Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 109. Izven Ljubljane 8 vin. V ШШДО, V РОПИШ, 13. fflfljfl 1912. Leto XL = Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ sa četrt leta „ sa en meseo „ sa Nemčijo oeloletno sa ostalo Inozemstvo 13'-6-50 220 29--35'- V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo . „ 2'— V opravi prejeman lilšeiino K 1-70 Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat ■ . • • ,, 10 ,. za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:= vsak dan, isvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldno. par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. в/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. J*- Današnja številka obsega 6 strani Pravrtshi sestanek v Opatiji DNE 8. MAJA. Od najkompetentnejše strani smo prejeli naslednje izvestje o vzrokih pra-vaškega sestanka v Opatiji in o mišljenju najmočnejše stranke na Hrvaškem o sedanjem političnem položaju v tej težko izkušani deželi: Ob lanskih decemberskih volitvah Izvoljeni hrvaški sabor je kljub kršitvam zakona od strani vlade in kljub Dbilni uporabi vojaštva izkazal tako večino, da je bila za Mažare izključena možnost, da bi Hrvaško po dosedanjem potu izkoriščali v svoje imperialistične svrlie. Sabor se je po tem izidu letos takoj razpustil, dasi še niti niso bile izvedene vse volitve, s čemer se je kršil zakon. Razpuščen je bil na dosedaj še nezaslišan način potom uradnega lista, kar istotako nasprotuje izrečni določbi zakona. ■ To postopanje ni doSeglo zaželje-nega cilja. Narod je ostal miren, toda neomahljiv. Sklenil je svoje vrste pričakujoč nove izkušnje. Dne 3. maja, namesto da bi se bile razpisale nove volitve, kakor to zahteva zakon, je bilo objavljeno imenovanje komisariata. Komisar jc bil imenovan na predlog ogrskega ministrskega predsednika, čeprav ni v zakonu nikjer najti opra-vičbe za to arogimno pravo ogrskega premiera. V lastnoročnem pismu ni naveden niti vzrok niti namen tega komisariata. No, istega dne objavljene naredbe novoimenovanega komisarja, s katerimi je ukrenil vse avtonomne ustavne zakone in celo nekatere skupne, so dokazale, da mu jc dana v Hrvaški večja oblast, nego jo ima sam kralj, ki si ni prilastil prava, da ukine zakone in sam nove sestavi. S tem je hrvaški narod spoznal, da je prepuščen na milost in nemilost e,nemu samemu človeku, da sc je uvedla tiranija. S tem činom jc vzeta hrvaškemu narodu vera v zakon, vzeta možnost, da svoja prava ustavnim in zakonskim potom brani. Ker je kr. komisar med drugim za-branil vsako združevanje, zato so bili pravaški zastopniki prisiljeni, sniti se na teritoriju Istre, da se posvetujejo o nadaljnih korakih za rešitev hrvaškega vprašanja. Stranka prava je nameravala izdati proglas na narod in posebno tudi zahvaliti se svobodnemu in poštenemu časopisju monarhije za njegova priza-devanja v korist hrvaškega naroda. A to jc v današnjih razmerah nemogoče. Toda predstavitelji narodov monarhije naj bodo prepričani, da bo hrvaški narod ob dani priliki ta prizadevanja znal honorirati. Potom političnega somišljenika, predstavitelja hrvaško-slovensk. kluba, je stranka prava izrazila zahvalo vsem klubom in predstavitcljem strank v delegacijah in v državnem zboru. Današnje stanje se ne more z nobenim zakonom niti približno opravičiti. Zato jc stranka prava vzela v pretres izjavo dr. Lukacsa, s katero je v peštanski zbornici skušal to brezzako-nje opravičiti. Njegova izjava je največje orožje v rokah stranke prava za agitacijo med ljudstvom proti nagod-benemu sestavu. Komisariat dokazuje, da hrvaškemu narodu v uniji z Ogrsko preti propast. V tej nesrečni uniji nima hrvaški narod nobenega postavnega varstva niti za osebo, niti za premoženje, najmanj pa proti poseganju Ma-žarov na njegov politični teritorij, na njegovo individualnost, njegovo četudi mizerno avtonomijo, ki jc ostala na papirju, nc da bi kdaj bila izvedena. Dr. Lukacs se je v obrambo tega brezzakonja skliceval na nekako državno potrebo. Ta državna potreba jc bojda nastala zato, ker se je stranka prava o korakih, ki se imajo pod vzeti, sporazumela s hrvaško - srbsko koalicijo, da izvojuje svojemu narodu finan-ciclno in gospodarsko samoupravo. Ta sporazum med stranko prava in koali-Iicijo je bil s 40 letnim-izkoriščanjem mažarskih oblastnežev naravnost usi-ljen. Toda ta namišljena državna potreba ni drugega nego finta. Kajti sporazum nc obsega ničesar, kar bi se nc dalo in nc moralo izvesti na temelju unije z Ogrsko. Da je izjava ministrskega predsednika I.ukacsa gola pretveza, dokazuje dejstvo, da so tako Aehrenthal kakor VVekerle in ban Rauch dogovarjali z zastopniki stranke prava — na temelju njenega programa, ki zahteva mnogo več nego financielno in gospodarsko ločitev od Ogrske. Šc več — tudi sedanji kr. komisar Slavko Čuvaj se je pok. dr. Franku večkrat ponudil za po-magača v izvajanju pravaškega programa za prelom z Ogrsko. To je spravil v javnost bivši posl. župnik Tomac, to so dokazala mnoga Cuvajeva pisma, s katerimi se je stranki prava ponujal za kandidata. Vsakemu jc znano, da Ogrska s Hrvaško ni nikdar imela financielnih zvez. Hrvaška jc v tem oziru imela več zvez s Štajersko in Kranjsko nego 7. Ogrsko. Do leta 1790. je obstajala med njima samo personalna unija. Takrat so politične razmere Hrvate nagnile, da so sklenili tudi realno unijo. Toda ta unija jc bila začasna, v financielneni oziru pa je ohranila Hrvaški neodvisnost. Leta. 1848. jc bila z vojno prekinjena vsaka zveza med Ogrsko in Hrvaško, kakor je to priznalo tudi Njegovo Veličanstvo s sankcijo zak. čl. 42. od leta 1861., v katerem jc hrvaški sabor to izrečno navedel. Sam ustvaritelj dualizma in ogr-sko-hrvaške nagodbe, Deak, jc lota 1868 Hrvaški priznal pravico in potrebo fi-nancielne samostojnosti. Ako je Hrvati tedaj niso dobili, kriv je Andrassy, ki je podkupil nekatere hrvaške odposlance, uradnike ju so se ti odrekli finan-ciclne samostalnosti. Stranka prava vidi v financielni in gospodarski skupnosti Hrvaške z Ogrsko izvir največjega gorja za narod in si jc zato od nekdaj prizadevala, da Hrvaški pribori nazaj vsaj to pravo. To je tem lažje iu opravičenejše, ker so pravo Hrvaške do financielne samostojnosti javno priznavali tudi najbolj okosteneli unionisti, da celo sam grof Khuen Hedervary, ki jc radi tega uvedel komisariat na Hrvaškem. Treba je vedeti, da jc v seji hrvaškega sabora z dne 20. decembra 1893 znani uni-onist in nagodbenik prof. Pliverič rekel, »da se financielna samostalnost prej ali slej sama od sebe udejstvi in razvije, ker je načelno obsežena že v nagodbi sami v §§ 11. m 12.«, nakar je tedanji ban grof Khuen zaklical: »Tako je!«, kar sc vedno lahko vidi v sabor-skem zapisniku. Hrvaški sabor, pa naj je šc tako unionistično čutil, jc Hrvaški vedno priznaval pravo rivendikacijc finan-cielno-gospodarske samostojnosti. Zato jc dne 15. januarja 1904 sprejel nujni predlog prof. Pliveriča, s katerim sc re-gnikolami odbor pozivlje, da do junija istega leta ali sklene nagodbo ali pa sabor obvesti o neuspešnosti dogovo- rov, ker bo potem sabor sam storil sklepe in našel poti, da pokrije svoje izdatke. Nikdo na svetu ne more Hrvaški odreči prava do financielne samostoji nosti. Zato ogrskih državnikov ni nagnila državna potreba niti kak drug razlog, da na Hrvaškem pogazijo zakone in vsak pravico, ampak edino-le strah pred izobraženim svetom, ki bo, ako pride Hrvaška do svojih dohodkov, razvidcl, da jc bila tekom nagod-bene dobe od Ogrske in njenih finančnih ministrov za milijarde prikrajšana. Tu gre za to da se prikrije lopovščina. A prikriti jc nc morejo, dokler traja sporazum med koalicijo in stranko prava, ker jim jc odvzeta možnost, da dobe v sabor — pa magari tudi s pomočjo bajonetov — mažarsko večino, večino, ki bi slepo sledila Tomašičem, Pojecsc* vichem, Spevcem in drugim. Ker je današnje stanje na Hrvaškem nc samo izvenpostavno, nego naravnost protizakonito., zato stranka prava proglaša za ničevno vsako delo bodisi komisarjev bodisi poslanskega sabora ali skupnih delegacij, ker Hrvaška v teli korporacijali ni zakonito za-, stopami. Glede vseh činov, izvedenih v teli korporacijali od proglašenja komisariata, sc stranka prava proti vsere pravnim posledicam in proti veljavnosti za Hrvaško odločno zavaruje. To mora storiti toliko bolj, ker se jc dr. Lukacs usodil sklicevati se na toj da je komisariat na Hrvaškem sankci« joniran s prakso. Četudi Bambcrgov komisariat ni ukinil niti enega ustavnega zakona — sabor je tudi tedaj obstajal —, četudi je njegov komisariat imel posebno nalogo, četudi je njegovo vladanje v primeri z mažarsko ustav-, nostjo na Hrvaškem bilo rimsko repu-blikanstvo, — vendar je hrvaški sabor ki se je sešel takoj po odpravi komisariata, svečano posredoval proti njemu in se zavaroval proti eventualnim posledicam. Sedaj pa dr. Lukacs iz tega precedensa ustvarja naslov za opravi-čenje zločina, ki pred Bogom in svetom kliče po maščevanju! Pa hrvaški narod sc nc vznemirja Tih jc in miren v svesti si svoje moralne moči, ki mora zmagati. On uvideva. da jc dostavljena na izkušnjo njegova vekovita lojalnost, a vendar sc ne bo spuščal v nepremišljena dejanja, ki so dvomljivega uspeha. On ve, da more cn sam njegov mornar s periščem pe^ H. Sienkiewf.cz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) XXXIII. Stanko se je odpravil k Lindeju šele drugega dne dopoldne, moral je namreč odpočili poprejšnjo noč. Med | potjo je ustrelil dve jerebici, ker si je mislil, da potrebuje bolnik svežega mesa. Sprejel ju je z resnično hvaležnostjo. Linde je bil močno slab, toda popolnoma pri zavesti. Takoj ko sta se pozdravila, je vprašal po Nclki, potem . pa opomnil Stanka, naj ne smatra ki- j nine za popolnoma zanesljivo in edino j sredstvo zoper mrzlico, varuje naj deklico pred solncem, pred mokroto, naj ne prebiva ponoči na nizko ležečih in vlažnih prostorih in ne pije slabe vode. Potem mu je pripovedoval Stanko na njegovo željo o sebi in o Nelki, kako sta prišla v Hartum, obiskala Mahdija, prišla v Fašodo, se osvobodila iz rok Gcbhra in potovala dalje. Švicar ga je gledal med pripovedovanjem z vedno večjim začudenjem, včasih pa narav- nost z občudovanjem, a ko jc povest prišla do konca, zapalil je fajfo, ogledal še enkrat Stanka od nog do glave — in rekel, kakor sam sebi: »Ako je v vašem kraju veliko takih dečkov, kot si ti, vas nc bodo kmalu premogli.« Čez trenotek je pa govoril dalje: »Najboljši dokaz, da govoriš resnico, je dejstvo, da stojiš pred mano. Znaj povem ti: Vajun položaj je strašen, pot, na katerokoli stran je enako strašna, toda kdo ve, če tak deček kot si ti, ne reši iz tc propasti sebo in onega otroka . . .« »Da bi lc Nelka bila zdrava, potem bom naredil, kar bom mogel«, zaklical je Stanko. »Toda tucli sebo moraš varovati, kajti naloga, katero imaš pred sabo, presega sile celo dorastlega človeka. Ali veš, kje so sedaj nahajaš?« »Nc. Spominjam sc samo, da smo po odhodu iz Fašodo pri veliki naselbini imenovani Deng prekoračili neko reko . . .« »Sobbat«, pretrgal ga je Linde. »V Dcngu jc bilo mnogo dervišev in zamorcev. Toda za Sobbatom smo prišli v kraj džunglo in šli smo cele tedne, dokler nismo prišli do tc sotesko, kjer vam jc znano, kaj sc jc zgodilo ...« »Razumem. Potem sto šli po soteski dalje do reke. Poslušaj me torej: Ko sto s Sudanci prekoračili Sobbat, ste zavili proti jugovzhodu, toda bolj proti jugu. Sedaj sto v kraju, ki jo potnikom in zemljopisccm še neznan. Reka, nad katero sc nahajamo, toče proti severozahodu in se izliva najbrže v Nil. Pravim: najbrže, kor sam dobro nc vem in prepričati se o tem nc morem več, dasiravno sem zavil od gor Kara-moio, da bi preiskal njen izvirek. Od dervišev, katere sem vjel v bitvi, sem slišal, da sc imenuje Ogelogen, (oda tudi oni niso vedeli za gotovo, ker sc spuščajo v tako kraje samo po sužnje. Tc splošno malo obljudene stope zavzema pleme Šiluk, toda sedaj je kraj pust, ker je prebivalstvo deloma izumrlo na kozah, deloma so ga iztrebili Mahdijci, ostanek jo pa zbežal k goram Karamoio. V Afriki se zgodi večkrat, da je kakšen kraj danes gosto obljuden, jutri pa zapuščen. Po mojem računu se nahajate kakšnih tristo kilometrov od Lado. Zamogli bi zbežati na jug k Eminu, toda ker jo Emili sam najbrže oblegan od dervišev, nc moro biti o tem niti govora . . .« »Kaj pa v Abesinijo?«, vprašal je Stanko. »Tudi okrog tristo kilometrov. Vedeti jc pa treba, da vojujc Mahdi з ce- lim svetom, toraj tudi z Abesinijo. Zvedel sem tudi od jetnikov, da se potikajo na zahodni in južni meji Abesinijo večje ali manjše horde dervišev, toraj bi lahko padel v njihove roke. Abcsinija jc res krščanska država, toda divja južna plemena, so ali paganska ali pa priznavajo Izlam — in iz tega vzroka so potihem naklonjena Mahdiju. . . . Ne, tam ne morete.« »Toraj kaj nam jo početi in proti kateri strani se obrniti?«, vprašal je Stanko. »Rekel som žo, da jc položaj težak«, rekel jc Linde. Po teli besedah jo položil obe roki na glavo in je ležal nekaj časa molče. »Do Oceana«, rekel jo slednjič, »bo od tod nad devetsto kilometrov, čez gore, čez zemljo divjih narodov in colo čez pustinje, kajti tain so celi kraji, kjer ni dobiti vodo. Dežele tc pripadajo po imenu Angliji. Mogoče jc zadeti na karavane, ki nosijo slonovo kost do Ivismaia, do Lam«, in do Mumbassi, —t mogočo tudi zadenete na misijonsko karavano . . . Ko som spoznal, da vsled dervišev no morem preiskati toka to roko, kor so obrača proti Nilu, hotel som so tudi jaz obrniti proti vzhodu, k Occanu . . .« »Toraj sc vrnimo skupaj!« zaklical jc Stanko. StraSen požar u Tomačevem. Požigalec u ljubljanski okolici? sita, vrženega v stroj največjega 'đreađ-aoughta ■— istega ustaviti sredi morja, a takih sredstev so narod no bo oprijel. Hrvaški narod vidi, da v vojnah odločuje razpoloženje narodov in zato čaka čisto mirno, zaupajoč, da mora zmagati pravica. Narodi, svesti si svojih pravic, narodi, ki se bore za veliko in sveto misel, ne poginejo nikdar. To je naša vera in naša nada. Poraz socialne demokracije v Polju. Pulj, 12. maja 1912. Generalni štrajk, katerega je proglasilo v petek vodstvo puljske socialne demokracije, se je končal s popolnim porazom. Potrpežljivost puljskega občinstva in samostojno mislečega delavstva, katero je v zadnjih dveh letih socialno demokratičen terorizem toli-krat postavil na poskušnjo, topot ni držala. Do generalnega štrajka sploh niti prišlo ni. Ves terorizem, vse prošnje niso nič zalegle. Značilno pri temu od socialne demokracije insceniranem generalnem štrajku je pa to, da jo je pustilo deiavsto njenega lastnega taborja na cedilu. Niti 500 delavcev ni sledilo klicu in povelju svojega generala, ampak navzlic najhujšemu pritisku je nadaljevalo svoje delo mimo in pogumno naprej, ne meneč se za vsa pretenja. Radi par večnih nezadovoljnežev in hujskačev so hoteli socialno demokratični teroristi spraviti celo mesto v največje neprilike, kar se jim pa topot ni posrečilo. Njih lastni sodrugi so jim zastavili pot in jim obrnili hrbet. Na celi stvari ni mogel niti tržaški Pittoni nič spremeniti, in danes si mož gotovo misli: Ko bi ne bil šel nikdar v Pulj posredovat! Mož je sicer zastavil ves upliv socialno demokratičnega državnega poslanca, a ni mogel na stvari nič spremeniti. Skušal je nazadnje doseči sporazum, ki naj bi vsaj na zunaj prikril sramotni poraz puljske socialne demokracije. Toda topot ni šlo. Preiskavo konflikta med ravnateljstvom cestne železnice in stavkujočim osobjem je vodil c. kr. nadzornik Sig-mund od železničnega ministrstva. Posredovali so pri tem tudi vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva, baron Sehonfeld, in mestni gerent, okrajni glavar baron Gorizutti. Dolgotrajna preiskava je dognala, da je krivda ne-pobito na strani tramvajskega osobja in na tej podlagi so se morala potem vršiti vsa nadaljna pogajanja. Socialno demokratično vodstvo se je začelo na celi črti umikati, med tem ko je ravnateljstvo trdovratno ostalo pri svojem prvotnem sklepu, da namreč ne sprejme nekaterih prejšnjih uslužbencev več v službo in sicer onih ne, ki so bili znani kot vedmi hujskači. Prvo znamenje umikanja socialnih demokratov se je pokazalo v tem, da se je izdala zvečer iz rdeče hiše »Časa contra Po-polo« parola, da se prične v soboto zutraj zopet z rednim delom na celi črti razun pri električni železnici, radi katere so se vršila v soboto še nadaljna pogajanja. V. soboto so bila tudi pogajanja glede tramvajskih uslužbencev konča- »Jaz se več ne vrnem. Endiri mi je tako raztrgal mišice in žile, da mora nastopiti zastrupljenje krvi. Samo kirurg bi me zamogel rešiti, ako bi mi odrezal nogo. Zdaj je že vse strjeno in otrpnelo, toda prvega dne sem si grizel roko od bolečine . . .« »Jaz sem pa prepričan, da boste ozdraveli.« »Ne, moj deček, umrl bom čisto gotovo, ti me pa pokrij dobro s kamenjem, da me hijene ne bodo odkopale. Mrliču je vseeno, toda dokler je človek še živ, mu je neprijetno to misliti . . . Težko je umreti tako daleč od svojih . . .« Pri teh besedah se mu je megla vlegla na oči — potem je pa govoril dalje: »Toda jaz sem se že spravil s to mislijo, govoriva torej o vaju, ne o meni. Dam ti svet: ostaja vama edina pot proti vzhodu k Oceanu. Toda odpo-čijta se pred to potjo in zberita sile. Sicer bo tvoja majhna tovarišica umrla tekom nekaj tednov. Odložita potovanje do konca deževnega časa ali pa še dalje. Prvi letni meseci, ko dež neha padati in še voda pokriva barje, so najbolj nezdravi. Tu kjer se nahajamo, sc dviguje svet že sedemsto metrov nad morsko gladino. V višini tisoč metrov ni več mrzlice, kdor jo pa prinese s sabo z nižjih prostorov, ni tako huda. Vzemi malo Angležinjo in poidita višje v hribe . . .« (Daljo.) na in ta so bila za vodstvo puljske socialne demokracije kakor tudi za odpuščene uslužbence tramvaja žalostna. Ravnateljstvo cestne železnice sprejme od 62 odpuščenih uslužbencev le 37 zopet v službo, in te le takrat, če bodo za sprejem v službo sami prosili. Teh 37 uslužbencev je bilo pa ravnateljstvo pripravljeno sprejeti že na podlagi pogajanj pred proglasitvijo generalnega štrajka. Vseh teh 37 se pi, nastavi le provizorično. Vsi dosedaj Vplačani prispevki v penzijski fond se bodo uslužbencem zopet izplačali. Tako je socialno demokratično vodstvo oropalo tramvajske uslužbence s svojim do skrajnosti nepremišljenim ravnanjem že eventualno jim zagotovljeno penzijo. Tudi so vse prej sklenjene pogodbe med ravnateljstvom in uslužbenci razveljavljene. Če delavstvo ni še popolnoma slepo, in če more le malo samostojno misliti, se bo moralo hočeš nočeš obrniti od rdečega tabora. Koliko družin je danes v Pulju nesrečnih, deloma, ker so njihovi očetje radi rdeče gospode zgubili službo, deloma pa onih, katerih očetje so se dali od sodrugov zapeljati do izgredov, za katere se morajo danes pokoriti deloma v puljskib, deloma pa že v rovinjskih zaporih. Vsega tega bi ne bilo treba, ko bi ne bil ubogi zaslepljeni delavec le igrača obersodru-gov. Primorske vesti. p Samonmor. Soboto dopoldne je v Trstu našel poljski čuvaj pri »Lovcu« nad hotelom »Ferdinando« truplo nekega moškega. Na tozadevno naznanilo je prišla na lice mesta oblastvena komisija, ki je koaistatirala, da je mrtvec 20 letni trgovec z manufakturnim blagom Gvido Solimbelli, ki je imel svojo trgovino v ulici Glulia št. 14 in se je zastrupil s karbolno kislino. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico k Sv. Juštu. Povod samomoru je neznan. p Poneverjenje pri jninl železnici. Aretirana blagajničarka. Soboto popoldne je bila na ovadbo južne železnice aretirana 391etna Karolina B i s i a k, stanujoča v ulici Giovanni Boccaccio v Trstu. Bisiak je bila že nekaj let sem blagajničarka na južnem kolodvoru in je izdajala vozne listke. Že del j časa je vodstvo železniške uprave sumilo, da se vrše nerednosti pri blagajni, ki jo je upravljala Bisiakova. V soboto pa je prišel z Dunaja neki višji nadzornik južne želežnice, ki je z drugimi uradniki vred revidiral blagajno. Našli so pri reviziji, da manjka velika množina dunajskih voznih listkov prvega razreda in da so bili ti vozni listki v omari za vozne listke nadomeščeni z vodnimi listki za postajo »Ronki«. Poleg tega je izginil iz blagajne neke ko-leginje Karoline Bisiakove znesek 1000 kron in dognali so še več drugih nerednosti, ki jih je vse zakrivila Bisiakova. Kolikor se je moglo dognati dosedaj. znaša poneverjena svota okrog 3500 K. Da se natančno dožene vsa stvar, je južna železnica določila za natančno revizijo osem revizorjev. Gospodarstvo. — Mlekarska zveza v Ljubljani se kaj lepo razvija. V preteklem letu je imela 2,053.270 kron prometa. Zveza ima na Dunajski cesti v zadružni hiši svojo centralo z velikimi skladišči sira, masla in različnih mlekarskih potrebščini. V Stari Fužini v Bohinju ima moderno sirarno, v kateri se izdeluje fini emendolski sir, ki prav nič ne za-osHaja za pravim Švicarjem. Lansko leto je ustanovila v Trstu svojo podružnic**, katera se» nepričakovano dobro razvija. Dne 15. maja t. 1. bode otvo-rila novo podružnico v Gradežu, kjer napravi pivnico mleka in zajutrkoval-nico. To leto se bode začela baviti z nakupom medu in voska, zato stopi v zvezo s čebelarskim društvom. —Premovanje živine. Iz Trnovega na Notranjskem. Premovanje živine se je vršilo na inicijativo tukajšnje živinorejske zadruge dne 9. maja 1912 v Trnovem na Notranjskem. K istemu je bilo prignanih 20 bikov, 135 krav in 241 telic, od katerih je bilo premovanih 11 bikov, 14 krav in 26 telic. Razdelile so se premije po 70 do 10 kron; vsega skupaj je bilo razdeljenih 1200 K, in sicer od slavnega deželnega odbora 1000 K ter od obeh tukajšnjih posojilnic po 100 kron. Pripeljala se je sama lepa živina in je naravnost občudovanja vredno, kako se je sploh zboljšala kakovost in množina živine, odkar obstaja omenjena zadruga. Tu se vidi, kaj vse napravi agilnost in trdna volja gospodov odbornikov. Deluje se sedaj nato, da se napravijo na ravninah nad reško dolino planinski pašniki, za kar se upa na državno in deželno podporo. Le tako naprej in najlepši uspehi bodo plačilo za marljivost in trud pa nc nazadnje iskrena hvaležnost lludetva. Več oseb ranjenih, ena mrtva, V Tomačevem smo imeli včeraj požar, kakoršnega v ljubljanski okolici žc dolgo časa nismo doživeli. Med deveto in poldeseto uro zvečer je pričelo goreti na nekem podu. Ne more se natančno dognati, ali jc izbruhnil požar na Smrajcevem ali pa na Rodctoveni podu. Domačini so že večinoma spali, ko jih je vzbudilo zvonenje na plat zvona in strašni klici: Ogenj! Ogenj! Vsta-nite! Nevarnost je bila velikanska in požar se je strašno hitro širil, ker je bril močan zapadnik. Ko še domačini niso vsi vstali, je že prva prihitela na lice nesreče požarna bramba iz Stožic pocl vodstvom n'ačelnika Ramovša, takoj za stoško pa ježiška požarna bramba pod vodstvom načelnika Ahlina. Ljudje so se čudili, kako da sta mogli tako hitro prihiteti na kraj nesreče sosedni gasilni di'uštvi. Prihitela sta na kraj nesreče tudi takoj ježiški župan g. Vilfan in deželni poslanec Dimnik. Na pomoč so nadalje prihiteli gasilci iz Gamelj, Vižmarjev, Most, iz Št. Vida pri Ljubljani, iz Dravelj, iz Ljubljane in od drugod. Ljubljansko gasilno in reševalno društvo je pripeljalo v Tomaževo tudi parno brizgalno, ki je vrlo delovala. Ljubljanska vojaška posadka je hitela z največjo naglico goreči vasi na pomoč. Prvi so prihiteli topničarji, za njimi pa vojaki planinci, ki so dolgo lurno pot večinoma prekoračili v brzo-teku, tudi 27. pešpolk je prihitel na pomoč, kakor tudi zelo veliko orožnikov. Iz Ljubljane in okolice je drlo na tisoče in tisoče ljudi gledat požar. Iz Ljubljane same se je videlo po požaru zarde-čelo nebo, videlo se je, kako da je plamen visoko švigal. Ko smo se pa bližali goreči vasi, smo čuli jokanje, čuli smo strašno prasketanje ognja, čuli, kako so pokali stropi in kako so goreče hiše podirale. Požar je daleč na okolu razsvetlil okolico. Vode! Vode! Tomačevo ima veliko dobrih vodnjakov, vas pa nima vodovoda in vode v vodnjakih je bilo veliko premalo, da bi bilo mogoče požar omejiti na poslopji, kjer je izbruhnil. Požarne brambe so bile prisiljene dovajati vodo iz Save, ki pa drvi svoje valove v regulirani strugi kakih 10 minut daleč od vasi proč. Dovajanje vode iz Save je bilo zelo, zelo težavno, ker stoji vas precej nad savsko vodno gladino. Gasilcev in vojakov je bilo za velikansko obrambno delo premalo, dasi so vsi storili več kot svojo dolžnost. Iz že gorečih hiš so vlačili vojaki pohištvo, plezali na goreče strehe sploh delali z nadčloveškim naporom. Ljudi, ki so prihiteli gledat požar, so častniki prosili, naj pomagajo gasiti in goniti brizgalne. Ljudje so gasilcem in vojakom res pridno pomagali. Častniki, gasilci in vojaki, ki so gasili, so vedno in vedno klicali: "vode! vode! — ki jo pa ni bilo dovolj, dasi so civilisti delali z vso silo in močjo. Vsem: ga-liscem, častnikom, vojakom in civilistom gre zahvala, da nesreča ni večja in da ni pogorela cela vas, ker je bril močan veter in ker je vode zelo, zelo manjkalo še potem, ko je že delovala ljubljanska parna brizgalna. V ljubljanski okolici, ki je sedaj tako hudo obiskana po požarih, bo treba res misliti na to, da se omislijo močnejše motorne brizgalne, ker je današnji ponočni požar v Tomačovem dokazal, da sedanje brizgalne v Ljubljani in v ljubljanski okolici pri najhujšem naporu in sodelovanju tisočerih rok, kakor danes ponoči, ne zadoščajo in ker se vedno tudi ne more zanašati na vojaško pomoč, ker ob velikih vajah ni veliko vojakov v Ljubljani. Stena pade na brizgalno in jo poškoduje. Ko so gasili gasilci iz Stožc se je podrl požarni zid, ki je zasul brizgalno požarne brambe v Stošcah. Ob tej priliki so bili ranjeni zgoraj navedeni sto-ški gasilci. Brizgalna je popolnoma zgorela, ostali so le njeni železni deli. Obseg nesreče. Kolikor se je moglo še me.d požarom dognati, so pogorele tele hiše: Gospodarju Blažu Smrajcu je zgorela hiša in hlev. Nadalje je pogorela hiša, v kateri se je nahajala znana Ro-detova (lastnik Babnik Franc) gostilna. Meti Makonovi je pogorela hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Posestniku Ivanu Petkovšek, podomače Vul-gin, je pogorel pod, šupa in svisli. Po-sestnici Mariji Dovč je zgorela hiša., hlev, pod. Pogorelo je vse: hiša, hlev, pod, obema Zajcema: zgornjemu in dolnjemu. Posestnika po domače Zaje se pišeta Jakob Blas in Miha Babnik. Pogorelo je tudi vse posestniku Jerneju Blašu. Posestniku Blažu Srakar, ki je že tudi lani pogorel, je tudi ob današnjem nočnem požaru vse pogorelo. Vse je tudi pogorelo posestniku Ivanu Bla-su. Pri Leksandru (Mavc), kjer je gorelo že tudi med tednom, ne da bi domači znali, kako da je med tednom požar nas!al, in so domačini sami požar pogasili, je v današnji usodni noči vse zgorelo. »Dva otroka smo vzeli, drugega nič, ko smo šli iz hiše«, nam je pripovedovala gospodinja s so^rni v očeh: »Vse, vse nam je pogor(W, še celo obleka, rešili smo le, kar smo hitro vrgli obleke nase, ko smo bežali iz goreče naše hiše«, so nam pripovedovale gospodinje. Matere so plakale, iskale svoje otroke, ki so se razšli po polju in ki so jih sosedje, ki jim je požar prizane-sel, vzeli pod svojo streho. Pogled na gorečo vas je bil naravnost grozen. Milo, srce presujoče je zvonilo plat zvona. Cerkev je bila vsled požara razsvetljena kot podnevi. Živina je milo mukala. Kamor si stopil, si zagledal začetkom požara pohištvo, ki so je že domačini, pozneje pa tudi gasilci in vojaki znosili iz hiš, ki so bile v nevarnosti, da se vnamejo. Pogorela je ponesrečenim pogorelcem vsa mrva, detelja, rezanca, drva. »Ne vemo, kaj hočemo jutri položiti živini«, so zdihovale gospodinje in plakale žene. Dosedanji požari v Tomačevem. Od leta 1840. Tomačevci niso doživeli tako strašnega požara, kakoršen je bil požar v današnji za Tomačevo uso-depolni noči. Takrat je zgorela cela vas. Začetkom leta 1880 ali leta 1881 je tudi v Tomačevem pogorelo več hiš. Danes ponoči zgorela poslopja so bila včinoma močno zidana, strehe pokrite z opeko. Zato je pa tudi škoda, ki jo jc povzročil požar, naravnost ogromna in je zavarovalnine ne bodo mogle pokriti. Potrebna bo za pogorelce najobšir-nejša rešilna akcija. Dobrodošla bo tu-> di obleka, ker je revežem vse pogorelo Kako je nastal požar. Kako da je nastal požar, bo mora! dognati preiskovalni sodnik. Domačini slutijo, in sodijo, da je najbrže zanetila požar zlobna roka. To se ve, da je pri-čelo coreti na Rodetovem ali pa na Smrajčfivem podu, kjer ni imel nihče nič opraviti. Najbrže je hote ali nehote zažgal kdo, ki jc nedovoljeno prenočil na enem teh podov. Če je požar posledica maščevanja, kakor ljudje v Tomačevem sodijo, bo moralo dognati sodišče. Govorili smo z več domačini, ki so rekli in sicer popolnoma slično: »Trditi ne moremo seveda ničesar, da bi bil kdo zažgal. A ko je med tednom gorelo pri Leksandru, kjer ni bilo žive duše doma, ker so vsi ljudje delali na polju, smo sodili, da drugače biti ni moglo, kakor da je bilo zažgano. In ob tem usodnem požaru! Domačih ni nihče na podeh, kjer je moral nastati požar, prenočeval. Otroci so tudi že več ur, predno je na-stal požar, spali. Ne more biti drugače, kakor da je kak pijanec ali pa kak potepuh zažgal. Neki sumljivi, -potepuh se je, kakor so nam pripovedovali do« mačini, sinoči res klatil po Tomačevem. Sodišče naj najenergičnejše nastopi, da se dožene, če in kdo da bi bil zažgal. Mi ob tej priliki opozarjamo, da naj oblast ostro stopi na prste tisti so-drgi v ljubljanski okolici, ki se klati po njej in ki j eže opetovano napadala ponoči ljudi, ki so se vračali z izletov v Ljubljano. Prav nič ne potrebujemo v ljubljanski okolici pariških apaških razmer! Na sodrgo, ki mora biti varnostnim organom znana, naj se bolj pazi. Z ozirom na ptujo sodrgo, ki se zadnja leta klati po ljubljanski okolici in ki se je pošteni ljudje domačini upravičeno boje, ker krade tudi po polju in napada ponoči mirne ljudi, je domneva, da je zadnje požare v ljubljanski okolici povzročila zločinska roka, precej verjetna. Ker je število orožnikov v ljubljanski okoiici za njih težavno službo prenizko, naj se pomnoži. Da se pomiri upravičeno razburjeno okoli-čansko prebivalstvo, je pa tudi neobhodno potrebno, da se obvešča javnost, kako da se razvije preiskava, osobito o tomačevskem požaru. Kdor kaj sumi o tem, kako da je nastal tomačevski požar, naj to nemudoma naznani oblastim, da se dožene in dobi krivec ali pa krivci, kar se tudi govori, dasi tega na licu mesta .nismo mogli dognati, da je bilo na vef krajih obenem zažgano. Žrtve požara v Tomačevem. Splošna nesreča v Tomačevem nt zahtevala le žrtev na premoženju ubogih "-"Torelcev, marveč je žal zahtevala tudi človeške žrtve. Med poškodo. vanci je žo ena 08eba umrla, Smrtnonevarno poškodovana Marija Marn danes dopoldne umrla. Posestnica Marija Marn, podomače Lovrenčkova,jc žc zbežala iz goreCe hiše, a ko je bila že na varnem, se spomni, da je ostal v hiši denar. Reva je hitela v hišo, da reši denar. Ko pa hiti iz hiše, so se žc stropi podirali. Revico jc zadel goreči tram in jo tako nevarno poškodoval, da so jo hitro prepeljali v bolnišnico, kjer sc ni več zavedla in je danes ob 8. uri zjutraj v strašnih bolečinah umrla. Pripeljali so revico domačini sinoči na kolesij u v deželno bolnišnico. Danes zjutraj jc pred deželno bolnišnico milo jokal za svojo ponesrečeno rajno mamico njen 141etni sinček Alojzij. Revež jc ostal popolnoma sam. Ljudje, ki so se zbrali, so z revežem skup plakali. Trdni moški so imeli solzne oči. Drugi ranjeni pogorelci. Domačinov pogorclccv je več opečenih. Nevarno je opečen gostilničar Bode, njegova starejša hčerka in dekla. Požrtvovalnost gasilcev iz Stošc in z Ježice. Gasilci so z največjo požrtvovalnostjo delovali. Kakor poročamo na drugem mestu, sta bili prvi na mestu gasilni društvi iz Stošc in z Ježice. Ko so gasilci z največjo požrtvovalnostjo delovali, da rešijo, kar morejo svojim sosedom, se je podrla s strašnim hru-ščem neka požarna stena. Ob tej priliki so bili zelo hudo poškodovani in opečeni sledeči gasilci iz Stošc in z Ježice: Franc Peršin, posestnice sin v Stoš-cah ima opekline na glavi. Pripeljali 50 ga na koleslju v deželno bolnišnico. Nadalje je bil prepeljan v deželno bolnišnico 391ctni polgruntar Jan. Bizjak, ki se jc pri gašenju nevarno opekel. V bolnišnico je bil tudi pripeljan 311etni delavec Jakob Naglič, ki se je tudi poškodoval pri gašenju. Gasilec Janec Dovč je bil tudi nevarno poškodovan in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Poškodovan je bil tudi gasilec Jožef Kos iz Stošc, ki pa ni v bolnišnici. Manj poškodovanih je pa bilo več oseb. To kratko poročilo nam dokazuje, e kako požrtvovalnostjo so delovali v nevarnosti lastnega življenja naši gasilci iz Stošc in z Ježice. Ni jim bilo za to, da skrbe za lastno varnost, marveč le za to, da rešijo, kar je bilo mogoče rešiti. Čast junakom! Ranjencem je podeljeval prvo eldravniško pomoč gospod dr. Rus iz Ljubljane, ki so ga na vse strani klicali na pomoč. Pogled na ranjence je bil žalosten. Zelo bi bilo želeti, da bi vojaška oblast, ki je ob vseh zadnjih požarih v ljubljanski okolici poskrbela, da so se častniki in vojaki res z občudovanja vredno požrtvovalnostjo udeleževali rešilnih del in ki so storili več kot svojo dolžnost, odredila, da bi ob takih nesrečah, kateri nas Bog obvaruj, odposlala na kraj nesreče tudi sanitetne vozove z zdravniki in sanitetnimi vojaki. Vojaštvo se je ob zadnjih nesrečah priljubilo Ljubljančanom in okoličanom, a ob takih nevarnih trenutkih bi bilo res želeti, da bi prevzelo vojaštvo tudi sanitarno službo. Ranjena vojaka. Pri reševalni akciji so, kar smo že opetovano podčrtali, z največjo požrtvovalnostjo sodelovali vojaki. Niso se bali nobene nevarnosti, na goreče strehe so plezali častniki in vojaki, zastra-žili hitro gorečo vas, vzdržavali red. Več vojakov je bilo ob rešilni akciji poškodovanih, ker so vojaki delali z vojaško odločnostjo in se niso na lastno varnost ozirali. S strehe je padel topničar Oster-mann. Pretresel si je možgane in si zlomil eno rebro. Prvotno so sodili, da je smrtno nevarno poškodovan, a danes dopoldne mu je v garnizijski bolnišnici pod skrbnimi samaritanskimi rokami voj. zdravnikov toliko odleglo, da je upanje, ga rešiti. V garnizijsko bolnišnico so prepeljali še enega ob toma-Čevskem požaru poškodovanega vojaka, o katerem sc poroča, da ozdravi. Poleg nesrečnih pogorelcev je zahteval ponočni tomačevski požar eno smrtno žrtev, v deželni bolnišnici so dozdaj štirje, v vojaški bolnišnici pa dva ranjenca. Doma je še ranjeni Kos. Zelo so opečeni gostilničar Rode, njegova hči in dekla. Več ali manj opečenih jc pa več oseb. Ob takem strašnem obsegu nesreče je neobhodno potrebno, da oblasti najstrožje nastopijo in doženejo, kdo da jo zažgal. XXX Od druge strani se nam o nesreči poroča: Komaj so trije dnevi pretekli, kar jc pogorel posestnik Mavec v To-mačevem, žc je zopet zaplesal divji po-žar po vasi. V nedeljo ob 9. uri zvečer je začelo goreti za. Scmrajčevim podom. Močan veter je bliskoma razširil uožar na drug konec vasi. Ko je zagorel Sem-rajčev pod, se jc vnel kakih 150 metrov daleč Klančev pod in naenkrat je bilo vse v ognju — nastal je strašen požar. Pogorelo ie, kolikor smo zvedeli za sedaj, devetim gospodarjem 22 poslopij, mnogo orodja, voz, strojev in obleke. Škode je nad 110.000 K. Požar je bil večji kot zadnjič na Ježici. Pogoreli so Franc Babnik (Rode), Blas Semrejc, kateremu je največ zgorelo in je prav malo zavarovan, Janez Blas, Jerneje Blaž, Miha Babnik (Sp. Zaje, ki je ravno pred par dnevi popravil hišo, pa mu je prav vse zgorelo, še pisma), Jakob Blas, (Zg. Zaje), M. Dovč, vdova, Mar. Semrajc, vdova, Janez Petkovšek, mnogim drugim je silno poškodovano. Požarnih hram je bilo 13. Prva je došla z Ježice-Stožic, druga iz Št. Vida, tretja iz Most, zadnja mestna ljubljanska, ki se je pa potem mnogo trudila. Prišel je tudi blg. okrajni glavar pl. Cron. Vse je delalo celo noč. Poškodovalo se je 7 ogli j ega sce v. Danes zjutraj je Križeva procesija — dospevša v Tomačevo — videla grozovito pogorišče. Mnogobrojno občinstvo je ogledovalo žalostne razvaline, občinstvo iz Ljubljane prihajalo kar naprej, vojaki s častniki zopet dohajajo, gasilci še delajo. Nesrečo je povečalo še to, da so nepoklicani lumpje še kradli. Ljudje pripovedujejo danes, da jim je bilo pokradeno tukaj ura, tam križ, tam vse suho meso in klobase. * * * Ob 3. uri popoldne je na pogorišču še vedno tlelo in sc kadilo iz pogorišča in neumorni gasilci z Ježice in Stoba so bili še vedno naporno pri gašenju. Zavarovani so bili posestniki: Bab-nik-Rode za 7200 K, Semrajc za 3600 K, M. Semrajc za 3118 K, Blas Jaka za 4900 K, Miha Blas za 2600 K, Iv. Blas za 3200 K, Babnik Janez za 4500 K. Koliko sta bila zavarovana Petkovšek in Dovč, še ni znano. Danes ob 5. uri popoldne je prišel na pogorišče deželni predsednik baron Schwarz. Storilcu na sledu? Poroča se nam, da v Tomačevem sumijo, da je zažgal neki delavec, ki je rodom iz Tomačevega in je prebivalce zadnji čas jako sovražil. Pravijo, da je še včeraj pravil,: »Danes mora vse vrag vzeti!« Dr. Mile Slarčevičeva brzojavka dr. So-sleršičo. Brzojavka, ki jo je dr. Mile Starče-vić z opatijskega sestanka poslal dr. Šusteršiču, slove: »Dr. Ivan šusteršič, Beč. Konferenca bivših poslancev stranke prava za sabor v Zagrebu, ki se je radi izjemnega stanja v Hrvaški danes tukaj sešla, eno-dušno izreka svoje priznanje in najtoplejšo zahvalo hrvaško - slovenskemu klubu, ker se je v tem kritičnem času v državnem zboru in v delegacijah jasno in odločno postavil na pravaško stališče in pred največjimi faktorji monarhije zahteval končno in pravično rešitev hrvaškega vprašanja. Obenem Vas prosi, da izvolite izraziti zahvalo stranke prava vsem klubom v državnem zboru in onim članom delegacije in gosposke zbornice, ki so v čustvu pravičnosti zavzeli stališče za obrambo hrvaškega naroda. Za konferenco: Dr. Mile Starčević.« Dnevne novice, '4- Naši liberalci in hrvaško vprašanje. Kakor se naši liberalci na nobeno stvar ne spoznajo,, tako se tudi ne spoznajo na hrvaško vprašanje. Kljub temu široko odpirajo usta in se nc zavedajo, da s tako omejenostjo in površnostjo mnogo lahko pokvarijo, Lc počasi gre sedaj nekaterim liberalcem v glavo, kako so ga polomili z dr. Tril-lerjevim predlogom v občinskem svetu. Svoje »večihe« sc je sedaj ustrašil — ljubljanski župan in zato bi jo »Narod« rad popravil. Res pa je: V ljubljanskem občinskem svetu je bilo za dr. Trillcrjev predlog, ki je spas Hrvaške videl v razbijanju v državnem zboru, 21 glasov, za ta predlog pa ni bilo 12 občinskih svetnikov S. L. S., sedem Nemcev, en socialni demokrat in gosp. Milohnoja, torej 21 proti 21. Župan je torej z besedami »Sprejeto«, m oral dirimirati. Če bi ne imel gospod dr. Detela takrat smrti v rodbini, bi bil dr. Trillcrjev poraz šc hujši. Razumemo, da dr. Tavčarju ni ljubo, da je samega sebe spravil v tak položaj in da sc jc ustrašil take »večine« in pa dejstva, ki sc je pokazalo ob tej priliki, da namreč gotovi ljudje v liberalni stranki niso sposobni, da bi s« na podlagi bridkih skušenj nedavnih dni, kaj naučili. Kar se pa tiče stališča. Hrvatov, pa to stališče najbolje tolmači v današnjem listu priobčena brzojavka voditelja hrvaških pravašev, dr. Mile Starčev ic a. Zato v tem oziru z liberalnimi žurnalisti ne bomo nič polemizirali, ker njihovo mnenje pri tem prav nič ne pride v poštev. Dr. Triller in ž njim vsa liberalna stranka je s tem dovolj blamirana. + Iz žlvinozdravniških krogov se nam piše: Deželni odbor je nastavil tri živinozdravnike, ki so podpisali zahtevani reverz. Storili so to, ko se je živi;no-zdravniška organizacija prepričala, da zahteva deželnega odbora nikakor ne nasprotuje interesom živinozdravnikov in ugledu njihovega stanu, ampak da je pouk o higieni in o prvi pomoči, zlasti porodništvu pri živini, živinorejcem potreben, živinozdravnikom pa koristen, ker stopijo v najožji stik z živinorejci in si pridobe njih zaupanje. Bilo je le ne-sporazumljenje krivo, da je prišlo do konflikta, in to nesporazumljenje se jc umetno gojilo. Odkrito povemo: Nam sta s svojo politiko največ škodila dva kolega, in to sta Ribnikar in njegov prijatelj veterinami nadzornik Pavlin. Slednji gospod ima preveliko besedo, in ne v korist naše stvari, ker so živino-zdravniki že sami pokazali, a si sedaj pomagati ne morejo. Odkar je Pavlin kot Ribnikarjev kandidat propadel pri volitvi v glavni odbor c. kr. kmetijske družbe, je še veliko manj upati, da bi svojo naravo zatajil. Zato je pa neizogibno, da ne bodo nehali konflikti, dokler bo ta gospod pri deželni vladi rib-nikaril. + Resigniral je kot opat v Zatičini č. gospod opat Gerard M a i e r. — Grozen čin Amerikanca. — Sin ustrelil očeta in sebe. Janez Eppich v Gorenji vasi pri Kočevju, star 28 let, ki je prišel pred par dnevi iz Amerike, je začel pretečeno soboto popoldne po vasi streljati na več oseb. Ker zunaj ni nikogar zadel, je šel domov, ustrelil svojega očeta, ki se je takoj zgrudil. Potem je oddal 3 strele za svojim stricem, po drugi vesti za svojim bratom, ki ga. je zadel v pleče; potem je še sam sebe ustrelil v prsa. Nesrečnež se bori s smrtjo; vzrok umora in samoumora je neznan. Čuje se, da je bil storilec vedno nekoliko slaboumen. — Konkurz. V Kočevju je včeraj sodnija zaprla trgovino Jožefa Batel-meta, trgovca in posestnika v Kočevju. — čebelarska podružnica v Kamniku je priredila v nedeljo, dne 12. t. poučno predavanje v Olševku pri vzornem čebelnjaku gospoda Jakoba Viri-enta. Predaval je o čebelarstvu gospod prefesor Josip Verbič. Udeležba je bila obilna. Poleg več odličnih gospodov in dam so bili navzoči g. p. Angelus, frančiškanski provincial, g. Rchar Leopold, župnik v Nevljah in g. Koželj, župnik v pokoju. Pred in po predavanju jc igral oddelek kamniške godbe. Končno je bilo skupno fotografiranje in članom se je razdelilo nekaj čebelarskega orodja. — Ogenj. Na sv. Florijana dan je ogenj do tal uničil vezan kozolec v Vel-kem vrhu pri Polh. Gradcu, teden pozneje, v soboto, pa je izbruhnil zopet v Polhovem Gradcu pri Jos. Trnovcu, p. d. Pojapovcu, ki je hišo vpepelil. Marljivi domači požarni brambi, ki je bila koj na mestu nesreče in pa sosedom iz bližnjih in daljnih vasi se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetra, drugače bi bil cel Polhov Gradec in Pristava v nevarnosti. Trnovec je zavarovan za 1000 kron. V obeh slučajih so zažgali otroci. — V Ameriki umrla Slovenca. V Kenosha, Wis., je umrl Martin Rabsel, rojen leta 1872. v Škocijanu na Dolenjskem. — V Somertu, Colo., je umrl Josip Penko, doma iz Parja na Notranjskem. — Slovenska poroka v Ameriki. V South Sharonu, Pa., se je poročil naš rojak John Maček z Gornjega Iga z gospico Marijo Rupart, doma iz Iške vasi, fara Ig. — Suspenzija župana v Karlovcu. Odlok radi suspenzije župana v Karlovcu dr. Boža Vinkoviča je dr. Vinko-viču dostavljen. Sedaj bo treba voliti novega načelnika in dva mestna zastopnika. — Obsodba v Zagrebu. V Zagrebu je bil v soboto voditelj socialnih demokratov Brkšeg radi pisanja proti policijskemu uradniku Jagiču povodom dijaške demonstracije, obsojen v dvame-sečni zapor. Književnost. Natančni naslovnik za celo Kranjsko pod imenom »Adrcsar« jc ravnokar izšel ter se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena za v platno vezan izvod stane 10 K. »Adrcsar« jc z ozirom na svojo vsebino za vse urade, trgovce, obrtnike in sploh za vsakega posameznika prepo-trebna knjiga, kajti vsak bo našel v njem zanesljivega svetovalca. Isti obsega najrazličnejše tarife, šematizme vseh uradov, splošni naslovnik mesta Ljubljane, pa tudi kažipot po deželi ter krajevni repertorij in podaja torej živo sliko ter najnatančnejši seznamek prebivalstva cele dežele. Knjiga obsega 800 strani ter je sestavljena res natančno in vestno, radi česar jo vsem slojem kar najtopljeje priporočamo. Glej današnji inserat. Posebej je izšel tudi »Krajevni repertorij za Kranjsko«, ki stane samo 2 K in se tudi clobi v »Katoliški Bukvami«. V njem so označeni vsi kraji na Kranjskem, od najmanjše gorske vasice do Irgov in mest. Pri vsakem kraju je naznačena tudi pošta, občina, sodni in politični okraj ter uradi, ki imajo tamkaj svoj sedež. Ker se je po podobni knjigi žc toliko povpraševalo, bo gotovo povsod dobrodošla. LjuMMe novice. lj Odborova seja S. K. S. Z. se vrši danes zvečer ob 8. uri v »Ljudskem domu«. Prosimo polnoštcvilne udeležbe. 1' Petdesetletnica društva zdravni« kov 11a Kranjskem. Priprave za to slavijo so v polnem tiru. Vršilo se bo prihodnji četrtek, dne 23. t. m., in sicer bo dopoldne ob 11. uri v dvorani deželnega zbora slavnostno zborovanje, h kateremu bo imelo občinstvo prost dostop Slavnostni govor se bo oziral na razvoj medicine v zadnjih 50 letih in bo torej podal obče zanimivo sliko. Popoldne se vrši ogledovanje mesta in naših dobrodelnih zavodov, zvečer ob sedmi uri pa bo banket v Parkhotelu »Tivoli«. »Zbor liečnika kraljevine Hrvatske i Slavonije« se udeleži petdesetletnice po deputaciji, »Srbsko 1 lekarsko društvo« pa bo zastopal šefkirurg dr. Subbotič iz Belgrada. Da se kakor svoj-čas iistanovitev društva tudi njega petdesetletnica ohrani potomcem v spominu, je dal odbor izvršiti umetniško zasnovano lislino, na kateri se bodo podpisali sedanji člani društva. To delo je prevzel slikar g. Vavpotič, sin društvenega člana, c. kr. višjega okr. zdravnika dr. J. Vovpotiča. lj Dvojni jubilej je obhajal te dni član Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in pred leti tudi njega starosta, gospod Anton 11 e r š i č, knjigo-veški pomočnik. Dne 1. maja t. 1. je preteklo 25 let, odkar je pristopil k imenovani organizaciji, kateri je bil vedno zvest član. Udeleževal se je tudi strokovnega knjigoveškega tečaja v društvu; njegovi izdelki na lanski društveni obrtni razstavi so bili prav odlični. — Obenem obhaja gospod Anton Ileršič pelindvajsetletnico, odkar je v službi v knjigoveznici Ig. pl. Kleinmayr in Fcd. Bamberg. lj 701etnico svojega rojstva praznuje danes gospod Franc S p i 11 e r, c. kr. poštni poduradnik in hišni posestnik. Rojen je bil na Moravskem. Leta 1866 se je udeležil vojske na Laškem, nakar se je nastanil stalno na Kranjskem. — Kljub svoji visoki starosti opravlja še vedno čvrst in zdrav svojo težavno službo, v kateri sc je pridobil pri vseh slo-< jih enako spoštovanje in ljubezen. Vrlemu somišljeniku kličemo: Bog ga ohrani še niiaogo, mnogo let! lj Dr. šlajmar smrtnonevarno obolel. Dr. Šlajmerja je pred dnevi na nogi odrgnil čevelj, vsled česar jI nastopilo zastrupljenje krvi. G. doktor si je vbriz-gnil vsled tega tetanus serum. Nato jo nastopila silna vročina in je položaj postal še nevarnejši. Vročine je bolnik imel 42 stopinj. Šest zdravnikov je prihitele na pomoč, med temi en zdravnik iz Gradca. Pripravljali so se že na operacijo, ko je gospodu doktorju postalo nekoliko boljše. Gospod doktor se tudi danes boljše počuti. lj Umrla je po kratki bolezni gospa Ana Pogačnik, soproga gospoda Al. Pcgačnika, posestnika in gostilničarja v Frančiškanski ulici. Naše iskreno sožalje! Ij Gostilničar Andrej Meze na Ra- deckega cesti štev. 16 je nagloma odpotoval iz Ljubljane in pustil ženo v precejšnji materijelni stiski. Kakor se nam poroča, je odpotoval s parnikom »Martha Washington« v Ameriko. lj Vojak se Je ustrelil. Danes zjutraj se je v sv. Petra vojašnici ustrelil četo-vodja 17. pešpolka Ivan Jeretin, rodom iz Litije. Bil je takoj mrtev. Njegov otruplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico. Vzrok samoumora jc neznan. lj Poljudno znanstveno prirodopls-no predavanje »Iz življenja našjh kač« , priredi ravnateljstvo kranjskega dežel- nega muzeja v sredo, dne 15. maja, ob B. uri zvečer v muzejski predavalnici. (Vhod iz Bleiweisove ceste.) Predaval bode dr. Gvidon Sajovic in bo svoje predavanje pojasnjeval s skioptičnimi slikami, posnetimi po naravi. Pred predavanjem si lahko vsakdo ogleda naše strupene in nestrupene kače, v alkoholu konservirane, ki bodo tačas razstavljene v predavalnici. Vstop je dovoljen vsakomur brezplačen. lj Občinski svet ljubljanski ima v sredo, dne 15. maja 1912, ob šestih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Stavbnega in finančnega odseka poročilo o projektu ing. Rotha glede zgradbe dveh glavnih kanalov zbiralnikov ob obrežju Ljubljanice. Finančnega odseka poročilo o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1911. — V tajni seji se bodo obravnavale zadeve, ki zadnjič niso prišle na vrsto. lj Tekmovalno streljanje gorskih polkov se prične dne 16, in bode trajalo do 24. maja. Tega streljanja se udeleže častniki, podčastniki in izbra'no moštvo gorskih polkov, kakor tudi orož-niški častniki in mejna finančna straža. Ker je strelni red zelo obširen in zaniipiv, bodemo prijavili le posamezne, za občinstvo zanimivejše točke. Tekmovanje se bode vršilo na vojaškem in civilnem strelišču, in sicer od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. Za tekmo je tukajšnji 27. gorski polk pre-skrbel vse potrebno bodisi glede stanovanj, bodisi glede natančnosti in strogosti strelnega reda. Na južnem kolodvoru bode od 15. maja permanentno funkcioniral poseben vojaški urad, ki bode dajal gostom vsa potrebna pojasnila glede stanovanj in kjer se bodo dobivali tudi strelni listki in orijentacijske knjižice. Stanovanjskemu komiteju bode načeloval gospod stotnik Rus, na katerega se je obračati glede prenočišč. Avtomobilistom 4. in 27. domobranskega pešpolka se bode odkazala garaža v tukajšnji domobranski vojašnici, kjer bode zato postavljen poseben častnik, ki bode po-vejjeval za časa tekme vsem šoferjem. Skupna gorska godba bode napravila en dobrodelni koncert v prid ljubljanskim revežem, kateri se bode zaključil z umetnim ognjem, nadalje so projektirani mirozovi in budnice, promenad-ni koncerti na raznih krajih, kakor tudi koncerti v raznih restavracijah. Zabave za občinstvo bode tedaj dovolj. Za goste bode na razpolago šolski nadzornik Belar, ki jim bode rade volje razkazoval potresno opazovalnico. Gosti si bodo lahko od 9. ure zjutraj do 12. ure opoldne pa od 2. ure do 5. ure popoldne ogledali tobačno tovarno, in sicer v posameznih oddelkih po do 50 častnikov. Tudi na ogled postojnske jame je nameravan polet in je oskrb-ništvo vstopnino znatno znižalo. Eventualne predrugačbe se bodo naznanile gostom sproti. Druge posameznosti sporočimo pozneje. lj Našla se je včeraj na šmarni gori žepna ura. Dobi se pri najditeljici Zori Hafnerjevi, Francovo nabrežje 7. Štajerske novice. š Ponosna je lahko »narodna« stranka na svoje pristaše. Dobili smo od Svete Barbare v Halozah sledeči dopis: Steber, dasi precej trohljiv, propale in tolikokrat tepene narodne stranke je pri nas učitelj Kosi. V nedeljo je med ljudstvo po večernicah razdelil 50 »Štajercev«. No, kadar se bo zopet pri nas vršil kak shod »narodne« stranke, mu bo gotovo zopet predsedoval učitelj Kosi. š Vlomi ln tatvine na štajersko-hrvaški meji. Vedno nam dohajajo nova poročila o novih vlomih in ropih na štajersko-hrvaški meji. Tako nam zopet iz Brežic poročajo, da je bilo v eni zadnjih noči vlomljeno pri kmetih Antonu Drugoviču, Černetu in Jožetu Gerjeviču. Vlomilci so vdrli v hiše oboroženi z revolverji in grozili ljudem, da jih postrele, če bodo klicali na pomoč. Na ta način so odnesli blaga in denarja v skupni vrednosti 800 kron. Ko je orožništvo drugi dan vlomilce zasledovalo, je opazilo, da peljejo sledovi v bližnji gozd. Dosedaj se še ni posrečilo zločincev ujeti. Ljudstvo jc v velikem strahu in razburjenju. š Volitve županov. V Makolah je izvoljen županom g. Jurij Skale. — V Marijagradcu pri Laškem trgu se jc vršila volitev občinskega starešinstva. Za župana je izvoljen dosedanji župan g. Anton Teršek. š Ustanovni občni zbor novega kat. izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 19. maja v kaplaniji pri Sv. Rupertu nad Laškim. Govorit pride g. dr. Holmjec iz Maribora. 5 Obesil se Je pri sv. Vidu pri Ptuju posestnik Jakob Rus v svoji hiši za I tram. Star je bil Že čez 50 let. Nesrečniku se jc zmešalo. š Otroka zadavila. Iz Žusema: Pred desetimi dnevi je ponoči porodila Marija Čavs, 2Žletna hči premožnega kmeta, nezakonskega otroka. Ko je dete začelo jokati, se je zbala strogega očeta ter otroka zadavila. Cele tri dni ga je imela v postelji, nato ga je skrila nad svinjakom, naposled ga zanesla v neki prepad ter ga z zemljo pokrila. Deseti dan pa je, ko sta šla oče in mati z doma, vse povedala bližnji babici, ji pokazala kraj, kjer otrok leži in jo prosila, naj hitro orožnikom sporoči, kar jc babica tudi storila. Nato so jo orožniki zaslišali in odvedli v zapor, otrok pa čaka v mrtvašnici komisije. š V bolnišnico »Rdečega križa« na Prevratu pri Konjicah je prišla nova prednica Slovenka, doma iz Škofje Loke na Kranjskem. š Nanovo je nastavljen pri okrajnem glavarstvu v Konjicah za gozdarskega nadzornika Gvidon Dolinger. Š Vinorejski in sadjerejskl tečaj se vrši od 10. do 15. junija na deželni vino-rejski in sadjarski šoli v Mariboru. š Poročil se je v Slov. Bistrici gosp. Franc Rakuš, sodnijski uradnik v Gor-njemgradu, z gdčno. Faniko Kac. š Mrtvo so našli v Sevnici tamoŠ-njo kočarico Nežo Jazbec. Krožijo govorice, da ni umrla naravne smrti. š Pogorelo je v Loki pri Framu hišno in gospodarsko poslopje Štefana Hojnika. Ogenj je vsa poslopja z vsem blagom popolnoma uničil. Rešili so samo živino. Hojnik ni bil zavarovan. š Padec z lestve v tunela. Železniški naddelavec Anton Pogelšek je bil te dni z več drugimi delavci zaposlen pri popravljanju tunela v Lipoglavi pri Ponikvi. Ko so bili z delom gotovi, je hotel zidar Trbovc z višine spustiti opeko na tla. Pri tem bi mu bil moral pomagati Pogelšek, ki je šel vsled tega na lestvo. Ko je bil že precej visoko, mu je padla ena opeka na čelo. Zgubil je ravnotežje in padel v globočino. Pri tem je z glavo tako nesrečno priletel na nek kamen, da si je prebil lobanjo. Težko ranjenega so pripeljali v celjsko bolnišnico. š Utonil Je v Muri v Kalsdorfu na Zgornjem Štajerskem 241etni Franc Tremšek, doma iz Zgornje Poljskave. Ali se je dogodila nesreča ali samoumor, ni znano. š Potrjena pravila »Zveze južnošta-jerskih kolektivnih ln obrtnih zadrug«. Štajerska namestnija je potrdila pravila »Zveze južnoštajerskih kolektivnih in obrtnih zadrug«. Ustanovni obč. zbor se vrši na Binkoštni ponedeljek v Celju. Zadruge, ki še niso izvolile in naznanile svojih delegatov za ustanovni občni zbor, naj to store čimpreje. Društva. d Slomškova podružnica za postojnski okraj ima svoj občni zbor v četrtek, dne 9. maja, ob pol štirih popoldne v Št. Petru pri Pavliču. Na dnevnem redu je tudi predavanje o svobodni šoli. — Dramatični odsek slovenskega katoliškega izobraževalnega drnštva Selo-Moste-Vodmat vabi k predstavi, ki jo priredi povodom godu č. gospoda Janka Petriča, društvenega predsednika v četrtek, dne 15. maja 1912 v salonu gosp. J. Oražma. — Spored: 1. Vo-ščiio. Voščita gospod I. Dolničar in gdč. Oreliek. 2. »Krivoprisežnik.« Narodna igra s, petjem v treh dejanjih (sedmih slikah). Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 v, II. vrste 60 v. Stojišče 30 v. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Predavanje. Iz Vipave. V nedeljo 7. maja je predaval v vipavski zvezi izobraževalnih društev dr. Krek. Poslušalo ga je nad 400 mož in fantov in precejšnje Število žen in deklet. Predavatelj je bil zadovoljen z udeležbo, mi pa z njegovim predavanjem, ki llas je utrdilo v naših načelih. — V SI. katol. izobraževalnem društvu v Lokvlci predavata o živinoreji g. živinorejska inštruktorja Krištof in Mavhler. — Kranjska podružnica S. P. D. priredi v četrtek, dne 16. t. m. svoj prvi izlet iz Kranja črez Šenčur — Cerklje — Sv. Ambrož v Kamnik. Zbirališče v Zvezdi, odhod ob Šesti uri zjutraj. Telefonsko in brzojavno poročilo. NASLOVI ŠKOF DR. MATR UMRL. Dunaj, 13. maja. Dvorni župnik naslovni škof dr. Мауег je danes opoldne umr' nr. Мауег je bil rojen dne 26. julija leta 1818. KONFr*ENCA OGRSKEGA MINISTRSTVA. B"'4mnešta, 13. maja. Lukacs se je vrnil z Dunaja, kjer je cesar njee-ovo poročilo vzel na znanje. Dano« че vrši seja оггккека ministrstva. NEMIRI V LVOVU; Lvov, 13. maja. Več sto dijakov jo demonstriralo nroti odcepljenju holm-skefa okraia od ruske Poljske. Ko so dijai'' ' nred ruski konzulat, je posegla vmes "Olicija. Razvnel se je krvav lini oseb je ranjenih, enemu dijaku ie s sabljo izbito oko. Na redakciji nekega rusofilskega lista so demonstrant- razbili okna. STRANKARSKI SHOD NI&JEAV-STRIJSKIH NEMŠKIH NACIONAL-CEV. Dunaj, 13. maja. Tu se je vršil strankarski shod nižjeavstrijskih nemških nacionalcev. Shod se je izrekel proti kompromisu s krščanskimi socialci pri dunajskih občinskih volitvah. LAHI NA RHODOSU . Rim, 13. maja. »Agenzia Štefani« poroča z Rhodosa: Na otoku Rhodos utrjujejo Lahi taborišča, da bodo lažje razorožili Turke. ITALIJANI RADI VOJSKE NAJELI ZOPET 35 MILIJONOV LIR. Rim, 13. maja. Radi vojnih stroškov je laška vlada zopet izdala zakla-dnih zadolžnic za 35 milijonov lir. Do zdaj so najeli Lahi za vojsko 230,000.000 lir. KANKURZ RADI LAŠKO •TURŠKE VOJSKE. Milan, 13. maja. Radi vojske je bila prisilna napovedati konkurz tvrdka Bena & Comp. Dolgov je 1 in pol milijona lir več kakor premoženja. ROJ Z MONARHISTI NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 13. maja. Pri Castellu je vdrlo 500 monarhistov na Portugalsko. Republikanski vojaki so napad odbili. Na mejo je republikanska vlada odposlala močna ojačenja. VROČINA IN MRAZ. Praga, 13. maja. Tu je po hladnem vremenu -neratura poskočila na 30 stopinj. London, 13. maja. Tu je Že nekaj dni silna vročina. Pariz, 13. maja. Velika, uprav neznosna vročina je na Francoskem. Peterburg, 13. maja. Iz raznih krajev Rusije prihajajo poročila o snežnih viharjih in ostri zimi. Na Železniški progi v Smolensk je vlak šest ur tičal v snegu. GARNIERU NA SLEDU. Pariz, 13. maja. Pariškemu apašu Garnieru so na sledu. Neko hišo v pariški okolici je obkolila policija. V Berolinu aretirani mož, o katerem so mislili, da je Garnier, je neki potnik, ki je Garnieru le silno podoben. ŽENO, OTROKA IN SERE UMORIL. Liberce na Češkem, 13. maja. Agent z moko Adolf Horn je ustreiil svojo ženo, svojega 181etnega sina Ern-sta, svojo 11 let staro hčer Emo in nato samega sebe. TRIJE MRTVECI V KOVČEGU. Lvov, 13. maja. Zaprli so v Kijevu že večkrat kaznovanega Chodakowske-ga, ki je osumljen, da je odposlal strašno pošiljatev treh razkosanih mr-liČev v Varšavi. SMRT AVIATIKA. Kassel, 13. maja. Znani aviatik IlanS Schmygolski je padel s svojim letalnim strojem in obležal mrtev. ČRNE KOZE NA RUSKO-POLJSKEM. Lodz, 13. maja. Na Rusko-Polj-skem razsajajo črne koze. V Lodzu je obolelo več tisoč oseb. Vsled te strašne bolezni je umrlo 1300 oseb. Razne stvari. Milijonar, ki je umrl v revščini. V Č.ikagi je umrl pred kratkim 921etni dr. K. Pearsons, ki je že pred svojo smrtjo daroval celo svoje premoženje v občekoristne namene ter je umrl, ne d«, bi kaj zapustil. V svojih mladih letih si je zbral v neprestanem delu kot trgovec okroglo 30 miljonov mark. Ko se je pred 20 leti umaknil iz javnega življenja, je izjavil, da bo sadove svojega dela daroval za dobrodelne namene. kar je v resnici tudi storil in dal svoje milijone večinoma vzgojnim in učnim zavodom, ki se imajo boriti za svoj obstanek. Kot zadnjo ustanovo je zapustil ostanek svojega premoženja en milijon mark nekemu prijatelju z edinim namenom, da mu mora izplačevati dva odstotka dohodkov tega kapitala, da more živeti. Pearsons je izjavil, da je darovanje denarja lepši in boljši Šport od vseh drugih. V nasprotju s Carnegijem, ki izpopolnjuje bogate zavode z novimi ustanovami, je videl Pearsons svojo nalogo v tem, da je pomagal revnejšim učnim zavodom, in delal to tako temeljito, da je v zadnjih letih svoidca oremoženjti razpolagal samo z rento, ki je bila za njegove razmere zelo skromni, in ki si jo je izgovoril pri zadnji ustanovi. Novi konali-naliiralnlM v Ljubljani. Ljubljanska občina mora zdaj, ko se bo regulirala Ljubljanica, rešiti vprašanje kanalov nabiralnikov. V ta namen se je v soboto vršilo posvetovanje v mestni posvetovalnici. Posvetovanja so se udeležili opozicionalni občinski svetniki skoraj polnoštevilno, pripeljali so v posvet tudi več meščanov. Liberalni občinski svetniki so se v zelo pičlem številu udeležili posvetovanja. Gospodje so še iz Hribarjevih časov navajeni, da mora zanje misliti ifi delati župan. Nekoliko bolj bi se pač morali liberalni občinski svetniki zanimati za tako važna vprašanja, kakršno je brez dvoma vprašanje kanalov nabiralnikov. Značilno je, da se voditelju mestnega stavbnega urada g. Duffetu ni zdelo vredno udeležiti se posvetovanja. Vodil je posvetovanje župan dr. Tavčar. Poročal je obširno mestni nadinženir Prelovšek. Iz njegovega poročila posnemamo: Za kanalizacijo v Ljubljani je načrte delal prof. Hrasky. Njegovi načrti, ko bi se izvršili, bi stali ogromne vsote in bi vkljub temu ne rešili perečega vprašanja o zatvornici v Ljubljanici. Z ozirom na to je vso kanalizacijsko vprašanje proučil inženir L, Rotli na Dunaju. Na podlagi njegovih nasvete svetuje g. nadinženir Prelovšek: Edina in najbolj ekonomična trasa zbiralnikov se sledeče projektu je: Desni breg Ljubljanice. Počenši pri odcepu Grubarjevega kanala po Prulah, mimo Marijine kopeli do Sv. Jakoba mostu, od tod po Trubarjevi ulici, Sv. Jakoba trgu, Starem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici ter zopet ob obrežju do za-tvornice pod Sv. Petra mostom. To bi bila glavna proga. Za oni del proge, ki leži med Št. Jakobskim in Frančiškanskim mostom in ki je oddaljena od obrežja, pa se vrhutega projektuje stranski zbiralnik, ki bi najbolje, da se ga napravi pred regulacijo Ljubljanice na tem kraju, in sicer kombinirano z izvršitvijo novih obrežnih zidov. Tozadevni trošek je proračunjen na skupno svoto 341.176 K. Za slučaj pa, da se glavni zbiralnik po Mestnem in Glav-nem trgu za sedaj ne izvrši, marveč le ona proga, ki pelje ob nabrežju, bi se reduciral skupni trošek na okroglo 279 tisoč kron. Levi breg: Zbiralnik prične tu pri izlivu Gradaščice, pelje po Krakovskem nasipu, Bregu, se tu loči od nabrežja ter vodi po Čevljarski ulici, Jurčiče-vim trgu mimo levega opornika Hra-deckega mostu zopet na obrežje, to je po Dvornem nasipu do Frančiškanske-ga mostu in po Sv. Petra nasipu do za-tvornice. Skupni trošek za izvršitev te proge pa je proračunjen na okroglo svoto 315.000 K. Pri tem zbiralniku se je vrhutega za oni del, ki leži med Dvornim trgom in Frančiškanskim mostom projektovala varijanta, katera vodi zbiralnik po Dvornem trgu, Kongresnem trgu, Wolfovi ulici, Marijinem trgu, do Frančiškanskega mostu, kar bi pa ne glede na neugodne terenske razmere in višjega proračunskega troška, kateri znaša okroglo 357.037 K, ne bilo priporočati. Oziraje se na konečne rezultate aproksimativnega troškovnika sta izmed vseh varijant za takojšnjo izvršitev priporočljive le dve nabrežni trasi, in sicer na desnem bregu: od Grubarjevega prekopa počenši po obrežju na-vzgol do zatvornice, in na levem bregu pa od Gradaščice počenši po Bregu, Čevljarski ulici, Jurčičevem trgu, Dvornem nasipu in po obrežju navzdol do zatvornice. Skupna svota obeh teh kanalov zbiralnikov bi torej znašala 594 tisoč kron. Vsled moderne preuredbe stranišč c. kr. tobačni tovarni ter pro-jektovane regulacije Tržaške ceste, ter dalje vsled zazidanja sveta na Mirju je kanalizacija Tržaške ceste postala zelo nujna. Izvršiti bi se dala obenem z levim zbiralnikom. Tozadevni trošek bi znašal okroglo 80.000 K. Ako se ga prištete k skupni svoti vseh zbiralnikov, bi konečna potrebna svota znašala 674 tisoč kron, okroglo 700.000 K. V tej svoti pa niso všteta ona dela, katera se bodo vsled spojenja zbiralnikov z obrežnim zidovjem izkazala za potrebna. Res je, da sta obedve imenovani trasi pri njih izvršitvi zvezani z veli; kimi težkočami, ter sta brez pomoči stavbnega vodstva za osušitev Barja, zelo težko izvedljivi. Naprositi bi bilo torej komisijo za osušitev Barja, da mestni občini pri izvršitvi tega za deželno stolno mesto tako eminentno važnega projekta nakloni svojo pomoč pri onem delu zbiralnikove proge, kjer se dela stavbnega vodstva za osušitev Barja in dela glavnih zbiralnikov dotikajo, to je med Št. Jakobskim in FrahCiškanskim mostom, posebno So. tjleSe na težkoče pri Hra'deckega mostu. Za sedaj bi izvršitev prej navedene proge popolnoma zadostovala, kakor hitro se pa pokaže potreba za izvršitev glavnega zbiralnika na Starem trgu in Mestnem trgu, je mestna občina vedno v položaju vsak čas to izvršitev uresničiti. Takojšnja izvršitev kanalov zbiralnikov pa ni samo iz prej navedenih sanitarnih pomislekov zelo nujna in neodložljiva, ampak tudi glede na kasnejše tehnične ovire, katere bi to delo vsled ogromnih nedosegljivih svot 3ploh onemogočile. Priporočati je torej, đa slavni občinski svet ta generelni načrt sprejme, dovoli še manjkajoči kredit in naroči, da se delo nemudoma razpiše. Komisiji za osušitev Barja pa se v svrho potrebnih dispozicij pri zatvor-nici in obrežnih zidovih takoj naznani tozadevni sklep v blagohotno znanje s prošnjo, da blagovoli upoštevati prej omenjeno spojenje obrežnih zidov ter kanalov zbiralnikov. V prvi vrsti pa je sedaj zelo nujna prezidava hišnih kanalizacij. Potrebni detajlni načrti naj se takoj izdelajo in na podlagi teh delo takoj odda. Razprave se udeleže: mestni fizik ir. Krajec, ki naglaša, da smo pri zdaj odprtih kanalih ob kaki epidemiji v veliki nevarnosti. Nujna potrebna je moderna kanalizacija. — Občinski svetnik Rojina opozarja na nevarnosti, ker bo Grubarjev prekop po dovršeni kanalizaciji večinoma prazen in na potrebo ondotne kanalizacije. — Nadsvetnik Klinar: Sodi, da se je našla zdrava podlaga glede na rešitev kanalskega vprašanja. Nasvetuje, naj se izvoli odsek tehnikov, ki bo skrbel za potrebno harmonijo med mestno občino in komisijo sa osuševanje Barja. — Stavbeniku Dgrinu se zdi projekt predrag. — Ob-Jinski svetnik Bahovec opozarja na nevarnost, da se lahko struga zopet zamaši, če bo voda zaprta. — Nadinženir Prelovšek: Te nevarnosti ne bo, ker jez ne bo zidan, marveč bo zatvornica se premaknila in bo voda tekla pod je-som. — Inženir Roth izjavi, da so na-Jrti tako natančno izdelani, da se lahko prične, delo že pojutrišnjem. — Nato taključi župan veleinformativno posvetovanje. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 13. maja 1912. Pšenica za maj 1912.....11-79 Pšenica za oktober 1912 . . . 1137 Rž za oktober 1912.....9 61 Oves za oktober 1912 .... 915 Koruza za maj 1912.....i*27 Koruza za julij 1912.....9-22 1544 „Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani", naznanja svojim članom in prijateljem, da je preminul v Celju dne 11. majnika t. 1. njegov večletni član, gospod Ivan Fon c. kr. gimn. profesor VIL čin. razr. Odličnega šolnika in dragega nam tovariša priporočamo vsem v prijazen spomin. Odbor. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi iskreno ljubljenega, dobrega ofeta, brata, strica, svaka itd. gospoda Avgusta Sullč-a e. kr. Jetnišničnega nadpaznika dalje 7Л častno spremstvo posebno čast. duhovščini, gosnodu podpredsedniku deželnega sodišča dvornemu svetniku Pajk-u, deželnosodnemu svetniku Persche-tu, jet-niškemu ravnatelju Rabitsch-u, jetn. pregledniku Straka-tu, pisarniškima uradnikoma Pogačnik-ti in Gogala-tu, vsem paznikom prisilne delavnice in sodne jetnišnice in sicer vsem spremljevalcem, kateri so prihiteli pokojnika spremljat k zadnjemu počitku; nadalje za lepe podarjene vence izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem. Bog plačaj! Ljubljana, dne 13. maja 1012. 1540 žalujoči ostali. Zahvala. Globoke žalosti potrti vsled prerane smrti nepozabne gospe se najprisrčneje zahvaljujemo za izkazano sočutje vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku,, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev, posebno pa veleč. oo. * kapucinom in prečastiti duhovščini sploh, nadalje gosp. Uervarju, pod čegar vodstvom so učenci orglarskc Sole zapeli nagrobnico, kakor tudi vsem prijateljem in znancem. Celje, dne 10. majnika 1912. 1543 Žalujoči ostali. Razglas. Podpisano županstvo daje vljudno na znanje, cla bode 10Ш1П1 živinski semeni Na ta semenj se prižene precej lepe živine, posebno debelih volov, na kar sc p. n. gg. mesarji in kupci sploh, posebno opozarjajo. Županstvo na Vinici [Belokrajna] dne 11. maja 1912. 1545 Franc Mihelič. župan. Št. 11.373. Razpis. 1409 Za zgradbo preložitve klanca „pri Rebolju" na okrajni cesti Tacen-Vodice na 7000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali plačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svotc naj se predlože do 31. mafa 1.1, ob 12. url opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe preložitve klanca „pri Rebolju." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg). Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 8. maja 1912. Št. 11.374. 1500 Za zgradbo uodovo v občini Grosuplje pol. okr. Ljubljana na 86*224 K 19 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože obsega zastopnike dežele v državnem zboru in Ima 0E*L člane gosposke zbornice, politično, finančno, - sodno, deželno, šolsko in cerkveno upravo, odvetnike, notarje, zdravnike, živinozdravnike, lekarnarje, zdravilišča, poljedelstvo, veleposestva, rudarstvo, ribištvo, c. kr. gozdno domensko upravo in vse uradništvo, duhovščino in učiteljstvo, vojaško upravo s častniki 3. voja, trgovsko in obrtniško zbornico, banke, hranilnice, zavarovalnice, zadružništvo, industrijska in eksportna podjetja, trgovce in obrtnike sploh, hotelski naslovnik. knjige vsebuje razdelitev mesta Ljubljane v okraje, župnije, ulice, občinsko upravo kot občinski svet, magistratne urade in III. DEL uradništvo ter splošni naslovnik. IV. PEL knjige tvori krajevni repertorij. Vsebina knjige je označena poleg slovenskega jezika tudi v nemščini in laščini, posamezni znaki pri hotelskem naslovniku in krajevnem repertoriju so polegtega pojasnjeni tudi v češčini. Cena tej obširni, za vsakega inteligenta, osobito pa za trgovino in obrt zelo važni knjigi je K 10 1542 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Moškere.