa, ter š*d sam jvroti domu. mu j»* -stopila slika Vere čudovito jasno pred oči in želel si je. da jo >:opu. kmalu zopet vidi ter se naslaja na njeni leipota.
Četrto poglavje.
<\1 onep;a večera pri»Ilerskotovih je poteklo več kot štirinajst dni. k.Ttere je* preživel lleqrik v čudnem raapoloženju.
Sprejel je vsako povabijo, katero j dobil med tem časom, vedno v tiheiu upanju, da bo našel tam Vero. Dvakrat je obiskal go-s|jo Ilerskot. Prvič ni J)ilo dam doma. a drugič je zadel tam na veliko družbo, a one, katero je iskal, ni naštd nikjer. Le enkrat, po-Vscm mimogrede, je čul o<l Ililde. da je njen stric boTan.
Ker je v takih slučajih vedno apazijti. da človek pozabi, se je Henrik dejan>ki čudil dcjst\m. «la ni mogla slika Vere izginiti iz njegovega -pomina. Ali je l»ila kaj drugega kot lepa ženska, kot jih človek sreča t.jko pogosrtoNjegovo srce je vedno bnrno utripalo. njegova kri je bila vedno poželjiva, a )*> preteku kratkega Ča;-a je izginila opojno^i in ostalo ni nič dni-gepra kot hladno iztrez-nenje.	v
O vsem tem je razmišljal, ko je sedel v svoji delavnici ter zrl na kartone, ležeče pred njim. ki -o vsi nosili poleže enega ženskega obraza.
—	Norec sem, — si je mislil jezno. — Nemogoče j«' predstavljati si njt n obraz. Vsega je kriv princ, s svojim prismojenim govoričenjem.
Prijel jc zoprt za svinčnik ter pričel risati. Vse -.e mu je posrečilo. a vedel je. da ne more cia.ti očem izraza, ki ga je očaral.
—	Izgleda kot ena krščanskih mm-enic. — je mislil, ko je neh.ul risati. — Krasna slika bi bila. če bi jo naslikal v areni, stoječo sredi peska in lačnim tigrom pred njo. pripravljenim na sikok. Princ pa si domišlja, da iščejo njene oči tolažnika . .
Poti-nil jr svinčnik med zobe ter pričel vnovič razmišljati:
—	Seveda. 011 jo pozna dalj časa kot jaz. pozna njene raizmere in mogoče tuxli njeno naravo. Vzela je moža, ki ne ic.gleda posebno mikaven, kot sem izvedel, radi denarja, in to ne priča o posebno idealnem ž-ivljen-sk^in r.azira.nju. Naj bo kot hoče. Ta ženska iu< muči ter mi zagrenja življenje. Ko jo bom zopet videl, bo polagoma izjrinil ear in našel bom zopet svoj mir.
A kako? — Dosedaj ni bil še nikdar v zadregi, če je hotel uresničili svoje želje. Vodno, je našel na tisoče poti. ravnih in vijuiga-stih. cia do.spe do svojega cilja. V vseli teh slučajih je naisprottnn Miran želela isto ali se vsaj nn u-ta.vljaln. Ko j>a <e je sjx)mnH dejstva. da je oni večer v njeni navzočnosti dvakrat umolknil, brez vsake potrebe, mu je vpadel poginu. Ne, ona ni bila kot druge ženske m mogoče ravno radii tega mtu je ugajala.
Vngel je skico na stran, legel na d i van ter pričel razmišljati o vseli žen-kah, o katerih je domneval, da jah je nekoč ljuljil v svojem življenju. Bila jih ,ie cela vrsta, a vendar se mu je zdelo, da še "ni naletel na pravo. Vse so si bile podv- .ie. ! ne. nežne, udaue, sla-•'Oftne ju vedno zelo zaljubljene, a kljub temu ni dosti cenil teh bitij. (io.spa Kontitr.se mu je zdela povsem drugačna.
Par dni pozsije je prišel do prepričan ja, da ne more iti stvar tako naprej.
Ni ga sicer pozvala, naj jo obišče v njenem stanovanju, a v »jem je (postala radovednost glede okolice, v kateri živi, večja kot trezni razmislek. Mogoče je že sama čakala na njegov otbisk ter se na tiij«'iu čudila, da se je obotavljal cele .tri tedne . . . Mogoče. — domneval je tako . . . Pripravljen je bal celo prizmati ji, da gt je z, sledova.] spomin nanjo kot vampir. Ali si je sploh mogoče misliti. da bi 'bila kaka ž<-nska biula vspričo tankega priznanja? In raz-y en 11 ga, ali ni bil on Henrik Ter Velps? Ali ne pomenja njegovo ime ničesar . Ali ni bil povsod dobro sprejet kot go>t ?
(Dalje prihodnjič.)
" Ali je bil vaš mož edini, ki je bil vreden vaše ljubezni? Mar ni na vsem švefu drugih mož, prav tako lepih, dobrih in i m ovitih, kakor je bil on?"
"No, ni nemogoče.. . toda jaz ne poznam nikogar.*'
"Ali bi se poročili z menoj?**
Vdova je dvignila žalostne svoje oči k njemu in zdel se ji je lepši kakor njen pokojni mož. Toda čut sramežljivosti jo je zadrževal, da bi mu odgovorila.
"Ali hočete biti moja?" jo je | vprašal vnovič.
Vdova ga je pogledala nežno, ni pa imela še dovolj moči in poguma. da bi izrazila kaj čuti.
"Bodite moja!" je dejal tujce vtretjič s sladkim glasom, ki je segel vdovi v srce.
"Saj se vam ne morem ustavljati!" je odvrnila tiho.
"Torej odidiva v mesto!"
"Čemu?" je dejala. Preživiva noč raje tu!"
"Vso noč ne morem ostati tu: čuvati moram tata. ki je obešen tik mestnih vrat. Ako ne bom na straži*, ukradejo sorodniki obe-šeuea. mene pa jutri obesijo namesto njega!"
"Ako ni drugega zadržka, lah-ostaneš tu," je dejala ona. "Naj le vzamejo obešenea, midva pa vzameva lahko še pred jutrom pravkar pokopanega mojega moža iz groba in ti ga obesiš na tatovo mesto."
"Ni mogoče- Tat je imel odsekano roko in le eno oko. Prevaro l»i torej opazili."
"Pa si ros zelo nepomagljiv!" se je zasmejala. "Pokojniku od-reževa roko in mu izdereva oko. Tako gn ne spozna nihče"
"Mar tako izpolnjuješ prisego svojega možu ?** je za grmel tujec s tako groznim glasom, do so si zdrznili mrtveci po grobovih in so menili, da jih Gospodova t romba kliče na sodbo. "Vedi. nezvest ni. i ca! Sveta prisega sem, ki si jo tako grešno poteptala v blato. Toda asveta je blizu!"
To rekši je potegnil izza pasu velik jatagan in razsekal nezvesto ženo na grobu njenega moža.
In orel jc še dostavil svoji povesti :
"Ena naj te uči za vse!"--
12.	maja:
Berengaria, Cherbourg: De Grass«, Havre; Gtorge Washington, Cherbourg, Bremen.
13.	maja:
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg.
14.	maja:
Ohio, Cherbourg.
15.	maja:
Majestic, Cherbourg: France. Hav- ;
Urpmen, Thurin- j
ro: Sierra Ventana, Kia. Hamburg.
18.	maja:
Columbu«, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretajiia, Cherbourg; Pres. Roo-»evelt. Cherbourg. Ilrcmen.
20.	maja:
Thuringia, Hamburg.
22. maja:
PARIS. HAVRE; SKUPNI IZI.HT.
25.	maja:
l.eviathan. Chcrl»ourR, Bromt n. tire-men.
26.	maja:
Leviathan. Cherbourg.
26.	maja:
Aquitanla, Cherbourg; America,
Cherbourg-. Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Premen: Deutschland, Cherbourg. Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg: Berlin. Cherbourg, Bremen.
2.	Junija:
Rerengaria, Cherlmurg: Pr.-i». H.ird-ing, Cherbourg, Bremen.
3.	junija:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
4.	junija:
Bejiublic, Cherbourg. Br«'m«-n.
NAJCENEJŠA
VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSUOCH™H°A
DIREKTNA SMER POTOVANJA
Kratka želerniška vožnja do doma po zmerni- ceni.
Odplutje proti Trstu in Dubmvniku:
MARTHA WASHINGTON
7. MAJA — 22. JUNIJA
FRESIDENTE WILSON
25. MAJA — 6. JULIJA
Vprašajte z:i cen* n prr.stor«- v bližnji ng« min i.
PHELPS BROS., 2 West St . N. Y.
1 lie i
dne cene iu tako je lahko živel udobno naprej kot je vnovič vrgla na krsto in je kričala me spravili s tega mesta.
Orel pripoveduje,..
(Pravljica iz "Tis o(" in ene noči".)
Xato sem nadaljeval svojo pot in sem letel vse dotlej, da sem lospel v deželo izobilja. Preletel in pregledal sem vso: bila je polna pašnikov in žitona<nili njiv, potoki in reke so napajali lepo zemljo. Dolgo časa je minilo, preden sem se laliko vrnil domov, da poročam o vsem. kar, sem našel in videl.
< Leteč nad mestom, kjer je bil na svatbi, sem se spomnil gostoljubja. ki mi ga je izkazal mladi mož. Zletel sem na njegovo hišo in sedel na jsto lino, kakor prvič. To pot pa sem zagledal sredi sobe truplo gostoljubnega gospodarja in ob njem ženo. ki si je ruvala lase in obupno javkala. . Ko je prišel čas pokopa, so imeli sorodniki mnogo truda, >o jo ločili od mrtveca. Tudi jaz sem sklenil, ko sem videl toliko žalost, da ostanem pri pogrebu na čast raožj. ki me je bil pogostil s soljo in kruhom.
V zrcalu sem ga spremljal do groha. Ko pa so odpirali grobnico, sem se spustil iz višine in sedel na drevo.
naj jo pokopljejo z rajnikom vred Le s težavo so jo zadržali sorodniki, da ni skočila za njim. Ko se je zgrnil nad ljubljenim možem grob, so spremljevalci odšli domov, vdova pa na vse prigovarjanje ni hotela nič slišati, češ, "Xa grobu svojega moža hočem prebiti vsaj še to noč!"
Grenka hole.st in sočutje sta me obšla in zdelo se mi je. da mi je dolžnost ostati v njeni bližini ter jo čuvati, ako bi ji bilo ponoči pomoč potrebna.
Se preden se je zmračilo, je prišel na pokopališče Izredno lep mož. Stopil je k vdovi in jo pozdravil. Vsa žalostna mu je odzdravila.
"Čemu ostajate, vele.spoštova. na gospa, ob takem času na tem strašnem kraju?" jo je ogovoril.
"Ah, mar ne veste, kako grozna izguba me je zadela ? Imela sem ljubljenega moža, ki sem mu prisegla večno zvestobo. A umrl mi je. in zemlja, ki stojim na nji, zdaj pokriva njegovo truplo. Sama sem J^otela ž njim v grob, a
. Vzeli so mrliča z nosilk, da ga kruti so rajniki so me zadržali. Xe .odnej^jfi v grob, vdova pa se je 'posreči pa se jim nikoli več. da bi
Had bi izvedel za naslov svojega prijatelja AXI>Y I'LJEX. doma iz Žabic pri Ilirski Bistrici. Prosim eenjene rojake, če kilo ve za njegov naslov, maj m.i javi za kar mu bom zelo hvaležen. ali naj se pa stun oglasi. Alojzij Iskra, Box 155, West-line, Pa.	(2x r>.6)
VABILO
na veliko pomladansko veselico.
katero priredi društvo Zvon, št v. 70 J. S. K. -T. v soboto zvečer F maja 3926. v veliki dvoraini S. X. P. J., 2657 So. Lawndale Ave.
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 50c za osebo.
Ker je .to zadnja ■spomlfttlaiLska veselica, se pricaiknje obilo ude ležbe.
Za dobro postrežbo je vse pre skrbi j en o.
Odbor dr. Zvon, št. 70 J. S. K. J. Chicago, 111.
(2s 5,6)_
POZOR fcOJAKI!
Prosti pouk glede državi jamstva m prišel je vaaija je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street. Xew York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam Jedilne dlSave, Knajpovo ječmenovo kavo In lm-portirana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
n?lte po brezplačni cenik, v katerem Je nn krat ko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku botlete rtaSll še mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.

IŠČEM ZASTOPNIKE
po naselbinah iztočno Rocky Mountains za grozdje in vinograde. —
JANEZ DEBELAK 1025 Willow St., San Antonio, Texas-
SLOVENSKO -AMEWKANSH ' KOLEDAR
2a leto 1926
Cena 50c s poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., Kew York, H. Y.
OTVORIL SEM NOV
PROSTOR, kjer boste
■našli vedno dovolj zabave. Ob ČETRTKIH, SOBOTAH in
NEDELJAH PLES GERMANIA HALL, 180 Irving Ave., vogal Stanhope Street, Brooklyn. Phone Jefferson 5229 Vhod skozi vežo na ISO Irving Ave. FRANK M1HELICH
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'G 1
a s
N
aro
5. Junija:
Majestic. Cherbourg; .France, Jtav-r«.-; Zcetund, Cherbourg, Antwerp.
8.	junija:
Muenchen. Cherbourg, Tiremen.
9.	Junija:
Mauritania, Cherbourg: George Washington. Cherbourg. JJremen.
10.	junija:
Hamburg-. Cherbourg. Hamburg: Co-lumluis. Clu-rt-bourg, Bremen.
12. junija:
Paris. !lavr*»; Leviathan, Cherbourg; I^apland, Cherbourg, Antwerp.
15.	junija:
Ileliaiice, Cherliourjr, Hamburg.
16.	Junija:
Anuitania. Cherbourg; I»rrs. n.^.se-velt. Cherbourg, ISremen.
17.	Junija:
Westphalia, Hamburg.
19. junija:
Olympic, Cherbourg: Ponnland. < "lit rb..iirg, Antwerp; Sierra V< ntana. Cherbourg. Bremen.
22.	junija:
AIAIITHA WASHINGTON, TUST, SKI" PNI 1ZI.KT.
23.	Junija:
Majestic,	Cherbourg; Albert Tallin, Cherbourg. Hamburg; Stuttgart.
Cherbourg,	Bremen.
26. Junija:
Frame. Havre: Bclgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	Junija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg, Thuringia. Hamburg; Bremen. Cherbourg, Bremen.
30.	junija:
Mauritania. Cherbourg: Pres. Harding, Chprlwurg, Bremen.
6. Julija:
1-ftESltJENTE WILSON. TRST; I>RUGI SKUPNI IZLET.
PRVA e-i NAJSTAREJŠA TOVARNA
tamburic v ameriki—
ki Izdeluje najboljše tam-burli-e lrj gletle dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tarnburlce iz moje tovarn«? »o priznano nuj-boljSe glede oblike, to^-no.Nti fn Klasu, kar j rl-
fajo priznanja zborov ln I»oedlnoev. Naročeno blago pošiljam v v.«e kraje sveta. Pia te po cenik, katerega poSlJem zastonj.
ivan benčič
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovali v stari kraj, je potrebo, da je natančno jKJu^en o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jib zamorenio dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vara bodo fiotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselnLške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1024. zaniorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in a'io potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na^el niški komisar v 'Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpot ova njem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnike, ali svojce iz starega' kraja, naj nam prej piše za pojasuila. Iz Jugoslavije bo pripu.šč-eiiih v prihodnjih treh letih, od 1. jurtja 1024 naprej vsako leto po 071 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem Zene in otroke do 18. leta breg, da bi bili šteti v kvoto. Sta riši in otroci od IS. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zaniorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STM NEW YORK
ADVKPTIse IN "OLAI NAHODA".
Pozor Vojaki!
V zalogi imamo
SVEto PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Strte*	How Tort H. T.
^t* Q, .-J	*•. 4 1* ,


' f T-Tiri'