Slev. 46.
VIMH V neaelio one 24. ИПВД M. Posamezna številka stane 2 Din. LetO LIL
Maročnl УШ
za državo SHS:
na mesec...... Din 20
ea pol leia..... .12«
.240
ta celo loto , . ,
za inozemstvo:
mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja: celoletno
* Jugoslaviji . v inozemstva.
Din 40 . 08
Cene Inseralom;
Enostolnna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 tn Din 2 —, večji oglasi nad
i>o Din 1'50 ln
45 mm višine po Din 2 50 veliki po Din V— In 4'—, oglasi v urednlikem del* vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem naročilu popuit
Izhaja vsak dan lzvieml>
ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. url sjutra)
PoSlnioa platena v oolovinl
Uredništvo |c v Kopitarjevi ulici 6/lIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spra-јетајо. Uredništva telefon 30. upravniltva 528.
Političen list za slovenski маго!
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inseralc) Sarajevo 7.5M. Zagreb 59.011, Praga tn Dunaj 24,797.
Parter francoskega
Vrednost francoskega denarja v najnovejšem času stalno pada. Francoski Srank, ki je bil nekdaj priznano vrednostno merilo za veliko število evropskih držav, ki so na podlagi franka uredile svoje de-narstvo in gospodarstvo, se je občutno zamajal, čeprav je frank denar zmagovite francoske države.
Kakor vse vojskujoče se države tako <e je morala tudi Francija silno zadolžiti doma in na tujem za financiranje vojnih operacij. Domača zadolžitev se je silno povečala še vsled stroškov obnove v vojni opustošenih krajev, ki znašajo ogromne milijarde. Pravega kritja za vse te silne izdatke francoska vlada nima, ampak je postavila vse svoje proračune na temelj nemške vojne odškodnine. Ker pa se Nemčija brani plačti, je morala priti francoska finančna politka v težko krizo.
Vse te okolnosti so bile finančnemu svetu že zdavnaaj znane, a vendar jih mednarodni trd ni upošteval v znatni meri. Vrednost franka je sicer nekoliko padla (nekaj manj kot polvico svoje vrednosti), potem pa se je frank držal na svoji višini stalno, tako da je bilo mogče ž njim računati kot s stalno vrednostjo. Odkar pa so začeli igrati v francoski finančni politik tudi čisto politični momenti svoj vlogo, ki so dovedli Francijo vna-sprotje zlasti z Anglijo in z Ameriko, se je stvar nenadoma preokrenila na drugo stran,
Angležem in Amerikancem ni všet francoska oboroževalna politka, zlasti ne francoska posojila tujim državam v svrho oboroževanja. Zlasti se boji Anglija francoskega letalstva in sploh francoske premoči na kontinentu. Glavni zastopnik tc politične smeri na Francoskem pa je Poin-carć, sedanji francoski ministrski predsednik in pa večina v francoski zbornici, na katero se Poincarć opira.
Prvi cilj nasprotnikov dosedanje francoske politike je bil torej ta, da vržejo Poincarćja in izsilijo eventuelno nove volitve, ki naj bi dale drugačno zbornico kot je sedanja. V to svrho jc bilo treba med francoskim ljudstvom vzbuditi nezaupanje do Poincareja in do njegove večine in to nezaupanje so sklenili zanetiti z draginjo.
Francozi so znani kot silno varčni ljudje, ki vsak centim desetkrat obrnejo, predno ga izdado. Zato so bili francoski hranilci že pred vojno evropski bankirji. Francoski kapital v inozemstvu pa je vsled revolucije v Rusiji, kjer je največ francoskega denarja, mnogo prešibek, da bi mogel prenašati in vzdrževati težo francoskih noljjov v inozemstvu. Angležem in Amerikancem torej ni bilo posebno težko vreči na trg francoskih zauolžnic in obveznic z uspehom, ker francoski kapitalisti niso dovolj močni, da bi mogli vse papirje pokupiti in tako držati kurz franka. Če dalje pomislimo, da tudi nemški kapitalisti niso držali rok navzkriž, ampak da so prav čvrsto pomagali rušiti frank, potem se ne smemo čuditi, da je frank silno zdrknil navzdol, tako da je celo laška lira začasno presegla vrednost franka.
Učinek teh borznih špekulacij na francosko politiko se že kaže v vedno rastoči draginji in v nezadovoljstvu ljudstva s sedanjo vlado. Na Francoskem se odigravajo sedaj isti prizori, kakor jih dobro poznajo tnnogi naši ljudje od časov dunajske «raz-prodaje« sem. Vse grabi blago vstrahu, da bo šc dražje. To pa za varčno francosko malomeščanstvo ni enostavna stvar. Ljudje pričakujejo pomoči od poslancev, od minstrov, od vlade. Vlada pa jc brez moči proti ogromnemu internacionalnemu fi-načnemu naskoku in frank pada dalje in draginja raste dalje. Stališče francosko vlade ni zavidljivo.
Veliko vprašanje pa jc, če bo mednarodna financa dosegla svoj pravi cilj, da namreč povzroči na Francoskem politični preobrat kot posledico finančne katastrofe. Francoz ni samo varčen človek, ampak tudi velik šovinist in beseda «gloire« ima zanj silen moralen pomen. Mogoče jc prav lahko, da bo francoski narod ta finančni udarec prenesel s svojo vztrajnestjo in s Se večjimi omejitvami v svojih izdatkih kot
Balkanski mrirtent v skupščini.
KADIKALSKI POSL. SREČKOVIČ NASTOPI Z NOŽEM. - SPLOŠNO RAZBURJENJE V NARODNI SKIJPŠČINL
Belgrad, 23. febr. (Izv.) V zadnjem času jo prišlo že popolnoma v modo, da se dostojanstvo parlamenta ponižuje na tak brutalen način, da se zdi, da je pri nas parlamentarizem pač samo zato, da se nekaj radikalnih parasitov redi in bogati pod njegovo krinko. Najbolj groba kršitev poslovnika, neupoštevanje opravičenih zahtev opozicije in vsakemu čutu pravico nasproten sklep, vse to obiležuje pojmovanje visokega in najvišjega parlamentarizma s strani velikosrbske vladne večine. Že samo ti slučaji dovolj jasno kažejo mišljenje vladne večine, ki se je dosedaj vsaj gibala v gotovih mejah iu ni prišla v sfere, ki so brezdvoma še za Balkan malo predaleč To se je zgodilo danes.
Seja parlamenta je bila sicer brez in-teresantnosti. Nadaljevala se je namreč generalna debata o proračunu in med drugimi brezpomembnimi govorniki je govoril tudi radikal S r e č k o v i ć. Njegov stro-kovnjaški govor je obstojal v najbolj odurnih napadih, posebno v napadih na obitelj-sko čast demokratskega poslanca A g a -t o n o v i č a. Poslanec Srečkovič je v svojem govoru z najbolj odurno neslanimi besedami napadal posamezne člane Agatono-vićeve družine. Ko je vsled tega poslanec Agatonovic pristopil k govorniški tribuni in zuhteval razjasnitev in zamahnil s svojo roko proti njemu, je poslanec Srečkovič ne-
nadoma potegnil nož in ga na indijanski način vtaknil v usta in z desnico posegel v hlačni žep, kjer je imel, kakor se zdi. revolver. Z ozirom na ta nevarna gibanja Srečkoviča je nastala v zbornici prava panika. Stenografi, ki se nahajajo neposredno pod govorniško tribuno, so v strahu, da ne bi v eventuelnem spopadu in streljanju doživeli kakih neprijetnosti, zapustili svoja mesta in bežali na vse strani. Od ministrov se je nahajal v dvorani po svoji dolžnosti semo finančni minister. Pustil je vse dokumente in knjige in je najbolj urnih nog pobegnil v ministrsko sobo. Okoli poslanca Srečkoviča in Agatonoviča se je zbralo nekaj korajžnejših poslancev, ki so i posredovali med obema. Predsednik skupščine je nekaj časa zvonil, ko pa jo videl, da spopad zavzema resne oblike, je prekini) in zaključil sejo in pobegnil iz zbornične dvorane. Časnikarji so poskakali iz svojih lož v dvorano, da bi tem lažje prisostvovali interesantnemu slučaju. Po dolgem prepiru se je posrečilo oba poslanca umiriti. Temu nastopu treznih ljudi se je zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. Izrazi, ki so tekom te scene z ene in druge strani padali, pa so take narave, da jih je težko
v našem listu reproducirati.
Prihodnja seja z nadaljevanjem istega dnevnega reda je sklicana za v pondeljek dopoldne.
Afera dr. Kramer -
IZRABLJANJE BRZOJAVKE DR. KRAMERJA.
RADIKATOM.
—' PRIBIČF.VIČEVA USLUGA
E
Belgrad. 23. febr. (Izv.) Proti bivšim demokratskim ministrom dr. Albertu Kramerja in dr. Gregorju Žerjavu je na sinočnji seji nastopil poslanec R a n k o v i ć. Njegov nastop ^e tembolj neprijeten, ker vsebuje zelo značilna prikrita namigavanja in pa napoved posebne interpelacije o teh dveh voditeljih slovenske napredne javnosti in drugih bivših demokratskih ministrov. Ta namigavanja gospoda Rankoviča so tem težja in pomembnejša, ker tudi današnja demokratska «Pravda« piše, da je oslanec Rankovič pred svojim govorom onferirol s posameznimi radikalnimi ministri, ki so mti dali material proti demokratskim ministrom. Zato se splošno misli, da tega obtožiinega materiala proti bivšim demokratskim minstrom vsled tega ni iznesel v svojem govoru, da ne bi oslabil svojega posebno v to svrho nameravanega poznejšega nastopa v parlamentu. Kajti kakor rečeno, g. Rankovič je tudi v privatnem razgovoru v Vašim dopisnikom izjavil, da uložs v prihodnjih dneh posebno in obsežno interpelacijo c delovanju v včerajšnjem «Slovencu« navedenih ministrov. Z ozirom na to telefonsko poročilo je žc reagiral dr. Albert Kramer, ki je danes poslal prodsedništvu demokratskega kluba obširno brzojavko, v ka-
teri javlja v svojem in v imenu dr. Gregorja Žerjava, da soglašata s tem, da se njuno delovanje kot bivših ministrov pregleda. Ta vsebina dr. Albert Kramerjeve brzojavke ni vzbudila nobene posebne pozornosti in jc polnoma slična zagovoru dr. Laze Markovića. in so to brzojavko radikali tudi spretno izrabili. Ta brzojavka je imela namreč radikalom služiti v dokaz, da je dr. Laza Markovič nedolžen, ker je radikalni klub pregledal njegovo delovanje kot ministra in z ozirom na to dejstvo ni bilo potreba posebnega sodišča. Ravno demokratski govorniki pa so povdarjali, da delovanje dr, Laze Markoviča ne sme pregledati kaka enketa, temveč posebna nepristranska oziroma običajn? sodišča. Dr. Albert Kramer je z ozirom na to storil sebi, dr. Gregorju Žerjavu in celemu nastopu demokratov slabo uslugo s to brzojavko. ki je povsem v stilu nastopa Svcto-zar ja Pribičevića v tej aferi. V vseh parlamentarnih krogih se namreč zatrjuje, da je Sveto/car Pribičević glasoval proti izročitvi dr. Laze Markoviča sodišču. To je tembolj verjetno, ker je dr. Laza Markovič najboljši prijatelj Svetozarja Pribi-čeviča in njegovih somišljenikov, med katere spadata brez dvoma dr. Albert Kramer in dr. Gregor Žerjav.
POSLANEC P0P0VIČ f
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Predsedništvo parlamenta ie dobilo danes z Dunaja brzojavko, da je v tamkajšnjem sauatoriju umrl črnogorski narodni poslanec federalist Ri-sfo Popovi ć. Kdo pride na njegovo mesto, še ni povsem sigurno, ker obstoja proti njegovemu namestniku Trnjeviću pritožba. Če bo upoštevana, pride na njegovo mesto znani Dregojevio.
RADIČEVA NAVODILA HRSS.
Zagreb. 23. febr. (Izv.) Člani predsedstva HRSS, ki so potovali na Dunaj k g. Ra-dlću, ho se nocoj vrnili v Zagreb. Kakor smo zvedeli, je dal g. Radič predsedstvu HRSS navodila, da nadaljujejo dosedanjo politiko in da skušajo doseči, da opozicio-nalni blok, katerega bo HRSŠ podpirala, v
si jih je bi! žc doslej naložil. Če bodo Fran-cozi prenesli tudi to žrtev, potem bodo res lahko rekli, da so zmagali. Čc pa je to preveliko. jim ne bo preostalo drugega kakor kreniti na novo politično pot, na not sporazuma z Nemčijo pod anglo-«mcriškim vodstvom.
\ principu sprejme revizijo ustave, sestavi vo-jivno vlado in gre takoj v volitve. Končni sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi bi
se dosegel še le (>o volitvah, kakor bodo pač ie izpadle.
PRIBIČEVIČ PROTI VSAKEMU SPORAZUMU.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Te dni se je mudil v Belgradu znani bivši poslanec dr. Š u r m i n. Med drugim je on konferiral tu-j di s Svetozarjem Pribičevieem o srbsko-; hrvatskem sporazumu. Kakor doznavamo, ; se je Svetozar Pribičevič izrazil pri toj priliki proti vsakemu sporazumu, češ da je sedni 7» sporazum prepozno.
MINISTRSKI SVET. Belgrad, 23. febr. (Izv.) Danes popoldne od 3.—C. zvečer je imel ministrski svet sojo. Tu se je razpravljalo o invalidskem zakonu in o progah južne železnice. Glede prog južne železnice jo železniški minister Kojie predložil odkup, nakar jo ministrski svet sklenil, da predloži parlamentu tozadevno v Rimu sklenjene konvencije.
(
Trgovinska pogajanja z Stalijo.
Bel grad, 23. febr. (Izv.) Z ozirom na
že se vršeča pogajanja za sklep trgovinske pogodbe 7. Italijo je Zadružni savez imel več sej pod predsedništvom dr. Korošca. Na teh sejah se je izdelal natančen spis zahtev, ki so v imenu zadružništva v svrho zaščite poljedelske produkcije pred ložene našim delegatom. Tekom današnjega dneva se ni vršila nobena seja itall janske in naše delegacijo, ker z naše strani še vedno niso bili izdelani potrebni tarifi. Prihodnja seia delegacije za sklep trgovin ske pogodbo je sklicana v pondeljek.
Evakuacija Delte in Baroša.
Suiak, 23. febr. (Izv.) Semkaj je do-potovala posebna komisija iz Zagreba, ki je priša, da konča neke tehnične posle, ki so v zvezi z evakuacijo Delte in B;;roša. Pregledale so se vse proge, ki vodijo ne Reko in so vse v dobrem stanju. Snoči je po potih letih odpeljat prvi vlak z reškega kolodvora na Brajdico, da preizkusi, čc je železniška proga uporabljiva. S tem vlakom so se vozili vsi člani naše komisije. Ugotovilo se je, da je železniška p rop a, ki pelje s Sušaka preko kamnitega mosta na Reko, v redu. Na reškem kolodvoru so končana vsa dela, ki so bila potrebna za obnovitev železniškega prometa med našo državo in Reko.
Grozna nesreča.
17 VOJAŠKIH NOVINCEV TEŽKO RANJENIH.
Rlinski kut, 23. febr. (Izv.) Danes po
9.	dopoldne se je v bližini Blinskega kuta med Siskom in Sunjo dogodila velika železniška nesreča. Vlak, poln vojaških novincev, je skočil s tira. 11 vagonov se je prebrnilo, 3 vagoni so čisto razbiti. Posledice nesreče še niso ugotovljene. Naprosili so pomoč iz Zagreba.
Zagreb, 23. febr. (Izv.) Takoj, ko se je izvedelo o železniški nesreči pri Blin-skem kutu, je bilo odrejeno, da se odpelje na lice mesta vojaška pomoč s sanitetnim oddelkom. Posebni vlak se je odpeljal ob
10.	dopoldne.
Zagreb, 23. febr. (Izv.) Vsi vlaki, ki so se odpeljali proti Sisku, so se vrnili. Promet je ustavljen. Vrši se le deloma preko Dugega seia—Novske—Brod.
Sisek, 23. febr. (Izv.) Ponesrečeni vlak je vozil vojaške novince iz štipa za garni-zije v Sisku in Karlovcu. Lokomotiva se je prevrnila na stran. Strojevodji in kurjaču se ni zgodilo ničesar, pač pa so dosedaj izvlekli izpod razvalin razbitih vagonov 17 težko ranjenih vojaških novincev. Rešilna akcija se nadaljuje. Materielna škoda je velikanska, toda še ni precenjena. Vzrok nesreče je slaba proga.
Draginja v Franciji.
Pariz, 23. febr. (Izv.) Uradno je ugo fovljeno, da so se cene življenskih potreb ščin dvignile tekom zadnjega pol leta povprečno za 30—40 odstotkov. Vsled novib davkov se bodo cene zopet znatno dvignile
DELOVNI ČAS V ANGLIJI.
Varšava ,23. februarja. (Izv.) Tukaj se mudeči angleški minister Thomas je izjavil sotrudniku poljske brzojavne agencije, da bo angleška vlada sklicala za 21. marca konferenco, ki bo obravnavala vprašani«5 8-urnega delavnika.
RUSIJA PROTI DRUŠTVU NARODOV.
Riga. 23. febr. (Izv.) >Izvestja« poročajo, da bo Rusija odklonila vabilo za vstop v Društvo narodov, ker je ta ustanova sa mo sredstvo v rokah velikih narodov za za tiranje malih.
POGLAVJE O KORUPCIJI.
Praga, 23. febr. (Izv.) Češki socialistični in komunistični listi ostro napadajo acrnrcc zaradi znano afere s prodajo Špirita v Nemčiji, kjer je bila država oškodovana za nad 20 milijonov čeških kron. Imenujejo celo vrsto odličnih agrarskih vodi teljev. ki so bili zapleteni v to aforo.
Stnm X
SLOVENEC, dne 24. februarja 1924.
Stev. 46.4
D zunanji polItIKI Pašičeve vlade
Govor dr. Josipa Hohnjeca V NARODNI SKUPŠČINI DNE 18. FEBRUARJA 1924.
▼ razpravi o rimskem sporazumu je vzbudil v na rodu i skupščini največjo pozornost govor narodnega poslanca dr. Josipa Hohnjeca radi njegove tehtne in stvarne vsebine ter učinkovite govorniške oblike. Govornik Je Izrekel nad zunanjo politiko Pašićeve vlade porazno in vseskozi stvarno utemeljeno obsodbo in je popolnoma razorožil ministra za zunanje posle g. dr. Ninčiča. Dasi bi bilo mikavno objaviti govor v celoti, ga moramo z ozirom na odmerjeni prostor omejiti in objaviti le tisti del, ki ni bil veebinsko reproduciran v telefonskem poročilu. Govor dr. Hohnjeca je hkrati najboljši odgovor na vse klečeplazne liste, ki bolj ali manj prikrito zagovarjao vladno zunanjo politiko napram Italiji, in na neslane napade »Slov. Naroda« na govor dr. Hohnjeca.
Govornik Je v prvem delu svojega govora odrekal zunanji politiki naše države iniciativnost in vodilnost, vsled česar žanje uspehe Italija, ki je 12. novembra .1920 v Rapallu ob slovesnem zatrjevanju medsebojnega prijateljstva izvršila amputacijo na živem telesu slovenskega in hrvatskega naroda. Pogazila je s tem narodnostno načelo, ki je bilo odločilno za formacijo novih nacionalnih držav in vodiv-uo pri sklepanju vseh mirovnih pogodb po sklepu vojne. Sporazum o predaji Reke je brez pravne podlage. Vodstvo ofieielne naže zunanje politike moramo obtožiti pomanjkanja zmisla in volje, da bi bilo razmejitev med Italijo in našo državo izvršilo po vzgledu drugih držav, ki so smatrale to vprašanje kot zadevo mednarodnega značaja, ki se mora rešiti pred mednarodnim forumom. Mesto tega smo se začeli pogajati in uspeh je bil strašen udarec v Rapallu, ki bi si ga Evropa nikdar ne upala zadati nam ga.
ZGODOVINSKE PRIČE GIOLITTIJA.
Pot, po koji nas je Italija dovedla do fta-palla, drastično ilustrirajo memoari italijanskega državnika Giovanni Giolittija. Giovanni Giolitti je bil ministrski predsednik, ki je z našo vlado, koji jo bil na čelu ministrski predsednik Vesnić, sklenil rapallsko pogodbo. Giovanni Giolilti je zopet prišel na vlado L 1920. Kakor znano, je naša vlada spomladi L 1920. pričela direktna pogajanja z Italijo. Takrat je bil na vladi v Italiji Nitti. Nitti je bil proti nam bolj objektiven in bolj popustljiv ter je moral radi tega pasti, na njegovo mesto pa je prišel stari italijanski lisjak Giolitti. On je predstavil svoj novi kabinet italijanskemu parlamentu dne 24. junija 1920. Ko je nastopil vlado, ni takoj pričel pogajanj z našo državo. Z»kaj ne? O tem on lepo piše v svojih memo-arih. V teh memoarih pravi: >Da pogajanja, ki jih jo začela prejšnja vlada, niso dovedla do uspoha, je bila sreča, ker so je zahtevala meja, ki nam ni mogla bili všeč, ker ni odgovarjala naravni meji. Zato sem se več mesecev vzdržal stika z belgrajsko vlado, da naša pogajanja ne bi izgledala kot nadaljevanje prejšnjih.« (Stran 25«.)
Giolittijeva gibčaeet
Predno je stopil v pogajanja z Jugoslavijo, si je zagotovil pomoč Lloyd Georgea, s katerim se je sestal v drugi polovici avgusta 1920 v Lucernu na Švicarskem, in Milleranda, « katerim se jo meseca septembra razgovarjal v Aix-les-Bains. Giolitti piše nadalje: »Nekaj časa kasneje je belgrajska vlada s posredovanjem Anglije sporočila v Rim, da bi rada zopet začela pogajanja. Mi smo izjavili, da smo za to pripravljeni.« (Stran 261.) Tako je prisilo do rapallske pogodbe. Na to piše Giolitti dalje: »Rapallski pogodbi, ki jo jo poslaniška
zbornica potrdila ter večina javnega mnenja sprejela z zadovoljstvom, jo morala slediti Izvršitev, kar je imelo za posledico kon-! stituiranje Roke kot neodvisne države. (Stran 262.) V pogajanjih v Rapallu se mi je posrečilo, da sem rešil neodvisnost Reke, da ni bila prldeljenn Hrvatski, kakor je lo določala londonska pogodba. Moja čustva v tej stvari niso mogla biti dvomljiva, in tako sem tudi imel polno razumevanja za to, da je D'Annunzio, kakor smo zvedeli, pripravljal nekak napad na Jugoslavijo. To bi Italijo zavleklo v vse mogoče stiske in ponižanja, zakaj nič ni za državo bolj poniževalno in za njeno čast bolj škodljivo, kakor priznanje, da no more držati pogodb ter da greši zoper določbe mednarodnega prava.« (Starn 163.)
Ker se D'Annunzio ni dal pregovoriti, da zapusti Reko, je generalu Caviglia dal povelje, da zaukaže D'Annunziu, naj ostavi Reko. (Stran 264.)
Dogovorjena igra z D'Annnnziero.
Tako se je dovršila med D'Annunziem in italijansko vlado dogovorjena igra na Reki. Giovanni Giolitti Je bil na stališču, da ni nič za državo bolj poniževalno in za njeno čast bolj škodljivo kakor priznanje, da ne more držati pogodb ter da greši zoper določbe mednarodnega prava. (Klici na desnici: Cujmo, čujmol) In kljub temu rapallske pogodbe celotno ni izvršil ne on ne noben njegov naslednik do Mussolinija inclusive. Zakaj? S strani Italije je stvar popolnoma jasna. Italija jc vedno aspirirala na Reko. Zato je Giolitti v Rapallu preprečil, da Reka ni bila prideljena Hrvatski, kakor to določa londonska pogodba. To je bila prva etapa italijanske diplomatske borbe za Reko. Reka ni smela pripasti Hrvatski, marveč naj bo svobodna država. Drugo etapo pa je zavzel Musollini z direktno zahtevo, da so mora Reka popolnoma priključiti Italiji.
Napake naše vlade.
Na italijanski strani torej ni nejasnosti.
če pa se vprašamo, zakaj ni uaša vlada z vsemi sredstvi insistirala na brezpogojni izvršitvi rapallske pogodbe, no dobimo tako jasnega odgovora. Tu je Še mnogo nepojasnjenega. Zgodovina bo odkrila te tajnosti. Zgodovina bo zabeležila veliko napako, ki jo je naša vlada storila stem, da ni rapallske pogodbe s pravočasno registracijo pri Društvu Narodov podkrepila z mednarodno avtoriteto. (Klici na desnici: Tako je!) Tako je italijanskemu nacionalizmu pod vodstvom Mussolinija dala pobudo, da je vedno očitneje stopal pred zastopnike naše države z zahtevo, da Reka ne sme biti neodvisna država, kakor to določa člen 4. rapallske pogodbe, marveč da mora pasti ped suvereniteto Italijo. Naposled — stari Rimljan bi rekel: tandem aliquando — je naša vlada dala 12. septembra 1923 registrirati rapallsko pogodbo pri Društvu narodov. (Klici na desnici: Čujmo. čujmol)
BREZ MEDNARODNE KONTROLE.
Bilo je pričakovati, da bo naša vlada vsled žalostnega izkustva, ki ga jo dobila v dolgotrajnih direktnih pogajanjih z Italijo vsaj sedaj ostala na široki javni poti mednarodne kontrole in mednarodnega razsodni.štva. To je bilo tembolj pričakovali, ker se jo tudi naša vlada po svojem predsedniku izjavila za to pot. Minister predsednik gospod Nikola Pašič je na seji narodne skupščine 26. septembra 1923 doslovno izjavil: »Kad se konstato-valo, da no može da se dodje do sporazuma sa Itnlijom, onda smo potražili, da se rapallski ugovor registrira kod Lige Nacija Mi smo to
pokušali onda kad su prestali pregovori. Sad ja neću dalje da ulazim u te stvari, ali posle
izvesnoga vremena pristala je i italijanska vlada da so registrira rapallski ugovor kod Lige nacija. Od toga doba, kad je pristala i jedna i druga vlada da se rapallski ugovor registrira kod Lige nacija, od toga doba on postajo i delo cele Evrope ili delo cele Lige nacija. Mi želimo, da se rapallski ugovor ispunL Ne ispuni se, onda idemo na sud; (Kllcj na desnici: Čujmo, čujmol) no budemo li zadovoljni sudom, onda ima da se apelira na saveznike. I onda smo mi u mnogo boljem položaju, kada to prodje kroz Ligu nacija, nego kada bi sami to riskirali.«
Gospodje, mi smo to riskirali, in vidite, kam smo došli. (Tomo Popovič: Pa šla je još daljo kazao?) To so zadnje besede, čitajte ste-nogralični zapisnik.
NA KRIVEM POTU.
Gospodje, to je bilo stališče naše vlade koncem septembra 1923. Zakaj je vlada zapustila to svoje pravilno stališče? Zakaj je zopet začela direktna pogajanja z Italijo, o katerih je dobro vedela, kam nas bodo dovedla. Kako so tekla ta pogajanja zadnje 3 mesece preteklega leta? Kateri definitivni- končno-veljavni predlog je Pašičeva vlada stavila Mus-soliniju? Ali je Francija pristala na pakt naše države z Italijo? Kdaj je Francija, koja je po belgrajski konferenci male antante odpo-klicala svojega zastopnika v Belgradu, pristala na sporazum naše države z Italijo? Kakšno posredovanje je bilo za to potrebno?
Gospodje, to eo velevažna vprašanja, ki zahtevajo, da kompetentni faktorji odgovorijo na nje. Jaz sem v parlamentarnem odboru za proučevanje zakonskega predloga o sporazumu o Reki stavil to vprašanje gospodu ministru zunanjih del. Na moje ponovno vprašanje gospod minister ni dal odgovora. (Klici na desnici: Čujmo, čujmo!) Stari rimski pregovor pravi: Quid tacet, consentire videtur. Neodgovarjanje na ta vprašanja so more tolmačiti kot pritrditev na velike obtožbe, ki ležijo v teh vprašanjih.
TAJNOSTI.
Nad zadnjimi pogajanji z Mussolinijem oziroma z Italijo, nad motivi in razlogi teh pogajanj in nad njihovim potekom leži megla in tema nejasnosti in tajnosti. Pogajanja so se vršila brez predhodne konsultacije naroda in njegovih zastopnikov po predvojnih metodah tajno diplomacije. Vse so je vršilo za zasto-rom. In ko se je zastor dvignil, smo 27. januarja vidoli v zmagoslavni dvorani rimske palače Chiggi 3 podpisnike italijansko-jugo-slovanske pogodbe: Gospoda Mussolinija v pozi starih rimskih iinperatorskih triumfatorjev z zmagoslavnim vplikom: Iotriumpho, in kot kapitulanta zastopnika naše države, ministra ■ predsednika gospoda Pašiča in ministra zunanjih zadev gospoda Ninčiča. (Viharno pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
TRIUMF ITALIJE.
Italijansko časopisje po pravici triumfira in poje Mussoliniju slavospeve. Italija je od naše države dosegla to, česar ji Evropa no bi nikdar dala: suvereniteto nad mestom Reko, nad reško železnico in nad reškim pristaniščem. Naši državi ostaje to, do česar smo imeli pravo po dodatku italijanskega zastopnika grofa Sforze k rapallski pogodbi, luka Baroš in Delta. Re>jko pristanišče ostaje v celoti pod suvereniteto Italije, tudi oni bazen med moloma Genova in Napoli, ki ga naša država dobi v najem na 50 let, ki torej tvori takozvano jugoslovansko svobodno cono v reški luki. Svoboda to cono je omejena s takšnimi klauzu-lami, da bo šele praksa pokazala, kolike vrednosti bo ta cona za našo državo in njeno trgovino. Da bi naša država dobila kakšno svo-
bodno cono v tržaškem pristanišču, na to je Italija najbrže pozabila. Najverjetnejše pa je, da je naša vlada pozabila zahtevati za našo državo tako cono v Trstu. (Klici na desnici: To je gotovo.) Tako je naša vlada znala ščititi in pospeševati gospodarske interese hrvatskega in slovenskega naroda.
POZOR NA TRGOVINSKO POGODBO.
Ako bo hodila po Isti poti pri sklepanju trgovinske pogodbe med našo državo iu Italijo, potem se je bati, da bo naše narodno gospodarstvo dobilo še hujše udarce, kakor jih je dobilo s to politično pogodbo z Italijo. Pogajanja o trgovinski pogodbi so se že začela. De-legatjo so že imenovani. Da bodo italijanski delegatje dobro izvršili svojo nalogo, o tem ni dvoma. Opozarjamo pa našo vlado in njene delegate, da v trgovinski pogodbi bolje branijo interese aašo države, nego se je to zgodilo v pogodbah teritorialnega in političnega značaja. Naša delegacija mora paziti na to, da pri trgovinski pogodbi no izgubimo še več, kakoi smo že.
Mi ne smemo pozabiti na to, da je Italija že večkrat poskušala dobiti dovoljenje za uvoz italijanskih vin v našo državo v sodih in v steklenicah in gotovo je, da bo hotela tudi v novo trgovinsko pogodbo spraviti to tečko. Ako naša vlada v to dovoli, bo sama izkopala grub za domače vinogradništvo. (Klici na desnici: Tako jel) Dolžnost naše vlade je, da dobi za vse druge agrarne pridelke naše države in tudi za živino možnost izvoza v Italijo in največje ugodnosti pri tem. To mora veljati tudi za naš les. Tudi izvoz lesa iz naših gozdov mora ostati ter se zanj razširiti italijansko tržišče. Pri tem pa se mora jemati v obzir, da se ne eleminira domača lesna trgo vina. Da se to in vse drugo, kar je potrebno, doseže, mora biti naša delegacija primera«; sotavljena. Ako bo sestavljena po načelu gospoda ministra dr. Kojića, da samo belgrajski eksperti razpolagajo s potrebno avtoriteto in sposobnostjo, ne bo pričakovati uspehov. Mi apodiktično zahtevamo, da je pri teh pogajanji zastopan poleg srbskega tudi hrvatski in slovenski narod. (Pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Dosedaj med našimi delegati še ai zastopnika hrvatskih gospodarskih interesov, Zahtevamo, da se delegacija izpopolni s hrvat skim delegatom.
MEDNARODNO PRAVO KRŠENO.
Govornik dokaže nato, dn je bilo z reškim sporazumom kršeno mednarodno pravo, ker jo bila Reka kot samostojna, organizirana država priznana od Italije, Francoske, Anglije, države SHS, Češkoslovaške, Romunije, Švice, Španije, Grško, in Nemške. (Minister zunanjih zadev dr. Ninčič: Mi nismo Reke nikada priznali.) Kako da je niste priznali, Vi ne morete drugače, kakor da jo priznate, ker so se tam kaj vršile svobodne volitve in je avtonomi stična stranka dobila večino. Ne samo, da ste reško vlado priznali, marveč sto jo celo pod pirali. (Klic na desnici: Tako jel)
FASISTOVSKA HLIMBA.
Italijanska in naš vlada motivirata svo! sporazum o Reki z razlogom, da sla »uvideli potpunu nemogućnost, da pristupe na praktl-čan način organizaciji slobodne države Rije-ke, koja se predvidja u členu 4. Rapallskos ugovora.« Ta motivacija je odsev ogromne fa Sistovske hlimbe in hiuavščine. (Klici na desnici: Res jel) Reka je že bila organizirana ter je obstojala kot svobodna država. Fašistična teroristična praksa pa je to organizacijo s surovo silo uničila in legitimno vlado reškega naroda izgnala. Ostro moramo obsoditi, da je naš vlada sprejela in podpisala la dokument fašistične hinavščine, ki jo zraatel na polju Italijanskega političnega machiavelizma. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
Edmund About:	46
Kralj gora.
Tz francoščine prestavila K. Hafner.
(Dalje.)
Niti za hip se nisem onesvestil; ta čut ml manjka popolnoma, kot sem vam že povedal. Čutil sem vse udarce enega za drugim. Prvi je bil tako silovit, da sem mislil, da za druge ne bo ostalo nobenega dela več. Padel je na sredino podplata, na oni elastični lok pred peto, ki nosi človeško truplo. To pot me ni bolela noga; zdelo se mi jo le, da se bodo vse kosli mojih ubogih nog razpočile. Drugi je priletel nekoliko nižje, ravno pod peto; pretresel me je globoko, močno, zmajal celo mojo hrbtenico in vzburkal moje trepetajoče možgane in skoro preklal mojo lobanjo. Tretji je priletel vavno pod prste in mi povzročil bodečo in skelečo bolečino, ki je prevzela vso mojo notranjost in sem za hip mislil, da se jo konec palice dotaknil mojega nosu. Zdi so mi, da se je takrat prvič prikazala kri. Udarci so sledili po istem redu, na istih me tih in v enakih presledkih. Bil sem toiiko pogumen, da sem molčal pri prvih dveh; pri tretjem sem kričal; pri četrtem sem tuill; pri petem in ostalih ječal. Pri desetem nisem imel več moči, da bi se pritoževal; obmolknil sem. Toda moja telesna neobčutljivost ni prav nič zmanjšala moje duševne občutljivosti. Ne bi bil mogel privzdigniti trenalnic in vendar sem občutil
najmanjši šum. Niti besedice nisem prešli- j šal tega, kar so govorili okoli mene. Na ta pojav se bom spomnil pozneje, če se bom pečal z medicino. Zdravniki kaj radi obsodijo bolnika na smrt štiri korake proč od bolniške postelje in ne mislijo, da ima ubogi vrag šo ušesa, da sliši. Slišal sem mladega tolovaja, ki je rekel kralju: »Mrtev je. Čemu naj še mučimo ljudi, če od tega nima nihče koristi?« Hadži Stavros je odgovoril: »Ne boj se. Jaz sem jih dobil naenkrat šestdeset in čez dva dni sem plesal valček.«
»Kako si to napravil?«
»Pomazal sem jih z mastjo nekega ita- ! lijanskega odpadnika, Luigi Веуа ... FCje i smo že? Koliko udarcev imamo?«
»Sedemnajst.«
»Še tri, otroci; in glejte, da bodo dobri k
Palica je dobro opravila naročilo. Zadnji udarci so padli na krvavo, toda neob-čutno tvarino. Bolečina me je napravila skoro neobčutljivega.
Dvignili so mo iz stojala; razvezali so mi vrvi; ovili so noge z mrzlimi obkladki in ker j sem bi! vsled ran zelo žejen, so mi dali piti velik kozarcc vina. Z močjo mi jo prišla jeza. Ne vem, če sto bili že kdaj topeni kot jaz, toda ničesar tako poniževalnega ne poznam, kot je telesna kazen. Ne trpim, da postane vladar zemlje le za hip suženj surove palice. Preveč je, zares, če je človek, rojen v XIX. stoletju, obvlada paro in elektriko, noseduje polovico naravmh
skrivnosti, pozna do dna vse, kar je iznašla veda v dobrobit in varnost človeštva, ve, kako se zdravi mrzlica, kako se obvaruje ošpic, kako se zlomi kamen v mehurju in so ne more obraniti udarca s palico. Če bi bil kdaj vojak in bi bil obsojen na telesno kazen, bi na mestu ubil svoje poveljnike.
Ko sem sedel zopet na zamazani zemlji so mi bile noge zvezane vsled bolečin in so mi roke otrple; ko sem opazil okoli sebe ljudi, ki so me bili in one, ki so gledali, kako so mo bili, so jeza, sramota, čuv-stvo poraženega dostojanstva, prekršene pravico in obvladovane inteligence vzbudili v mojem slabem telesu val sovraštva, upornosti in osvote. Pozabil sem vse, račune, korist, previdnost in prihodnjost; na dan jc vrelo vse, kar me je težilo; hudournik divjih groženj je tekel preko mojih ustnic, medtem ko še je razlit žolč nabiral kot rumena pena prav do beline mojih oči. Zares, nisom govornik in pri mojem samotnem učenju se nisem navadil obvladati besede; toda užaljenost, ki rodi pesnike, mi jo za četrl ure podarila divjo zgovornost onih pojočih ujetnikov, ki izdihnejo med kletvami svojo dušo in ki tulijo svoj zadnji vzdihi jej vpričo zmagujočih Rimljanov. Vse, kar moro užaliti človeka v njegovem ponosu, v njegovi nežnosti in njegovih najdražjih čuvstvih, sem vrgel kralju gora v obraz. Uvrstil sem ga med nečiste živali in zanikal sem mu ime človeka. Preklinjal sem na v njegovi materi, njceovi ženi in
njegovi hčerki in vseh njenih potomcih. Rad bi vam ponovil vse, kar je moral poslušati, toda danes, ko imam hladno kri, mi manjka zato besed. Zmislil sem si besede, ki jih ni v nobenem besednjaku, ki pa so jih kljub temu razumeli, kajti poslu-I šalci so tulili pod mojimi besedami, kol j tuli pasja drhal pod udarci s škorpijoni, i Toda če sem še tako stražil obraz starega i palikara, opazoval vse mušice na njegovem i obrazu in poželjivo listal v vseh gubah njegovega čela, vendar nisem mogel opaziti niti sence čuvstva. Hadži Stavros je ostal negiben kot marmorna soha. Na vse moje klevete je odgovarjal z mirnim zaničevanjem. Njegovo obnašanje me je spravilo v obup. Skoro sem zblaznel. Rdeč oblak krvi jo šel mimo mojih oči. Dvignil sem se hrupno na svoje zmučene noge, iztrgal pištolo enemu tolovaju kza pasu, jo nameril na kralja, sprožil in padel nazaj mrmrajo-»Maščevan semf«
On sam me je dvignil. Opazoval sem ga s tako globokim presenečenjem, kot bi bil prišel iz pekla. Nič se ni zdel ginjen in mirno se je smehl jal kot kak neumrljiv človek. In vendar, gospod, ga nisem zgrešil Moja kroglja ga je zadela v čelo, en centimeter pod levimi obrvmi: krvava raza je to dokazovala. To-la ali jo bilo orožje slabe nabasano, ali je bil smodnik zanič, aH p» so je kroglja odbiia na koščeni, lobanji, mo; strel ni napravil druge nesreče kot neznat no brazgotino.
IDalie sledi)
POLEMIKA Z DR. NINCICBM.
S kršitvijo principov mednarodnega pra-ra si je Italija podjarmila Reko. Ril je to nasilen akt proti reškemu prebivalstvu, ined katerim živi že sedaj preko 20.000 Slovanov. Ni iorej resnica, kar stoji v tistem pismu, ki ga je dopoldne prečital gospod minister dr. Nin-i-ić, da je Reka po duhu in jeziku italijanska. (Klici na desnici: Gotovo ne!) V mestu Reki živi torej preko 20.000 Slovanov, ostali del pa so ne smatra kot pripadnik italijanske narodnosti, marveč kot mešanica raznih narodov pod kolektivnim imenom: Fiumani. To je dejstvo, ki obstoja in o katerem bi morala naša država voditi računa. Naša vlada pa ni vodila računa niti o velikih trgovskih in gospodarskih interesih naše države, zlasti slovenskega in hrvatskega naroda. Onn je Italiji predala Reko, ta velevažni trgovski emporij na hrvatski zemlji in na severozapadni obali Jadranskega morja, in to brez protikoncesij, S tem je Italija postala taktična gospodarica na Jadranskem morju. Niti ena večja luka na jadranski obali, ki bi bila pravilno zgrajena, popolno urejena in z vsem potrebnim opremljena, se ne nahnja več na teritoriju našo države. Mi se moramo zadovoljiti s zonami na zemlji, ki je sedaj tuja, pa bi morala biti naša. (Klici na desnici: Bila je naša, pa bo zopet postala naša. — Pritrjevanje in ploskanje.) Niti ena železnica- ki vodi do teh jadranskih luk, se ne nahaja v rokah naše države. To je ogromna izguba, tako ogromna, da je i-elo češki državnik dr. Kramar ugotovil v >Narodnih listih«, da vsi Čahi globoko občutijo z nami to izgubo. Tako daleč nas je dovedlo prijateljstvo Italije, ki je sedaj redigirano v člene rimskega pakta. (Klici na desnici: Tako je!)
JALOV USPEH SPORAZUMA.
V Rapallu sta se italijanski delegat grof ^forza in jugoslovanski delegat ministrski predsednik Vesnić zedinila in zložila na določbo skupnih političnih smernic za politično pomirjenje in sprijateljenje med Italijo in našo državo. Besedilo političnega pakta v Rapallu dokazuje, da ima politika obeh držav skupen cilj: zavarovati s tako težkimi žrtvami doseženo blagodat miru. Sredstvo k temu jc >strogo držanje mirovnih pogodb, podpisanih v San Germainu in Trianonu. V Rimskem paktu je dostavljena pogodba v Neuillyu. V Rapallu sta obe državi »s posebno pogodbo predvzele vse potrebne politične ukrepe, da se prepreči povrnitev dinastije Habsburg na prestol Avstrije in Ogrske«. V dosego skupnih mirovnih ciljev se obe državi zavežete, da si bosta izkazovale medsebojno diplomatično pomoč.
Prijateljski pakt Rimske pogodbe torej bistveno ne presega mej prijateljskega pakta rapallske pogodbe.
BOLJŠE .TANMSTVO ZA MIR.
Gospodje! Težnja, ohraniti mir, je dobra
vredna vsega priznanja in uvaževanja. Ali tak mir je Italija zajamčila z mnogo Sirjim paktom prijateljstva, nego je italijansko-jugo-slovenski sporazum. To je najširši in najobsežnejši pakt, ki je kdaj bil sklenjen med narodi in državami, namreč pakt Zveze narodov. Italija in naša država sta učlanjeni pri Zvezi narodov in sta torej obvezani, da izvršujeta § 10. njenega pakta, ki se glasi: včlani Zveze se obvezujejo, da bodo spoštovali in držali proti vsakemu zunanjemu napadu teritorijalno celoto in sedanjo neodvisnost vseh svojih članov.« Dalje se mora Italija prav tako kakor uaša država striktno ravnati po določilu § 11., ki pravi: »Izrecno se izjavlja, da vsaka vojna ali pretnja z vojno, bilo da neposredno pogaja ali ne enega od članov Zveze, interesuje celokupno Zvezo, ter da je ona dolžna, da podvza-me take ukrepe, ki bi uspešno očuvali mir narodov. V takem slučaju glavni tajnik na zahtevo kateregakoli člana Zveze takoj sezove svete
Italija je torej po paktu Zveze narodov dolžna napram naši državi ohraniti mir za vsako ceno. Ako Italija tega pakta, pod katerim stojijo podpisi vseh svetovnih vlasti in vseh. kulturnih držav na svetu, ne bo držala, ali bo potom držala sporazum, pod katerim stoji samo njen podpis in podpis naše države?! (Pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
jSVOBODNE R0KE.<
S čim bi se torej dale opravičiti take velike koncesije, ki jih je naša država dala Italiji?
Dobili smo svobodne roke na Balkanu, ta-T;o poudarjajo režimska glasila, in kažejo na Bolgarijo. To bo pokazala šele bodočnost. Za Italijo bo Bolgarija prav tako, kakor naša država, samo sredstvo za dosego njenih sebičnih ciljev, in zato bo Italija slej ko prej prak-licirala svojo dobro preizkušeno metodo izigravanja ene slovanske države proti drugi. Ali bi ue bilo primernejše in podrobnejše, da bi vodstvo našo zunanje politike našlo pravičen in trajen modus vivendi med našo državo in Bolgarijo in tako usmerilo našo balkansko politiko v slovenskem pravcu? Potem bi tudi izginila anomalija, da je Macedonija glavni vidik, s katerega se presoja in določa glavna smer naše zunanje politike. (Živahno pritrjevanje iu ploskanje na desnici.)
Gospod minister zunanjih zadev je pred-poldne obširno govoril o gospodu Radiču, inko obširno, da se je moglo smatrati, dn se pripravlja za pristop federalističnemu bloku. Ako pa je g. Ninčič hotel krivdo za lleko zvaliti na
Radića, njegova argumentacija boleha na tej napaki, da g. Radić dosedaj še ni bil minister zunanjih zadev države SHS, marveč je bil ter je minister zunanjih zadev g. Ninčič, ki nosi popolno odgovornost za predajo Reke. (Vese-lost in odobravanje.)
POZABLJEN MOST DO PRIJATELJSTVA.
Pripomniti je še nekaj, kar je načelne in bistvene važnosti. Pri sklepanju prijateljskega pakta z Italijo je Pašićeva in' Mussolinijeva vlada pozabila na to, da ivorijo most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo Slovenci in Hrvati, ki jih je Italija podjarmila svoji oblasti. Preko mrtvega tela hrvatskega in slovenskega naroda v Julijski Benečiji naša država Italije ne bo objemala, niti ji nudila prijateljske roko. (Burno pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Vsak pritisk in vsako zatiranje v Italiji ostalih Slovencev in Hrvatov pomenja rušenje mostu, ki vodi do sporazuma in prijateljstva med Italijo in našo državo. O tem se ne varamo ml, o tem se naj tudi ne varajo italijanski nacionalisti z Mussolinijevo gardo na čelu.
Govornik spominja nato na vsa že znana nasilstva in zločine, ki so jih fašisti storili hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu, jih po vrsti našteje in nadaljuje: Dosedaj fašisti še niso popravili uiti ene krivice, storjene Slovencem in Hrvatom. Do sedaj še niso zgradili Narodnega doma v Trstu, ki še vedno leži v razvalinah. Gospod ministrski predsednik se je na svojem potu v Rim mudil tudi v Trstu. Škoda, da ni tamkaj položil žalobnega venca na razvaline Narodnega doma. Tako bi pokazal svoje simpatije tamošnjim trpečim Slovencem in hkrati hi primerno dekoriral monument kulturnega dela italijanskega fašizma (Živahno i pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Dosedaj fašisti še niso popravili in dogradili porušenih Narodnih domov v Puli in pri sv. Ivanu. Slovenski in hrvatski sodniki so bili odpuščeni iz službe ter se ne smejo vrniti v urade. Slovenski in hrvatski duhovniki, ki jih je pregnalo fa-šistovsko nasilje, š'- vedno bivajo v tujini, slovensko in hrvatsko ljudstvo pa je brez duhovnikov, ali pa se mu vsiljujejo italijanski duhovniki. Primorskim Slovanom odvzete šolske zgradbe so še vedno zaprte ali pa so tamkaj nameščene italijanske šole. Odredba, s katero so od 1. oktobra 1923 naprej vsi I. razredi vseh slovenskih iu hrvatskih osnovnih šol popolnoma poitalijančeni, je šo vedno v veljavi. Fašistoveki prijatelji naše države je doslej šc niso preklicali. Poitalijančevanje slovenske de-ce se vrši uaprej. Spričo tega smemo z vari-jacijo vprašanja slavnega rimskega retorja vzklikniti: >Quousque tandem abutere Mussolini, amicitia nostrak — Kako dolgo še boS, Mussoliui, zlorabljal naše prijateljstvo?
ZAKLJUČEK.
Dokler so Slovenci in Hrvati v Italiji zatirani, dokler se preganjajo in zapostavljajo, dokler se smatrajo za državljane druge vrste, dokler jim ni popolnoma zajamčena narodna svoboda in možnost razvoja slovenske in hrvatske narodnosti in slovansko kulture, dokler jim niso dani pogoji za gospodarski obstoj in razvoj, tako dolgo o pravem prijateljstvu ne more biti govora. Naj so taki pakti sklepajo in podpišejo sto- in še večkrat, srce slovenskega, hrvatskega in tudi srbskega naroda jih bo vedno najodločnejše odklanjalo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
V imenu Jugoslovanskega kluba mi je čast izjaviti, da mi ta sporazum najodločneje odklanjamo. (Dolgotrajno burno pritrjevanje in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.)
ih držav.
Svetovna vojna je prinesla vsem škodo, le za Zedinjene države severne Amerike pomeni ogromen dobiček. S tem, da so postale vse evropske države dolžnice S. A., ima le-ta tak vpliv na razvoj politike na evropskem kontinentu, kakor ga ni še nikoli imela. Rešitev nemškega reparacij-skega vprašanja n. pr. se nahaja zdaj tako-rekoč v rokah S. A., ki ima v izvedeniški komisiji svojega generala za predsednika. Brez pomoči S. A. bi Mac Donald ne mogel izvajati svojega zunanjepolitičnega programa.
Druga posledica tega po svetovni vojni pridobljenega položaja pa se kaže na ameriškem kontinentu samem, predvsem pa v odnošajih med S. A. in zveznimi državami Mehike. Severna Amerika je Mehiko vedno smatrala za barijero, ki leži med njo in centralno-ameriškimi državami, katere so po svojem naravnem bogastvu največja privlačna točka za severo-ameriški velekapi-tal. Ne gre za aneksijo teh republik, ampak zato, da se režim v teh deželah po]>ol-r oma podvrže vplivu S. A., ki rabi povsod takih vlad, katere bi severoameriškim podjetnikom čimnajbolj poceni prodajale koncesije na rudnike in podobno.
Združene države S. A. predstavljajo danes pravzaprav le ogromno podjetje v rokah par trustov. Vsakokratna vladajoča stranka ni nič drugega kakor izvrsevalni organ te ali ono skupine. Sedanja republikanska stranka je v rokah koncema petro-lejskih lastnikov, kojih kapital gre v bajeslovne vsote. Večina kapitala pa leži v me-hikanskih potrolejskih ležiščih. Ker bi se aneksiia Mcliiko ne rentirala, zasledujejo
Združene države S. A. približno tako politiko napram Mehiki, kakor jo je zasledovala Japonska napram Kitajski, to je, vmešavanje v notranje spore v obliki denarno podporo tej ali oni stranki, ki mora potom to podporo odplačati s tem, da Severni Ameriki podeli obsežne koncesijo pod najugodnejšimi pogoji, ki otežujejo konkurenco kakšno druge države. (V Mehiki konkurenco Anglije, ki ie tudi v meliikanskih potrolejskih podjetjih angažirana.)
Edini mehikanski predsednik, ki je deželo kolikortoliko uspešno branil pred severoameriškim kapitalističnim pronice-vanjem, je bil zrani Porfirio Diaz. To se mu je pa posrečilo samo s pomočjo najbrez-obzirnejše diktature, s katero je držal nebrzdane mehikansko stranke na tleh. Po njegovem padcu pa so si sledili na predsedniškem stolu: Madero, katerega je vrgel Huerta, Huerta, katerega je strmoglavil Carranza, Carranza katerega je zapodil sedanji predsednik Obregon. Ko se je pa zdaj proti temu dvignil nek general, so Združene države S. A. posegle vmes in poslale svoje vojne ladje pred Vera Cruz, koder iz-krcavajo ameriške paroplovne družbe orožje za vladne čete.
Po znani monrojski doktrini se evropske države seveda ne smejo vmešavati v spore, ki nastajajo na ameriškem kontinentu. Tu pa imajo Združene države S. A. tako vojaško in denarno moč, da vse ostale države Amerike proti njim nič ne pomenijo. Zato bodo Mehika in centralnoameriško republike postale brez vsakega dvoma ne-osporjeno polje nemotene delavnosti seve-roameriškega velekapitala. Združene države S. A. so tipičen zgled imperializma velikega kapitala.
Cerkev in politika.
Pod tem naslovom priobčuje cOsser-vatore Romano« dne 21. t. m. obširen članek Giuseppe Montija. Člankar opredeljuje najprej pojm politike kot umetnost vladanja narodov in držav. Tu gre tudi za verske in moralne dobrine, o katerih ima cerkcv prvo besdo. Zato se cerkev ne more izključiti iz politike. Člankar navaja vse okrožnice zadnjih papežev: Pija IX., Leona XIII., Pija X. in Benedikta XV., ki govre o tem vprašanju Sklep članka nosi podnaslov »(Katoličani in politiko« in se glasi dosledno:
«V normalnih razmerah in fzvzemšt izredne časovne in krajevne slučaje (kakor n. pr. v Italiji po 1. 1870.) imajo katoličani težko dolžnost, da se udeležujejo — ne sicer v imenu cerkve, marveč pod lastno odgovornostjo — političnega življenja svoje dežele. In ker se dela danes politika nujno po organiziranih strankah, se katoličani ne morejo vpisati v druge stranke nego v tiste, katerih program in delo prevevajo načela katoliške morale.
Čudna zabloda, ki jo more roditi le groba nevednost, jc mnenje, da ta dolžnost ne veže vesti in ne ustvarja odgovornosti pred Bogom — v družbi, ki je organizirana tako, da se vsi udeležujejo vlade.
Kot državljani morajo katoličani prevzeti svoj del odgovornosti v javnem življenju in postaviti v službo domovine svoje sposobnosti, svoj vpliv, svojo delavnost; kot katoličani morajo zanesti v javno življenje sol krščanske modrosti in tisto luč in milosti, ki jim jih daje vera; kot sinovi cerkve ne smejo dovoliti, da postane politična moč bojno orožje proti njej v rokah njenih nasprotnikov.
Ako bi bil katoličani vedno razumeli iu izvrševali svojo politično dolžnost brez strahu in bojazni, brez udobnih desertacij in brez osebne sebičnosti, bi bila cerkvi in družbi prihranjena premnoga zla.«
Iz zunanje~politike.
0 Ogrska vlada ogrski socialisti. Od nastopa delavske vlade na Angleškem so si tudi ogrski socialni demokratje mnogo obetali v nadi, da bo nova angleška vlada z dovoljenjem ali pa s preprečenjem zaželjenega mednarodnega posojila znala pritisniti na ogrsko vlado, da izpreineni svojo politično taktiko napram socialnim demokratom in komunistom. Kot zastopnik ogrske socialne demokracije je odpotoval v Anglijo socialist Peidl, ki se je na svojem povratku v domovino pravkar mudil na Dunaju. Radovednim izpraševalcem pa je Peidl odgovoril, da prej ne more ničesar povedati, dokler no bo poročal o rezultatih svojega potovanja vodstvu svojo stranke v Pešti. Ker pa jo iz drugih poročil razvidno, da je mednarodno posojilo Ogrom dovoljeno in se mu tudi angleška vlada ni upirala, smemo sklepati, da Peidlovi uspehi niso ravno preveliki.
Nemiri v Rusiji.
Dopisnik pariških «Poslcdn. Novosti« poroča iz Rige:
Dogodki v sovjetski Rusiji ogrožajo vladno stranko, ker se jc udeležilo protestnega gibanja tudi vojaštvo. Več garnt-zij moskovskega in južnih vojnih okrajev jc odpovedalo pokorščino in razvilo zastave z napisom: «Doloj komunist, dikta-torovl« Krcmeijski krogi so jako vznemir-
jeni, ker so izbruhnili nemiri tudi v Po-krovski kasarni v Moskvi sami in med oddelki, kateri tam bivajo že dve leti. Vlada je odredila takojšnjo zameno moskovske garnizije in razposlala svoje govornike.
16. februarja se je govorilo v diplo-matičnih krogih v Rigi o velikem programu v Moskvi, kamor so se zatekli pred nevarnostjo premožni židje iz cele Rusije Pogroma se jc baje udeležilo tudi vojaštvo, V Rigo so dospele rodbine mnogih vplivnih komunistov, kateri hitijo spraviti svojce na varno. Velike vstaje oboroženega prebivalstva se vršijo tudi v vzhodni Sibiriji in osrednji Aziji.
Velika vstaja jc presenetila 22. jan, sovjetske oblasti v Rlagovcščensku (ob kitajski meji), kjer podpirajo kmetje 1000 do 2000 vstašev. Ta pokret ima monarhističen značaj. Sovjetski časopisi zatrjujejo, da so vstaje v Amurski in Primorski sad delovanja nekega generala Sičeva, kateri ima svoj stan na otoku Sahalinu.
25. januarja je tudi izbruhnila vstaja v Turkestanu. Vodja vstašev, zrihni Džu-naid-Kan oblega mesto Kivo, iz katerega nima Moskva poročil od 25. januarja. Zadnja radio-brzojavka iz Buhare je poročala o srditih napadih tuzemske konjenice; Zdaj je vez med Kivo in Buharo pretrgana Džunaid-kan je natisnil objavo, v kateri zatrjuje, da noče odtrgati Kive od Rusije, temveč samo strmoglaviti obsovraženo sovjetsko vlado.
Kulturni Iclobasar »Slovenskega Narodaл- išče še naprej spile, kako bi svoje dolgovezne klobasarije srečno zašpilil. To, kar ponuja svojim čitateljem, je na las po dobno naji/oskurnejšim kulturnobojnim bro-šuricam, ki so jih pred desetletji razpošiljali najbolj zabiti, pa sovraštva do krščanstva polni podagitalorji svobodomiselnih organizacij, ki so zbirali vse mogoče bajko in izmišljotine in izkrivljene zgodovinske podatke o katoliški cerkvi ln jih spravljali v svet. Toda tem siromakom je bilo njihovo pomanjkljivo zgodovinsko znanje davne preteklosti odpustljivo. Toda Narodov kulturni klobasar-uvodničar ne pozna niti zgodovino svetovno vojno. Z uprav neod-pustno naivnostjo vprašuje, zakaj ni cerkev zastavila svojo avktoriteto in vpliv, da bi bila preprečila ali vsaj omejila strašno svetovno katastrofo in pripomogla, da se mirnim potom odstranijo činitelji, ki so to katastrofo povzročili. Mož je torej prespal vse velike mirovne akcijo sv. očeta, ni nič bral papeževih enciklik za časa svetovne vojne, njegov poziv vladarjem in državnikom sveta, nič ne ve za posredovanje sv. očeta za izmenjavo invalidov in drage akcije za olajšavo bednim, udarjenim po vojni. Možje, ki so imeli tedaj posvetno oblast v rokah so bili pač podobni >Narodovem<r člankarju, ne sicer po njegovi nevednosti, pač pa po njegovi zlobnosti. Po zlobnosti! povdarjamo. Sicer no bi povpraševal danes, kje so bil tedaj duhovniki. Je bil gotovo za časa vojne pravi pravcati avstrija-kant, ki jc tedaj na duhovščino ravnotako hujskal z zlobno izmišljotino, da je duhovščina povzročila svetovno vojno, kakor se je veselil, da so stotine in stotine duhovnikov, ne samo v Avstriji, ječale v ječah. Narodovemu gofljaču se niti ne sanja, kaj je n. pr. naša rodoljubna duhovščina ob meji trpela v tistih časih. Zato jo bo jutri napadel ravno tako Iopovsko, da je proti-narodna, da nima nobene ljubezni do domovine, ker je pacifistična, kakor jo danes napada, da ni dovolj skrbela za mir, ki je bil v drugih moči, kakor pri onih, nad katerimi je vsak dan visel meč. Le tak omejen in zloben klobasar more trditi, da »se nobena cerkev ni tako oddaljila svojemu prvotnemu namenu kakor katoliška« in da »katoliška cerkev sploh ne eksistira več«. Ni se ona oddaljila svojemu namenu, pač pa so se oddaljili od nje kozlički, kakor je »Narodov« člankar, ki je gluh in slep in hinavec, sicer ne bi mogel tako apodik-tično trditi, da so katoliški inteligentni sloji in tudi kleriki v strogem pomenu brezverski.
Brez kraljeve slike. Včerajšnji »Slovenski Narod« zopet ugotavlja, da po nekaterih osnovnih šolah na deželi še zdaj ne vise po stenah kraljeve slike, dasi je od prevrata minilo že pet let. Seveda je ves ogorčen nad tem znamenjem manjkajočega patriotičnega čuvstvovanja in priporoča kot najuspešnejšo sredstvo, za prizadeto krajne šolske svete korobač. »Slovenskemu Narodu« in njegovim naprednim blokašem, ki mu pošil jajo take denuncijant-ske novice, povemo tole zgodbico: Ko je prišel kraljevi princ Jurij nekoč po prevratu v Belgrad in obšel razna ministrstva, je opazil, da nobeno nima zemljevida nove kraljevine SHS. Zgrozil se je nad tako nepatriotsko pa tudi nepraktično malomarnostjo in najbrže je tudi njemu pri njegovi impulzivni naravi šinila najprejo v glavo misel, da bi bilo umestno gospodom v ministrstvih z bičem vtepsti v glavo zmisel za nove razmere, o katerih karte stare Srbije nimajo več eksistenčne pravice. Toda kraljevi princ se je premislil in je storil vso kaj drugega. Stopil je domov grede k
prvemu knjigotržcu, lei prodaja zemljevide, jih naročil toliko, kolikor jih je v ministrstvih pogrešil, in jih dal poslati v ministrstva. To je bila gesta kraljevega princa v demokratični državi.
—	Pojdi in stori tudi b tako, mesto da de-nuncirašl
>Strogo tajno in zaupno« pošilja »Uprava listov poverjeništva UJU« okrajnim učiteljskim društvom dopise, kjer razvija načrt, kako bi se dalo dvigniti število naročnikov mladinskega lista »Zvonček«. Metoda je sledeče: 1. Takoj po prvem vsakega meseca začnemo nabirati naročnike 6 2.50 Din za prihodnjo številko. 2. Do 15. vsakega meseca javimo število naročnikov za prihodnjo številko, da se more določiti naklada, po položnici pa odpošljemo nabrani znesek. 3. V počitnican poberemo denar od tistih, ki pridejo k voditelju po »Zvonček«, poleg tega pa nastavimo poverjenike-nčence(l) po vaseh za nove naročnike. 4. Vsa naklada se pošlje na dotično šolsko vodstvo, ki razdeli posamezne izvode. 5. Ta sistem nnročevanja »Zvončka« se javi vsem učiteljskim društvom, nikakor se pa ne objavi v časopisju — radi konkurence. Da se bo to postopanje obneslo, kažejo poskusi tovarišev iz Cir-kovc in Ptujske okolice. Prvi je nabral za letošnjo prvo številko približno 80 naročnikov. Sedaj pa pomislite veličino uspeha, ako bi tako delale vse šole. — Tako agitira UJU za svoj mladinski list Ker utegne ta metoda biti res dobra, jo objavljamo z željo po prav izdatni konkurenci »Zvončku« od strani naših mladinskih listov.
Zanimiv oglas. V včerajšnjem »Narodnem dnevniku« smo našli med oglasi tudi tega-le: »Upravitelja pisarne, po možnosti 3 pravno izobrazbo, ki ima tudi organizato-rične sposobnosti, iščemo proti primerni mesečni plači. Ponudbo naj se pošljejo na upravo lista pod ... Reflektanti bodo morali pri upravi »Nar. dnevnika« odgovoriti na nekatern strogo diskretna vprašanja «
—	Kakor se vidi, manjka generalom pri »Narodnem dnevniku« nekaj vojakov.
V salon« zmage v palači Chigi so v četrtek izmenjali ratilikacijsko listine o laško-jugoslovauskem sporazumu. — V salonu
zmage
Zadružni tečaji prihodnji
V	ponedeljek, 25. februarja v Velikih Laščah.	•
V	torek, 26. februarja v Smartnem pri Litiji.
r V četrtek, 28. februarja v Žužemberku.
Prosimo krajevne zaupnike, da tečaje povsod skrbno pripravijo in poagitirajo za dobro udeležbo.
Učiteljski vestnik.
Šolskih svetnikov ni veL 18. februarja t 1. jim je zvonilo zadnjo uro. Vse delo, ki so ga nosili doslej nižji in višji šolski svetniki, si je naprtilo ministrstvo. Nekaj peze bo nosil tudi načelnik prosvetnega oddeljenja, pri nas g. dr. Stanko B e u k. Tudi doslej ni bilo lahko njegovo breme, pa ga je lahko odvalil temu ali drugemu šolskemu svetniku, to se pravi: odgovornost si jo lahko olajšal. Sedaj bo pa to težjo.
Šolska avtonomija in *UHleljski Tova-riš<. Zadnji uvodni članek »Učiteljskega Tovariša« lepo piše o samoupravi šolstva. Vidi se, da prihaja spoznanje. Morda ne bode dolgo in pozdravljal bode avtonomijo. Če se to ne bode zgodilo prej, gotovo pa takrat, ko nas bodo pričeli pošiljat v Macedonijo. Bolje bi bilo, da si podamo prej roke za avtonomijo in ne še-Ie v Piškopeji.
Ta je pa lepa! V nekem listu smo brali, da je minister prosvete imenoval vse začasne učitelje, ki službujejo 6 let za definilivne. V Ljubljani je precej takih in meli so si roke od samega veselja. Kako pa so neki učitelji, ki službujejo že veliko let na deželi, sprejeli to novico, je pa drugo vprašanje. Ako je ta vest resnična, tedaj so podeželskemu učitelj-stvu zaprta mestna vrata; kajti v Ljubljani bo vedno dovolj takih, ki jim bodo šli različni patroni po 6 in še več let na roko ter tako svoje »Protektionskiuder« varovali podeželja. Kri je kril
Kaos v Šolski upravi. Neki okrajni šolski Bvet je razposlal navodilo, da mora učiteljstvo prošnje za dopust kolkovati, a v listih čitamo, da tega treba ni. Kdo ima prav? — Dalje so šolska vodstva dobila nova navodila, kako naj postopajo v zadevi različnih prošenj za dopust in pri tem brez vsake opombe, veljajo 11 še stari predpisi ali ne. šolski voditelji ne vedo, če imajo sploh še pravico podeliti 3 dnevni dopust in tudi ne, če še sme voditeljem samim dovoljevati krajni šolski svet do 3 dni dopusta. Več jasnosti in stvarnosti pač lahko pričakujemo od šolskih oblasti, ker Ima v službi tudi juriste.
VHteljice ženskih rolnih del, ki so bile reducirane in so članice »Slomškove zveze«, poživljamo, da upošljejo osrednjemu odboru »voje pritožbe z dokumenti vred. Obrnili se bomo s pritožbo na merodajne faktorje. Poživljamo pa tudi krninn Šolske svete, da vlo-Eijo proteste proti okrnjevanju šolskih pravic, ki jih je doslej imelo šolstvo v Sloveniji. Uči-
teljice ženskih ročnih del gotovo niso manjšo važnosti kakor posebne učiteljice telovadbe, za katere doslej nobenega zakona ni ln vendar uiso reducirane, dasi jim tegn tudi ne privoščimo, povemo to le radi tega, ker domnevamo, da tiče tu zadaj — posebni nameni, ki jih ni težko uganiti. 1
D mm® novice,
— «Insolvenčna epidemija v Sloveniji.«
Pod tem naslovom poroča zagrebški »Mor-gen«, da se namerava samo v Mariboru proglasiti insolventnim 60—70 trgovcev. Mi nc vemoo, odkod jc <-Morgcn« pobral svojo informacijo, zdi se nam pa, da je ta številka znatno pretirana. Take «tatarske« vesti vzbujajo samo nepotrebno vznemirjenje in razmajujejo že itak dovolj omajani kredit daleko bolj kakor je treba. Kar je v trgovini gnilega, bo že samo poginilo, kar pa jc dobrega in reelnega, se bo držalo tudi brez senzacij. Zato je popolnoma nepotrebno vsako zlobno alt pa tudi dobrohotno pretiravanje.
—	Proslava stoletnico rojstva slavnega veškoga skladatelja Bediiha Smetano v Ljubljani. Ves kulturni svet praznuje v nedeljo, dne 2. marca stoletnico rojstva enega največjih glasbenih velikanov, očela nesmrtne narodne opere .»Prodana nevesta«, slavnega Čeha Bediiha Smetane. Spominsko slavnost se priredi tudi v Ljubljani, in sicer se poje ob tej priliki v soboto, dne 1. marca Smetanova opora »Poljub« kot slavnostna predstava. V nedeljo, 2. nmrca pa opera »Prodana nevesta« ravno tako kakor slavnostna predstava. Obe operi se potem med tednom ponovita, iu sicer »Prodana nevesta« kot ljudska in dijaška predstava, združena s kratkim predavanjem o slavnem skladatelju. Izmed Smetanovih oper so se vprizorila dosedaj na našem gledališču 4, in sicer »Prodana nevesta«, »Poljub«, »Da-libor« in »Tajnost«. Prva premijera »Poljuba« je bila nekako pred kakimi 28 leti. Stoletnico Smetanovega rojstva pa proslavite tudi Zveza godbenikov za Slovenijo, in sicer s simfoničnim koncertoms na katerem bodo izvajali Smetanov ciklus simfoničnih pesnitev »Ma Vlast« (Moja domovina). Glasbena Matica v Ljubljani priredi pa za gojenco glasbene šolo in lcon-servatorija izčrpno predavanje o Smetani. Predavanje je prevzel muzealni ravnatelj dr. Josip Mantuani. Pa tudi v okvir Jerajevih mladinskih predavanj je vzeta Smetanova proslava, na kateri se bodo izvajala razna Smetanova dela in pojasnilo njegovo življenje in delovanje nn podlagi skioptičnih slik. Po tem razporedu sodeč, bodo proslava stoletnice Smetanovega rojstva častna za Ljubljano in ves slovenski narod, ki ceni v umrlem skladatelju enega največjih duševnih velikanov, ko-jega dela segajo vsakemu do srca.
—	Ostavka na državno službo. Službeno se razglaša: Uslužbenec, ki želi izstopili iz službe, mora predložiti pristojni oblasti pismeno, po predpisu kolkovano ostavko na službo. Upravniki, oziroma direkcije morajo pismeno ostavko tukoj poslati oblasti, ki je po zakonu določena, da izda odlok o prestanku službe, uslužbenec, ki je podal ostavko, pa mora ostati v službi, dokler ga pristojna oblast od službe ne odveže. Direkcije, oziroma upravniki pošt ne smejo uslužbenca, ki je podal ostavko, nikdar odvezati od službe, dokler ni ostavka od pristojne oblasti sprejeta. Za uslužbenca, Id je pustil službo, preden je pristojna oblast njegovo ostavko sprejela in preden je bil odveznn od službe, preneha služba po točki 7 člena 133 uradniškega zakona, njegova ostavka pa se potem sploh ne upošteva. Uslužbenci se opozarjajo tudi na točko 4. člena 4 omenjenega zakona, po kateri oseba, ki neha službovati po točki 7 člena 133 lega zakona, ne more več postati državni uslužbenec.
—	Iz sortnijske službo. Sodnik dr. Boris Mihalič je premeščen iz Mursko Sobote v Maribor. Za sodnika sta imenovana Ivan Mikluš za Maribor in Fran Čoš za Ribnico.
—	Poročil se je v Ribnici na Dolenjskem g. Alojzij Pucelj, organist, z gdč. Frančiško Ozvalt, hčerko našega somišljenika I. Ozvalta iz Jurjevice 31. Obilo sreče I
—	Državna krajevna zaščita dece in mladino t Litiji se zahvaljuje svojemu predsedniku g. dr. I. Mazeku, ki jej je tekom njenega triinpolletnega delovanja naklonil lepo vsoto 3275 Din v blagor vojnim in drugim sirotam iz raznih kazenskih poravnav. Naj bi tudi drugi gg. advokati posnemali to prakso in tako socialno delovali na karilativnem polju.
—	Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani in okolici. Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani, je sporazumno z odsekom miništr. tva za zdravstvo v Ljubljani sklenilo, prirejati predavanja protialkoholne tendence in sicer najprvo v Ljubljani in nje najbližji okolici. Društva in organizacije, ki žele, da se v njih območju vrše tak predavanja, prosimo, da se prijavijo. Označiti je, koliko predavanj žele. Predavanja se dele v več vrst: Za mladino do 14 let, nad 14 let, za dekleta in matere, fante in može, kmeliško ali industrijsko delavstvo ter izobraženstvo. Navedejo naj tudi, če poseduje društvo skioptični aparat in označijo približno velikost predavalnega prostora. Predavalo se bo na željo lahko tudi po dvakrat na dan v onem kraju. Umestno bi bilo, da se tam, kjer manjka primernega prostora za predavanje, dogovore krajevne politične skupino tako, da govori predavatelj vsem skupaj. Predavanja brez slik bi trajala pri-
bližno eno uro in ona, ki se bodo pojasnjevala s skioptičnimi ali kinematografskimi slikami pa od 1 do 2 ur. Ko dobi Društvo za gojitev treznosti dovolj priglasov, razvrsti odbor predavanja po krajih in dnevih, kar so bo pravočasno javilo, tako da bo možno sporazumno določiti tudi uro vsakokratnega predavanja. Priredit"* «p vrše na stroške »Društva za gojitev treznosti«.
—	Novi zvonovi v Kokri. Preleklo nedeljo 17. t. m. smo tukaj slovesno posvetili dva nova bronasta zvonova, vlita v livarni v St. Vidu nad Ljubljano. Posvetil jih je g. kranjski dekan A. Kobler ob obilni asistenci duhovnikov. Delo se je dobro posrečilo. Ob tej priliki se ta firma župnim uradom kot dobra in solidna priporoča.
—	Železniška zveza mod Bnnatom in Bel-gradom. Žo bivša Avstroogrska se je pečala z načrtom, da dobi Banat neposredno železniško zvezo s Srbijo. In sicer so tedaj mislili na to, da se nova železniška proga zveže z železnico v Moravski dolini z mostom nekje pri Kovinu. Sedaj, ko pripada Batlat naši državi, jo potreba neposredne zveze dvakrat občutna. V to svrho so dozdaj zamišljena dva načrta: po enem naj se Donava premosti pri Pančevu in proga nato po srbski obali spelje do Bel-grada; po drugem načrtu naj se od proge Beč-kerek—Pančevo — približno od Crepaja čez Glogonj — zgradi stranska proga v Bačko, ki bi pri Zemunu prekoračila Donavo in imela izhod na zemunski kolodvor. Na tej progi bi se mogel potem razvijati tudi mednarodni promet z Romunijo.
—	Za ncmškokatoliško učiteljišče r Temešvaru. Švabi zbirajo sklad za nemško-kato-liško učiteljišče v Temešvaru. Temu skladu so naklonili tudi čisti dobiček letošnjega švab-skega plesa v Temešvaru, ki je. znašal skoro 100.000 lejev.
—	»Predsednikov sin.« Pod tem naslovom je objavil belgrajski dnevnik »Beograd«, ki sicer zastopa najbolj ekstremno velesrbsko strujo, silovit napad na sina ministrskega predsednika, znanega Rade PaŠiča. Ker izdajajo list »Beograd« sami radikali, smatrajo, da jo hotela neka struja v radikalni stranki s tem napadom na sina posebno krepko zamahniti po očetu Pašiću. Pašičevega sina imenuje »Beograd« »centar korupcije«, ki je zanesel korupcijo v vse panoge državne uprave. Njemu poročajo vsi ministri takoj po zaključku ministrskih sej vse, kar bi moglo biti važnega za njegove trgovske in spekulantske posle. Iu ker Pašičev sin ve, kako veliko moč ima denar, poskuša končno z denarjem delati tudi svojo politiko, bržkone zato, da si zagotovi primeren vpliv tudi za slučaj očetove smrti.
—	Uredbe osrednje vlade. Ljubljanski Uradni list dne 22. t. m. prinaša med drugim: »Pravila za strokovni državni izpit nižjih sanitetnih uradnikov: zdravniških in lekarniških pomočnikov, voditeljev sanitetnih skladišč in sanitetnega materiala, dentistov, strežnic, sester, babic, laborantov, bolničarjev in srednjega tehničnega osebja; dalje razpis glede prometne vrednosti imovin, ki so zavezane plačevanju dopolnilno takse in razpis gledo plačevanja dopolnilne takse za one dele imovin, ki so so zasegli za agrarno reformo.
—	Od taks je oproščeno »Udruženje rat-nih invalida« z vsem okrožnimi, srezkimi, krajevnimi odbori in podružnicami.
—	Rok ra odmero dopolnilne takse podaljšan. Vpoštevajoč razne zimske prometne ovire je generalna direkcija posrednih davkov v Belgradu podaljšala rok za predložitev prijave za odmero dopolnilne prenosne takse letos izjemoma podaljšala do dne 15. marca z dostavkom, da se ta rok ne bo več podaljšal.
—	Brezžične brzojavne in telefonske po-slaje za zasebnike. Po Pravilniku o privatnim radio-telegrafsko-telefonskim prijainnim apa-ratima, ki ga je izdalo ministrstvo z naredbo štev. 49.647 od 25. julija 1923, daje zasebnikom dovoljenje za brezžične postaje ministrstvo, in sicer samo za prejemne aparate. Za oddajo (trnnsmisijo) zasebniki no dobe dovoljenja. Zvedelo pa se je, da si postavijo zasebniki brezžične aparate brez dovoljenja ministrstva. Ako pošte zvedo za kako tako postajo, naj to sporoče direkciji. Ministrstvo je izdalo na podlagi člena 4 zgoraj omenjenega pravilnika odlok, da mora direkcija vsako tako brezžično postajo na stroške tistega, ki jo jo brez dovoljenja postavil, če treba tudi s pomočjo politične oblasti napraviti neporabno, in sicer na la način, da odvzame najpotrebnejši del aparat. Ako bi se pa lastnik upiral, naj so mu vzamejo vsi aparati.
—Izvoz zdravniških zelišč. V minoli sezoni se jo iz Dalmacije izvozilo preko gruške luke približno 50 vagonov zdravilnih zelišč, večinoma pelina. Računa se, da je v dubrovni-ški okolici še do 50 vagonov neizvoženega pelina. Cene so bile 3 do 3.50 Din.
—	Izprememba v upravi višjo državne realke v Splitu. Te dni se jo poslovil s splitske višje realko dosedanji ravnatelj msgr. Ju-raj Lusič, ki znova prevzamo ravnateljsko mesto nn višji gimnaziji v Splitu. Ob tej priliki slave splitski listi msgr. Lušiča kot izbornega šolnika in upravitelja, ki je oba zaupana mu zavoda — na višji gimnaziji jo bil že svoj čas ravnatelj — visoko dvignil.
—	Preureditev selske službe pri pošti Smarjo-Sap. S 1. februarjem se je preuredila pri pošli Šmarje-Sap dostava poštnih pošiljk po selskem pismonoši takole: Ob pondeljkih in četrtkih se dostavlja po krajih Podgorica, Gor. Slivnica. Mali Lipoglav. Ropče, Pleie, Dolje,
Reber in Tlake, ob torkih in petkih pa po krajih ParadiSče, Podgorica, Gor. Slivnica, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance in Dolgo-njivar.
-- Razpis poštne službe. Razpieano je mesto pošlnega odpravnika v Selnici ob Dravi Prošnje se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani.
—	Promet i vrednostnimi pismi s Poljsko, v svobodno mesto Gdansk in v Egipt otvor-jen. Glasom odredbe pristojnega ministrstva se morejo vrednostna pisma od 1. marca pošiljati ludi ч Poljsko,' v svobodno mesto Gdansk in v Egipt. Vrednostna pisma za Poljsko in Gdansk se odpravljajo na pošto Maribor 2, zr Egipt pa na pošto Ljubljana 2.
—	Prevedba pošt Ljubljane 2 in Bos. Broila. Z odlokom poštnega in brzojavnega ministra št 79.245-1023, z dno 18. januarja L 1. je bila na podlagi pošlnega in brzojavnega sveta prevedena ljubljansa kooldvorska pošta (Ljubljana 2) iz II. v 1. red, pošta in brzojav Bosanski Brod pa iz I. v III. red.
—	Carinski pristojbine za pisemske po-pošiljke. Ker prihaja iz inozemstva obilo število carini podvrženih pošiljk in ker je treba to pošiljke zaradi carinskega pregleda odpirati in zapirati, za kar so potrebne razne pisarniško potrebščine in službeni obrazci, je ministrstvo odredilo, da od .1.. dne meseca marca t. 1. nadalje za postno poslovanje pri carinjenju pisemskih pošiljk plača naslovnik pristojbino 1 (enega) dinarja za vsako pošiljko. — Vrednostna (denarna) pisma so to pristojbine prosta.
—	Osebne novico s pošte. Reducirani fl pravice do odpravnine so: poštarja V. razreda Jurij Pinter v Ptuju in Fr. Rifilj pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; poštarice oziroma poštarji VI. razr.: Miroslava Šubičeva, Elda PiSčančeva in Ana Kratochwillova ter Jožef Eisenropf v Ljubljani; Vilma Kovačičeva in Olga Moserjeva v Novem meslu, Marija Per-čičeva na Jesenicah Gor., Mira Glinškova in Štefan Derganc v Mariboru, Dragica Kuralto-va in Marica Faganellijeva v Celju, Jožica Za bričeva na Vrhniki, Hermina Leitgebova v Črnomlju in Marija Turkova v Kamniku; začasni poštarji oziroma poštarice I. razr. Jožef Filipič v Ljubljani, Vlaška Trstenjakova v Slov. Bistrici ter Anica Vrečkova roj. Kosi-jeva v Celju.
—	Usodna puška. Pod nekim kozolcem v Cerknici pri Logatcu so našli otroci, ki so so igrali, vojaško puško, in šli so so soldate. Pri tem je nameril 8 letni Stanko Knap puško na 15 letnega Vinka Repiča, in sprožil. In puška ee je res sprožila. Krogla jo zadela fanta v desno ramo in ga tako poškodovala, da so ga morali težko ranjenega prepeljati v ljubljansko bolnico.
—	Razne tatvine in vlomi. Svoječasno sine že poročali, da jo bil izvršen vlom v »Aleksandrovem domu« v Rogaški Slatini. Vlomilec je porezal, kot se je naknadno točno ugotovilo, v 8 sobah iz otoman rdeč fin baržtm deloma s preprogami ali brez njih. Odnesel pa jo 18 parov finih svitlordeče vezenih približno 3 metre dolgih okenskih zagrinjal, 17 posteljnih podložkov, 2 fini sati batirani odeji, 3 rjave posteljne odeje iz kamelske alake in 9 namiznih prlov, v skupni vrednosti 27.000 dinarjev. O tatu nimajo še nobene sledi. — Bivši uslužbenec pri posestniku Janezu Bogataju v Trnovcu pri Kanderšah, Janez Hrašar iz Studa pri Domžalah je izvabil od gospodarjeve hčerke par čevljev in nekaj perila v skupni vrednosti 500 Din in je neznano kam pobegnil. — Preužitkarju Valentinu Buser v Bo-letini je bilo ukradeno več kilogramov suhega mesa in slanine in okrog 15 litrov vina, v skupni vrednosti G00 Din. — Pestunja pri hotelirju v Zidanem mostu je ukradla gospodarju procejšno vsoto denarja. Dekle se je seveda najprej lepo obleklo, kar jo je pa tudi izdalo in so jo aretirali.
—	Razne nesrečo. Pri stavbeniku Rudolfa Hiffmannu v Mariboru je padel delavcu Leop. Harbu težak ploh na glavo in ga nevarno ranil. Oddali so ga v bolnico. — Pri elektrotehničnem podjetju Alojz Sprager v Mariboru zaposleni monter Alojz Ambroš je padel 4 m globoko z leslve in se potolkel po glnvi in si zlomil desno nogo, vsled česar je moral v bolnico. Pri Istem podjetju je vajenca Dvoršak Milana zgrabil jermen transmisije, ga vrgel ob zid in mu poškodoval ledja. — V tvornici »Kovina« v Mariboru se je brusač Martin Duh pri brusilnem stroju nevarno urezal na desni roki. — V trgovini z železom Kuhar et Zernlie v Mariboru je padel delavcu Alojzu Breznik težak zaboj na desno roko in mu jo zmečkal v ročnem sklepu. — V opekarni v Račjem jo delavec Herinek Henrik padel z vozička na železniško tračnico in si prebil lobanjsko kost.
— V železarni na Muti se je delovodja Haber* man Mihael pri gašenju požara močno opekel na desni roki in po obrazu. Oddan je bil v bolnico v Slovenjem gradcu.
—	Proti tujcem v Zagrebu je na zadnji seji zagrebškega občinskega sveta ostro nastopil dr. Riltig, ki je ugotovil, da je pri nekaterih podjotjih zaposlenih nad 15.000 tujcev, dočim domačih 10.000 brezposelnih ljudi ne moro dobiti kruha. Zahteval je, da uvede občinska uprava strogo evidenco nad tujimi delovnimi močmi v Zagrebu.
—	Železniški promet z Italijo. 22. t. m. se je v prometnem ministrstvu v Belgradu vrši!« konferenca z italijanskimi delegati zaradi ure ditvo prometa iz Italije proti Sušaku. Rakeku. Bohinjskemu jezeri: in Planini«
Prosveta.
Dr. Joža Cllonar:
»Literatura Srliohrvatov in Slovencev kot enota«.
Pod tem naslovom jo v 5. Številki letošnje >Nove Evrope« dr. Jovan K r š i č priobčil daljši članek, v katerem dokazuje enostranost srbohrvatske in slovenske literature skozi vsa stoletja in potrebo, da ta literatura kdaj dobi tudi svoj enoten književni jezik. Stvar torej ni nič novega niti po tezi, uiti po zahtevah, novo je edino to, da je KrSić izmed Srbov in Hrvatov prvi, ki se je, pišoč o teh problemih, nekoliko potrudil, da se seznani s politično in kulturno preteklostjo Slovencev. Za to mu treba izreči pohvalo. S človeškega stališča je seveda umljivo, d aizbira iz kulturne preteklosti slovenstva samo one glasove, ki govorijo v prilog njegovi tezi — edinega Prešerna pa vendar ni zmogel! — neprevidno in nepremišljeno pa je, če iz članka svojega učitelja prof. Murka citira tudi samo one stvari, ki so v prilog njegovi tezi. Murkov članek je namreč izšel v isti >Novi Evropi« in njeni čitatelji si ga lahko komodno zopet prečitajo. Če bodo to res storili, bodo videli, da govori pretežna večina Murkovih argumentov zoper Kršiča, ki se je za Murkove škrice obesil šele v onem momentu, ko se je Murko ustrašil svoje lastne korajže in z ljubeznivo koncilijant-nostjo koneediral formulo, po kateri bi bil lahko >jugoslovenski« volk sit, slovenski ba-cek pa cel.
Pri Kršiču se ponavljajo fundamentalne logične napake, ki so skupne vsem onim, ki imajo ideologijo njegovo vrsto. Glavna napaka je pač v tem, da obseg kakega jezika in njegovo ozemlje meri po slučajnih p o 1 i t i č -n i h mejah. Navadno politično slepomišenje, nevredno znanstvenika, je, če se po današnjih mejah naše kraljevine formulira nekaka »ju-goslovenska« književnost, to je književnost naroda, ki živi v kraljevini SHS. Po teh mejah se morajo potem seveda primerno prikrojiti tudi rezultati znanosti, ki služi tem pisa-2em samo kot komandirana dekla. Da dokaže enotuost »jugoslovenskega« jezika, citira Kr-šić besede treh zagrebških — juristov, ki so leta 1913. v »Vedi« zapisali sledečo (prevod po citatu Kršiča): >Ker govorijo Slovenci, Hrvati in Srbi en jezik, dasi imajo dva književna jeziku, se lahko počasno toda vendar sistematično približevanje slovenskega narečja jugoslovanskemu (v predlogi stoji »jugoslaven-skotnl«) književnemu jeziku smatra kot popolnoma naraven ргосез.« Ta formula jo čisto navadna in povrh še nerodna politična pokora. Bazira namreč na znanstvenem rezultatu, ki so ga dognali i i 1 o 1 o g i, ki so dokazni* da se govori na vsem teritoriju od Alp pa do Črnega morja en jezik, da govorijo en jezik vsi južni Slovani, namreč Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari! Pri Kršiču, njegovih zagrebških juristih in enakih »Jugoslovenih« se Bolgari iz te formule kratkomalo eskamo-tirajo! Jasno je, zakaj! Povrh pa Kršič e tutti quanti ne vidijo, da je ta »en jezik«, o katerem govorijo filologi, samo znanstvena abstrakcija, in da govorijo filologi na enak, popolnoma pravilen način tudi o takih jezikih, kakor je n. pr. »praslovanščina« ali »indoevropščina«. Vsi ti jeziki so brez prave realne eksistence, torej za rešitev praktičnih vprašanj brez pomena. Naj no vzame Kršič kako slovansko gramatiko v roke, pa bo videl v njej opisano »jugoslovanščino«, ki jo naj blagovoli primerjati z gramatiko kakega književnega jezika na tem teritoriju! Kdor pa zamenjava abstraktne skupnosti kake skupine govorov na. določenem teritoriju s konkretno obliko književnega jezika, uganja učenjakar-
skl dlletantizem ali pa politično slepomišenje. Pred to alternativo ne obvaruje Kršiča niti cvetoča retorika njegove dikcijo, n. pr. >In tako sta se slovenski jezik in plovenske književnost našla ua samostojni pot', ki res pelje preko dišečih ln lepih slovenskih polj, pa mora končno vendar pripeljati na široko jugoslovensko cesto.«
Enako vredna tega je KrSifieva teza o enotnosti srbohrvaške in slovenske književnosti. Ta se kaže v tem, da se pri obeh ob enem pojavljajo isti toki svetovnih literatur. Kolika neresnica, seveda primerno prikrojena! Sama po sebi bi ta trditev dokazovala tudi kulturno skupnost z našimi sosedi, Nemci in Italijani! Toda v tem obsegu niti res ni. Dočim 3ta jugoslovanski zapad in jugozapad že davno uživala sadove humanizma in renesance, tičita kontinent ln vzhod z Bolgari vred še globoko v srednjem veku. Tako ločijo stoletja kulturne skupnosti zapada z Italijo in Nemčijo enaka stoletja kulturno skupno^.'. med Srbi in Bolgari. Za poznejšo dobo se da z lahkoto navesti vsaj toliko razlik kolikor enotnosti. In kolika je danes n. pr. kulturna skupnost, med Slovenci in Srbi, med Srbi in Bolgari, Menda edino v tem, da Slovenci bero srbsko literaturo, kar jim daje v naši kulturi samo prednost!
Kršič je sam čutil, da ta udeležba pri svetovnih duševnih strujah za enotnost našo literature še ni dovolj dokaza in da je približne toliko vredna, kolikor za enotnost naše kulture dejstvo, da znamo pisati in brati, da nosimo perilo in da se obuvamo. Zaslutil Je., kaj jr pri tem odločilno iu smelo zapisal, da so n""« literature, — nota bene: slovenska in srbohrvaška! —■ na vse tc struje enotno reagirale. To je smela trditev, za katero ni Kršič podal nobenega dokaza. Proti nji pa govori že samo historično dejstvo, da veliki deli na te strujo sploh niso mogli reagirati, ker jih sploh niso dosegle. Veliki večini južnih Slovanov, pred vsem pa Srbom in Bolgarom, manjka sploh vsaka enotnost kulturnega razvoja, kakor ga je bil deležen evropski zapad. Večino Srbov veže z Bolgari nepobitno historično dejstvo, da so iz srednjega veka padli naravnost v racijonalizem XVIII. stoletja! Tega dejstva ni mogoče z nobeno politično rabulistiko es-kamotirati iz zgodovine. Prav iz njega pa se dajo na drugi strani dobro razložiti posebnosti srbske duševnosti, ki so ji skupne z bolgarsko in ki jo daleč v stran stavijo, n. pr. od slovenske.
Sicer pa bi Kršiča, ki je slavist, kakor se pripoveduje, pred tako smelimi trditvami lahko obvaroval žo ват pogled na današnje stanje zgodovine južnoslovanskih literatur, ki še ni prišla preko primitivnega Stadija nekake inventure. Koliko pa imamo n. pr. bibliografije? Koliko se je opravilo n. pr. na polju preiskovanja vplivov svetovnih duševnih struj na posamezne pisce ali cele generacije? In kje je sploh kaj porabnih študij o načinu, kako so literati na te vplive samostojno reagirali? Kje je sintentičen dokaz, da so reagirali vsi enako?
Eno'pametno pa je Kraić vendar le povedal, ko je rekel, da bi se morali Slovenci sami med seboj pomeniti, ali hočejo opustiti svoj jezik ali ne. Naj bi si on in vsi enaki zapomnili, da je tako prigovarjanje, naj kdo opusti svoj jezik, ne samo nesmiselnost, ampak tudi velika netaktnost, ki nikakor ne razodeva človeka prave izobraženosti in kulturnih manirf
• » *
pr »Zbornik za umetnostno zgodovino«
je s štev 3-4 (1923) dokončal svoj III. letnik. Fran Kotnik (Ptuj) priobčuje življenjepis krajinskega slikarja Markeža Pernharta, ko-
roškega rojaka, dobro znanega mojstra planinskih panoram. Biografija in seznam Porahar-tovih del sta sestavljena z velikin trudom in požrtvovalno pridnostjo, kar dajo spisu vrednost vira. Za vrsto osebnih spominov, ki jih prinaša »Zbornik«- od drugega letnika naprej, napela gdč- Ivana K o b i 1 <• n svoje memo-are z neobičaino svežine — Dr. Niko Z u p a -nič je prispeval študijo o slikarju, znanim pofi imenom Pellegrino di San Daniele (1467 do 1547), ter dokazuje, da je bil jugoslovanskega pokolenja in da se jo njegov oče imenoval Ivan Beljan. Članku jo pridejanih 5 reprodukcij po Pellegrinovih "likah. — K raz-uim domnevam v življenjepisu L. Layerja navajata dr. F. Štele in dr Vojjta pivec podatke na podlagi uradnih spisov iz Лођз francoske okupacije, ki prinašajo dragocena pojasnila. — Dr. Izidor Cank?; govori v obširni recenziji Steletovega dola > Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem« "> načelnih vprašanjih presojanja naše srednjeveško umetnosti, ki je v<~. kaže meriti з popolnoma drugačno usmerjeno italijansko umetnostjo, pač pa doseSe svoj pomen v okvirju severne umetnosti, od katere je bila odvisno do proti-reformacije. -- Konservator dr. Štele poroča o delu svojega urada, ki p^tnja v današnjem času vedno pomembnejši za varstvo spomenikov. — Poročilo »Umelnostno-zgodovin-skega društva« pove da je priredilo društvo v 'oseu' dobre obiskan izlet v Benetke, Oglej, Gradež ш Trst. Društvo prireja v zimskem časii zopet ciklus desetih predavanj na tema: Uvod r ume vanje umetnosti. — Stalni rubriki /»Bibliografija« in »Književnost« sta zopet dobro založeni z materijalom. Zanimiva so tudi poročila o razstavah, iz revij in o spomenikih, ki jih prinaša »Zbornik« pod >Razno«. — Dvojni številki sta pridejani dve poli Steletovega dela o spomenikih Kamniškega okraja; na vrsti je znana zbirka I. Nikolaja Sadni-karja, sledi popis Kamniške okolice. — Zbornik za umetnostno zgodovino« je dosedaj vršil strogo znanstveno svojo nalogo v raziskavanju starejše umetnosti. V današnjem času postaja potreba po časopisu, ki bi se pod istim vidikom pečal tudi z moderno umetnostjo, vedno bolj aktualna. Uredništvo se je zato vkljub slabemu gmotnemu stanju društva — založnika odločilo, da razširi delokrog lista tudi na polje moderne umetnosti, ker upa, da bo na ta način pridobilo zanimanje razumništva. List bo izšel v letu 1924 štirikrat (naročnina 60 Din) in bo imela ?saka številka prilogo reprodukcij na finem papirju. Če bo našel trud uredništva pričakovani odziv v narodu, se bo naša prva umetnostna revija lahko gladko razvijala in dosegla svojo posredovalno vlogo med umetniki in občinstvom.
pr > Ženski svet«. Izšla jo februarska številka »Ženskega sveta«. Izhaja v Trstu enkrat na mesec in stane letno 48 Din, polletno 24 D. S krojno prilogo, ki bo izhajala na leto štirikrat, letno 60 Din, polletno 30 Din. Naroča se pri ge Mili Prunk, Ljubljana, Karlovška c. 20.
pr Kandidati francoske akademije. — 3. aprila t. 1. se na francoski akademiji v Parizu vrši volitev naslednika Jeana Aicarda. Kandidati so: Auguste Dorchain, Abel Iler-mant, Camille Jullian, Luis Madelin, Emile M&le in Vignć d' Octon.
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Začetek ob 8. ari zvečer.)
Nedelja 24. februarja ob 3 pop.: .MOGOČNI PRSTAN« pri znižanih ccnah. Izven. — Ob 8 zvečer: «OSMA ŽENA«. Izven.
Ponedeljek, 25. februarja: .BENEŠKI TRGOVEC«. Red B.
Torek, 26. februarja: zaprto.
Sreda, 27. februarja: «OIHELLO«. Red A.
Dom In svet.
(1. Stev. za 1. 1924., str. 48.)
Pred nami leži novi Dom in svet, v svoji resni modri barvi platnic, ki so prenovljene s pestro salonsko ornamentiko. Kasno prihaja letos, zadnji, potem že, ko so se napovedane senzacije za letošnjo leto umirile ali pa so sploh izostalo. Kuj prinaša? Razveseljivo pomlajenje, resno umirjenje in poglobljenje, česar mu ne bo mogel odreči tudi tisti, ki nove literature ni spremljal doslej z naklonjenostjo. Vsako delo spremljajo simptomi, ki osnovni smeri niso v korist in jih prej ali slej zdrava natura absorbira. — Urednika sta ostala zvesta svojemu načrtu in organično zasnovala cel letnik; tako ima ta številka v prosvetnem dolu napis: Slovstvu. Celotna vsebina, leposlovna kot znanstvena in bidi ornamen-talna se zdi dovolj srečno zaokrožena in nosi jasno pečat svoje programnosti če hočete tudi smeri. Na globoko skuša iti in živa hoče biti; na dno človeškega bitja sega in s čudno neusmiljenostjo in brezobzirnostjo gloje in grize >človeka«. Skoro trpki bi bili zvoki, ki prevladujejo številki, da ne giblje vsega tega, toliko ljubezni do lepega. Od proze in pesmi do teoretičnih razmišljanj, ocen pa tja do platnic, vse ie
neusmiljeno — do resnice. Nič svečane doktrinarnosti ni v njem. Pa podrobno!
Leposlovju načeiuje Iv. Pregelj s svojim novim romanom S m o n c a. Roman Simona Jenka so nam obeta. Kdor prebere prvo odstavke, vidi, da se je Pregelj osvobodil tistega, kar smo želeli: temen, zaprt za tiste, ki no znajo veliko jezikov in so jim predaleč sicer duhovite kombinacije je bil doslej; ne bi smel biti tak. Zdi so, da se nam je približal in da je dobil tudi pogon v novo smer, ki smo je veseli. Berite in bote videli, da se dozdaj še ni našlo slov. pero, ki bi kos naše zemlje tako opisalo, kot je Pregljevo ovekovečilo preroško Sorško polje, če naj iz nadvse značilnega motta sklepamo na zasnovo romana, bo to prava senzacija. Če se je Pregelj zopet približal tudi v Domu in svetu širšemu čitate-lju, smo vesoli. Saj je v njem dovolj pesniške sile, preveč, da bi je iskal odzunaj. Docela nov je F. Š. F i n ž g a r v črtici: Tri črne žene. Kdor dobro pozna Finžgarjeve vrline, se bo hi začudil. Ali je to on? Nova pot? V kratkih odstavkih cel roman, drama nli kakor hočete. Ali mož zori ali se boji samega sebe? To je jeklo, neizprosno mrzlo — pa seka in drobi. Kdor tako piše, jo prešel šele v moža in bo še razbijal obroče — če jih bo hotel! Razveseljivo jo, da se bo ta vrhovni mojster naše prozo — pravijo vsaj — letos češče oglasil. Uredništvo naj ga ne izpusti. —
Beda od Fr. Bevka in Jožeta Pogačnika P i s m o sta v svoji preprosti zasnovi pa v iskrenosti in občutju lepi; le konec pri
zadnjem je skoro preveč umski ali filozofski.
A. Vodnik, St. Majcen, M. Jarc, M. Pretnar so objavili vrsto pesmi. Zlasti pri prvih dveh, ki sta zastopana z več prispevki, zdi se, da je njuna vsebina po obsežnosti, snovi in globini daleč, celo predaleč od navadne pesmi. Težka stal Pa kdo danes reprezentira slov. liriko? Tisti ne več, ki so jo, in ti dve imeni sta v prvi vrsti.
Leposlovni dol zaključeje XIX. spev Raja iz N e b e š k e komedije. Dr. De-bevec se vztrajno, brez pričakovanja dnevne hvale trudi, da izdela Slovencem prevod tega dela. Navadili smo se teh skrbnih poglavij, da preradi pozabljamo, koliko idealnega dela vrši prelagatelj že lota, ki kmalu dosežejo jubilej. Ni skoro upati, da dobimo v doglednem času to delo v knjigi -<- kdor ga bo hotel brati, ga bo imel le v Domu in svetu.
Prosvetni del skuša v zaokroženem obsegu podati vrsto vprašanj in pobud za umevanje lepe knjige. Tu je važen zlasti dr. Puntarjev članek: Literarna umetnina. Dasi je tupatam s svojo literarnostjo nekoliko težak, bo trdna opora pri ocenjevanju in presoji literarnih del. Lep in duhovit jo članek M. Jarca Umetnost in življenje, poln vsebine A. Vodnika razmišljanje: Pesem in ti. Al. Res razglablja o Narodni pesmi nio bistvo in postanek. Iv. Pregelj priobčuje Besede o kritiki. Srečna jo bila misel in skoro pomenljiva za to številko, da je poizkusil Fr. Koblar orisati I v. P r e g -
Četrtek, 28. februarja: «TRI MASKE«, Smela« precijoze, Priljudni komisar. Red D.
Petek, 29. februarja: .BENEŠKI TRGOVEC* Red C.
Sobota, 1. marca ob 3 popoldne: »MOGOČNI
PRSTAN«, dijaika predstava. Izven.
Nedelja, 2. marca ob 3 pop.: .UGRABLJENE SABINKE«, ljudska predstava. Izven. — Ob 8 ive» čer: .DANES BOMO TIČI«. Izven.
Ponedeljek, 3. marca: «TRI MASKE«, Smeta« prccijozc, Priljudni komisar. Red E. Torek, 4. marca: Zaprto.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zre5er.)
Nedelja, 24. februarja ob 3 pop.: .MIGNON* * <".deka predstava. Izven.
PoneJeljek, 25. februarja: Zaprto. Torek, 26. februarja: Zaprto. Sreda, 27. februarja: »TRAVIATA«. Red F. Četrtek, 28. februarja: Zaprto (generalna vajaJ Petek, 29. februarja: .TRAV1ATA«, Red E. Sobota, J. norca: »POLJUB«, slavnostna predi« stava. Izven.
Nedelja, 2. marca: .PRODANA NEVESTA* slavnostna predstava. Izven.
Ponedeljek, 3. marca: Zaprto.
V TOREK, dne 26. februarja ostane opero«
gledališče zaprto in to vsled obolelosti nekaterih članov in pa vsled potrebnih zadnjih skuSenj zrt prihodnje novitete.
Ljudski oder.
Nedelja, 24. februarja: .Lampacl] vajabonđ^,
burka s petjem v treh dejanjih s prologom. Za» če tel; ob 4 uri popoldne. Dvorana bo zakurjena. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej vsak dan od 5. do 7. ure zvečer in v nedeljo od 10. do 12. ure dop. in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom. II. nadstropje).
Ljubljanske novice.
lj Shod somišljenikov SLS fa Spoif. Šiško se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. takoj po 10. sv. maši v samostanski dvorani v Spod. Šiški. Poročata podžupan dr .Stanov-nik, občinski svetovalec Orehek in dr. Rožič o ljubljanski komunalni politiki. Vsi ne shodi
lj Govorilne uro kluba obč. svetovalcev,
SLS za stranke so vsak pondeljek od 5. do B. popoldan v tajništvu Jugoslovanske tiskarne, II. nadstropje.
lj Stolno Cecilijino društvo priredi dne 12. marca v stolnici cerkven koncert. Izvajale se bodo izbrano orgelske skladbe in slovenski cerkveni zbori iz najnovejše, deloma novejše dobe, največ taki, ki se drugače bolj redko slišijo, nekateri tudi taki, ki se do sedaj sploh še niso izvajali.
lj Občinskega sveta redna javna seja (na* daljevonje seje z dne 24., odnosno 31. janu-nrja 1923) bo v torek, dne 26. t ni. ob šestih zvečer v mestni dvorani.
lj Odgoditev občinske seje. Na »Jutrovaf zavijanja konstatiramo vnovič, da je bila občinska seja preložena Je na prošnjo načelnika kluba obč. svet. JDS g. Turka, ki je g županu zagotovil, da bo v »Jutru« in »Slov. Narodu« pojasnil, da je župan lo njegovi i»~ rečni prošnji ustregel in že napovedano seje preložil. To županovo lojalnost je g. Turk kvi-tiral z novimi napadi na g. župana in večine obč. sveta v obeh svojih lajbžurnalih. Konstatiramo vnovič, da g. Turk dane besede ni izpolnil, menda ga bo moral še g. župan posebej naučiti kavalirstva. Sicer smo pa navajeni pri g. Turku, da se vedno o pravem času umakne, kadar poslano situacija zanj kritična Mož-beseda tedaj g. Turk topot ni bil.
1 j a kot književen pojav. Mnogo bo koristil na vse strani. Niko Zupanič je priobčil in pojasnil Nepoznani podobi Janeza Trdine in LeopoldineKu-r a 11 o v e, ki jih prinaša umetniška priloga.
Tako začenjamo govoriti tudi o opremi. Rokopis in rizbe Iv. Cankarja in A. Medveda priobčuje Fr. Štele. Za literarnega zgodovinarja so to dragocena dejstva, za laika pietetna zanimivost Zlastš Cankarjeve rizbo so pomembne, če se spomnimo na njegov izrek, da je videl svoje osebe čisto jasno pred seboj in se je razgovar jal z njimi. O Božidaru J a k c ta pa je dejal pošteni prijatelj »Navaditi ee ga bomo morali«. Postal je integralen dei Doma in sveta.
Končno ne smemo pozabiti kritičneg« dela, ki ga Dom in svet stalno vrši s posebno vnemo: v informacijo in smotrenfl razmotrivanje prave književne lepote.
Sklep: Dokaz vestnega hotenja in dela je Dom in svet in prva številka je v besedi, misli in sliki bogata številka. Naj ee drži in naj najde podporo vseh zavednih domačinov, naj se siri in bere. — Dom in eveĆ je letos dvomesečnik, le tega ne moremo odobravati. Tak list, živ in svež mora skrbeti za živo kontinuiteto. Uredništvo in založništvo naj čimprej to popravita, seveda bo to tem lažje s požrtvovalnim odzive« naročnikov. Naročnina 100 dinarjev je zof naše dni, ko vsaka količkaj vredna knjiga velja 50 dinarjev, zelo nizka, J. J.
lj >Jntrovac prcdpnetna. Ljubljanski podžupan dr. Stanovnik in občinski svetniki Jeglič, Pire, Tokan in Celešnik so so danes peljali na ljubljanskem tramvaju z brezplačnimi voznimi kartami, katere jim je izročil g. župan Perič xa leto 1024. Smer vožnjo je bila iz Vodmata proti Šiški. To je črno-rdeča korupcija. Poživljamo gospoda velikega župana, da napravi tem neznosnim razmeram klero-socialističnib mogotcev konec. Kako pridejo gg. občinski svetovalci do brezplačnih kart, namesto gg. ravnatelja Zamika, ki stanuje 50 korakov od magistrata, magistralnega svetnika Bleivveisa, ki se more peljati le od magistrata do pošte, ravnatelja Ciuhe, ki ima kot sekvester cestne električne železnico prostih kart na razpolago, kolikor hoče, nadsvetnika Prelovška, ki ima lastne ekvipaže in se more s tramvajem peljati Je od magistrata do gimnazije na Poljanah in Se to le v času med njegovimi uradnimi urami od 9.—12.
lj Brezplačni tramvajski listki. Ljubljanski iupan dobi od cestne električne železnice vsako leto pet brezplačnih voznih listkov na prosto razpolago. Vozne listke razdeli tedaj župan po svoji preudarnosti. >Jutru« ni prav, ker je župan ie vozne listke razdelil med občinske svetnike. Vozni hstki so brezplačni, mestna občina ne žrtvuje zanjo nobenega lička, kakor tudi sedanji občinski svetniki za svoje delo ne prejemajo in ne zahtevajo nobenega iicka. >Jutro< naj raje napiše članek o bivših demokratskih občinskih svetnikih, ki ио kot predsedniki in upravni svetniki nekaterih ljubljanskih bank svoje mesto izrabljali v to, da »o slabe vrednostne papirje naprtili mestu, da so banke njim lahko nakazale večje tantijeme. Dalje naj >Jutro« napiše posebno poglavje o onih demokratskih občinskih svetnikih, ki so na račun ljubljanskega mesta podpisali milijonska vojna posojila, da so si zaslužili v avstrijskih časih od avstrijskih oblasti avstrijske zaslužne križce in srebrne rogove, ki se sedaj izpreminjajo v državotvorne cogovile.
lj Nesreča na kolodvoru. Z ozirom na napačno poročilo o zadnji velik nesreči na glavnem kolodvoru v št. 45 j Slov. Naroda« z dne 23. februarja 1924, smo prejeli sledeče uradno poročilo: Okrog 2. ure v noči od 21. na 22. februarja je strojevodja takozvane domače re-jterve (pod domačo rezervo je razumeti strojevodja in kurjača, katera izvršujeta premik z vsemi stroji v kurilnici, ko se opremljajo od-oosno remizirajo tekom noči ali dneva za od tajajoče ozir. prihajajoče vlake) postavil pod električno nakladalno napravo stroj vrste 29. da se opremi s premogom. Predno je strojevodja stroj zapustil, ga je po predpisih zavaroval proti event. uteku. Premogovni delavci *o naiprvo napolnili s premogom prednji del iendarja. Da napolnijo tudi zadnji del, bi bilo potrebno premakniti stroj nekoliko naprej. Za ta premik bi morali delavci počakati na strojevodjo domače rezerve. Kajti le izprašano osobje sme izvrševati manipulacije na stroju. Metlo tega pa je ob ob 12.15 samovoljno stopil na stroj neizprašani in za vsako manipulacijo neupravičeni premogovni delavec, je odvrl len-dersko zavoro, postavil krmilni vzvod naprej in je odprl regulator. S tem je prišel stroj v lek in ker delavec ni znal stroja ustaviti, je la preko kurilniških lirov zapeljal na severno kurilniško okretnico, kjer je trčil ob stroj vrste 170, katerega so ravno obračali. Vzrok nezgode je izključno le dejstvo, da je na stroju samovoljno manipuliral uslužbenec, ki za to ni bil ne izprašan, še manj pa upravičen. Nikdo mu ni dal tozadevnega naloga ali dovoljenja. O pokvarjenosti vzvoda na stroju torej ni govora. Nezgodo ni povzročilo ne štedenje na nepravem mestu ne nikaki nedovoljeni in ne-dostnimi krediti — vodstvo kuril, ima na razpolago zadosti materijala za vsa : trojna popravila.— Niti en strojevodja ni še zapustil prostovoljno službe v kurilnici Ljubljana gl. kol.; torej jc izključeno, da bi se v službi strojevodij uporabljalo ljudi brez zadostnega strokovnega znanja.«
lj Neprevidno streljanje. — Vojaki skoro Ustrelili 121etncga dečka. Pred Kralja Petra vojašnico na Domobranski cesti se je pripeli! slučaj, ki kaže, kako neprevidno nastopa večkrat naše vojaštvo v mestu. Pripetilo so je, da je pobegnil iz vojašnice neki rekrut, ker se mu je zahotelo, da bi se še malo pozabaval po mestu, predno ga oblečejo v vojaško suknjo. Fant je pobegnil pri vratih na Domobransko cesto in je tekel po cesti navzgor. Nekaj korakov od vojašnice je prehitel 32 letnega dijaka 11. gimn. razreda. Komaj je bil vojak par korakov pred dečkom, je za-čul la klic iz vojašnice: Pucaj, pucaj! Ozrl se je nazaj in je opazil na oknu II. nadstropja uarednika, ki je zaklical to vojaku, ki je bil pri vratih na straži. V tistem hipu se je začul strel in dečku je letela krogla tik mimo ušes. Dijak je letel prestrašen domov, sttnuje namreč ua Domobranski cesti št. 7. Le srečen slučaj je rešil dečku življenje, ki bi bil skoro za las postal žrtev neprevidnega vojaka. Z ozirom na la dogodek, pri katerem bi bil skoro postal omenjeni dijak žrtev neprevidnosti, se opozarjajo vojaške oblasti, da temeljito po-uče svoje ljudi, kje in kdaj se sme streljati.
lj Promocija. V sredo, dne 27. t m. bo V zbornični dvorani tukajšnje univerze pro-moviran za doktorja teologije g. Antun Kre-Simir Zorič, duhovnik iz Sibenika. Mlademu doktorju najiskreneje čestitamo!
lj Umrli so v Ljubljani: Avrelij Zebokin, 'delavec, 24 let. —■ Janez Pirnat, občinski re-
vež, 83 let — Jožef Svete, sin pekovskega pomočnika, 9 let. — Marija Ambrožič, okrajna babica, 37 let. — Edvard VVeiger, kujigotržec, 69 let. — Vinko Dovjak, delavec, 24 let. Josip Borštnar, hiralec, 64 let.
lj Letošnji nabori. K letošnjemu naboru pridejo rojstni letniki: 1900, 1901, 1902, 1903 in 1904. Nabornikom teh letnikov se je do 29. februarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu v >Mestnem domu«. Več je razvidno iz razglasa mestnega magistrata.
lj Rojstni letnik 1906 je stopil s 1. januarjem t. I. v vojaško dolžnost. Vsem v Ljubljani rojenim pa v Ljubljano pristojnim mladeničem tega letnika se je do konca februarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu v >Me-stnem domu«.
lj Pobegnila je od svojega delodajalca trgovca Beliča v Sp. Šiški 16 letna služkinja Kristina Pire, doma iz Straže na Dolenjskem. Dekle je dobro razvito in čedno sivo oblečeno. Vzrok pobega ni znan.
lj Nesreča v mestni klavnici. Med razno živino na klavnici je padel konj in ni mogel vstati, f.'.esnrski vajenec Anton Hauptman je hotel konju pomagati. Postopal pa je pri tem tako nespretno, da ga je udaril konj s kopitom v čelo. Dečko jo padel nezavesten in so ga prepeljali v bolnico. Fant ima razbito čelno kost, in ni gotovo, če ne bo hujših posledic.
lj Ukraden kovček. Martin Toplak iz Most — potrjen fant — so je napotil k vojakom. Kot
običajno imajo takrat fantje razna pota, ko ce poslavljajo, in Martiu je pustil za nekaj časa svoj kovček z dovoljenjem natakarice v posebni sobi gostilne Zabjak na Poljanski cesti. Ko se je vrnil, kovčka ni bilo več. V kovčku jo imel fant obleko, perilo in nekaj živil, v skupni vrednosti okrog 800 Din.
lj Policijske ovadbe. Vložene so bile včeraj lo le ovadbe: 2 radi talvine, 4 kaljenje nočnega miru, 5 radi prestopka cestnopolicijskega reda, 5 radi pasjega kontumaca, 1 radi telesne poškodbe. 1 radi požara, 1 radi zglaševa-nja, 1 radi nezgode iu 1 umobolnost.
lj Tatvine. V invalidskem domu je ukradel nek invalid 160 Din vredno rjuho in je pobegnil. — Lovru Pirčmanu je bila ukradena ali med vožnjo iz Kranja v Ljubljano uli v mestu, črna usnjaia listnica z več predali, v katerih je imel bankovec za 1000 Din, orožni list, sokolsko legitimacijo, vizitke in 2 pismi. — Na državnem kolodvoru je bilo vlomljeno v železniški tovorni voz št. 60.097. Ukradena je bila bala ženskega manufakturnega blaga v vrednosti 3400 Din. Bala je bila označena na embalaži г znakom Ts. T. 11.175.
lj Razne nesreče. V kemični tovorni v Mostah je padel delavcu Mih. Anžurju apneni prah v obe očesi, vsled česar je moral v bolnico. — Pri gradbenem podjetju G. Tonnies zaposleni delavec Peter Cerar je padel pri neki zgradbi in si je pri padcu obrezal ob steklu desno roko. Poškodba je nevarna.
Nazadovanje živinoreje v Jugosiaviji.
Te dni so bili objavljeni podatki o stanju nase živinoreje. Iz teh številk je razvidno, da naša živinoreja kvantitativno pada. Obenem pa je tudi jasno, da se tudi kvaliteta živine v kratki petletni povojni dobi ni spremenila. Zato lahko trdimo, da naša živinoreja nazaduje kvantitativno in kvalitativno.
Tako izkazuje statistika za leto 1919. 1,009.000, 1920. pa 1,458.000 konj. 1922. jo bilo konj 1,043.000, 1923. pa 1,034.000. Pri tej kakor pri vseh prihodnjih številkah je treba omeniti, da so zanesljivi podatki pravzaprav šele v 1. 1922. in 1923.
Število goveje živine je znašalo 1919. 3 milijone 319.000 komadov, 1920. 5,496.000 komadov. Za leta 1921., 1622. in 1923. veljajo sledeče številke: 4,837.000, 4.009.000 in 4 milijone 53.000 glav. Izmed vseh vrst živine izkazuje v 1. 1923. naprav 1922. samo govedo prirastek, dočim je vsa ostala živina v 1. 1923. padla po številu. Ovc je bilo 1919. 5,217.000 komadov, 1920. 9,771.000, 1921. 6,806.000, 1922. 7,821.000, 1923. 7,542.000 komadov. Tudi tu je torej število padlo od leta 1922. na 1923.
O številu koz so na razpolago sledeči podatki: 1. 1919. 1,200.000, 1920. 2,448.000, 1921. 1,546.000, 1922. 1,728.000, 1923. 1,681.000 glav. Tudi tu jo opažati padanje, vendar bolj majhno.
Najslabše pa je s prašičerejo. Leta 1919. je bilo naštetih 2,143.000 komadov, .1920. 4 milijone 849.000, 1921. 3,283.000, 1922. 2 milijona 902.000, 1923. 2,578.000 komadov. Prašičereja torej stalno nazaduje.
Splošno velja za celokupno živinorejo sledeče: Od 1. 1919. do 1. 1920. je zaznamovati zelo velik prirastek, od 1920. na 1921. padec. Od 1. 1921. pa na 1922. se je živinoreja razen govedo- in prašičereje nekoliko opomogla, od 1922. na 1923. pa je število živine (razen goved) nazadovalo.
Vzroki za kolebanje števila živine so različni: suša, izvoz itd. Za izvoz bomo v sledečem navedli številke. Izvoz konj je znašal v 1. 1920. 861 komadov, 1921. 14.971, 1922. 26 tisoč 730 in 1923 (prvih enajst mesecev) 48 tisoč 718 komadov. Žrebet se je izvozilo 1920. 1278, 1921. 7257, 1922. 836-5 in 1923. (prvih enajst mesecev) 5746. Za izvoz goved veljajo sledeče številke: 1920. 1525 glav, 1921. 108 tisoč 214, 1922. 105.385 in 1923. (prvih enajst mesecev) 182.326 glav. Izvoz prašičev je dosegel 1. 1920. 22:194 komadov, 1921. 219.554,
1922.	117.404 in 1923. (prvih enajst mesecev) 129.000 komadov. Izvoz živine je torej v letu
1923.	napram 1922. na podlagi teh uradnih podatkov zelo narastel (razen pri žrebetih). Izvoz bo v celem letu 1923. približno še enkrat večji kakor leta 1922. In ta povečani izvoz bo poleg suše v 1. 1922. gotovo eden glavnih vzrokov za nazadovanje števila živine. V eni prihodnjih številk bomo priobčili podatke o stanju živine špecijelno za Slovenijo.
EKSPORTNE MOŽNOSTI RUSIJE.
V ^gospodarski enoti za slovanski vzhod< je govoril docent Savicky o gospodarstvu Rusijo in o njenih eksportnib možnostih. Po uradni rusk- statistiki gre 32 odstotkov vsega ruskega eksporta v Nemčijo, nad 21 odstotkov v Anglijo, 14 odstotkov v Latvijo, 7 v Estonsko, 6 na Holandsko itd. Eksportna statistika Krasinova za gospodarsko leto 1922-23 nam pove lole: Esportirali
so 46.3 milijonov pudov — pud je 16 kg — žita v vrednosti 39 milijonov zlatih rubljev, 56 milijonov pudov losa za 22 milijonov zlatih rubljev, 20 milijonov pudov nafte za 18 milijonov, 2.7 milijonov pudov lanu za 13 milijonov, 4.5 milijonov pudov železa za 4.4 milijone rubljev, 173 tisoč pudov olja za 3.5 milijonov, 537 tisoč pudov žime za 2.9 milijonov, 60 milijonov jajc za 2 milijona rub-
ljev in 2.8 milijonov pudov manganove rude za pol milijona zlatih rubljev.
Na eni strani žito izvažajo, na drugi ga jim pa doma primanjkuje. To pa zato, ker je izvoz iz žitnih pokrajin ob Ornem morju po rekah in po morju lažji kakor pa prevoz po Rusiji, kjer je revolucija uničila toliko prometnih sredstev. Izvoz lesa bo v bodočnosti tako ogromen, kakor si sedaj niti predstavljati ne moremo. Saj dajo strokovnjaki lesa severne Rusije prednost celo pred skandinavskim. Izvoz nafte na-n pravi, da je ruska industrija zelo slabo zaposlena.. Posebnost je staro železo, ki so ga dobili od odpravljenih tovarn. Eks-port je v zadnjem času zelo narasel, irnport se je pa zmanjšal. Leta 1920. je znašal irnport 29 milijonov zlatih rubljev, eksport pa samo 1.4; trgovska bilanca je bila torej s 27.6 milijoni pasivna. Leta 1921. je znašal import 210 milijonov zlatih rubljev, eksport pa 20.2; pasivnost trgovske bilance torej 189.8. Leta 1922. import 273.8, eksport 81.6, pasivnost 192.2 milijonov. V prvih 11 mesecih leta 1923. import samo 129.8, eksport pa 170.3, aktivnost torej 40.5 milijonov zlatih rubljev. Naenkrat se je torej pasivnost trgovske bilance spremenila v aktivnost. Ce bo to trajno, pa spričo nejasnih
ruskih razmer ne moremo reči.
• « »
g Devizni trg. Zadnja dva ni bilo na deviznem trgu nobenih bistvenih sprememb. Poprečno nolira naš dinar v Curihu 7.20 V Zagrebu in Belgradu so devize čvrsto, v kolikor ne intervenira Narodna banka.
g Žitni trg. Na novosadslu produktivni borzi noiirajo žitu sledeče cene: pšenica 325, ječmen 325, koruza 245, pšenična moka št. 0 500, št. 6 300 dinarjev. — Tendenea čvrsta.
g Prva hrvatska itedionica. Ravnateljstvo Prve hrvatske štedionice v Zagrebu je sk.enilo v seji z dne 20. t. m. predložiti občnemu zboru, kateri se vrši 15. marca L 1., bilanco za leto 1923 in izkazuje ista 20 miljonov 599.15802 Din čistega dobička. — Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je presegel promet blagajne v preteklem letu 25 miljard 94 miljonov dinarjev, a celokupni promet 56 miljard 490 miljonov dinarjev. Celokupna aktiva zavoda narasla so v primeru s preteklim letom za 98 miljonov dinarjev ter znašajo koncem leta 1923 1 miljardo 30 miljonov dinarjev. — Ravnateljstvo je sklenilo, naj se izplača dividenda za leto 1923 z Din 1.000-— za eno desetico delnic, z Din 100— za eno celo, z Din 25— za eno četrtinko in z Din 10 — za eno desetinko delnice in da se poleg statutarnih dotacij dodeli rezervnemu in pokojninskemu zakladu vsakemu po Din 1,005.000 —, rezervi za tečajne razlike nadaljnih Din 500.000-—, pokojninskemu zakladu nadaljnih Din 500.000-—, zakladu za zgradbo internata za deco uredništva podružnic Din 500.000 —, za dobrodelne namene v le!u 1924 Din 400.000 —, a ostanek od Din 540.55112 da se prenese na račun izgube in dobička za leto 1924. — Zavod je otvoril v preteklem letu svoj novo podružnico v Dubrovniku ter je pred kratkim začela poslovati tudi druga dalmatinska podružnica in sicer ona v Splitu. — Kakor znano, ima Piva hrvatska štedionica tudi v Sloveniji tri podružnice in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru.
g Velika italijanska banka v Zagrebu?
»Vossische Zeitung« poroča, da se laški vele-kapital prav resno pripravlja, da raztegne svojo območje tudi nad Jugoslavijo. Kot prvi poskus te vrste bi bilo smatrati ustanovitev močne italijanske banke v Zagrebu (po vzoru fran-cosko-srbske banke v Belgradu), ali pa pre-vzetje kakšno že obstoječe zagrebške banke pod vpliv italijanskega kapitala. Za premetene >bankare« toroj zopet lepa prilika za >zaradoc.
g Naše šume. Po statističnih podatkih ministrstva za šume in rude znaša površina šum v naši državi pril^ižno 7.500.000 ha. Od tega
odpade na listnate Sume 5,250.000 ha na igH-
čevje pa 1,750.000 ha. Večina šum ae izkorišča, in sicer v prvi vrsti v zasebni režiji. Mi-nolo leto se je produciralo vsega vkup približno 7 iniKjonov kubičnih metrov lesa. Od tega so je izvozilo v inozemstvo za 850 mili jonov dinarjev deloma surovin, deloma lee-nih izdelkov.
g Nova delniška družba. Ministrstvo ze trgovino je odobrilo ustanovitev delniške družbe ;Bislra«, kovinska industrija in trgovina v Domžalah, po Trgovski banki za prevzem podjetja > Bistra«, kovinska in lesna in-dutsrija d. z o. z. Osnovna glavnica znaša 1 milijon dinarjev.
g Konkuri. O imovini trgovca Avgusta Schrocka v Mariboru se je razglasil konkur/,
g Izvoz lesa v Italijo. V zadnjem času se je povečal izvoz losa v Italijo. Italijanski trgovci ga pa potem zopet izvozijo v Španijo, ker jo ta obtežila uvoz lesa iz držav s slabo valuto, med katere šteje tudi Jugoslavijo, * visoko takso.
g Carinski dohodki. V prvi desetini februarja so znašali carinski dohodki 40,260.203 dinarje napram 44.6 milijonov dinarjev v 3. desetini januarja. Ljubljanska carinarnica je imela v prvi dekadi t. m. dohodkov 3,782.357, mariborska 2,411.239, Rakek 637.4§2, Celje 569.200, Jesenice 289.631, in Gornja Radgona 117.379 dinarjev.
g Kovan demtr v Rusiji. Rutica vlada je sklenila, da bo spravila v promet zopet kovan denar. Kovali bodo bakren in srebrn drobiž. Bakren drobiž bo izdelan po 1, 2 in po 3 ko-pejke, srebrn pa po 10, 15, 20, 50 in 100 ko-pejlc. Do 1. januarju 1. 1925. bo vlada dala napravili takega drobiža za 100 milijonov rubljev. S to reformo ruskega novčarstva eo posebno zado\'oljni kmetje, ker upajo, da se bo potem dala izravnati velika razlika v cenah med poljedelskimi pridelki in med industrijskimi izdelki, ki eo dauea v Rusiji silno dragi.
g Ruska sladkorna industrij«. Produk cija sladkorja je znašala v Rusiji 1. 1923. 3 in pol milijone metercentov. Od te količine so prodali v Perzijo 80.000 centov v Perzijo, 80(J tisoč centov so dobili pridelovalci pese v zameno za peso, ostanek pa so prodali domačim kouzumentom. Cena sladkorja v fabriki je bila določeua na 10 naših kron za kilo, v na drobni prodaji pa je veljal sladkor 15 procentov več. Razprodajo je izvršilo 33 velikih za-ložništev, ki imajo skupno nad 200 podružnic Pred vojno je producirala Rusija dvakrat toliko sladkorja kot danes.
g Kovan denar v Nemčiji. »Deutsche Tageszeitung« poroča, da nameravajo tudi v Nemčiji spraviti v promet kovan srebrni denat in to kar v vrednosti 500 milijonov zlatih mark. Državna uprava upa, da bo dosegla.^ kovanjem srebrnega denarja velik dobiček. Kakor znano, so v najnovejšem času pustil« v Nemčiji tudi že zlat denar v promet
BORZA.
Cttrili, 23. februarja. (Sklep.) Devize: PcSt? 0.0250, Berlin 0.000000130, Italija 24.96, London 24.89, Nevv York 577.25, Pariz 24.82, Praga 16.80, Dunaj 0.008110, Bukarešt 3.20, Sofija 4.40, Beo-grad 7.20.
Zagreb« 22. febr. (prosti promet). Devize: Ita« lija 348, London 348, New York 80—80.5, Pariz 342.50—345, Praga 235,50, Dunaj И42.50, Zuricli 1392.50—1400.
Pevska zveza.
Iz seje art. odseka: V seji dne 20. t. m. so bilo priznane nagrade h 250 dinarjev sledečim pesmim: 1. Molitev pastirčkov (E. Ada mii), sa meš. zbor; 2. Majski dan (dr. E. Hoehreiter), za moSki zbor; 3. Jaz bi rad rdečih roi (dr. Fr. Kimovec), za meš. zbor in tenorski samospev ter Slovenska zemlja (St. Premrl) za mešani, moški in ženski zbor. Ker ni nobena pesem popolnoma odgovarjala zahlevam, ni mogel odbor priznati nobeni prve nagrado 600 dinarjev, sato je to nagrado razdelil na dve pesmi h 250 dinarjev. Pesmi bodo natisnjene v prihodnjih številkah »Psvoic, ki bodo izšle, kakor trdne upamo,, žo v marcu. Ostale pesmi, ki pa niso do bile nagrade, pridejo pa skoro vse po redu na vrsto za »Pevca«'. Rokopise vrnemo samo na zahtevo. — »Pevec« bo izhajal odslej vedno: v marcu štev. 1-4, v maju, juliju, septembru in novembn pa po dve Številki od 5 do 12.
Upravniitvo »Pevca* javlja: Vsem lanskim in predlanskim dolžnikom smo razposlali položnic s prošnjo, da nam dolg poravnajo. Ker se uprav ništvo trudi, da je cena >Pevcu< knr mogoče nizka mora računati pri tem seveda le. na plačujoče na ročnike. Zato prosimo v3e, ki so dobili obračune, da nam označene zaostale zneske čim prej pošljejo. V novem letu bomo pošiljali list samo onim, ki ga bodo točno plačevali, ker moramo — samoposebi umevno — kriti vse stroške v tiskarni sproti ali celo vnaprej. Ce se je zgodila pri tirjatvah tu ali tam tnorda kakšna pomota, prosimo, da nam jc naznanite in oprostite. Vsled trikratnega menjavanja upravnika je kakšna pomota lahko mogočs Sedaj amo upravništvo preuredili In bo v tem oziru odslej popoln red. — Zborom naznanjamo, dn imamo v zalogi še Pevčevo pesmarico I. in II. del 4 12.50 Din. Pri večjem naročilu mogoč znaten popust. Pesmarica je dobro broširana, nje obli!« zelo pripravna (žepna) in vsebina nad vse pestnr-Skoro nobenega koncerta ni na Slovenskem, da n'' bi bila na sporedu pesem iz pesmarice. Sezite p'-> njih, dokler jo še na razpolago!
Is odborovc seje: Tajniške posle je prevzel lata no. k, Tone Torkar, ker je tajnik N. Hoče vat
nujno prestavljen v Belgrad. — Pisarna in uprav-nlštvo »Pevca« sta se preselila v pisarno »Prosveten, Miklošičeva cesta 7. Tajnik uradujo redno ob poudeljkih 10—12, sredo 10—12, petek 10—12, upravnik (g. Terček) pa vsak pondeljek in petek ai 2 do 3 popoldan. Sicer pa je na razpolago v Zadr. gosp. banki nasproti »Proevete«. .SIcer dajejo pa potrebna pojasnila še gg. tajnik in knjižničar »Prosvete« v »Prosvetic in g. Lavrlč v Jugoslov. knjigarni. — Nekaj društev So nI poravnalo za lotos članarine (25 dinarjev). Pozivamo zbore, da nam jo čim prej pošljejo.
Naznanila.
Telovadna akademija Sentpeterskega Orla v Ljubljani te vrši v nedeljo, 9. marca v dvorani Uniona. Sodeluje godba dravske divizije. Začetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu «o proste vaje članov io članic za leto 1924, odsekovne proste in boks-vajc- francoske vaje, vaje na drogu, bradlji ia konju, govor in dve deklamaciji, rajanje članic i krogom in zaključna skupina. — Cene prostorom »d i do 12 Din.
Rokodelski dom. V pondeljek, 25. L m. bo v dvorani Rokodelskega doma predavanje z naslovom »Sirom sveta<. Predavatelj, g. prof. dr. ▼. S a r a b o n, nam bo z besedo in s skioptič-oimi slikami pojasnil mnogovrstne zanimivosti Sirom sveta. Predavanje te prične točno ob 8. uri. Vstop prost
Natečaj. Uprava Ljubljanskega veleeejma razpisuje dve nagradi za najboljša plakatna osnutka in sicer prvo v znesku Din 1500 in drugo Din 1000. Osnutek za plakatni format 63 krat 95 cm pripravljen za tri- ali Stiribarven tisk. Osnutke je vposlati do dne L marca tek. leta na velesejmski urad zapečatene ia opremljene ■ šifro. Vse podrobnejše informacije daje ravnateljstvo velesejmskega urada (telefon 140).
Frančiškanska prosveta v Ljubljani ima svoje redno predavanje prihodnji torek »O doživljajih v misijonskem delovanju«. Predavanje bo jako zanimivo. V sredo 27. febr. je redna odborova seja.
Pevski zbor Glasbene Matire v Ljnbljani. Pri-JtenSl s prihodnjim tednom se vrže pevske vaje tako-le: Ob ponedeljkih in Četrtkih *oprani in alti, ob torkih in petkih tenorji in basi, ob sredah motal zbor — vedno ob 18.15. Ker je koncert pred durmi, Je točno ln redno obiskovanje pevskih vaj аиЈпо potrebno!
V Stolni prosveti predava v ponedeljek zvečer v Križnnkih č. g. stoku vikar Iv. V i n d i 3 a r. Pri-četek točno ob 8. uri.
Starešinski sestanek se vrSi v sredo, 27. t, m. v dvorani ukad. doma. Tema: nadaljevanje debate o elektrifikaciji Ljubljane. Vabljeni starešine ш akademiki, gostje dobrodošli. —
Predsednik
Šišenske prosvetne druStve priredi v ponedeljek 25. t m. ob pol 8. zvečer v samostanski dvorani ikioptično predavanje. »Potovanje po prijazni Svi-d«, (Nadaljevanje.) Predava gosp. prof. Janko Mlakar.
Šišenske Orlice aprizore v nedeljo, dne 24. t m. ob pol 8. zvečer v samostanski dvorani igro: »Dve siroti«, s godbo, petjem in plesom. Ker je zanimanje za to igro vsled prve vprizoritve jako veliko, naj si blagovolijo posetniki poskrbeti vstopnice v predprodaji v samostanski dvorani v nedeljo dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
VABILO na XIII. redni obč) zbor «S!ov«n-:&ega lovskega društva« v Ljubljani, ki se vrči dne 19. marca 1924 ob pol 10 dop. ▼ steklenem salonu restavracije na Južnem kolodvoru v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju; 2. poročilo društvenih računskih pre-
glednikov; 3. podelitev odrešnice odboru; 4. volitve (event.); 5. določitev pristopnine, članarine in ustanovnine; 6. dolčitev nagrad društvenim funkcionarjem; 7. samostojni predlog!, ki jih jc poslati do 11. marca do 18. ure odboru Slov. lov. društva; 8. interpelacije; 9. slučajnosti. — Ako bi ne bil sklicani obči zbor Bklepčen, sc vrši pol ure pozneje prav tam drugi obči zbor, ki je sklepčen negledc na število udeležencev. Pooblastila so v smislu § 21. VI. odstavka društvenih pravil dopustna, vendar sme zastopat! vsak član na občem zboru samo še 5 drugih članov. — Dr. Ivan LovrenčIS, predsednik S. L. D — Društveno glasilo .LOVEC« letnik 1924 (štev. L, 2 , 3. in 4.) je izšel in prejmejo to številko lc oni, Id so plačali članarino. Opozarjamo, da smo pustili stavek shraniti, da lahko preskrbimo tudi onim, ki bi se priglasil po tej objavi, dovoljno število novih na-tiskov. — Slov. lovsko društvo v Ljubljani.
SLONI V UGANDI.
Zivaloznanski krogi so zelo vznemirjeni, ker je pozval Archer, upravitelj afriškoangle-ške dežele Ugande, več evropskih lovcev, naj preženejo črede slonov, ki uničujejo žitna polja; in če je treba, naj jih pobijejo. Odsek za prirodoslovje v Britanskem muzieju v Londonu se je izrekel proti tej nameri, in predsednik tega odseka Harmer je izjavil: »Zelo bi mi bilo žal, če bi slone iztrebili. Vsako leto je afriških slogov manj, in bi bilo treba za njih ohranitev kaj ukreniti, ne pa jih iztrebiti. Vsaj tiste ohranimo, kar jih je še. Sloni, ki jih hočejo v Ugandi uničiti, so najbrž del velike črede, prišli so od daleč in so bili morebiti tri leta na poti. Med potjo so jih žo dosti postre-lili in sedaj naj še zadnje pomorijo, na uradno povelje.«
TUTANKHAMEN IMA SVEŽE CVETLICE X ROKAH.
Februarja letos so odprli Tutankhame-nov grob v Egiptu star 3300 let. Raziskovalec Carter je dal znamenje ob določeni uri, in so s vzdigalom dvignili pokrom rakve, ki je iz alabastra. Vse je bilo skrajno napeto; shrambo so razsvetljevale električne svetiljke. Roke 60 se tresle Carterju od vznemirjenosti, ko je vzel iz rakve več krasnih in zelo dobro ohranjenih rjuh, ki so pokrivale pravi nagrobni kamen. Na kamenu jo naravna slika, kažoča obraz v grobu počivajočega faraona, čudovito živa. Na glavi je bila egiptska kraljevska krona s kačjim okraskom. Kraljeva mumija je imela v rokah naravne cvetlice, še prav sveže. 3300 leti! Pravo rakev bodo odprli šele pozneje; je pa tri metre dolga in vsa ozaljša-na z zlatimi okraski. Rakev je še prav dobro ohranjena, samo na koncu so barve nekoliko obledele.
~ Izpred sodišča. ~~
Poskuien vlom pri Kmetijski družbi. — Včeraj dopoldne ata se nam v znani dvorani 79 zopet predstavila Ljubljančanom dobro znana brata Vid in Pavel Čepin, ki jih poznamo od porotne obravnave, ko sta bila obtožena, da sta na jako zvit način hotela izvabiti od hotelirja Bračiča podpise na blanko menicah, katere bi potem vnovčll. To sta izvršila s čarovniško vedeževalno sejo, pri kateri je vsak navzočih moral podpisati prazen papir, na katerem bi dobil kasneje svoje prerokovanje. Bračiču pa sta podtaknila hianko menice. Takrat sta bila oproščena. Včeraj pa jima jc bila sreča nezvesta. Bila pn sta tudi precej nerodna.
Dne 21. dne. zvečer sta se skrila v dvorišču Kmetijsko družbe. Opremljena sta bila z številnim ia izbornim vlomilskim orodjem. Imela sta v nahrbtniku dva velika vlomllna svedra, za katera sta imela okrog 20 različnih svedrov za spremembo v različnih velikostih. Dalje sta imela velikega močnega francoza za trganje pločevine in pa dolgo močno železno cev od puške. Oborožena sta bila tudi z revolverjem. Ko se je v hiši pomirilo, jo odprl brat Vid z vitrihi pritlična vrata, vrata v I. nadstropju in je prišel v pisarne, kjer sta bili dve veliki blagajni. V blagajnah je bilo okrog 20.000 Din v gotovini in za okrog 100.000 Din vrednostnih papirjev. Kljub temu pa, da je njegov brat ntražil na dvorišču, jc šel previdni Vid večkrat v vežo, da ugotovi varnost. Kar naenkrat je začul, da se odpirajo vežna vrata. Prišli so namreč domov hišnikovi otroci. Vlomilca sta pobegnila. Pa tudi na begu nista imela sreče, Pavel je bil prijet še tisti večer, Vid pa malo kasneje. Vid Čcbin, ki je v splošnem na slabem glasu, je bil že večkrat občutno kaznovan radi tatvine in vla-čuganja, Pavel pa jc še nekaznovan. Obtoženi Vid se je zagovarjali da je hotel ukrasti le nekaj živil, da bi jih poslal svoji družini za božične praznike in ni imel namena vlomiti v blagajno. Pavle pa je trdil, da ga ie brat peljal s sabo, ne da bi mu povedal zakaj gre. Državni pravdnik Lavrenčak |e ugotavljal, da sta Cepina že stara znanca in da sta se obnašala kot prava vlomilca in sta prišla na delo bogato opremljena z raznim vlomilnira orodjem, katero je prinesel brat Pavel v ta namen iz Kočevja. Neverjetno je, da bi šla s takim orodjem po živla. Obsojena sta bila Vid Čepin na 8 mesecev, Pavle Čepin pa na 3 mesec« težke ječe. V kazen se jima všteje preiskovalni zapoi od 22. decembra. — Oba Čepina sta doma iz Planinske vasi in je izjavil Vid Čepin, da je poslovodja tvrdke Potočnik v Ljubljani, Pavle pa je lesni trgovec v Gotenici.
Ne podpirajte bcguncevl K Petru Kržišniku, delavcu v Dobrovi, se je zatekel dne 2. nov. 1923 iz ljubljanskih zaporov pobegli Ivan Podbevšek, ki je bil obsojen na 3 mesece ječe radi tatvine. Komaj }e Podbevšek dobro prišel v hišo, so že potikMi orožniki na vrata. Begunec se jc skril na stopnice pred kletjo, Kržišnik pa, ki sc mu jc Podbevšek smilil, je rekel orožnikom, da begunca ni pri njem. Kljub temu so orožniki napravili preiskavo in našli begunca. Obtoženi Kržišnik je bil obsojen zaradi prikrivanja begunca na 3 dni zapora in bo moral plačati stroške in takso.
Samo nagajati mu je hotel. Ivan šušteršič, posestnik od Šmartna, se je dne 16. maja 1923 poravnal s svojim sosedom posestnikom Kraljem pri ljubljanskem notarju zaradi raznih starih sporov. Vračala sta se domov tako, da st« se peljala oba na Kraljevem kolesu. Med potjo sta v več gostilnah počivala in sta se končno ustavila v Magistrov! gostilni v Gameljnih. Tam je postavil Kralj svoje kolo v vežo. Ko je hotel oditi, kolesa ni bilo in dolgo je ostalo vse poizvedovanje za kolesom brezuspešno. Prigodilo pa se je, da sta se oprla zakonska Sušteršičeva in v tem sporu je žena očitala možu, da je ukradel kolo. In prigodilo sc jc pa tudi, da je čul to nekdo ki je takoj povedal Kralju. In res je našel Kralj svoje kolo skrito, pritrjeno in previdno zadelano s senom v Šušteršičevi šupi. Šušteršič je izjavil, da je nejevoljen in že precej pijan naročil v Magistrovi gostilni svoji ženi, da jc odpeljala kolo in ga shranila doma. Ni pa imel namena, da bi si kolo prilastil in se s tem okoristil. Jezil se jc nad svojim tovarišem, dasi- sta se pobotala in mu je kolo le lz gole nagajivosti skril. Še bolj pa je jezilo Kralja, ki je sicer nekoliko sumil že preje in je Sušteršiču tudi očital, da mu je ukradel kolo, nakar ga je šel ta še tožit, in je bil dvakrat, kljub temu, da
je bilo kolo res v njegovi lupi, občutno kaznovan. Senat jc v prepričanju z ozirom na dejstvo, da j« Šušteršič premožen posestnik in ima čez pol milijon s vredno premoženje, da jc kolo skril ia ga ni rabil in da res ni ravnal tako, kot Je značilno za tatvino, oba obtoženca oprostil.
Cerkveni vestnik.
e Kongregaeija gospa pri sv. Jofefn imC
prihodnji torek, dno '26. t. m. družabni sett*> nek ob pol 4. popoldne v dvorani
Dijaški vestnik]
d Evharističnl odsek CAM ima danes oVš
pol sedmih zvečer v morijanitki kapeli uro m»> litve z blagoslovom.
Po[zvedovanja.
Delavsko knjižico glasečo se na Ime Andrej Zdolšek je nekdo našel. Lastnik jo dobi v upravi
»Slovenca«.
Našla se je majhna množina denarja na Vod' nikovem trgu. Poizve se v Jenkovi ulici 6 od
12. do 2. ure popoldne.
Komur je ležeče, da si ohrani trajno svoje polt nežno, naj si neguje obraz in kožo z naj* starejšo in najboljšo originalno vodo z zaščitno znamko Johann Mai ia Farina gegenObet dem JOIicha Platz. Dobiva se v drogeriji Adri* ja, Šelenburgova ulicu 5.
VE.
L
Za život, prsa, hrbet, rame
Tri vzeli mila kilograme To je, seve, zadostovalo, Da bel postal život Je kmnlo.
Nadaljevanje oledl.
Priporočamo vsem rodbinam
cikorijo, izvrsten pridatek za kava
Koiimko
Opozar|amo, da izdeluj« usnjene odslej v lastnih ateljejih in po meri
le konlekcittka industrija ooietce
NNNIHHKMMIHMNMMl
Dtago Scf?roab, ljnbljana
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Nevest lje do dela? Ali so večkrat pojavljajo različne boli?. Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Feller-jev Elzafluidl Dobro služi za umivanje in obloga ravno tako kot koemetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje. Z zavojnino in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 86 dvojnetih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov! doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA, DONJA, Elzatrg št. 134, Hrvatska.
BM nil "> U ДМиШ ПВПШ
Slovenca Kupujte lastne izdelke,
ie so boljši kot ta/i! Edini /UHAN se izkaže v pre-skašrifi juhinih ekstraktov, da napravi iz samega kropa izvrstno pravo juho! Val drugi izdelki odpovedo!
STANKA MODIC roj. DOUGAN MILAN MODIC
trgovec in veleposestnik POROČENA Ljubljana, 23. februarja 1924.
izurjena v galant. stroki, išče službe; gre tudi v manufak-turo 1—2 meseca brezplačno. . Naslov v upravi lista pod Stev. 1048.
DEKLO
katera bi lahko oskrbovala tudi kmetijsko delo, 2 kravi in 2 prašiča, vzamem v službo proti dobri letni ali mesečni plači do 5. III. 1924. Naslov v upravi pod St. 1037.
Kuharico
za večjo kuho, 30—40 oseh, IŠČEM. - Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena štev. 996«.
Iščem DRUŽABNIKA
za splošno mizarstvo, Kompl. urejena delavnica, dobri odjemalci. Potrebna vsota 30 do 50.000 Diu. Želim sodelovanja. Interesentu brez otrok stanovanje. - Ponudbe pod: »MIZARSTVO* na Aloma C o m p a n y , Ljubljana.
po Sloveniji, dobro vpeljanega, s plačo in dnevnicami, sprejmem. — Ponudbe pod: •KAVCIJA 10.000 Din« na Aloma Сотрапу, Ljubljana.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
da je naša nad vse ljubljena soproga in nenadomestljiva mama, stara mama, teta, tašča, gospa
JERCA KAVČIČ
danes ob pol dveh popoldne izdihnila svojo blago dušo po do!gi mučni bolezni, previdena večkrat s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 68 let.
Pogreb predrage nepozabne se vrši v ponedeljek, dne 25. t. m. ob štirih popoldne iz niše žalosti, Bohoričeva ulica štev. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušntce se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru. V LJUBLJANI, dne 23. februarja 1924.
Rodbina KAVČIČEVA in sorodniki.
Izložbeni ARANŽER,
obenem prvovrsten prodajalec; dalje Izurjena PRODAJALKA, ki Ima poslavo za .pomerjanje modelov (Probier-madam), se takoj sprejmeta pri tvrdki «ELITE«, Ljubljana, Prešernova ul. 9. 1056
Pisarn, vodjo
sprejme aganlura v Ljubljani. Prednost oni, ki polože kavcijo. - Ponudbe pod «EKSI-STENCA« na Aloma Com-panv, Ljubljana.	1042
ki bo osebno sodeloval pri trgovskem podjetju, IŠČEM. - Ponudbe pod šifro: »MERKUR'- na Aloma C o m -p a n y , Ljubljana. 1043
Parcela
:'Л' . ■. г* >y- •' -•>«.;

tudi za zidavo poslopja primerna, je naprodaj. Istotam tudi skoro nova vezna plahta. - Poizve sc v upr. lista i pod »Parcela Stev. 1047«.
Pcstrežnico
v kopališče sprejmem. Pism. ponudbe na upravo lista pod ♦lOPALIŠČE«.	10-15
UČENKO km. star. sprejme trgovina z meš. blagom v Ljubljani. Hrana in stanov, prosto. Prednost z znanjem nemščine in šivanja. Istotam kupijo otroški VOZIČEK. -Ponudbe pod «Učenkn štev. 1054« na upravo «Slovenca«.
SLUŽKINJO
za vse hišne in kuhinjske ■ posle za takojšen nastop j iščem. Prednost imajo mlaj-i ša kmečka dekleta, čeravno i še ne prav vajena takih del, J a imajo veselje sc vsemu ; privaditi. Ponudbe sprejema ; uprava pod šifro Pridna 1003
I Starejši, oženjen, vsestransko ' izobražen, zanesljiv in pošten
trgovski POMOČNIK
išče prim. službe v lesni ali gnlantcr. trgovini, v kakem uradu ali skladišču; gre tudi
za hišnika. - Ponudbe prosi pod šifro: .MIREN«. 1027
Samostojnega ELEKTROMONTERJA
za Istomcrni tok IŠČE Elektrarna v Logatcu. — Prednost imajo žclezostru-garji ali strojni ključavničarji. Priloži naj se popis dosedanje zaposlenosti.
PRVOVRSTNI
ČEVLJI
najnižje cene pri JANKO KOS, čevljar, Ljubl|ana — Rožna dolina.	1021
INŠTRUKCIJO iz vseh predmetov sprejme dijak. Naslov pove uprava pod »Marljiv«.
Krepkerca učenca
za sedlarstvo, sprejmem. — Andr. HR1BERNIK, Pievaljc.
Izurjena šivilja
se priporoča cenj. damam za najfinejša dela na dom. — Naslov pove uprava •Slovenca« pod štev. 1051.
Zakonski par ŽELI meblov.
SOBO s kuhinjo
ozir. s souporabo iste, tudi na periferiji mesta. - Ponudbe na иргауо pod SOBA.
Prvovrstne RIBE,
Ščuke in druge flnejšc, iz tekočih vodž — po naročilu tudi surove — ter prvovrstna VINA — nudi gostilna VIDMAR (Težak), Sv. Jakoba trg Stev. 5. 1002
Harmonij
dobro ohranjen, želim najeti za t—2 meseca proti
dobri najemnini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro .HARMONIJ«. 1046
ЛГ- SAMOSTOJNO -*L
kuharico
katera mora opravljati tudi vso drug« hišna dela. sprejmem k mali družini (3 osebe) v predmestju Ljubljane. - Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod Stev. 988.
TEHNIK POUČUJE
začetnike angleščino po posebno uspešni, brzi metodi. Dopise se prosi pod šlfro: «STANDARD ENGLISH« „« upravo »Slovenca«. 93S
Lepa masivna spalna soba
z 1 posteljo (brušeno »teklo in marmor), dalje več stojal za cvetlice a pločevino in postelj za posle z žl ranico poceni naprodaj. - Vprašati: Blenvclsova c. 4/1, Ljubljana,
NAPRODAJ '
radi selitve takoj lepa a*. Ionska ZOFA, MIZA STOLI, stenska URA in druga oprava, vse v dobrem stanu. » Kje, pove uprava «Sloven-_ca« pod Stev. 1053.
Kupim, zamenjam,
ocenjujem in prevzemam * komis, prodajo pošt. znamke, star kovan denar, starine, ia sicer posamezno in zbirke« Osobilo Iščem znamke e* pismih iz trg. korespondenc« ter aktov (1850-74). NUBER„ Gosposvetska cesta St. 5/П.
* POSESTVO ~
10 min: od Celja, enonadstr. HIŠA, 2 gosp. poslopji, 6000 m' zemljišča, cena nizka. Naslov: Ivana GROŠELJ, Sp. Šiška (nad cerkvijo), Ljublj.
Lestenec (luster)
primeren za cerkev ali večji salon, ter nekaj divanov in foteljev naprodaj v hotelo "SLON«, Liubljana. 997
Gostilno
■jm* dobroidočo -me
na deželi, DAM NA RAČUN Poizvedbe pod: GOSTIl.NA Stev. 1016 na uoravo Uit«,
Trboveljski premog In drva
dobavlja DRU2BA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na obroke — Telefon št. 220
Gradbeno podjetje
ing.
Ljubljana
Bohorlieva ul. 24. PRVA GOSTILNA
8 sobami za tuje« (hotel), no naiprometncjSem kraju v Konjicah, z mesarijo, gospodarskim poslopjem in ledenico, z velikim vrtom, njivo in gozdom se pod ngodniml pogoji proda. Pojasnila se dobe v Konjicah, Hrastnik-VCcrbnigg štev. 86 in v Mariboru, Ciril-Mcto-
dova ulica 26.
872
, Ljubljana
Oddam v najem
VRT in NJIVO
v Trnovskem predmestju. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 1049.
SoCii Km cl IS. (Start Vodna))
Troreajo poru stavbe, hisoe prisldave in vsa hiena poi>ra< vila, po lastnih in 'anih naprtili. Delo solidnoHizlio cene!
Najnovejši MODELI otroških VOZIČKOV
tn dvokoles - najceneje pri »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta U. 4. — Ceniki Iranko. — Sprejemajo se ludi vsa popravila. 770
Originalna Telikijeva trta v SHS
Prve Ingoslovanshe ftrtnlce ¥
D/НШ/Ш«
Lastniiki:
Slgmund Telelu, Vlilany »Dlan Broselauor, Ua-tuvar. Po velikosti in čistih vrstah prvi m največji nasadi v državi. I riporočajo svoje slovite proizvode vseh poznanih ameriških (o-dlosr (ključev in koren-jnkov) iz Daruvatsk'h nnsadov v najbolji ka kovosti izi ecno samo: BerlantHori s Rlpar a Te e'O 8 B, Rumstrs Moutlkota. Araraon x Ruriosirls Gant. n lir.!,
Rtparis Pnrtalfs. Priiave sprejemamo doktor traja zaiopa. Naročila naj se pošljejo nu UPRAVO
1»№Ш iU»0-SLAVENSKIH
mmima
Milan Bressiauer,
Oaruvar
200 hI raflnlr.
ŠPIRITA
proda Ravnateljstvo nad-blskupskih dobarn v Zagrebu, Vlaška ulica 75, kamor naj ве reflektanti radi pogojev prodaje obrnejo. 1004
STROJNO, STAVBENO !N POHIŠTVENO MIZARSTVO LJUBLJANA VII — SP. ŠIŠKA
Auserlkanske mize t roletami iz suhego Cesnovega lesa. kakor tudi iz hraševine vedno v zalogi.
Stev. 4758/ref. IX	1039
Mestna pristava potrebuje za svoje režijske konje za sedaj približno 3 vagone dobrih, suhih, zdravih pšeničnih otrobov.
Dobaviti bo iste sukcesivno po pol vagona mesečno, ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče cele množine varno vskladiščiti.
Tozadevne ponudbe je nasloviti na mestni stavbni urad do 1. marca 1924.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 23. februarja 1924.
za promet armatur, sesalk in strojev v osnutka (Teuđloff-koncern)
Zagreb, Zrinski trg Parne vodne
hldrante vseli vrst p ш m p e In
za vse svihe (gasilske bri/galste),
orodje za čiščenje, naprave za razkuževanje, generatorji na sesalni pln, material za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistemu.
Bogato oskrbljeno tvorni*ko skladišče. Zastopstva v vseh večjiti krajih.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
samo
„Gazela
u
Najcenejše ln najboljše so
vžigalice
Iz
tovarne vžigalic v Rušah.
Naznanilo! Cenjene trgovce obveščam da otvorim v Celju, Kocenova ulica št. 2
los/no glavno zalogo kaiidlt, slaščic in čokoladnih izdelkov. Ustregel bodem s solidno ceno ter se pri-poročam za obilen obisk. /(Ј$	.
tovarna kandit in slaščic.

Ladjedelnica Um L G.
Komercljelno ravnatel stvoi Wien I„ Wollznlla No 12.
Telefon No. 74.305 in 76.484. Tovarne v Llnz a. d. Donau,
I. oddelek: Livarna za jeklo in železo.
Motorji z nizkim piltskom na movo olje
za industrii«ke in poljedelske svrhe od 5 do 170 HP.
Motorji z nizk-m pritiskom na sueovn olje
za Iađ>e od 10 do 500 HP — počenši od 80 HP s patentiranim krmilom.
П. oddelek: Gradba ladij.
Motorne in druge rečne lad e vsakega tipa, kakor tudi тапјбе pomorske ladje.
Ш. oddelek: Grsdba motorjev.
———————————mam
Izdelovanje vseh litih, jeklenih iu žetaznth delov v vsaki velikosti.
Obisk inženirja In proračuni na Eeljo hres-plafno.
kupuje F RIX C TU S
IHtitoSJana, Tabor 2.
Ameriški vtaan. i ai*u<k>
v New-York
Iz Bremena čez Souihampton v Cherbourg
George Washington
19. apnla (v Boston i	22. marca
PresficSerit MarcSIng 15- ">a,» 11 ®Pr-America	26. mar.
Presldent Uoosevell S. mar. 2. maj. НериШЈс	is. maia iS. jun.
Odhod iz bout amptona in Cherbourga 1 dan pozneje
<z Soccliamplona—Chenrbourga LSVŠaShart l. aprila 22. apr.la 13. ma|a Vse podrobnosti povedo nasteduji naslovi. Izborna prilika za nrevoz b-ana.
ueograd: ralata BcogruAske Zadruge, tfieno Hotel Brlsta a, Zagreb, Siecl,£n)l Savet Hrvatskih teljać-kih Zadruga, Mlhanovičcva ulica 2, ('reko puta Kolodvora. — Ljubljana, Biodarstvo Zjcdtnjenih AmtrSklh Držav, Dunatska ccsta 29. — Sara,evo, Savez Htva snih Seliaćktb zadruga za Bosnu i Herceqovinu, Aleksandrova diica 52.
Sušak, Banka za Pomors'v.
Saida-ftonfl, Umit. ftlagatiHShc hnMe*
minaw имиаи11им1I*h'—ш'жмпнг n 11 nji a,■—i^ubi.ii»pw"i—i
amcrthansStc ionrnalc, ođlcmalnc hitlUcc M.
HitflgofezMca K. T. D. ¥ ijutilfoni - Kopitarjeva niice ft U.
Strojno pletenje HARING
Čevljarska ulica štev. 4.
IzvrSuje nogavice iz najboljšega bombaža in flora. Pod-plstujc vse vrste nogavic, tanke in debele.	985
ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska c. IS.
Ceno
Č€ŠKO
perif
in ŽELEZNE BLAGAJNE po najnižji ceni pri Fran Stupica
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Gosposvetska e. 1.
I 11 t!TCg» »Iiobt). 4i Do, poibeletja 80 Din, belega 90 Din bol)8e{a !(>n la 120 Din, mehkega kol puh 150 in 1E0 Din najboli. vrala /25 Diu. Poiilia prosto carine proU povaeijn. od S00 Din viHo prorlo poStnlno. Zenaena ln vrnitev do-ло|јепв. Vaorci nasloni. Dopisi le nu Bene«ifct oliaal, X.obeE lt.188 £>rl Plznn, Oefiha. Postni paketi is Celrie v J;:£cslavi|o rabijo okoli 14 dol
P. n.
šivilje gospodinje
: opozarjamo, ds so zopet do* \ speli najboljši Šivalni stroji :
Gritzner
! v vseh opremah.
{ Pouk v Vezen f D ter I
I №roan|u perilo in {
1 nojlavic (štofaojc) brei> { j plačuo edllSO le pri: 5
j Josip Peteline j
{Ljubljana, Petra n. |
Г МећвпКло đelajnicB pod vod- s
: stvora priznanega strokov- ž
: njaka in mehanika Stanko i
5 Ga.ela ua razpolago za si- š
I valne stroje vich sistemov \
in koles. 7984 f
i i «(i(iiifiniiiifiiiiiHiiimii<iiiiiiiiiiiininiiHii
PETER SEMKO
!. jogo&lovanska barvanja, krznarstvo in strojarstvo.
Ljsbljana, KnževniSka nI. 7.
KUPUJE po najvišji eeui KOŽE DIVJAČINE: lisic, kun, dihurjev, vider, zajcev itd.	511
ZH'iLAFVrinl
je soseda kar ti povsm ako rabiš
zs liantits ali sukno za moSks obleke, tlsksnina (druk) ceflr, belo, rujsvo atl pitano platno ter sploh Itej manuUkturne robe, pojdi kupit v velntrgotlno R. STERMECKI Cslja kjer ml vtl kupujemo En jo največja zciogs le najnižja cene. Trgovci angrua eana. Ceniki zastonj.
Ugodno NAPRODAJ zaradi starosti posestnika velika,
s trgovino z rneS. blagom, vino- in žganjetoč, skladišč?: tudi za 25 vagonov, posebno za dež. pridelke sposobna v industrijskem kraju, važno križišče južne ieleznicc, v Sloveniji. Hiša ima 18 kompletnih stanovanj, 80 m fronte, zraven spada tudi 6 .oralov gozda. Sijajna bodočnosti . Vprašanje na poitni predal 53, Celje, ki daje natančn; in podrobna pojasnila.	95c
Stroški pri »porabi bsaema.
I

Шт



m
Adaptiral svoj aufo-traktor ali stabilni motor ts patent.
£1 AG-generator I ern.
Kur§ Z Prospekta En reference daje
ogiiem! $идо-ђад
Ljubljana t reieton 360
s	Bohoričeva ts/iea 24.
!*-> Stroikl pri »porabi oglja.
VELIKA ZALOGA VSEGA
MOTORJEV . SVETILNIH TELES - GRAD NJE ELEKTRARN — INSTALACIJE
ЗГ ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE "Ш
Leopold Tratnik
LJUBLJANA — SV, PETRA CESTA 25. NA DEBELO!	NA DROBNO!
Pojasnila in legitimacijo dajeta:
Češkoslovaški konzulat
Ljubljana Breg 6
in
Aloma Сотрапу,
d z o. z. Itjubljana,
Kongresni trg S
«
Najugodnejša prilika га nakup vsakovrstnega blaga, ki je razstavljeno v 17 skupinah. Nad 2000 raz« stavljalcev. Izredne potovalne ugodnosti 83% popusta na češkoslovaških železnicah, veljavno fcudi za hrsovlake. 76% znižani vizum za potni list.
. do 23,
Zadružna Gospodarska banka d. d«
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v laetni palaCi vls i vis hotela „Union").	Telefon št. 57 in 470.
Račun požtno Čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 30.080.
Podružnica: DJAKOVO, MAR130R, SARAJEVO, S0M80R, SPLIT, SI8ENIK. Ekspozitura: BLED, Interesno skupnost z • Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad Din 13,000.000*-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne
papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje m prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu tn na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji,
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
Odcoverni urcduik: Fnme Kremžar v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani«