w ■ I tloveniki dnevnik v Združenih državah Vejj« za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS nT. ■ ■ •,■ T v ■ < i The largest Slovenian Daily the United State«. m List slovenskih.delavcev v Ameriki. a Issued every day except Sundays ' and legal Holidays. 75,000 Readers. Q TELEFON: CHELSEA 3879 Enter*« as NO. 30«. _ &TEV. 200. Class Matter, September 21, 1903. »t tin Fort Office »t New York. N. under Act of Congress sf March 1, 1171 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 23, 1930. — TOREK, 23. DECEM BRA~1930 ........ TELEFON: CHKUKA »71 VOLUME XUV11L — LETNIK XXXVm 600,000,000DOLARJEV DOVOLJENIH ZA JAVNA DELA GRADNJE, KI JIH IMA VLADA V PROGRAMU, BODO VELJALE NAD 500 MILIJONOV DOLARJEV Zakladntski department je odredil tehnične priprave za bodoče gradbene načrte. — Vojni department bo začel graditi nasipe za preprečenje po-vodnji. — Dela, ki jih imajo v programu, bodo završena najbrž do leta 1935. WASHINGTON, D. C., 22. decembra. — Da- nes jt* bilo sporočeno iz Bele hiše, da je dovolil kon-pres za tekoče fiskalno delo šeststo milijonov dolarjev za javne gradnje. S tern se je začel faktični boj proti nezaposlenosti. Del tega denarja je že razdeljen, ostale vsote bo do pa prsšle v prihodnjih šstih mesecih na vrsto. — Tek oče fiskalno leto se konča s 30. junijem, toda vladni program za odpravo nezaposlensti se bo razvijal še po tem času. Razni upravni uradi bodo dobili naročilo, naj zavrle tehnične predpriprave za bodoča gradbena dela. fo velja za kontrakte, kojih oddaja je bila že sklenjena, dasi ni bilo v to svrho izdanih direktnih dovoljenj. Voj ni department je sporočil, da bo nadaljeval z gradnjo nasipov za preprečenje povodnji. Tudi v raznih pristaniščih se bodo takoj začela velika dela. Predsednikova komisija za odpravo nezaposlenosti, kateri načeluje Col. Arthur Woods, dobiva iz vseh delov dežele poročila, da so začele z javnimi ♦ ieli posamezne države in občina. V glavnem grade in popravljajo ceste, zidajo šole in druga javna poslopja. Mesto Pittsburgh je naprimer dovolilo sto-peideset tisoč dolarjev za zgradnjo modernega javnega kopališča. Državni zakladničar je objavil, da ima vlada v programu gradnje, ki bode veljale 530 milijonov dolarjev. Delo bo završeno leta 1935, torej tri leta prej kot je zakladniški department prvotno nameraval. Col. Wood svari nezaposlene, naj ne hodijo v clruge kraje iskat dela. V tem slučaju potroši delavec običajno svoj zadnji denar za vožnjo in je v tujem, neznanem mestu dosti na slabšem kot pa v domačem, kajti občine dajejo podporo le domačinom. POROČILO H00VERJEVE KOMISIJE Wickersham, načel n i k Hoover jeve komi sije, ki preiskuje vzroke o-malovaževanja postav, b o objavil prihodnji mesec svoje poročilo. WASHINGTON, D. C., 22. dcc. — Wickershamova koroisia je že sestavila svoje poročilo, da bo objavljeno sredi meseca januarja. Zaenkrat se je toliko izvedeio, da komisij-a ne bo priporočila preklica osemnajstega amendmenta, oziroma suhaških postav, ampak da bo predlagala, naj imajo ljudje po mestih glede pijače iste pravice kot so jo imeli dozdaj farmerji, namreč, naj se tudi meščanom dovoli izdelovati pijačo doma, ta pijača seveda ne sme b ti opojna. Ljudje bod:> smeli delati doma pivo oziroma razne vrste sadjevca, in njih ne bo nihče preganjal, čc se jim bo pijača spr dila. to se pravi, če bo začela fermentirati in dobila deset al! dvanajst procentov alkohola. NAČRTI LETALCA R. FRANCA Španski letalec, ki je zasnoval vstajo, je nameraval bombardirati kraljevo palačo, pa so se mu otroci zasmilili. LONDON, Anglija. 22. decembia. Poročevalec Daily Expressa se je pogovarjal s slavnim španskim letalcem Ramonom Franco, ki je po izjalovljeni vstuji pcbegn 1 na Portugalsko. Letalec mu je rekel — Moja "naloga je bila bombardira :i kraljevo palačo. Ko sem krožil po zraku, sem že hotel vreči par bomb na palačo. pa sem zagledal na trgu pred nja par^otrok. Otroci so se mi zasmilili, nakar sjm opustil svoj namon. In tako lahko rečem, da so baš nedolžni otroci rešili dom in najbrž tudi življenje španskemu kralju. Odletel sem naprej in nisem oddal znamenja, ki bi razlilo val re- J0HNS0N0VA PREDLOGA BO ZAVRNJENA Pojavila se je močna o-pozicija proti' dvelet -nemu prekinjenju priseljevanja. — Johnson išče kompromis. WASHINGTON. D. C., 22. de." — Predsednik priseljeniškega komiteja v poslanski zbornici, John.so .. je dal objaviti, da bo skušal dos<- : s svojimi nasprotniki kompror : 3. Med temi se tudi nahajajo državni :aj-n k Stimson, dehivski tajnih D >ak ter vojni tajnik Hurley. Potem k m-promisa upa doseči sprejemljiv • o-bliko priseljeniške omejitve Prvotno so nameravali ■sploh prepovedati vso priseljevanje t-kom J dveh let. Pozneje pa 30 se d< ',cr. rili. da b-jdo pripustili v deželo le : :aj-|hon odstotek kvotnih pr:. eljea ev. Navsezadnje pa so sklenili vp:\: ;ati nasprotnike za kompromis. PRIPOROČILA MINISTRA HENDERS0NA NEMCI TRPE VSLED KRIZE V AMERIK! Z ANGLEŠKO -INDIJSKE KONFERENCE Govcr angleškega zunanjega ministra. — Za-vlačenje zgraditve miru na trdni podlagi vsebuje nevarnosti za svetovno katastrofo. Industrijalna ter trgov- Plemenska ter verska an-ska zbornica sta izjavi- i tipati ia med Indijci ter Proti predlogi se bo pojavil od-Icčna opozicija v senatu. :ak rhi-tro bo razpravljal o pripusti ali prepovedi priseljevanja F.iipir.cev. Vsled tega je le malo upanja, .'a bi bila sprejeta predloga, kot s'a jo sestavila senator Reed in Johnson, velika sovražnika vsega priseljevanja. I LONDON. Anglija. 22. decembra. Angleški zunanji minister, Arthur Henderson je poslal Ameriki po radiju poročilo, v katerem pravi, da sta dospeli Anglija in Amerika do obratne točke v zgodovni svojega plemena. V poslanici je rekel Henderson : — Mi moramo izbirati med vojno in mii^jm, med sodelovanjem ter kon fliktem, med u.spcšno civilzacijo • ter padcem v barbarstvo preteklosti. Sedaj moramo izbirati ter se ne moremo izogniti ali pa preložiti. — Če ne bemo zgradili svetovnega miru na varni podlagi, če ne ; moremo storiti tega, še predno so [izginili vsi spomini na vojne dni, NOŠNJA OROŽJA PREPOVE-DANA V NEMČIJI rSRLIN, Nemčija. 22. ;:ec :nbra. Državni zbor se bo bavil predlogo, ki prepoveduje nošnjo orožja brez postavnega dovoljenja. Ako b > predloga uveljavljena, bo kaznovan vsak, pri katerem bodo našli revolver, bodalo ali krepek;-. publikamiznia po Madridu. Revolucija se je izjalovila, že vsaj zs usno. — Rečem vam pa, da se mora Španska izrfbbiti svojega kral i. Narod moramo oprostiti vez:, k: ga vežejo. Španci morajo pa,"aLi evropski narod. Danes sj pa bol; slični Marooancm kot Evropejcem Ko bomo ustanovili republiko, bomo poznali kralja pred narodno skupščino, in povedati nam b moral, kaj je storil na -gospoda rs k-m ..i političnem polju. To je bila politična vstaja. Prihodnja bo ekonomska. ' potem se moramo pripraviti, da prej »ii pozneje, zelo vrjetno prej kot pozneje, zapade svet katastorfi, ki bo pogoltnila vse. kar imenujemo zapadno civilizacijo. Z ozirom na aktivni, a povsem ne- ' upravičeni strah, ki prevladuje v gotovih krogih, je izjavil Hender- ' son: ' » — Rad bi vas pozval ,da poslušate . one, ki neprestano govore o vojni, j Absolutno sem prepričan, da ni nikogar tukaj, ki bi si želel vojno ali nameraval napovedati vojno, nikogar, ki bi ne uvidel, kako strašna nesreča bi bila vojrra za vse. j V pregledu storjenih korakov v smeri proti miru tekom preteklega leta je opozoril zunanji minister posebno na konferenco, ki se je vrš la v Londonu. — Tri velike mornariške sile so 1 se dogovorile, da ne bodo več gra-!dale velikih bojnih ladij. Posledica j teg*i dogovora bo, da ne bomo j gradili nikakih velikih bojnih la-!dij. Vslcri dogoyora so bila urejena j najbolj važna in nujna vprašanja paritete med Anglijo in Ameriko in Japonsko. Na ta način smo se za vedno iznebli rizika svetovnega oboroževanja med Evropo in Ameriko na eni strani ter Ameriko in j Azijo na drugi. Ji, da je izboljšanje odvisno od olajšanja repa-racijskih bremen. BERLIN. Nemčija. 22. decembra. Letno poročilo industrijske ter trgovske zbornice v Berlinu pravi, ca je imela trgovska depresija v Združenih državah in nato sledeč padec cen surovin velik učinek na indu trijalni ter finančni položaj dežele. Poročilo pravi nadalje, da m ostala niti ena panoga neprizadeta vsled te^ga rrazadovanja. Na drugi strani pa izjavlja, da so izgledi na izboljšanju splošnega položaja taki ko: so bili koncem inflacijskega leta 1923. Dočim je poroč.lo trgovske ter industrijske zbornice precej optimistično glede izboljšanja časov, poudarja na drugi strani, da bo izboljšanje v veliki meri odvisno, če se bo Nemčiji dovolilo znižanje re-paracijskih bremen, ker je bila plačilna zmožnost Nemčije stavljena previsoko. ZAMORCA SO HOTELI UNČAH mohamedanci ovir a t a vsak napredek konfe * renče. LONDON. Anglija, 22. decemo.-:. Indijska konferenca bo v torek <> .-godena za teden dni, vfmdar pa iz javljajo delegati, da bodo medleri nadaljevali s svojimi prizadeva:: , da najdejo rešitev spora med Ir.d. > j ter mohamedanci. j Rešitev tega problema, ki :ma J izjvor v plemenskih ter verskih anv-patijah Indijcev ter molvamedan-cev, je najtežja naloga konleren •. j To vprašanje mora bl-i rešen->. prechio se lotijo drugih glavn. i problemov, namreč zgraditve moc -ne, centralno-eksekutivne admin -sti-acije. j BOMBAY. Indija. 28 decembr. . List Times of India je sporočil danes. da se je vršilo glasovanje rr.e i Evropejci, ki so v vladni službi v Bombayu, in da se je velika večin i izrekla za dominijski Status zu Indijo. 3-18 se jih je izreklo za, proti p i 165. Times of India je vodilni angleški list v zapadni Indiji, ki izha. i dnevno. KANSAS CITY, Ma., 22. dec. — Zamorec Raymon Gunn, ki je priznal, da je usmrtil Miss Velmo Colter v Maryville, Mo., se nahaja na varnem v St. Joseph, Mo. Štiristo oseb se je zbralo pred jetnišnico ter zahtevalo, naj jim uprava črnca izroči. Policija jih je pa pregnala. Velma Colter je bila devetnajst let stara učiteljica, katero je zamorec posilil in umoril. RESIGNACIJA GRŠKIH MINISTROV ATENE, Grško, 22. decembra. — Vsi grški ministri so danes podali grškemu ministrskemu predsedn k i Venizelosu svoje reslgnacije. To . ; je je zigodilo na izrecno željo min. -strskega predsednika. Kot se ču:- , jih bo nekaj pridrza!, ostale b > i z drugimi nadomest!!. NEMIRI V BERLINU Ljudska množica je kričala: — Mi stradamo. Proč z vlado! — "Koncert v Sans sousi" povzročil demonstracijo. BERLIN. Nem&ja, 22. decembra. Včeraj na "zlato nedeljo", ki je zadnja pred božičnimi prazniki, ko so bile prodajalne odprte vse popoldne, da se omogoči revnejšim sicjem nakup Jestvin, je prišlo na raalidnh mestih do izgredov. Ljudje so kričali: — Mi stradamo! — Proč * vlado! Trideset oseb je bilo aretiranih. Policija Je bila ves dan pripravljena. ker se je bilo bati resnejših izgredov. Ljudje so se hoteli poslužiti te prilike, da izropajo prodajalne, a policija jim Je preprečila. Le nov film je povzročil precej razburjenju. Film se imenuje ' Koncert v Sans--jouci' ter ima namen poveličatl pruitkega kralja Priča. Od različnih strani so prihajale pritožbe, da je film manarhtstičen in da skuša poveličevati armado, j Tekom zadnjega dne pa je prišlo : do demonstracije pred glediščem, kjer so film kazali. Kršilce javnega miru so e nos ta v-| no vrgli na cesto, in nemška domovina je bila zopet enkrat rešena. POŽAR V NEWYORSKEM GLEDALIŠČU V Apollo Theatre -je izbruhnil j včeraj zjutraj ogenj, ki je ogrožal vso okolico. Na ulici se je zbralo na ] tisoče radovednežev, katere je po-jlicija le s težavo razgnala. Povzro- Ičena škoda znaia skoro sto tisoč dolarjev. Kako je nastal ogenj, se za-: enkrat Še ni dalo dognati.- ŽE ZOPET POTRES | _NA FORMOSI TAINA, Formosa, 22. decembra. Danes zjutraj ob osmih so čutili skoro po vsem otoku močan potres. Iz mesta An te i poročajo, da je pomračil potres občutno škodo na 1 lastnini, dočim človeška življenja niso bila prizadeta. Z VELEIZDAJNISK^EGA PROCESA V RUSIJI Pred kratkim smo poročali o osmih ruskih iniinirjih, ki so se zagovarjali lastran ve le izdaje. Sodišče jih jih je obsodilo na smrt, potem so bili pa pomiloščenj na desetletno ječo. Slika nam kaže voditelja zarotnikov, prof. Ramzina, ki govori v mikrofon. Razprava jc bila namreč broadcastana po vsej Rusiji. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naalovljencer točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izuanlh potrdilih Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v sluCaJu nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokate, kolike dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo 500 ______________________ S 9.46 1000 __________________________ S 18.60 2000_____________S 37.00 Din 2500 ______________S 46.25 5000 ____________________ S 9130 10,000 ..............................$181.80 V Italijo Ltr 100 200 S00 500 1000 • 5.15 $11.3« 516.»« 527.40 S54.Z5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak&. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $10.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo 5e boljše pogoje. Pri velikih nakazi* lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum*-to glodo načina nakazila. - H Nzjna nikitils lzvriojemo po Cable Letter n pristojbin« 71 e»tot SAKSER STATE BANK O COKTLANDT STREET KBW XOKZ. fe i Telephone Barclay 0380 — 0381 HjjimiiiSJSL NEW yORK, TUESDAY, DECEMBER 23, 19» nonsi DJJL7 H RE "Glas Naroda" 1 Frank SaJtser, President Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tm prazniki, jp druš.vo Sv. jštefarra, št. 26 J. S. K. J. skleni-jlo. da priredi dne 26. decembra, t-o J •rej na Štefanov večer banket za čla-jne in članice in jih prijatelje in j prijateljice. Ker so slabe delavske razmere .je j društvo to upoštevalo in je določi-jlo jako nizko vstopnino. 50e za osebo. Vsakovrstna jed brezplačna. ' Toraj udeležite se prijatelji in NAGAJIVE MUHE Od vspe-vovsod mi voščijo vesele božične praznike. Jaz nisem nikomur p.sai, bjjee se. da bi bi mi roka otrpnila, če bi skušal pisati vsem. Nisem hotei le nekaterim, ker ne delam med prijatelj: razlike. Zato naj pa na tem me^u vel/a in zaleže: — Iskrena hvala! Naj-iraje bi osebno stopil k slehernemu, mu stisnil desnico ter mu veščii in se mu zahvalil. Vseh voščil sem bil vesel, posebno pa. voščila Bo-ž darja Jakca, umetnika po božji volji, ki se noče odtrgali od Cleveland;*. Že od oktobra ga čakam vsak dan. Mirno in vztrajno. Petinštirideset pristnih idrijskih žlikofrov z bukalico mu je garanti ranih. In vse skupaj oova pošteno zalila s californijčanom ali z newyoreanorn. kakor bo hotel. S:opetinšUriaesei žlikofrov bo za je bil Jakac v prijateljice, da na ta način saj malo pozabimo današnji položaj, in .jb:lj pomembna? — Brezposelnost se širi od dne do dne, i sem zvedavo vorašul vcLkega moj-stanje nekaterih je naravnost ob- s.ra. upno. • Niti za trenutek ni pomislil, pac Kot s? sliš". se oblas.i pripravljajo na deportacijo vseh inozem-cev is centralne Evrope, k-ateri ni- pa kar naravnost odgovoril iz želodca oziroma iz srca: — Idrijski žlikofri, katere sem jc- so 5 let v Canadi ter so navezani del včeraj, v New Yorku, prvič po se- Ift— MACDONALDOVE FINANČNE TEŽKOČE TATINSKI TRIJE PTIČKI. Nedavni večer so koračili skozi Vttojo «wo tri j« teaspoMdzii: Mirko IUxoac, 18-letni pek Marko Gačič in 17-letni krojač Nikola Sateljak. V Višnji korl jim je u^ajaio kolo, prtakMjeno k neki hiša Prav httro so mi apmjsai: BaJa&t* Je mm m *tm tn iglWii 90 cesti To-«os«ppdsr toaia >e kolo kmalu odpravil za trojico. V Dragi poleg Potokarjeve gostilne so že trčili skupaj. 3vid**je »i Wk> nič kaj prisrčno. Padali so krepki udarci. Da niso prihiteli na pomoč ljudje, bi trojica osjtefce ugrabila le drugo kolo. A prihite 1 Je lastniku na pomoč orosrrik kaviar Kofar is ViSnje M J« tri ptičke prijel in ao bi-k orožnemu sodi&ču UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK . SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delt prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena S j.40 il GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK Cm Posebni parlamentarni odbor je obiskal ministrskega predsednika MacDonalda na njegovem stanovanju v Damning Streetu, ker se je bil potožil, da nikakor ne more shajati s -sedanjimi prejemki. V o-sebnem razgovoru s poslanci je priznal, da je zdaj sicer na boljšem nego leta 1&24., ko je prvič postal! ministrski predsednik ter se naselil v sedanjem uradnem stanovanju. Pred šestimi leti je moral iz svojega plačati vso kurjavo in raz-svetjavo te hiše, dočim krije zdaj te izdatke država sama. Prejel je tudi vso posodo in pohištvo, dočim je moral iprej stanovanje opremiti z lastnimi stvarmi in plačati selitvene stroške. Toda št zdaj mora iz lastnega žepa plačati vse posle, ki jih ne bi nastavil kot zasebnik, in mnogo izda za njih prehrano ter obleko. Veliko postavko tvori tudi sprejem številnih obiskovalcev. Sicer prejema ministrski predsednik v to svrho letno državno podporo, a ta nikakor ne krije njegovih stroškov m njegova soproga tudi ne more od lorda blagajnika zahtevati povračilo izdatkov za vsako kosilo ali južino. Sprejemi zelo težijo MacDonalda, saj je moral n. pr. zadnjič na lastne stroške pogostiti vse člane indijske konference. Nekdanja ministrska predsednika Lloyd George in Baldwin ate odboru v celoti potrdila te'navedbe. Zaradi tega je odbor pred-l*gal. naj bi zvišala vlada MacDo-naldovo plačo od 5000 na 7000 Iuntor ^steriingqv na Iet*>. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane ? $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK na državno podporo. . Upam, da ta zakon ne bo stopil v krepost, toda vse je mogoče prej. kot pr. presperiteta. katero nam obljubi aj o z veliko t igranimi naslovi v časopisih, kar pa je samo obljuba na papirju. Tem potom tudi želim vsem rojakom in rojakinjam vesele božične praznike ter srečno Novo leto! S pozdravom August Rakuša. MISLI KOT LEPOTILO. V Parizu so otvorili kot najnovej- demncajstih letih. To pa je, že vsaj pa mojem mnenju. za New York in za Idrijčana. ki prebiva v New Yorku najvišje in največje priznanje. Društveni tajniki se pritožujejo, da se čiani v zelo pičlem številu udeležujejo društvenih sej. Kaj je temu vzrok? — ugibajo, toda vzroka ne morejo najti. Naj tajniki razpošljejo za prihodnjo sejo taka vabila kot jih je raz- še "psihologični lepotni salon". Vo-i poslal za zadnjo Orlovo 'J. S. K. Jj dja tega podjetja je izjavil, da le- sejo v New Yorku tujnik Louis Pal-pega obraza ne napravita niti kre- 1 čič. ma niti puder, temveč da je prvi upogoj zanj lepa misel v možganih, ki edina ustvarja pravilne poteze. Zato se bodo klijenti tega salonu pod vodstvom strokovnjakov na dušeslovnem polju urili v lepih mislih. Malo dolg bo po vsej priliki ta proces in menda tudi primemo — drag. .1 DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLASNARQDA" ne čiU samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. "i&sfe Si. ____ jjgjjWI I __ Vabilo se je glasilo: — Cenjeni sobrat: V soboto, dne 20. decembra bo zadnja letna seja. in mislim, da je že čas, da se je enkrat udeležite. Za žejo bo nekaj mu-solinija na i-azpoiago, sebrat predsednik Janžekovič je pa obljubil nekaj za prazne želodce. Vabilo je imelo zaželjiv učinek. K seji prideta obočajno samo predsednik ni tajnik, dočim nas je bilo v soooto zvečer osem. Prigrizek, ki ga je predsednik okusno pripravil, smo pridno zalivali, pri tem se pa strahoma ozirali v vrata in na tihem pošiljali vroče želje proti nebu: — Sam Bog, da bi ja nikogar več ne bilo, da bi bili sami deležni vseh dobrot. * V splošnem je bil prejšnji teden jako blagoslovljen. Pri Turenškovih na Hribu se je za vršila velika žaloigra. V par minutah so bili zaklani trije prašiči. Kri je tekla ko na Turškem, pa so pravočasno prestregli ter napravili iz nje klobase po vseh slovenskih pravilih m postavah. Mrs. in Mr. Turenšek sta imela čez glavo delo. Ona s klobasami, on je pa sproti donašal. Polno kramo so mi jih dali seboj m so rekii, naj pridem vsak dan, dokler bo trajala zaloga. Ob šestih zvečer, da jih bodo pekli. Hvala Bogu, da je konec kolone, kajti ura že feaže trt četrt na šest. r \ NSW YQKK, TUE8AAT, DECEMBEB«, 193S LA1GK8T ILOl l3 Iti i likodasncit' dosedanjih dobrotnikov in na svojo lastno pridnost in ■železno voljo, šel na Dunaj na visoke šole. Sreča mu je bila mila. Pet let prrr.eje je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Pri nDida7t;em svojem vaškem PETNAJST LET JE SPAL Na vseučiliški lrirnvftj v Leningradu se je dogodila nedavno senzacija. Iz dolgoletnega spanja se je , w Prebudil vojak Miha jI Lukianov, učitelju, sedaj globoko upognjenem. gardnega granadirekega polka, ki starčku, ki je s ponosom in s sol-| je ^jj j MANICA KOMANOVA GOSPOD DOMINIK Mlada Kajievka je bila pridna in denarja za obresti, ampak vse, kar nikov, ki grešnika v takem in v po- skrbna žena. Odkar je bival njen se bo pridelalo, se lahko proda, de mož že dve leti v Ameriki, obdela-1 nar pa se naloži v hranilnico. Oj to vala je sama vso zemljo, ki je pri-' bo življenje! padala k bajtici m rediia pri tem' Štirinajst dni pozneje je bil Kai-dvoje glav govuje živine in enega! ževec že doma. O. koliko so si imeli žeotnea. Imela je dvoje otrok, ki1 povedati! In 2agarica. ki je bila dob nem slučaju kar na prvi hip križajo. Poznal je dobro Kajževca kakor tudi Žagarico, imel je oba za poštenjaka in vedel je takoj da je tej pregrehi bila največ priložnost zniuii cčmi gledal na mladega dek- j torja, je nr.:;;*avil Dominik malo gostijo, na katero je povabil tudi j vso Žagarjevo in Kacževčevo dru- j žino. Ko je v 'krasnem nagovoru omenjal. da kaker vsak, tako tudi ca ljubi in speštuje svoje starše :n da srčno želi, naj bi stare nesmiselno zanSmiTO redkC3t ter sovraštvo med obema družinama z z in veaadar pojenjalo, so se ginjeaja 1915. ranjen v glavo na nemški fronti in je od tedaj spal vse do letos. Ko mu je bilo 24 let, ie bil ranjen ter je po cperaciji v bolnici zapadel v letrgično spanje. Prišla je prva revolucija in Luk- j a aov jo je prespal; tudi ob okto-; brski revoluciji se ni zbudil. V klini ti so ga držali vsa ta leta kot a opazovali! umetno hranili. Pretekli teden i se je začel stegovati in dajati od B O Ž I C DOMOVINI Pojdite to leto! sta jo pri njenem že itak preobi- lcm deiu Ie ovirala, kajti sinčku Ivanu je bilo pet, hčerki Mic;ki pa iele tri leta. Toda Kajževka Je znala premagat* vse težkoče in bila je zadovoljna. Kadar pa je soprog poročal, da je zdrav in da mnogo zasluži, in če jI je s pismom vred poslal še zavitek amerikanskih dolarjev, tedaj je bila Kajževka brez dvomn? najsrečnejša žena na svetu. Za družbo, zlasti za klepetave ženice ni marala; edino z mlado Žagarico je rada pokramljala. To menda zato. ker ju je vezala enaka usoda. Žagar je namreč s Kaj<žev-cem vred odšel v Ameriko, kjer sta varčna gospodarja ves čas f kupno trdo služila ameriške ao-lauje. In kakor sta si bila moža vedno dobra prijatelja, prav tako je tudi ženama vladala vedno močnejša prijateljska vez. Imeli sta obe cziake skrbi, kajti Zagarica je metala oskrbovali hišo z nedoraslimi otroci. Pomeniti sta se torej kriva. Z milimi besedami je skušal , „ , . - --------- — .i . ... zasclzile oci vseh navzočih. Takoj h . . „ .____ prva dva dni po njegovem prihodu tolažiti ubogo zeno, naj se voljno, *n„aHpvi in Kftii7B,,e_ >ebe v e znake' da bo P^budiL so st ^a=arjevi m is.ajaevcevi za.e Zdravniki so ugotovUi, da je pcpol- vci pri Kajževčevih kakor doma, se kar ni mogla utruditi z vprašanji. Ubogi Kajževec je mnogo pretrpel, predno je bil s pripovedovanjem gotov. Za Kajževko so nastopili sedaj boljši časi, pa tudi za Žagarico; kajti Kajževec je na prijazno prigovarjanje svoje žene rad pomagal svoja sosedi pri težjih o-prav.lih Tako se je čas Žagarjevega prihoda vedno bolj bližal. Kajževka pa je z začudenjem opazovala, da se Žagarica svidenja s svojim možem nič več tako ne veseli kakor v začetku. In ko je nekoč omenila svojem usepregu. se je ta ekrenil, kakor bi je ne slišal in je hitro zasukal pogovor na druge reči. Nekega popoldne — Kajževec je bil za par dni odsoten na nekem oddaljenem semnju — pridrvel je Kajževčev Ivanček veselja žareč mamici povedat, da so Žagarjev a-ta doma. Kajževka ie bila silno radovedna videti in slišati svojega arnerikan-lmeli vedno dosti, seda/ o otrocih, | skega soseda. Ko bi slučajno ne .sedaj zopel c svojih sprogih in ta- i bila z otroci sama doma, gotovo b: ko nap.-cj. j stekla še isti večer k sosedu. Tako je poteklo pet l^t. | Pa saj ie revica morala drugi Nekega večera pa, bilo je v zgod- dan slišati dovolj, še mnogo preveč! nji pomladi, dobi Kajževka od mo-; Naslednje jutro, ko je nič hude-za pismo, v katerem jo obvešča, da! ga sluteč pripravlja zajtrk, pri-i nikakor ne smete zapisati na mo;e se skoraj snideta. Kot vzrok nava-j robanti k njej v kuhinjo Žagar, o-j ime! Ni zaP°mnite da ni moj! Naj le Kajževec skrbi zanj. vda v svojo usodo ter naj skuša spravti moža na pravo pot. In slednjič ji je dobri duhovnik obljubil, da zastavi vse svoje močie, da se stvar kolikor mogoče mirno poravna. Kajževka se je vrnila precej pomirjena domov. A čim boL; je premišljevala vso ^o nesrečno zadevo, tem bolj je bila uverjena, da je moževemu padcu tudi sama nekoliko kriva. — Priložnost celo največje poštenjake zapelje, — je rekel župnik. A ona je. nič hudega sluteč, mnogokrat silila svojega moža. naj pomaga svoji sosedi pri tem in onem delu. Po Kajževkinem odhodu je začel župnik misliti, ali bi ne bilo dobro stopiti do Žagarja. Bal se je namreč, da bi se razburjeni mož ne maščeval nad svojo nezvesto ženo. A ni dolgo časa premišljeval: — Vrata se nenadoma odpro in pred njim stoji — Žagar. — Veste, gospod župnik, — je začel s trepetajočim glasom, — prišel sem vam potožit —. — Vse vem, vse, prijatelj moj, — mu je župnik naglo segel v be«edo. li krepko stiskati roke ter si ooi u-bili prijateljstvo. In kar so obljubili, to so tudi izpolnili. Mladi dr. Dominik je kmalu nastopil s\tjo človekoljubno sli >>o noma zdrav in so mu po treh dneh ko je bil že prebujen, dovolili, da je j vstal s postelje. Niso mu pa pove-j dali. koliko časa je spal in Lukja-. nov je imel dojeni, da se je zbudil v precej oddaljenem mestu, a k: ub ^ nQrmalnem sp£mju. Čudil se je mi voj- oddaljenosti in pozabil na rojstni kraj in na drage mu s oe. Poštni sluga ,stari Lo:z. k: večkrat prinesel kak Dominikov desetak sedaj k Žagarju, seda i zopet h Kajževcu, je vedno poudarjal: — Hm. hm, pa pravijo, da otroci greha' niso nič prida. Pa to n. res in ni! Tako blage duše prav gotovo ni na vsem svetu ka^. r so gospod Dominik! BKKZFLACNl POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski ioli stv. 127 East 41. cesta ▼ petek zjutraj od 19. do 11, soka Str. MS, ali pa v pondeljek in tre do ofe S. io 6., toka 413. da so ga prenesli v drugo bolnico ! 'er spraševali po svojih tovariših.' Ko pa je hotel vedeti, kakšen je; položaj na fronti, so mu z veliko | težavo aopovedovtli, kaj se je zgo- ; d:lo med njegovim spanjem. Rekli j so mu, da je star zdaj 39 let in vo- 1 jak je obžaloval, da je zamudil toliko let svojega življenja, ki bi jih bil lahko vžival. Mož ni vedel, da :e prespal nai-nesrečnejša leta. Po uradnem naročilu so ga nato z avtomobilom propeijavali po Leningradu, da vidijo. kakšen dojem o- nanj napravilo mesto. Lukjanov je bil močno razočaran ;n je dejal, da Je bil Pe-trograd daleko lepši nego je Leningrad. Dalje ga niso spraševali, boječ se, da ne bi mož razkladal svojih predprevratnih nazc-rov in bi se začela zanimati državna politična uprava. Prebujenec je močno ne- Noben Božič ni tak kot so starodavna praznovanja v stari domovini — domači prizori, znani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. Za hitro, ceneno, veselo vožnjo potujte z našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom, vključno na največjem parniku na svetu. Po najkrajši morski pot v Cherbourg. Odtam pa z ekspresom v vaši staro domovino. Soglasno s pravoslavnim koledarjem Farnik OLYMPIC ODPLUJE IZ NEW YORK.A 27. DECEMBRA Pod osebnim vodstvom Mr. V. M. Grigoroffa Vprašajte svojega lokalnega agenta za vsa pojasnila. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY zadovoljen s stanjem stvari v Rusiji in pravi, da mu je nepomljivo, kako se je mogel svet tako strahovito zanemariti in zakaj policija trpi tako zamkrnost. SEZNAM KONCERTOV: 23. dec.: Radio-koncert WJAY Cleveland, Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovec Svetozar, 033 E. 185. St., Cleveland, Ohio. AMANULAH POSTANE ZOPET KRALJ — Kaj. vi že veste? Ampak povem vam, kadar boste krstili, ga ja neodoljivo željo, da vidi zopet zre se divje na okrog in brez po- J enkrat po dolgem času njo, svoja zdrava zahrešči: otreka tn domačo grudo. Zraven je pripomnil, da se tudi Žagar resno odpravlja v ljubo domovino, toda odločil se je odriniti šele v jeseni. ko bo dovršena neka stavba, pri kateri jc sedaj zaposlen. Kdo je bil tega poročila bolj vesel kakor Kajževka. V eni sapi je — Kje je? — Kdo? — Kdo, in ti še vprašaš kdo! -Tvoj ničvredni mož, ta slepar ci-, ganski! Kje je, pravim, oni razbojnik. zanikarnež, svetohlinec, daf ga raztrgam na tisoč koscev? Hinavec grdi. ki mi je zapeljal ženo. letela k svoji prijateljici Žagarici, uničil mene in osramotil vso hišo! ki je kriv vse nesreče! — Prijatelj Žagar. — je rekel mirno župnik. — sedite in bodite mirni! Skušali bomo vso to žalostno zadevo zlepa poravnati, kar bo najbolje in najlepše za vas, vašo ženo in za sosedove! Kakor prej Kajževki. tako je začel sedaj blagodušni župnik s prepričevalno besedo slikati Žagarju. da čimpreje naznani preveselo no- Ha, ha, skrila si ga kajneda, o, ne: da je bila vse^a največ priložnost vieo. In potem sta se skupno ra- pomaga nič, prideva pa drugje; dovali. Saj ata si pridna moža v teh skupaj in tedaj gerje mu! pelih letih toliko prihranila, da so Nato je zbežal kakor obstreljenal bili dohsovi obeh hiš poplačani in: ZVer ven na prosto in dalie, dalje— se celo nekaj denarja je bilo na- Za nesrečno Kajievko je bil ta u- ložeuega v hranilnici. darec strašen. Kakor brez življenja! Zakaj bi se torej zopet enkrat ne se je sesedla na tla. V duši ji je i odpočila na dragi zemlji domač:, vstal grozen vihar. Skušala je tre-j med ljubljenimi avojci! Pa kako| zno premisliti, kaj se je zgodilo, a lahko jima bo sedaj gospodariti! ni imela moči. Do sedaj sta biii reviei za vsako Ko se ie slednjič vendarle neko- najtežje delo sami. a odslej jima liko umirila, je bila prva njena pot bedo povsod v pomoč krepke m o- k domačemu župniku, kateremu je ike reke. In poleg tega tudi ne bo odkritosrčno razodela vse gorje, več treba obirati težko prisluženega Župnik ni bil eden tistih duhov- Naj bo vesel Božič Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma oripravi »eni za točno izvršitev vseh naro- kriva. Prosil ga je, naj odpusti svo ji ženi kakor tudi sosedu, ki se grešnega čina gotovo britko kesata in imata že dovolj pokore zaradi sramote, ki jo morata prenašati pred ljudmi. Isotako- naj tudi ne nadleguje nesrečnega soseda s tožbami, ki mnogo veljajo in take žalostne slučaje navadno med svetom le še bolj razglasijo. KaOževec bo gotovo rade volje odštel za otroka primerno vsoto v pokritje stroškov, ako o« lane otrok živ. Tola žilne župnikove besede so tako blagodejno vplivale na Žagarja, da se 'je zelo pomiril. Odpravil se je domov in odslej vse molče trpel. Tudi ženo je pustil pri miru. Ko se 'je Kajževec vrnil s sejma, mu žena ni črhniLa niti žal beee-♦ dice. A vendar je iz njenih objokanih oči strahotna spoznal, da ve vse. Hodil je krog voglov kakor hudodelec in živel strašne ure, boječ se soseda, svoje žene in sploh vseh lj udi. Ko se je par mesecev pozneje rodil otrok, je zahteval Žagar od soseda za otrokovo oskrbo tisoč kron, katere mu je Kajževec brez obotavljanja izplačal. S tem je bila stvar končana in tudi opravljivi 'jeziki so počasi začeli mirovati. Toda prijatelji si Kajievici in Žaigarjevi niso bili več. Sramota, ki je visela nad nesrečnima hišama, jim je branila obnoviti ono resnično pravo prijateljstvo, ki te vladalo med njimi nekdanje srečne čase. Še celo otroci obeh družin, ki so počasi že doraščali, so se ogibali drug dragega. — Mali Dominček pa je z Žagarje-vimi otroci vred lepo rastel, začel hoditi v tok) in se izredno pridno učil. Njegov učitelj ga je srčno ljubil, in ker mu Je bila znana žalostna dečkova usoda, se mu je v srce smilil Obhodil je v bližnjem .mestu vse svoje prijatelje in rune druge rodoljube, proeeč jih, naj se usmilijo nadarjenega dečka. In res se mu je posrečilo spraviti Domiačka po dokončanih ljudskih šotah v mestne tole, kjer se je izredno marljivo učil ki na veliko veselje svojih dobrotnikov iz-maturo « odtffco. Po maturi Je, dasiravno brez gmotnih sredstev, zaupaj*£ na MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho aemjo, na njem so vse izpremenibe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini, S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU SOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 iučev Ta lepo izdelan globus kaži v finih pestrih barvah dežele m vodovje, morske toke. smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas ▼ kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Iz Bombaya poročajo, da se jc zglasilo 15 uglednih mož, vodij af-gam-kili dedov, pri kralju Nadir -Kanu in ga pozvali, naj -se odreče prestclu v prid pobeglemu kralju Amanuiahu. da se prepreči preli-gan^kih rodov, pri kralju Nadir -Kan. ni znano, bržkone pa bo prej tekla kri, ntgo da bi s? prestolu odrekel. KORIST BELIH MISI Prednosti globusa Cena s poštnino vred $2 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO sa GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NABOČE. OA DOBE ZA Ta vrsta drobnih živalic je bila doslej uporabljana le pri onih ljudeh. ki z zelenimi in rdečimi listki prerokujejo bodočnost svojim bližnjim. ali pa pri onih obupnih pivcih. ki so uživanje krepkih pijač gnaii lako daiec. da so začeli videti bele miš:. Izkazalo pa se je. da so te ljubke rdečecke živaiice zelo koristne tudi na podmornicah. Angleške podmornice, ki so urejene na pogen z gazoiinom, ima;c redno kar kletk z belimi miškami, ki jim j vsa posadka streže z veliko pozor-^ nosijo in ljubeznijo. Živalice niso nekake nosilke sreče, marveč je dokazano. da imajo zelo ester voh ter so nemirne, ako se pokaže, da 1 stroji puščajo plin. ki je neizogibno smrtonosen. Gazolin namreč že zaduši moštvo, preden ga je opaziti. Bele miši opaza_rjajo s prodirnim cviljenjem vsako najmanjše uha-! j a n je plina in so že cesto preprečile večje katastrofe. Kadar pa cvi-lijo miške, mora podmornica brž na površje, da zajame svežega zraka in da nevarni gazoikn odide na prosto. Tehnika doslej še ni odkri-I la aparata, ki bi bil tako občut-j ljiv, akor so miške, zato za sedaj zadostujejo svarila teh drobnih živalic in posadka ve. da se ji bliža nevarnost. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, ao naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. GLAS 216 West lBth Street New York, N. Y. SAKSER STATE BANK 12 CORTL&NDT SISKZt NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer* to stan te stancTtteo tenko. t NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER ?3, 1331 / fi^Tin » «. a a Carovniško zlato. M ROMAM IZ tlTUDIJi. Z« Glas Naroda priredil G. P. / POPISOVANJE V BETLEHEMU 4U • Nadaljevanje.; — Ali je gospoda proč? — je vprašala hripavo. — Da, kontesa je lahko brez skrbi! Juta pa se je zopet ojunačila. — Mojega konja! Kastelan jo Je »pogledal v skrbeh. — Kontesa bi ne smeta jahati! Ona pa je napravila odklon j evalno kretnjo. — Hitro mojega konja! Odhitel je. da izpolni povelje. Juta pa mu je počasi sledila. Njene misli so pohitele nazaj, v čas, ko je pnicazaia njena mati v Raveirau. Koliko je prestala od one^a časa kako okruto Je bila nalagana in varana! Ne. ena m mogla več videti svoje matere in tudi Sonfelda nikdar več! On sam se je odrekel vezi, ki so jo spajale in ena sama prejšnja be.seda jo je napravila prosto, — povsem prosto! Sedaj lahko gre k Goetzu, da ji pomaga v njeni bedi ter ponižanju! Par minut pozneje je sedela na svoji kobilici ter podila po poli proti Oertachhausenu. 3 pekočimi očmi je zrla hrepeneče proti svojemu cilju. Vedno bolj je naganjala konja. Pot se ji je zdela brezkončna, in ko je slednjič pridirjala na dvorišče. sta bila konj in njena obleka pokrita s penami. Goetz je sel preko vorišča k hlevom. Kot presenečen je obstal, a en sam pogled na obupani obraz mu je zadostoval, da skoči hitro na njeno stran. Prož la mu je roki nasproti z nepopisnim pogledom. — Pomagajte mi, — rešite me! Pretresen je bil prav do dna svoje dlše, ko ji je pomagal iz sedla. Skoro nezavestna je lei^ila v njegovih rokah in odnesel jo je v hiso. V bi jo je položil v naslon j ačo svoje matere. Čutil je. da se je moralo zgoditi nekaj izvanrednesa. Hitro je pomešal časo vina z vodo ter ga držal proti njenim us.om. Prišla je zepet k sebi ter pokorno sprejela požirek. Dal Ji je časa da se pomiri, stopil je k okiu ter poklical hlapca, naj ičedi spehano žival. Nato pa se je zopet obrnil proti Juti. — Moja mati se je odpeljala danes zjutraj v sosednji kraj, da kupi nekaj. je rekel z negotovim ylasom. — Prišla pa bo kmalu nazaj! Videl je. kako je Juta tresla in kako so se njena prsa dvigovala ter padala od hiliega umanja. Njen proseči pogled mu je skoro jemal pamet in le s težavo se je pomiril. Končno se je Juta ojuiračila. — Da, — le zanlčljivo se obračajte od mene, Goetz. kajti to sem za- fJužila. — je vzkliknila. Goetz pa se je vzravnal. — Ne govorite tako. kontesa, — meni niste storili ničesar slafeegu! Vzdihnila je pritajeno. — Jaz -vam nisem storila nič zalega? Ah, Goetz. sramujem se, kajti kljub žaljen ju prihajam vendar k vajn! Gledala ga je s pekočim pogledom. — Juta, — ali niste srečna? Pokrila si Je obraz z obema rokama. — Srečna? Ali izgledam, kot da bi bila srečna? On je molče zmajal z glavo. Ona pa je proseče dvignila roki. — Ah. če bi mi mogli oprostiti, Gcetz! Nisem vedela, kaj počnem. Bila sem neumno bedasta ter ponosna! Razmišljal je, kaj mu je nekoč rekla: — Imam hudo napako v značaju Postanem lahko zelo odporna, če me kdo žali. Sedaj pa je nadaljeval: — Ne morem vam ničesar oprostiti, kontesa. Jaz bi storil to. če bi te tc ne zgodilo. — Ta Ko dober ste z menoj, čeprav ne zaslužim. Tako hitro sem izgubila vero v vas! Sedaj pa je postalo jasno pred mojimi očmi! Jaz sem kriva! Ah, Goetz. mene so rako ekruto varali! — Kontesa?! —Da, jaz vem vse! Moja mati je ukradla dokumente, katere ste mi ti krat hoteli izroriti. Gospa Volgemut jih je našla in... Stopil je na njeno stran. Ali ste jih čitali? — je vprašal pritajeno. — Da. da, — jaz vem vse, — vse! Oprijela se je njegove roke. — Uboga, mala Juta! — Goetz. obljubili s^e mojemu staremu očetu, da me boste ščitili. Eešite me. pomagajte mi! Nočem videti več svoje matere in Sonfelda ne! Stresel se je. Juta, ali razumem prav. vi hočete razveljaviti svojo zaroko? — ,«c vprašal brez sape. Ona je še trdneje držala njegovo roko. — Da. na. Nikdar ga nočem videti več! On je človek brez časti, pre-varil me je! Vzdihnil je. — Juta. kaj vam je storil? Tako slabo je plačal vašo ljubezen? Pogledala ga je vsa goreča. Nato pa mu je poročila podrobno, kaj se je zgodilo v Ravenau-u ter v njenem srcu, kako je napačno sodila Goet-kk ker so ga obrekll. Zaključila je: — Bila sem takrat kot iz uma. ker sem mislila, da ljubite drugo! On jo je prijel za obe roki. — In sedaj. Juta, sedaj? — Sedaj vem Goetz Našla sem vaše pismo, katero ste pisali mojemu rtaremu očetu! Ncsim ga vedno na srcu! Kako strašno sem trpela za svojo nesrečno trmo! Pričela je jokati tiho pred seboj. Goetz Je stopil nazaj, ker je čutil, da se ne bo mogel nadalje obvladati. Najraje bi jo vzel v svoji reki ter poljubil solze iz njenih oči. Stoječ daleč proč, je tekel s pritajenim glasom: — Juta. ah veste, da mi je daje vaše obnašanje pravico misliti, da me *e ljubite? Dvignila je glavo. Njeni roki sta ležali na opori stola. Čeprav je temna rdečica pokrila njen dbraz je vendar vzdržala njegov pogled. — Da, Goetz, jaz vas ljubim že od prvega trenutka, ko sem vas zajedala. — To sem tudi jaz zapazila, da me imate tudi vi radi, Goetz. Oprosti te mi, ter mi stojte na strani, da se mi ne bo treba ponižati pred vami! Pritisnil je roki na ročaj, kot da Ji hoče dati opore. — Juta, na vaše besede imam le en odgovoir, katerega pa ne smem gi tudi a^ upam v vašo bližino. Se vedno ste nevesta Son-lelda, ker nosite njegov prstan na roki! (Dalje pri hodnjič.) (Konec.) Stisnjeni med seboj, prerivajoč se vreti, ženica klicati in berači tožiti, s koleni in komolci, so stali ljudje Toda večer, ki je pepelnato siv lena stopnicah sivega rotovža, kjer so gal na zemljo, je prižgal luči v go-prodajali tudi pivo in prekajeno slinah, vrane so kvakaje obleta-meso. Popisovanje je počasi napre- vale razpadle grajske zidove, ena sa-dovalo in od časa do časa je vstalo mar zvezda j| mežikala v temnem mrmranje in momljanje, ki je na- zraku in pred rotovžem so zapalili nadoma utihnilo, če je kak vojak piamenico, ki je širila rdečo luč in pomolil glavo skozi okno. i ljudem navešala dolge sence. Gle- Jožef in Marija sta ostala potr- dal šče z lutkami je končalo vrti-pežljivo ob strani; čakala sta, da bi lak tudi in ljudstvo je romalo čez bilo manj ljudi in grela med tem griče domov, preveč pa je v dimeči svoje roke nad plapolajočim ognjem.! se luči plamenice še dalje proda-okreg katerega so stali še drugi lju- jal svoj glas in visoka drevesa, o-dje, ki so govorili o nemirnih ča- krog katerih so stali konji in sani, so skrivnostno nosila plešoči sijaj v Osel, ki je bil pri starem vodnj-a- zasneženih vejah, ku privezan ob drevo, je iskal pod j Pcbožnost je bila pri koncu in va-snegofn za mahom in zelenjem in i ški župnik, pravo človeško drevo, kure in vrabci so kavsali v tem, kar k: je z dvema rjavima patroma hi-je padalo od njega. Medtem, ko sta Marija in Jožef prisluškovala, sta nezadovoljna zrla na prerivanje množice ki se jt nalik barvnim liram odražala oci belega snega. Bilo je pisano vrvenje nedeljskih oblek, svetlih indijskih šalov v različnih barvah in sukenj in hlač vseh krojev in mer. Okra^ malih prodajalnic raznih kolačev je bila gneča; njih mlačni vonj .se je širil okoli cerkve in v nabito polnih kmetskih kočah, ki so jih za to priliko spremnili, je bilo petja in hrušča. Premet je prekosil vsako pričakovanje in še vedno so prihajale sani s sodčki piva in z jedili s hribov. Iz tega je mogel človek spoznati, da je bil Betlehem z; bel mnogih rodov in prej ugledna občina, toda v pustošeniu španskih in francoskih vojska je postal neznaten kraj. V razvalinah ležeči grad blizu vasi je pričal o tem. meščanih in svetovalcih, a povsod so jima anali prijazno ah pa ravnodušno povedati, da je vsak kotiček zaseden. Velika je postala njuna žalost, bojazen in skrb. Ali se bo moralo dete, ki je bilo Mariji v takem sijaju naznanjeno, roditi v snegu in pod milim nebom? Ah, vse njeno upanje, tako blesteče in polno obljub kakor maj, tako mlado, kot velikonočni dan. je splahnelo zaradi hudobnosti in človeške malomarnosti. In Marija je molila tako vneto in prisrčno k angelu, ki je bil prišel k njej, da ji o-znani, naj tudi za Detece poišče prostorček. * Žegnanjsko ljudstvo v siju pia-menic je postajalo hrumeče in razuzdano in plitva sla je rastla v temi. Še eno upanje jima je ostajalo: vaški župnik, ki je bil pravkar Mariji tako prijazno pokimal. Njegova hiša je stala za vrtcem s krivimi jablanami, in ko sta polrkala. je prišla dekla, suha kot vreteno in žo:n redčiti. Ogenj je bil že davno ;-°Ponosa, s svečo v roki pred oken-u a.snil in Jožef in Maržja sta stala ce v vratih. Z oprezujočimi očmi je suma tam. Šla sta po stopnicah in za ; Poslušala Jožefovo prošnjo in šla s: a rim korenjakom, ki ni znal za- Rato klicat župnika. Korenjaški mož p: -ti svojega imena, sta bila ona-Je priljudno odprl vrata, puhnil ne-dva na vrsti. : kaj dima iz holandske pipe in ji- ^ , „ . . . . 'ma dal prijazno razumeti, da ni ab- Trebušna* v kožuh zavit p1Sar,, M,utn(> nobenega to da bj k, ,e .mel pred sebo, veUk vre piva, ma sicer rad iz zadre„c si - zadovoljno mel tolste roke, ker - , , . , ,, , . „f , , . i Filmena , je rekel dekli, "daj člo- ;e u.lo delo končno storjeno. To ga ,. _ , , , , , , vekoma vsakemu debel kos kruha ga e spravilo v dobro voljo; zdaj ! iri _ m .. V , J . m z maslom ga namazi! Želel ji- je mogel popolnoma mimo pri '"Go- i _ • - , , _ . . . ima je se dober večer in srečen po- . piti svoj polic. Ko mu je Jo-i+^._ t„„ „ . ,, .... . f ' , l™^ ter se nato oddaljil. Jczef ni iazal svoje l:s.ine in je pisar imel ^^ ^ tel k svoji hiši, je Mariji prijazno p k:mal kakor stari znanki. Zdaj so se jeli ljudje pred rotov- Kretanje Parnikov — Shipping New* — 24. decembra: Am< ri< a. Cherbourg, Hamburg Ptrii, lla 31. decembra: President Harding. Cherbourg, Ham burg 3. januarja: Mauretuuia. Cherbourg IJr«'tneii, Cherbourg, Uremen I>e <;ra.«se, Havre Cleveland, Cluroourg, Hamburg 6. Januarja : Nhw Amsterdam, li- rdam Iioul Sur Mei. 7. januprja: l»ul> h land. Cherbourg, Hamburg 9. januarja: S.ituniM.. Trst 10. januarja: Majestic, <"Merlio'iig Amt-riiM, Cherbourg, Hamburg 12. Januarja: K'Ji'«'l» i. Cherbourg. Ilrein-n 14. januarja: Aug!t»tiir<, Nnpi.ll. f;<-m,va Lev i.i t li n., Cherbourg i ob a žef pokazal svoje videl, da izvirata oba iz plemenitega r du Davidovega, je bil presenečen. prilizoval se je in kar metal 15. Januarja: Stuttgart, <'li 16. januarja: I'.iri^ If.i\re St. 1.X4JI«. On ■rbouig, Dremcn •ri/nuic Iknuburg pon;b^ o Mariji. Ko je Jožef podpisal. sta vzela Toda tu so se gnetli pijani držeč se za roke opotekaje se čez trg, za njimi so šli mali nepridipravi, ki so jih zadevali s kepami. Ko je po neprevidnosti priletela kepa v okno na p;-e rolovžu, so puhnili otroci narazen zlat: kameli na stopnicah, je nastal vesel smeh in velika gneča. V Marijini bližini j£ sedel porasel berač, naveščen z mnogimi ška-pulirji; kazal je golo. okrnjeno nogo in blebetal cele litanije jeremi- jad. Malo dalje je stal ob drevesu slepec, in pri cerkvenih vratih, skozi katera je drlo ljudstvo noter in ven, j so sedeli berači in pohabljenci, ka- bi:o dobro, zakaj Jožef je v skr- | "Pcjdi", je dej-al Jožef potem mir-! no. "šla bova k razvalinam, tam ;se bo pač dobil prostorček. Da sva da bi miloščino za vrnil, in dekle je vsakemu vtaknilo v roko tenko rezino kruha, h kateremu si je maslo človek moral mi-sIaci.lo z velikim cikom v ustih je za- tku Klarine*a piralo vhod in dejalo: "Nihče ne __„„ . Ko sta prišla ven. sta proseče zr-sme vec noter, nabito polno je, ka- la k zvezdam kor ".aniki v sodu, podstrešje in' klet in zasmehljivo je dostavil: "Vidva tudi nimata za to zadosti. - - , , ... . Jožefa ljudje pahnili od sebe, vendar dena: a, pojdita kar k "Trem za-' ; -__„ . . , ; . .. .. iiu izgubil poguma ter vprašal suho morcem", tam ni nikogar zaradi zi- , ,, , ... . .. . " dekletce, ki je bilo ubogo kot ona- vaiic' I . , , Idva, pa se je vendar nedolžno sme- Ce oi le našla tam lezisce potem I. , , , , . , . .. * jalo pod svojo belo ruto: "Mala, ali .o dobro, zakaj Jožef je v skr-i - , . . . , . , . kor da bi bih zlepljeni skupaj. S;beh p„3lušill, kak:) je Marja Vzdi_:ves morda 2a P^orcek, kjer bi poševnimi ustmi in iztegnjenimi ro- :ncvaia. -pri Treh zamorcih" ni bilo kami- zarad. tobakovega dima videti ni- Za mladino so bile tu gukalnice, česar, in medtem, ko je Marija z o-gledališče z lutkami in vrtiljak; eno-1 sli kom čakala zunaj, se je Jožef rek človek je vrtel orgle, da bi n-a- rinil :r.ed popivajo imi in hrumeči-redil ježo veselejšo, a sviral je ved- mi goiti. Ko je odevelo krčmarico, no isto melodijo. ki je težkimi vrči pronesla piva Tam je bila tudi ženica, ki je z iz klen. vprašal, če ni kake poste-zaprtimi očmi klicala: "Se vedno tri lje pr >ste za njegovo ženo. ki uteg- Dete je šla naprej in Jožef in Ma-oranae za pet centov!" in ob mizi- ne vsak hip poroditi, ga je osornalrija sta mu sledila z cslom. Sli so čez zamrznjeno vodo in daleč v po- 17. janua-ja: A 'iuit ' Oherb<.i, Cherbourg, Crrnien 30. januarja: MajcsUc, Cherbourg Milwaunee, Cherbr>uig, I'-r-nien 3. fehrti^rja: l>e «;rasse. Havre Koma, Nat'oli, Genova 4. februarja: President lioosevelt. Cherl'„urg. Ilutn bur« beutschlaml, Cherbourg. liambuig o. februarja: lie de Fiance, Havre 7. februarja: Aajuiinnia, Cliei'bourg 9. februarja^ _ lireiui-n, Cherbourg. Urertien 11. februarja: Am* ri«M, Cherlx'Urg, New \ "ik, Cbei Litjurti, liHii^lil If Il.nubu: g call s sidri, solnci in meseci so stali nahruliia. če morda misli, da je pri možje in videl si začudene obraze njej bolnica. "Kar pojdite k "Zla-okrog plesačega medveda, plezalca ti kameli", tam celo pse polagajo v na vrvi in drugih sejmskih umetni- posteljo". In stekla je proč in pu-kov. Največ ljudi pa se je gnetlo o- ,stihi Jožefa, ki je stal tam in gle-krog pevca, ki ga je premljal du- dai. dač in ki je opeval umor kriljskega v dru?i gostilni, ki so jo zvali "Pri pastorja ter s palico razkazoval u- paradižniku", so sedela zloglasna de-mor in uboj na platnu, ki ga je sam klet a z vojaki in raznovrstno sodr-J poslikal — dokler ni hipoma vse go m prepevala umazane pesmi, in ljudstvo zdrvelo k "Slivi", od koder ko so v odprtih vratih za Jožefom sta se primotala dva petelina bo- zagledala Morijo, so ji klicala grde jevnika in se premnogim v zabavo. stvari, da se je Jožef brez vprašanja ženskam pa v strah krvavo sekala obrnil ven. po nosovih in očeh. j m tako "sta hodila od prenoči- Vojaki na konjih so naredili boju^ča do prenočišča. Prosila sta le za konec in znova so se pričele orgle navadno ležišče pri malih ljudeh, pri EEiirt afflPMBBiHaBfflHiae ggSMBMUlttUg ..-iz^sfiisjs ssisijiffiiiisii m f lje, kjer so v svitu luči našli napol sesut hlev, skrit globoko v snegu. Jožef se je zahvalil otroku, ki ga je spet pogledalo preprosto, s sme-jočimi se očmi in nato v hipu v br-zem teku proti vasi iajinilo. Sla sta v hlev in našla tam dvanajst panjev. nekaj sena na garah in slame na tleh in ob zidu obrabljeno orodje, kakor šepare. jasli, razbit plug, sode, prazne vreče, mlinski kamen in tam, kjer so prej stale krave, je zdaj ležalo ličje in suho listje. Zatohlo je zaudarjalo tam in dušeče in veliki pajki so prestrašeni bežali iz svita luči. "Tu se bo torej zgodilo" je rekla Marija otožno a vendar veselo, ker bo njeno dete vendar imelo streho in toplo ležalo na senu. "Bog sam hoče tako", je dejal Jožef in obesil svetilko na bruno, napravi ležišče iz sena in suhega listja ter zamašil luknje s praznimi vrečami. Toda skozi luknje v strehi so svetile zvezde v hlev. "Kako je?" je vprašal Jožef zaskrbljeno Marijo, ko je sedla v mehko sena, od katerega je osel hlastno jemal svoj del. Prijela je njegovo roko in ga ljubko pogledala svojimi lepimi očmi. ki so velike ležale v njenem suhem obrazu, zakaj vse njene nade so znova vzcvetele; ubo-štvo in naporna pot in brezbrižnost ljudi — vse je bilo pozabljeno. Čutila je edino spet skrbi polno srečo, postati 'mati, in vse drugo je bilo daleč od nje končno bo videla svoje dete. svoje lastno meso in kri; zdaj bo vendar postalo njeno, čisto samo njeno in zahvalila se. je Jožefu, ki je Ml tako dober in tako poln zaupanja in ji je s tako ljubeznijo pomagal. x eno samo besedo: -"Ljubi Joferr Sladka -tnianost jl je prinesla spanje. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLIJATA Saturnia ,N Vulcania sta glasovita med najvecj'mi in najhitrejšimi ladjami na svetu. Czorna postrežba, uljudn: in pazljivi streža-ji, ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorsna je znana samo v najboljših hote.ih. In ne pozabite, kratko in ze'o ceneno potovanje z ielezmco v vse d« e Slovenije. Stroški za prtljago bo ne. znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 10. januarja—2t. februarja—28- marca VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 1*. maja C O S U L I C H LINE 17 Battery Place. New York ho^T^NE Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam ETA I"K1L-JUBIJ KN A PAUN1KA TE l>Kt:Žl'K HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje s |noIožei,j«-. rit-prekusljivo kuhinjo in ■tr^žbo. Tedensko . dplutja — Za podrobnosti vpra&ijte svojega lokalnega agenta a?i — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY T 12. februarja: ^ull£.irt, L luTboutg, UreBietl 16. februarja: K uro pa. Cherbourg. Dretitea 17. februarja: l~i/u>< He. Havre Augustus, Napuli, (Jenov* 13. februarja: l*r.-siUent JJurding, Cherbuuig. liani-bu rg AJi'ert KciKiii. Ciieibourg. Hamburg 19. februarja: Ik.ulogu«- Sur M-. r. T5i ■ men Salurm-i. Trst 20 februarja: i- Havre Oljnici' , Cherbourg 24. februarja: N»-w Amsterdam, tt u'-'S"-; Su/1 Mer. lCutterdam 25. februarja: I :r«-»ii<-r,. i' .piImhiii;. Ilffinin rge Waatilngton, Chertr>urg, llaro-buri; 26. februarja: Dre.-dtii, Cherbourg, 27. februarja: !!•- 'If Kranili». Cherbourg, ilambuig 28. februarja: A <6 P. M.) lie de France (i. frb.; 27. feb. (7 P. M.J 14 P. M ) Nujkriij?;i ju.t i»-Iezriii V ki lit lo (e v bi.J kabini z vsemi modrrnunl l-rlobll' Stllll — l"ija«'a ill sl "-.i:u frall-ro.'k.t kuhinja Iz:e>lii-< nizkb i »-ne. « Viirašajte k« t-res;iV..is poubladčeiiciSi agenta FRENCH L>NE 1V STATE STREET NEW YORK. N. Y, Njeno voščeno bledo glavico, ki je počivala na njegovih kodenih. jc božal z rokami in v srcu ga je ganila Marijina ljubezen in vznemirjala ga je velika ura, ki se je bližala. In zunaj, v snežnem miru, pod svetlostjo zvezda je ležala vas, kjer je v rdečem žaru plamenic roval greh kakor da ga še nikoli ni bilo videti, daleč za si>ečimi griči, globo-k3 v nočnem zraku, velik in kot živo srebro v vsej svoji jasnoti prvi krajec zorečega meseca! Felix Timmermans M. J. M., prev. M. J. Kako se potu« je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v «tar1 kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamnremo j dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovnune brao-paroike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev {Return PrrmiDiz Wa»h-ingtona, ki je veljaven za eno leto j Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. meseeev in 1st! se ne pošiljajo vrč v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvijniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New Tork. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE (Z STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vtzejl se fodajaio samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-aieriških državljank, ki so se po L. junija 1928. leta poročili; žene tn neporočeni otroci izpod 18. leta , poljedelcev. TI so opravičeni do prve ! polovice kvote. Do druge polovice pa bo opravičeni žene in ne porote -| al otroci Izpod ti. leta onih nedr-lavljanov, ki se bili postavno prt-peščeni t te deželo ta stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poxnano in zanesljivo BAKSER STATE BANK 3* CORTLANDT STREET - NI« IOEX _