Leto XXI. Stev. 187 GLAVNI IM 01X30VORNI UREDNIK ivajn Sinkovič UREJA UREDNIŠKI ODBOR izhaja vsak dan razen petka. H Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, '.DRUŽITE SEI a 1909 « m cUUOfSkcu PRAYICA •LJUDSKA PRAVIC A« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1M1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA US) IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« KONFERENCA O UPORABI ATOMSKE ENERGIJE V MIROLJUNE NAMENE POMOČ NERAZVITIM DEŽELAM z viri jedrske energije je pogoj za zboljšanje življenjskega standarda ženeva, 10. avgusta (Tanjug). Na daviinji plenarni te ji svetovne konference strokovnjakov za jedrsko energijo so predložili v imenu OZN dokument, v katerem zahtevajo pomot nerazvitim deželam na podrotju uporabe jedrske energije. V dokumentu je rečeno, da so ? vni viri klasične energije v naj- kolj razvitih deželah (ZDA in Ve-T1® Britanija) in da imata Sovjet-a zveza in Nemčija SO % svetov-zalog premoga, vtem ko odpade nerazvite dežele samo 7 % ce-° ne svetovne proizvodnje energiji' Dokument je predložil De Breu-ery> ki meni, da je nujno potreb-b^P°mi,Sali zaostalim deželam, da moč reči, ali ima Sovjetska zveza na razpolago bolj ekonomičen reaktor kakor zahodne države, ker je znano, da grade tam nove in neprimerno močnejše reaktorje. Še marsikaj je, kar bi moral svet zvedeti Ko so člani angleške delegacije odgovarjali na razna vpra- delegacije pripomnil, da sodi to vprašanje v pristojnost Združenih narodov. Ko je angleški delegat komentiral izjave nekaterih angleških tvrdk, da so pripravljene v dveh letih dobaviti posameznim deželam atomske reaktorje, je rekel, da te izjave niso stvarne. Danes je bil objavljen dokument, v katerem potrjujejo, da so v Avstraliji našli važna ležišča urana in torija. Argentina in Brazilija imata dovolj lastnih virov urana in torija Na davišnji plenarni seji mednarodne konference o mirnodobni uporabi jedrske energije sta govorila med drugimi predstavnika Argentine in Brazilije. Argentinski delegat Pedro Iraolagoitia je izjavil, da bo morala biti proizvodnja energije v Argentini leta 1980 štirikrat večja od sedanje, oziroma da bo morala zna- New Delhi, 10. avg. (Tanjug). Indijski parlament je začel davi obravnavati osnutek zakona o jedrsi/**™dile naprave za uporabo šanja novinarjev, so rekli, da je zboliš* .enorF'-ie- J° Je P*goj za pričakovati občutno znižanje cen in nj'x *ly*Jenj®kega standarda glavnih snovi za proizvodnjo je- v tph °n anJe naravnih bogastev drske energije. Pripomnili so,. da deleo - Vse kaže, da so vse je Velika Britanija pripravljena gacije v načelu podprle to mi- na tem področju sodelovati z vse-odl .uS0,s‘0Vanslta delegacija se je mi deželami, kakor že sodeluje s °cno izrekla zanjo. Francijo, Avstrijo in Belgijo, da ,, Strokovni del razprave jc potr pa bo stoPnja njenega sodelcva-da v vseh .atomskih« deželah nja odvisna od tega, s katerim ^Porabljajo grafitne reaktorje, vtem narod°m sodeluje. Pro !fk°. imenovane briderje šele Angleški znanstvenik Cocker-niil '*0 'n. -ic mc>e pričakovati oft je izjavil, da je navezala an- 20 |0|V° uporabo šele čez gleška delegacija mnogo stikov s Kanadski delegat je odločno sovjetskimi predstavniki. V teh agovarjal potrebo po zgraditvi razgovorih so izmenjali važna °mskih elektrarn, ker vsa dose- gledišča o posameznih znanstve-anja znanstvena odkritja dokazu- nih problemih. Potem je rekel, J®Jo, da pripada bodočnost temu da angleškim znanstvenikom niso ■ru energije. Zaloge urana v Ka- poslali vabila, naj si ogledajo nadi dopuščajo zgraditev naprav za atomsko elektrarno v bližini Mo-prouvodnjo jedrske energijc in zato skve. Na koncu je pripomnil, da J« kanadska vlada sklenila zgraditi so »plašč, ki pokrjva skrivnosti L Prihodnjih letih nad 10 atomskih atomskih pridobitev, na tej kon-e|ektram. ferenci nekoliko dvignili, da pa F rancoski znanstvenik Ailleret je ^marsikaj, kar bi moral svet ^omskT^rotk 8Fade' V Fr.anc‘ji prvi zgradila atomski ne\er "si Vprašanje fuzije hldrogena industrijskih družbah. Tojeeden lahko samn J ° izmed važnih predlogov indijske no električno i zagotovi potreb- Angleški znanstveniki temelji- vlade za usmeritev socialnega in industrij«. • za razv°j SV0J’e to proučujejo vprašanje fuzije hi- gospodarskega razvoja dežele, u srnje in gospodarstva. Ailleret ‘ ... - e pnpomnil, da cena v francoskih ocentralah proizvedene energije nenehoma narašča, kar dokazu-ai’ ^ ° trcha čimprej zgraditi ja i Meektrarne- katerih energija je čedalje cenejša. kiI^av Povzroča proizvodna cena Prni»aJiC Ure e'ektrične energije, Proizvedene v atomskih elektrar^ strii.Č* •* skrbi velikim indu-rečen lm tvr^am' lahko zanesljivo rati so Pripravljene investi- ščB„j''k?nska sredstva za izkori-J® jedrske energije. Veliu *u*tajSnjih krogih so opazili za „ ,zanimanje Velike Britanije StrokI°U-V?dn’° jedrske energije. menii°' da la dei!cla atom«,eS'J‘VO ra*ravnavali problem zaprto zgradbo. Posebno natančne Pred rart' ?)6^^1 organizma varnostne ukrepe je treba storiti 'TJraS*.,- ^n™ žarčenjem in okrog reaktorjev, zgrajenih v v mestih*2 v.frst,va prebivalstva mestih. industri 8i^de atonV Tu z zadovoljstvom ugotavlja- morebitnp a V plj da žele delegacije na tej kon- t°rjev. Konforon eksplozije reak- ferenci sodelujočih dežel doseči l°ženo dokiimo^+f1 pred- najtesnejše sodelovanje v tem bočilo MeHnor^i3110 znanftver>o vprašanju, tako da je moč že med 29 delo o zaSči+i orSanizacije delom ženevske konference pri-8^lh tovarnah t7 » .v aom" čakovati nekatere stvarne uspehe. ' SKSt P"—?* .n,,«, komWlc aw,avar°vani Pred »morebitno M atomsko energijo Strauss je tosko nesrečo« t,, nesrečo«. Tu sodilo da skllcaI za Jutri tiskovno konfe-’ renco, na katero je povabil okrog 700 novinarjev, ki spremljajo delo ženevske konference. Kaže, da bodo na tej konferenci objavljena . ___________ pomembna odkritja o stališču {en^mn°TVreme 8 Prednjim Poobia- ™fProti. sodelovanju z dru- (Jo 18 -Jemperutura ponoči med io 8™! deželami na področju jedr-codnevi od 2« do 2» stopinj c. I ske energije. Vremenska napoved ** četrtek, dne 11. avgust*: Tržačani odhajajo v tujino Trst, 10. avg. Nocoj je iz tržaške luke odplul potniški parnik »Toskana«, s katerim je odpotovalo 736 Tržačanov, in sicer 300 delavcev s svojimi družinskimi člani. Čeprav ni uradnih podatkov, računajo, da je med njimi precej slovenskih izseljencev. Menijo, da je med izseljenci največ kvalificiranih delavcev in nekaj pripadnikov civilne policije. Dne 24. t. m. bo iz Trsta odpotovalo nadaljnjih 100 izseljencev, medtem ko sta za seiptember najavljena <press). Med uradnimi itali:jamskimi predstavniki — strokovnjaki za civilni promet ter predstavniki jugoslovanske uprave za civilno letalstvo s« bodo začela 12. avgusta v Beogradu pogajanja, na katerih bodo obravnavali vprašanje poti (k^ridoriev) v letalskem prometu med obema deželama Naši parlamentarci odpotovali v Kijev častnega majorja JLA. | Moskva, 10. arvg. (TASS). Ju- _____________ i John Denvier se je globoko gosLovanska parlamentarna dele- dežela na razpolago nove ener-1' ganjen zahvalil za to veliko čast. padja pod vodstvom dr. Vladi-getske vire. I Predsednik Miha Marinko je “ir« Bakariča je odpotovala da- nes z letalom iiz Leningrada v Kijev. Na letališču so se od delegacije poslovili predsednik Izvršnega odbora leningrajskega mestnega sovjeta Smirnov in drogi predstavniki oblasti Predsednik Izvršnega odbora Smirnov je želel jugoslovanskim poslancem srečno pot po Sovjet-J ski zvezi in jih prosil, naj j,ugo- j slovanskim narodom s po roče prijateljske pozdrave Lenimgraijča- | nov. Dr. Vladimir Bakarič se je Pri tem je opozoril na Nehrujevo ; * imenu članov delegacije za- izjavo o jugoslovanski praksi. “v?‘“ M top^l sprejem in gosto- OSNUTEK ZAKONA O INDUSTRIJSKIH DRUŽBAH V INDIJSKEM PARLAMENTU Po jugoslovanskem vzoru Socialistični prvak Mehta je citiral Kardelja in rekel, da smatra samoupravijanje za nujno potrebni element mehanizma demokracije v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem obdrži uprava podjetja. V glavnih potezah naj ta zakon prepreči koncentracijo domačega in omeji obseg tujega kapitala. Iz obrazložitve, ki jo je podal davi v parlamentu minister za finance Dešmuk, sledi, da hoče država s tem zakonom najti pot k »usmerjanju dela v velikih industrijskih podjetjih in industrijskega kapitala v deželi«. Začetek razprave o tem zakonskem osnutku je pokazal, da socialistična opozicija v splošnih potezah pozdravlja prizadevanje vlade, da bi z zakonom uredila razvoj privatnega sektorja v industriji. Socialistični prvak Ašo-ka Mehta pa se je dotaknil posameznih pomanjkljivosti osnutka in zahteval, naj bi vključili v zakon vprašanje sodelovanja delavstva v upravljanju podjetij. Mehta je citiral Kardelja in rekel, da smatra samoupravljanje za nujno potrebni element mehanizma demokracije v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem. Prav v to obdobje pa .- • je prišla zdaj Indija v svojem |e dow bo v V.dmu podp.san spo- razvoju. »Delavski sveti skupaj ™2UD?’ s kMen™ ^ u,r^en, mah zbori proizvajalcev in komu- ohr?fJn! P™?et Jugoslavijo ljubnost. Sporazum o mejnem prometu z Italijo Beograd, 10. avg. (Jugopress). nami,« je rekel Mehta na koncu, »pomenijo za dobo socializma isto, kar je pomenil za obdobje kapitalizma spodnji dom v parlamentu.« Po važnosti primerja indijski parlament osnutek zakona o industrijskih družbah z nedavno sprejetimi ustavnimi predpisi o odškodnini za nacionalizirano imovino in ga smatra za enega nujno potrebnih elementov razvoja po socialističnem vzorcu. in Italijo. O tem sta se delegacija obeh držav pogajali od konca lamskega leta. Danes je prispela v Videm jugoslovanska delegacija z inž. Bučarjem na čelu. Dr. Brilej pri Titu Brioni, 10. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes na Brionih stalnega jugoslovanskega predstavnika v OZN dr. Jožeta Brilej«. TISKOVNA KONFERENCA ZUNANJEGA MINISTRA DULLESA Vse je moč koristno rešiti če se stvari lotimo odločno in z dobro voljo VVashington, 10. avg. (AFP). — Ameriški zunanji minister Dulles je prebral na današnji tiskovni konferenci izjavo, v kateri je poudarjeno veliko zadovoljstvo ZDA s podpisom francosko-tuniikega sporazuma. Dulles je dejal, da je sklenitev tega sporazuma okvir bodočega tesnega sodelovanja med Francijo in Tunisom. Fran-cosko-tunižka pogajanja, je rečeno na koncu izjave, kažejo, da je moč medsebojno korist in napredek doseči tudi pri obravnavanju težavnih problemov, če se jih lotimo ob primernem času z strinja z južnokorejskimi oblastmi, ki so obdolžile poljsko in češkoslovaško osebje nevtralne komisije, da se »ukvarja s sumljivo dejavnostjo«, je Dulles pripomnil, da je treba biti v tej zadevi zelo strpen. Na koncu se je ameriški zunanji minister dotaknil odklo- nitve južnovietnamske vlade, da začne pripravljalna pogajanja s predstavniki Severnega Vietnama o pripravi splošnih volitev v vsej deželi. Dulles je rekel, da je juž-novietnamski ministrski predsednik Diem načelno za svobodne volitve, ki naj bi privedle do združitve Vietnama. PRED REVIZIJO USTANOVNE LISTINE ZDRU2ENIH NARODOV Američani proti vetu odločnostjo, realizmom in dobro O predlogih naj bi razpravljala posebna konferenca volj©. Dulles je zatem p>oudaril odločnost ameriške vlade glede spoštovanja sporazuma o premirju na Koreji. Ponovno je pouda- Nev York, 10. avg. (Tanjug). Posebni senatni pododbor pod vodstvom predsednika zunanjepolitičnega odbora Walterja Ge- ril, da ZDA 'žele, da bi bila Ko- IfS P„refSed_nik^ reja združena, dal pa je tudi jasno na znanje, da so možna boljša sredstva za dosego združitve kakor bi bil ponoven začetek sovražnosti na Koreji. Na vprašanje novinarjev, ali so ZDA na tihem privolile v stalno raz-kosanost Koreje, je ameriški mi- ZDA Eisenhowerju, naj prouči možnost, da bi sprožili zahtevo po reviziji Ustanovne listine OZN, in sicer pred X. zasedanjem Generalne skupščine, ki se bo začelo 20. septembra. Ustanovna listina OZN predvideva, da bo, če do revizije nlster odgovoril, da ameriška Ustanovne listine ne bi prišlo vlada v kaj takega ni privolila, pred tem, to vprašanje avtoma-Glede ultimata južnokorejske na dnevnem redu X. zase- vlade članom nevtralne komisije a"/a' . “ sf *e poprej iz- za nadzorstvo nad premirjem na rekle ^vizijo Ustanovne Koreji je Dulles rekel, da ZDA ne> medtem ko Je blla SZ Proti' kot članica OZN nameravajo V sedežu OZN sodijo, da je spoštovati določbe sporazuma o stališče večine razložil generalni premirju in potemtakem tudi do- (tajnik Hammarskjold v poročilu, ločbo o zaščiti osebja nevtralne ki ga je sestavil za letošnje za- komisije za nadzorstvo nad premirjem. Potem ko je rekel, da ee sedanje. Priporočil je, naj se Skupščina načelno izreče za skli- canje posebne konference o reviziji Ustanovne listine, toda naj ne določi roka, kdaj bi morala konferenca biti. Po njegovem mnenju bi Generalna skupščina vključila vprašanje revizije v dnevni red, obravnavala pa bi ga ob prikladnem trenutku. Hammarskjold je tudi izrazil prepričanje, da sedanja Ustanovna listina vsebuje še neizkoriščene možnosti za krepitev OZN. Njegovo gledišče presojajo diplomatski opazovalci v OZN kot najboljšo kompromisno rešitev med stališčema ZDA in SZ. V predlogu posebnega pododbora, naj Eisenhovver to vprašanje sproži, ni rečeno, katere dele Ustanovne listine bi bilo treba spremeniti. Toda v krogih ameriške delegacije v OZN izjavljajo, da bi zahtevali spremembe predvsem v vprašanju pravice do veta. ZMOGLJIVOSTI NAŠIH PREMOGOVNIKOV Približno poldragi milijon ton premoga več Noši rudarji ga bodo letos nakopali 15 milijonov ton Sekcija za premog Zvezne industrijske zbornice računa, da bodo naši rudarji letos nakopali kakih 15 milijonov ton premoga ali približno za poldrugi milijon ton več kakor lani. Računi sekcije slone na količini nakopanega premoga v prvem polletju in na verjetnosti glede drugega . polletja. V prvem polletju letošnjega leta so naši rudarji nakopali 7,5 milijonov ton premoga. V drugem polletju ga nakopljejo navadno več kakor v prvem. V juliju so ga nakopali več kakor v maju in potrošniki so gu dobili 1.188.000 ton. V prvem polletju letošnjega leta so ga nakopati za blizu milijon ton več kakor lani. Preskrba s premogom je bila letos v prvem polletju znatno enakomernejša kakor lani. To je zlasti značilno za široko potrošnjo, ki je za zimo s premogom v glavnem že preskrbljena. Premog so dobili tudi že mnogi veliki potrošniki, kakor so razna ind. podjetja, elektrarne in drugi. Sladkorne tovarne so sklenile pogodbe za prva tri četrtletja za 250.000 ton od celotnih 320.000 ton, kolikor ga porabijo v eni sezoni. Pač pa imajo železnice kot eden največjih potrošnikov razmeroma neznatne zaloge premoga, povprečno samo za kakih šest dni. Izgovarjajo se, da je letošnja potrošnja premoga na železnicah znatno večja od lanske, ker se je povečal prevoz blaga in potnikov. V prvem polletju so prevozile naše železnice nad 4 milijone ton blaga več kakor lani. Razen tega dinamika prevoza premoga od premogovnikov do potrošnikov ne ustreza dinamiki proizvodnje. Posledica lega je, da pride iz premogovnikov do potrošnikov manj premoga, zlasti iz premogovnika v Kreki, ki zaradi tega izgubi dnevno 280—300 ton premoga. Naši rudarji so letos nakopali več premoga zato, ker so se zboljšali higienski in tehnični pogoji dela v premogovnikih. Premogovniki > namreč dobili dvakrat pri-’ bližno po milijardo din v devizah Sestanek o problemih papirja in tiskarskih storitev V Ljubljani bo konec avgusta sestanek predstavnikov Združenja založniških podjetij Jugoslavije, grafičnih podjetij in papirnic. Na sestanku bo govora o pomanjkanju papirja, problemih v zvezi s tiskanjem knjig in publikacij in o tiskarskih storitvah sploh. V krogih založnikov v Beogradu poudarjajo, da pomanjkanje papirja in tiskarske storitve zelo ovirajo normalno izpolnjevanje založniških načrtov. Računajo, da le 30 odstotkov proizvodnje papirnic Odpade na tiskarski papir, ostalo pa na papir za potrebe trgovine. V Črni gori so izvolili nove OK ZK V črni gori so izvolili začasne komiteje Zveze komunistov v vseh petih novih okrajih. Ob tej priložnosti so poudarili naloge članov Zveze pri uresničenju zamisli o samoupravljanju ljudstva prek velikih pooblastil, ki jih ima v vrsti organov oblasti. Posebej je bilo govora o nalogah komunistov in njihovi vlogi v okrajnih ljudskih za uvoz zaščitnih naprav in repro- j odborih pri zagotovitvi gospodar- /iiilzm tel/ iK nr\li*AK2/>i.n rn »nn trtrvn nlr a 4 M /-V r-*41 dukcijskih potrebščin, razen tega pa so začele tu^i naše strojne tovarne izdelovati posamezne naprave za rudnike. ske enotnosti dežele, oziroma vskladitvi lokalne gospodarske politike s splošnimi jugoslovanskimi gospodarskimi interesi. Uvoz opreme za hitro povečanje izvoza Zvezni izvršni svet je izdal nove predpise o olajšavah za uvoz tnje opreme Pred dobrim letom je Z vezni izorini svet izdal odlok o olajšavah pri plačevanju, tuje opreme in investicijskega materiala tistim podjetjem, ki lahko po tej poti v najkrajšem času povečajo izvoz svojih izdelkov ali razvijejo proizvodnjo blaga, ki bi ga morali sicer uvažati, in s tem zmanjšajo odtok deviz. Izdajo tega odloka je narekovala nujna potreba uvoza opreme oziroma investicijskega materiala v primerih, ko je moč z razmeroma majhnimi sredstvi doseči o kratkem času velike koristi za našo zunanjo trgovino. Zato je biila v odloku kot pogoj za izkoriščanje teh olajšav postavljena zahteva, da vrednost nove opreme oziroma investicijskega materiala iz uvoza praviloma ne sme presegati 80®/o dejanskega povečanja dotoka deviz v enem letu in da se doseže povečan dotok deviz praviloma že dva meseca prej, preden zapade v plačilo uvožena oprema oziroma uvoženi investicijski material. Namen tega odloka je biil torej reševati predvsem naše najnujnejše potrebe po uvozu opreme. Navzlic razmeroma trdnim pogojem za dosego olajšav v obliki prodaje deviz na termin, odobritve investicijskega kredita in eventualne oprostitve od uvoznega koeficienta je bilo v enem letu vloženih 189 zahtev,’ rešeno pa je bilo 85 primerov, od tega PRED ZAČETKOM SOL S^K EGA LETA V LJUBL JANI VELIKO POMANJKANJE UCILNIG V začetku septembra se bodo spet odprla vrata ljubljanskih osnovnih in srednjih šol. Toda vzlic temu, da so dijaki poletne mesece preživljali v kolonijah in taborih ob morju in v planinah, življenje v ljubljanskih šolah ni popolnoma zamrlo. Vodstva šol so v poletnih mesecih temeljito očistila učilnice in hodnike, opravila potrebna popravila, predvsem pa obnavljala zastarelo šolsko opremo. Na ljubljanskih šolah je pohištvo v veliki meri zastarelo, zdravstveno-higiensko neprimerno in pomanjkljivo. Šolske klopi v nekaterih šolah so zagledale luč sveta že pred prvo svetovno vojno, največ pa jih je iz 6tare Jugoslavije. Ze vsa leta po osvoboditvl .se Svet za prosveto MLO trudi, da bi zastarelo šolsko opremo postopoma obnovil. V letošnjem letu Je Iz investicijskih kreditov potrošil za obnovo šolske opreme okoli 20 milijonov dinarjev, približno isto vsoto pa je porabil za adaptacijo šolskih prostorov. V Ljubljani postaja problem šolskih prostorov vsako leto vse bolj pereč. Tega vprašanja ne bomo mogli rešiti niti z novozgrajenimi šolskimi poslopji. Na področju dosedanjega MLO imamo 25 os.rovnih šol in 9 gimnazij. V minulem šolskem letu so imele te splošno izobraževalne šole za 530 oddelkov samo 298 učilnic. Zasedanje Izvršnega odbora Svetovne luteranske federacije V Ljubljani se bo 14. avgusta začelo zasedanje Izvršnega odbora Svetovne federacije luteransko-evangelističnih cerkva. Normalen potek pouka je omogočen le z dopoldansko in popoldansko izmeno. Ce upoštevamo, da so periferne osnovne šole razmeroma normalno zasedene, vidimo, da so pretirano obremenjene šole v mestnem središču. Po statistikah Sveta za prosveto bi 6plošno izobraževalno šolstvo na območju MLO potrebovalo v prihodnjih petih letih 400 učilnic, v gradnji pa je le 48 učilnic, in 6icer v novih gimnazijah v Šentvidu in Polju ter v osnovni šoli na Poljanah. Ce bodo zagotovljena zadostna sredstva in bo gradnja potekala normalno, bomo te učilnice prihodnje šolsko leto že lahko uporabljali. Razen tega pa 60 v teku priprave za nadzidavo osnovnih šol za Bežigradom in v Mostah- To pa še daleč ni zadovoljiva rešitev, če upoštevamo, da bodo že čez nekaj let vstopali v gimnazije otroci, ki so bili rojeni v letih po osvoboditvi. Vsako leto se vpiše v osnovne šole nad 800 otrok več kot jih odide na gimnazije. Lani je obiskovalo v Ljubljani osnovne šole 9200 učencev, v letošnjem šolskem letu pa je vpisanih nad 10.000 otrok. Zaradi tega bodo odprli 21 novih oddelkov oziroma 27, če bo na razpolago dovolj učiteljev. Število učilnic pa je ostalo ne-izpremenjeno. Nove učilnice bodo šole pridobile s preurejanjem delavnic, konferenčnih in pionirskih sob ter telovadnic. Najtežje | je za Bežigradom, kjer imajo za 27 oddelkov samo 12 učilnic. Vodstvo šole bo preuredilo nekatere, za šolsko delo prepotrebne prostore in zasedlo tudi eno učilnico Srednje vzgojiteljske šole. Na Viču bodo imeli za 24 oddelkov le 12 učilnic, in to šele, ko bodo preuredili v ta namen delavnico in konferenčno sobo. Na Vrtači bo za 30 oddelkov 15 učilnic, v Mostah za 19 oddelkov 10 učilnic (ena učilnica je v poslopju kina »Triglav«), Pomanjkanje prostora je tudi na drugih ljubljanskih šolah, le v obrobnih predelih so razmere normalnejše, razen v Sostrem, kjer je 10 oddelkov (5 oddelkov osnovne šole in 5 oddelkov gimnazije) v 5 učilnicah. Kot ilustracijo naj omenimo dejstvo, da je norma za vsakega učenca 1,5 kvadratnega metra šolskega prostora, v Ljubljani pa se na enem kvadratnem metru zvrstijo trije učenci. V Ljubljani primšttijkuje tudi učiteljev. 2e minulo šolsko leto je učilo 30 upokojenih učiteljev. Letos bo to število naraslo, ker faradi podaljšanja šolske dobe na učiteljišču ne bo priliva -mladih učiteljev. Kaj pa z dijaškimi domovi? Tudi v dijaških domovih imajo skrbi s prostori. Leto9 se je za bivanje v domovih prijavilo mnogo več dijakov, kot pa jih je lansko leto zapustilo. V internatu TSŠ je bila že lani stiska s prostori, letos pa morajo za bivanje uporabiti tudi prostore, ki za dijake niso najbolj primerni. Pa ni drugega izhoda, ker se je prijavilo 130 dijakov več, kot pa jih je ob koncu leta dom zapustilo. Verjetno se bo morala zvišati tudi oskrbovalnina v domovih. Izračunali so, da bi se morala podražiti za približno 500 dinarjev, če ne bi bilo kakšnih bistvenih sprememb pri ceni ozimnih pridelkov. Morebitna podražitev bo močno prizadela velik č[el gojencev, ki so že po lanski podražitvi le težko nadaljevali s šolanjem. G. 54 pozitivno (nerešeno je ostalo 123 primerov). Izmed podjetij, ki so dobila po tei potii olajšave, naj omenimo iz Slovenije naslednja: Podjetju *Titan< v Kamniku so bile odobrene olajšave za nabavo specialnih strojev za izdelavo fiitingov, ki omogočajo takojšnje povečanje pfoizvodnje fi-tiingov za 500 ton letno in drugega materiala iz temper litine za 380 ton, kar ima za posledico, da odpade potreba uvoza tega deficitarnega materiala. Mariborski tekstilni tovarni so bile odobrene olajšave za nabavo strojev za tiskanje tkanin v osmih barvah, ki omogoča dodelavo 4,4 milijona metrov tkaniin letno za izvoz. Železarna Ravne je dobila olajšave za uvoz strojev, s katerimi lahko poveča svojo proizvodnjo vzmeti za 1850 ton letino. Tudi Podjetju za impregniranje lesa v Hočah pri Mariboru so bile odobrene olajšave za uvoz specialnih strojev za obdelavo električnih in telefonskih drogov z možnostjo povečanja proizvodnje za 17.000 ms letno. Tovarni verig v Lescah je bila odobrena nabava strojev za novo proizvodnjo ladijskih verig za sidra, podjetju Impol v Slovenski Bistrici pa za nabavo delov hidravlične stiskalnice za 3500 ton pritiska, s čimer se poveča zmogljivost za 3300 ton aluminijastih polizdelkov letno. Naposled je dobila tovarna kovinske embalaže iSaturnust v Ljubljani olajšave za uvoz naprave za litografiranje pločevine. Z doslej odobrenimi olajšavami za rekonstrukcijo in racionalizacijo podjetij in za novo proizvodnjo bo doseženo v enem letu povečanje proizvodnje za 8,3 milijarde din (po domačih cenah) oziroma bo dosežen devizni učinek nad 10 milijonov dolarjev. Glede na dobre izkušnje*v korist naše zunanje tpgovine kakor tudi glede na potrebo, pospešiti postopek pri reševanju takih prošenj, je Zvezni izvršni svet te dni Težavna problematika pločevinaste embalaže S posvetovanja proizvajalcev in potrošnikov^ pločevinaste embalaže ob razstavi embalaže v Ljubljani V vrsti posvetovanj ob I. med-1 zerve), do leta 1960 pa bo v per- • ■ * 1 1 ^ Z — Mar« M —— L 1 . —. • M M M rt It 1 #, V, n 4 » f\ i 10 4 g \ TV narodni razstavi embalaže v Ljubljani so se včeraj sčstali v Trgovinski zbornici LRS proizvajalci in potrošniki pločevinaste embalaže iz vse države. V svojem referatu je dr. Vladimir Grnčevic poudaril resnost problema pločevinaste embalaže. Razvoj živilske industrije je v veliki meri odvisen od bele pločevine, ki jo v celoti uvažamo. Že lani je potrošnja bele pločevine narasla na 4800 ton, letos bo znašala potreba okoli 560Q ton (od tega 2000 ton za ribje kon- Letošnja letina in vreme Preveč deževno leto —- Donosi belega žita, sadja in sočivja ugodni j— Letina koruze in ostalih kmetijskih pridelkov bo odvisna ocl vremena — Kakšno vreme nam napovedujejo v prihodnjih dneh Poletje se skoraj že nagiblje h koncu, lepih sončfiih dni pa si..o imeli še zelo malo. Čeprav smo že dvakrat ali trikrat pričakovali, da se bo vreme zboljšalo, se to ni zgodilo in tako se že bližamo sredini avgusta, pa poletne vročine še nismo čutili. To pa ni tako velika zguba, če pon.islimo, da nam je pogosto enakomerno deževje prineslo dobro letino, bogat pridelek večine kmetijskih kultur. 7.a zadnjimi sušnimi leti je to res veliko olajšanje. Koruza in sladkorna pesa pa sta še na polju, sadje še na drevju in tudi nekatere druge poljske kulture še niso pospravljene, tako da še ni moč oceniti letošnje letine in njenega pomena za naše gospodarstvo. TOČA NAPRAVILA PRECEJ ŠKODE Posevki, zlasti ozimna pšenica in rž, so se spomladi dobro razvijali in obetala se je bogata letina. Deževje pa je zavrlo ne le dozorevanje, marveč je otežkočilo tudi žetev. Razen tega so bile pogoste nevihte s točo, ki je napravila precej škode. To velja zlasti za ožjo Srbijo, kjer je pobila toča približno v 70 okrajih. Ponekod so padala po pol kilograma težka ledena zrna, velika česlo ko kokošje jajce. Tako debele toče ljudje že več lat ne pomnijo. Dobro pa je. da neurja niso zajela Vojvodine, naše žitnice. Pomladne kulture, kakor žita, sončnice, tobak, bombaž in druge, so se razvijale nekoliko ugodneje od ozii.iine zaradi pozne setve, hi se je zakasnila za 20—30 dni. Razen tega je razvoj zaviralo pogosto deževno vreme, ki je onemogočalo obdelovanje zemlje, pač pa se je plevel bohotno razvijal. Zn donos teh kultur bo važno vreme jeseni. Ce bo suho in toplo, bo letina dobra. Za naše gospodarstvo je važna razen pšenice tudi koruza. Sodeč po razpoložljivih podatkih sc razvija lepo, ponekod je visoka že nad 2 m. O pozni koruzi pa je težko reči, kakšen bo pridelek; tudi to bo odvisno od jesenskega vremena. V Makedoniji in Dalmaciji pa kaže koruza precej slabo. Strokovnjaki trdijo, da je tudi letinn sladkorne pese dobra. Donos bi lahke bit večji, če bo vreme lepo, da bo v sladkorni pesi več sladkorja. SaDJE IN SOČIVJE JE OBRODILO DOBRO, KAKOVOST PA JE DOKAJ SLABA Sočivje je obrodilo letos dobro, vendar je zaradi neugodnih pogojev za dozorevanje kakovosti nekoliko slabša. To velja zlasti za sadje, v katerem je malo sladkorja in dru- gih snovi, po katerih dobi okus. Dobro je obrodilo zlasti koščičasto sadje, slive itd. Kakor vidimo, bodo letošnji do nosi znatnega dela kmetijskih kultur odvisni od vremena konec avgusta in v septembru. V Zvezni upravi za hidrometeorološko službo pravijo, da ne dajejo dolgoročnih vremenskih napovedi. Kaže pa, da bo še oblačno in deževno, vtem ko lahko pričakujemo v prihodnjih jietih ali šestih dneh zboljšanje in ustalitev vremena. To pomeni, da lahko pričakujemo lepo vreme dopoldne, popoldne pa nekoliko oblačno. Seveda pa spričo letošnjega muhastega vremena tudi ta napoved ni zanesljiva. Ce se bo vreme ustnlilo, bi utegnilo ostati takšno 10 do 15 dni. V septembru pa nam obetajo enkrat ali dvakrat po več dni lepo vreme, pozna jesen pa bo laje zelo deževna. Zato bi bilo treba z jesenskimi kmetijskimi deli pohiteti; Ce bodo te napovedi za pozno poletje In zgodnjo jesen držale, menijo meteorologi, da se nam obeta ostra zima z obilnim snegom. Seveda takšne napovedi niso zanesljive. Letos smo imeli zelo deževno poletje. Deževnih dni je bilo neprimerno več kakor druga leta. Po vremenu in letini je letošnje leto podobno letu 1937. J. H. spektivi narasla na 13.600 ton. Treba bo proučiti vse možnosti za nadomestitev bele pločevine z aluminijasto, ki jo lahko doma izdelamo. Po svetu uporabljajo aluminijasto pločevino že v veliki meri za embalažo, ker je ta pločevina, če je izdelana iz čistega aluminija, zelo uporabna za razne živilske konzerve. Pri uporabi bele pločevine delajo naša podjetja večkrat grobe napake, bodisi da brez potrebe uporabljajo drago pločevino z debelim slojem kositra ali pa pločevino s pretankim slojem, ki za določene konzervirane uro izvode m primerna in se blago pokvari. Zato bo treba čim prej določiti vrste in kvalitete pločevine za posamezne proizvode, čimer bomo hkrati olajšali uvoz in prihranili devize. Z uporabo novih lakov in novih postopkov pri izdelavi embalaže pa se v perspektivi kažejo tudi večje možnosti uporabe črne pločevine namesto uvožene bele. Ker je včasih od pravočasnega Novi prosvetni organi v okrajih in občinah Osnutki statutov novih ljudskih odborov v Srbiji kažejo, da se bo upravljanje prosvete in kulture še bolj podružbilo. V okrajih in mestnih občinah bodo nosilci kultumo-prosvetne politike orga-.nl družbenega upravljanja, v manjših občinah pa ljudski odbori, V statutih, o katerih bo septembra razpravljala republiška Ljudska skupščina, je predvidena v okrajih in večjih’ občinah ustanovitev svetov za prosveto in svetov za kulturna vprašanja. Formiranje občinskih ljudskih odborov v Makedoniji zaključeno V Makedoniji je zaključeno formiranje 86 novih občinskih ljudskih odborov. Doslej je bilo teh odborov 232. Zdaj je treba konstituirati samo še nove občinske ljudske odbore v večjih mestih in središčih gospodarsko razvitih področij. Večina odborov je Že prejela statute in jih poslala okrajnim ljudskim odborom v potrditev ♦ uvoza bele pločevine odvisno iz koriščanjc proizvodnih zmogljivosti naše konzervne industrije in je vrhu tega ta pločevina tudi zelo draga, predstavlja pločevinasta embalaža najtežji problem, katerim se mora ukvarjati naša živilska industrija. Uvoz bele pločevine hudo obremenjuje naša devizna sredstva, za to se resno postavlja vprašanje domače proizvodnje bele pločevine, za kar prihaja po mnenju referenta i poštev predvsem železarna Jese' nice, ki ima naprave za hladno valjanje trakov in možnost montaže naprav za valjanje bele pločevine. Začetna zmogljivost naj bi znašala 10.000 ton letno, upoštevajoč, da bo perspektivna potreba leta 1960 dosegla 13.500 ton. Hkrati moramo razviti proizvodnjo aluminijaste pločevine tako v podjetju »Impol« v Slovenski Bistrici, kakor tudi v novi valjarni v Ražinah pri Šibeniku. Od celotne naše kovinske embalaže v skupni količini 8300 ton letno bi laliko nadomestili z aluminijem najmanj 25 ”/o. Problematika pločevinaste embalaže je naposled tesno povezana s proizvodnjo kvalitetnih zaščitnih lakov in s potrebo standardizacije pločevine in pločevinaste embalaže. S. izdal nov odlok o olajšavah prt plačevanju tuje opreme in investicijskega maJteriaJa, ki velja od 3. t m. Odobravanje takih olajšav J® letos postalo še bolj aktualno. Z vsemi silami si moramo prizade* vati, da povečamo naš izvoz oziroma da z domačo proizvodnje nadomestimo uvozno blago tako zboljšamo našo trgovinsko in plačilno bilanco s tujino.^ Z opisanimi olajšavami pa dosežemo ta smoter z najmanjšimi žrtvami; Hkrati dobivajo v našt investicijski politiki čedalje večji poudarek tiste investicije, ki imajo namen razširiti obstoječa podjetja, jiiih modernizirali in racionalizirati. Take investicije se nam najhitreje izplačajo, ker nam v najkrajšem času dajo novo ali povečano proizvodnjo za izvoz ali za zmanjšanje uvoza. Po novem odloku so olajšave za uvoz, opreme naslednje: dinarski kredit za nakup opreme brez natečaja in prodaja potrebnih deviz na termita (oboje t okviru kontingenta, ki ga določi Zvezni izvršni svet), nadalje poroštvo za plačilo opreme, ki jo podjetje uvozi na kredit, oprostitev plačila razlike v ceni na podlagi koeficientov in dovolitev večje porabe amortizacijskega sklada, sklada za samostojno razpolaganje in investicijskega kredita za tujo opremo. Omiljeni so tudi pogoji za odobritev teli olajšav. Podjetje mora v 12 mesecih od začetka obratovanja z uvoženo opremo doseči z izvozom večji dotok deviz kakor v prejšnjih 12 mesecih (oziroma povečanje proizvodnje za nadomestitev uvoza). Vrednost tuje opreme praviloma ne sme presegata 80 %> povečanega dotoka deviiz (oziroma povečanja proizvodnje za nadomestitev uvoza), ki sč doseže v dobi, ko bo podjetje odplačalo polno vrednost opreme, kupljene n® kredit v tujini. V primerih, ko J® uvozom tuje opreme doseže proizvodnja predmetov, ki ji® doslej nismo izdelovali v naši državi in se z njimi poveča izvoz ali zmanjša uvoz, zadošča, da vrednost tuje opreme ne presega 100 V« povečanega dotoka deviz oziroma povečane proizvodnje. Povečan dotok deviiz oziroma Povečanje proizvodnje pa se mora praviloma doseči, preden zapade tuja oprema v plačilo. Naposled je z. novim odlokom ves postopek prenesen z Narodne banke na Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino, ki sklepa s podjetji ustrezne pogodbe. Zvezni izvršni svet pa rešuje le pritožbe, kadar banka zavrne sklenit ev pogodbe. Dokler Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino ne začne opravljati teh poslov, jih opravita še Narodna banka, kj mora dovršiti še vse začete posle. F. S. Žrebcmie Jugoslovanske državne loterije Veliko zanimanje izseljencev za obisk v domovini Vsak dan pride v Slovenijo mnogo Izseljencev iz evropskih in drugih dežel, ki žele obiskati staro domovino. V Izseljenski matici Slovenije sodijo, da bo letošnje leto po številu obiskov Izseljencev najplodnejše leto po vojni. Razen skupine 130 izseljencev iz Nemčije, ki je že prispela v Slovenijo, je na poti še ena skupina 190 izseljencev iz Hamburga in okolice. Staro domovino pa najčešče obiskujejo izseljenci iz Francije. Razen skupine 87 izseljencev iz okolice Pais de Calais se je doslej za poseben izletniški vlak iz Metza prijavilo že nad 470 izseljencev. Razen tega se zdaj v Sloveniji mudi okrog 350 izseljencev iz ZDA, Kanade, Argentine. Egipta in drugih dežel. Na predlog Izseljenske, matice bo letos v Malinski leto- | vala skupina 30 izseljenskih otrok \r. FranHio [ C •S6 O a a ■o sli «i M "6 > th N oj 0)11 S« 20 600 750 2.000 26230 60.000 187770 100.000 372940 100.000 311 6.000 4251 20.000 208971 100.000 464111 500.000 02 400 82 800 602 2.400 6352 10.000 9962 20.000 40672 60.000 327462 100.000 430182 200.800 483962 100.000 577672 600.000 530152 100.000 588212 100.000 3 200 | 83 1.200 002203 100.200 217783 101.200 362713 100.200 515763 100.200 072514 100.000 145634 100.000 355814 100.000 411934 100.000 459814 100.000 3 ca ell a la |"! g rh — 85 555 595 5265 5285 54635 233825 816 1976 13596 25233 85586 109916 188466 206606 282576 747 2937 8 6908 45068 59708 62998 064208 069 159 1119 52619 176249 i S« 400 2.000 4.000 40.000 10 400 80.000 800.000 2.000 10.000 80.000 80.00° 80.000 100.000 100.000 100.000 400.000 8.000 10.000 200 20.200 60.200 60.200 80.200 300.200 2.000 4.000 10.000 60.000 100.000 Skupno Je bilo Izžrebanih dobitkov In 6 premj v skupni vr nostl 80 400.000 dinarjev. Neka) višjih dobitkov v SloVJJJi) V Ljubljani glavna premija »*_ v dinarjev na štev. 233825. 100.010 j*1" v Ptuju na št. 362713, po 80.000 din Mariboru na št. 485586 in na v PostoJn na št. 382998 In V Kra-na št. 013596. po 60.000 din v KrVja-na št. 259708 in na št 426230 in*’ riboru na št. 540872 , An- V zneskih za Izolafllo so vezam. , bitki že sešteti. Dobitke tzntf-d'1.,-,-, zastopniki Ju7o>>’ovan.-ke rr ® 9 "/o v prejšnjih letih. To J novi ameriški rekord, kajti ta je za go/0 večjd kakor pred renni leti oziroma dvakrat večji 1949. Ljudje se zadolžujejo Predvsem,, da kupijo avtomobile, levi*iijske aparate im hladilne ^sprave. Čeprav se tu vsi natgi-ajo k terniu,^ da ta pojav raizla-°aJo z naraščajočim življenjskim 1 andardom, so vendar poslovni ri!?- .osupli spričo naglega na-asoamja potrošniških kreditov, ki Prekašajo tempo razvoja celot-gospodarskega sistema. Pri-ponunjajo, da ti krediiti poveču-J 1° gospodarsko dejavnost bolj, Naserjev rbisk v SZ v očeh Londona je nedavno prišlo v vzdušju na Srednjem Vzhodu in v odnosih med Zahodom ter SZ. Pred kakim letom dni bi takšen korak zarjajo na bližnje obiske zahod-nonemških, francoskih, jugoslovanskih in iranskih državnikov v Moskvi in na obisk sovjetskih BELEŽKE S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI LAČNA STEPA Sovjetsko kmetijstvo čaka na- kanju krme, zaradi česar je živi-loga, da do leta 1960 poveča pri- na seveda mršava, delek žita za 10 milijard pudov Zdaj so vsi napori usmerjeni (pud = 40 kg). To zahtevajo po- na poveča.ije pridelka krme. Zato trebe po kruhu in mesu pa tudii posvečajo zlasti veliko pozornost potrebe po surovinah za industri- pridelovanju koruze, jo. Takšno povečanje je nujno potrebno, če hočejo zboljšati sta- BOJ ZA NOVO OBDELOVALNO nje živinoreje, ki je zdaj zelo | ZEMLJO slabo. I Naloga, da povečajo pridelek žita do leta 1969 za 10 milijard NEKATERI PODATKI O ŽIVINOREJI pudov, je povezana s pridobivanjem novih področij obdelovalne Moskve sprejeli z nezaupanjem in , voditeljev v Veliki Britaniji, ga razlagali kot poskus SZ, da bi morda pa tudi v drugih zahodnih igrala na karto protizahodnih ču- 1 deželah. Jasnejšo sliko o sedanjem sta- zemlje. Površino obdelovalne zem nju živinoreje smo dobili v Ukra- Ije bo treba povečati za 28 do 30 jini. Iz razgovora z ukrajinskim milijonov ha! V ministrstvu za ministrom za kmetijstvo Marksi- kmetijstvo v Moskvi, kjer smo dorovičem Spivakom smo zvedeli, govorili o tem obsežnem načrtu, da je stanje živinoreje v glavnem so nam pojasnili, da je vlada iz-slabo. To dokazujejo naslednji dala več uredb o gospodarskem podatki: , izpodbu jan ju za delo v zvezi s Ukrajino čaka naloga, da do pridobivanjem novih področij obleta 1960 poveča proizvodnjo dualne zemlje. mesa in masti 1,6-kratno, mleka I OLAJŠAVE dvakratno, jajc dvakratno, volne1 „ ..... . pa 1,8-kratno. Da bi to dosegli, . kolhozov, strojno- bodo morah predvsem povečati traktorskih postaj, agrononriom, pridelek krme, število živine in zootehnikom m drugim strokov-perutnine pa le nekoliko. Lani je ki,s® Jf4*?'1*? » to delo, odpadlo na 100 ha obdelovalne nudijo naslednje olajšave: zemlje 19,30 glave goveje živine,1 „ L driava Prevzame vse stap-načrt pa predvideva povečanje fk? v PfP 2 n,J'h°vo sel3tvij° na 22. Na 100 ha obdelovalne zem- kak5f ***' s se’™j° njlh°vih lje je prišlo 21 ovac, po načrtu družin z vsem pohištvom m dru-pa naj bi se njih število pove- S™ premičnim imetjem, čalo na 26, a število prašičev od .. \ VS1 dobe takoj posebno do-23 na 29. Vidimo torej, da seda- klado v višini treh mlečnih plač; nje težavno stanje v živinoreji ni ji'? n ! M toUko v premajhnem številu glav f{?™? in ostalih potrebščin; 4. vsak dobi ohišnico In kravo. namakanje. Uzbekistanci pravijo, da iztrgajo tako »lačni stepi« zemljo in da se stepa čedalje bolj krči. Pri tem pa ne pozabljajo, da je »lačna stepa« še zmeraj zelo velika in da bo še dolgo ostala takšna. Na kolhozu »hakikat« na začetku »lačne stepe« smo videli, kolikšni so napori ljudi v zvezi s tem načrtom. Na drugi strani pa smo dobili vtis, da bi lahko storili še več, če bi bila gospodarska zainteresiranost kolhozni-kov večja. Ta vtis smo, mimogrede rečeno, dobili na vseh kolhozih, ki smo si jih ogledali. J. Smole DANES PO SVETU Dober začetek Minili so šele Irije dnevi, odkar se je začela mednarodna konferenca o uporabi jedrske energije v miroljubne namene, ki bo ostala po splošnem mnenju zapisana v analih kot prvi korak k skupnim naporom, da bi izredne možno- sti novih neusahljivih virov energije uporabili za blaginjo vsega človeštva. Udeležence konference čaka še deset dni PO SING MAN RIJEVEM ULTIMATU KOMISIJI ZA PREMIRJE NA KOREJI Zahteva ni upravičena »Daily Herald« piše, da so Sing Man Rijeve ambicije neuresničljive brez vojne med Kitajsko in Združenimi državami Amerike Skupina Egipčanov prispela v Beograd Beograd, 10. avg. (Tanjug). — anes dopoldne je prispela V ruujimji za premirje zauicvo "p* skupina funkcionarjev južnokorejske vlade, naj komi-Siptovskega notranjega ministr- sija zapusti deželo. Na današ-fvff ™ Policije, ki bo v Jugosla- njem sestanku so se švicarski, Pan Mun Jom, 10. avg. (AFP) Komisija nevtralnih dežel za nadzorstvo nad premirjem v Koreji je sklenila poslati vojaški komisiji za premirje zahtevo Člani komisije nevtralnih dežel so sestavili skupno izjavo, ki jo bodo poslali delegatom vojaških poveljstev oben strank v vojaški komisiji za premirje. London, 10. avg. (Tanjug) Britanska vlada je obvestila ZDA, na neuradnem obi-J5U■ Skupino, ki potuje po Evro-Sel^ general Mohamed Ahmed švedski, poljski in češkoslovaški delegati sporazumeli, da mora sklep o južnokoreiskem ultimatu sprejeti vojaška komisija. Z VSEH STRANI SVETA turcua bajar in MENDERES bosta POVABLJENA V SZ ,10- av*- (Tanjug). Glasilo tla n stranke »Ulus« poroča, btn sovjetski funkcionarji pova- Jan. i sedn,llka tur*ke republike Batin „ Predsedniška vlade Menderesa * uraden obisk v Sovjetsko ; EGIPT ZDRAVNIKI POJDEJO V SZ lertfi™’ 10- sv8- ' Kairski radio sporoan, da je 20 egiptovskih Prirt«) v sprejelo povabilo, naj se UdUSS v Sovjetsko zvezo strokovno -dopolnjevat. ALZIR nEMIRI se NADALJUJEJO 10. avg. (AFP). Policija Je v kov Alžlru ujela danes 13 upomt-tn ^>,nega Pa ubila. Ubit je bu tudi do VTv pokrajini Tebcs Je prišlo Mert slc®rJenja s skupino upornikov. 5edori>relskavam' v Arisu so aretirali It , u pomikov, v Ban ti pa tri. krajev poročajo o sabotažah Vat,u brzojavnih drogov In uniCe-Posevkov. INDUA POSLEDICE POPLAV Delhi, 10. avg. (IIS). Indijski Predsednik Nehru Je pozval situi *• naj prispevajo v nacionalni (a jS28 pomoč. Sredstva iz tega skla-ry uporabili v Utar Pradežu, Biha-Jih „af1°h vr5I^dovan,1>- Tudi žetev Je v mno-krajih uničena. KITAJSKA OBISK BRITANSKE DELEGACIJE London, 10. avg. (AFP). Danes je odpotovala z letalom Jz Londona v Peking 18-članska britanska delegacija Med njimi je tudi pet poslancev. Na Kitajsko, kjer se bo mudila kake tri tedne, je odAla na povatoiilo kitajske Akademije znanosti in umetnosti. V delegaciji so rudairji, sindikalni delegati in člani socialne službe. Vodja delegacije, poslanec Orbaek Je lajav*'., da so člane delegacije povablld, naj si ogledajo vse, kar žele videti. LAOS TESNEJŠE VEZI Z ZDA Vijentljan, 10. avg. (AP). ZDA In Laos sta danes uradno objavila, da sta svoji diplomatski mlstjl poviša!) na stopnjo veleposlaništev. V komunikeju amer!8kega zunanjega ministrstva Je v zvezi s tem rečeno, da je *ta diplomatski dogodek simbol čedalje trdnejših vezi med obema vladama«. JUŽNA KOREJA AVTOBUS ZGRMEL V PREPAD Seni, 10. avg. (AFP). Prometna nesreča, ki se Je pripetila sinoči v Taepo-nu Je terjela 10 smrtnih žrtev, 20 potnikov pa Je bilo hudo poškodovanih. Avtobus s 50 potniki je strmoglavil v prepad. SINGAPUR NAPOVEDANA STAVKA Singapur, 10. avg. (AP). Deset tisoč V Londonu sodijo, da je Sing Man Rijeva akcija neposreden odgovor na dober začetek kitaj-sko-ameriških razgovorov v Ženevi in na splošno popuščanje napetosti na svetu. »Mir«, piše »Daily Herald«, je Sing Man R i'ju na potu Njegove ambicije so neuresničljive brez vojne med Kitajsko in ŽDA«. Po drugi strani pa nekateri londonski krogi — čeprav so za ohranitev sporazuma o premirju — izjavljajo, da nevtralna komisija ni storila vsega, kar je bila njena dolžnost. Tokio, 10. avg. (AFP) Vrhovni povelinik enot OZN na Daljnem vzhodu general Lemnitzer je odpotoval danes z letalom na Korejo. To je že njegova druga pot v to deželo, odkar je Južna Koreja izročila ultimat komisiji nevtralnih dežel za nadzorstvo ■lad premirjem. POZIV MLADINI Te olajšave razglašajo širom po Sovjetski zvezi. Razen tega smo videli v mnogih mestih lepake, ki pozivajo mladino, naj ^ se prijavi na delo za pridobiva-‘ nje novih področij obdelovalne zemlje. Lepaki so sestavljeni v obliki gesel, v katerih je rečeno, kako važna je ta naloga za So-' vjetsko zvezo. V ministrstvu za kmetijstvo so nam povedali, da je odšlo na to delo že nad 300.000 ljudi, da so že dosegli nekaj uspehov i-i da računajo, da bo do leta 1960 ta načrt uresničen. KOEHOZ »HAKIKAT« Imeli smo priložnost ogledati sl delo v zvezi s tem načrtom samo na enem kolhozu, In sicer v Uzbekistanu, na kolhozu, ki se razprostira na začetku »lačne stepe«. Kolhoz se imenuje »hakikat« (»resnica«), organizirali pa so ga leta 1933. Tisto leto so začeli obdelovati v »lačni stepi« prvih 90 ha. Zdaj se je površina obdelovalne zemlje razširila že na 1000 ha. Samo v zadnjem poldrugem letu ee je razširila približno za 300 ha, v prihodnjem letu pa bodo razširili ta kolhoz še za 300 ha. Glavno delo za uresničenje tega načrta se nanaša na umetno dela. Ugodni razvoj njenega dosedanjega poteka nam omogoča, da že zdaj povzamemo nekatere sklepe. Splošni vtis, ki ga je dobil svet ▼ pričakovanja začetka konfcrence, je bil, da bo mnogo pripomogla k bodočemu sodelovanja med vsemi deželami \ mirnodobni uporabi jedrske energije in oflSogočila nagli napredek k popolnemu razvoju nove atomske dobe sveta. Pri tem so mnogi poudarjali, da nudi ženevska konferenca stotinam znanstvenikov možnost, da se osebno seznanijo in navežejo neposredne stike, s tem pa tudi možnost, da izmenjajo izku&nje in gledišča, da povedo, kaj si obetajo od pridobitev na področju jedrske energije in vsega, kar lahko ta energija nudi človeku. že prvi trije dnevi konference so pokazali, da je bilo to pričakovanje upravičeno. Referati znanstvenikov so predvsem pokazali, da je prispeval znanstveni svet velikanske napore in da Je bil do*cžen velik napredek glede možnosti uporabe jedrske energije ▼ miroljubne namene. Dosedanji uspehi so hkrati omogočili nadaljnji razvoj industrije, medicine, kmetijstva, geologije itd. Začetek konference je z veljavo znanstvenih argumentov pokazal, da nadaljnji napredek sveta (napredek pa je nujno potreben) neogibno zahteva sodelovanje in tudi enotnost akcije ▼se človeške skupnosti. Znanost ne pozna ija in vsako njeno omejevanje v islu pomeni pravzaprav zavirati tem na- predek in pospeševati nazadnjaštvo. V tem oziru je zlasti pomembno odkrivanje skrivnosti, ki se je začelo v zadnjih treh dneh v Ženevi. Pred javnostjo postopoma razgrinjajo doslej strogo in skrnno čuvane dokumente dežel, ki so dosegle v uporabi jedrske energije največje uspehe. Ti uspehi nisd več skrivnost. To je nedvomno prispevek k splošnemu razvoju znanosti, s tem pa tuui k splošnemu razvoju človeike skupnosti. Prva mednarodna konferenca o jedrski energiji, ki se razvija v vzdušju prijateljstva in razumevanja med narodi in v zavesti, da lahko plodno sodelovanje mnogo pripomore tuai k nadaljnjemu popuščanju napetosti na svetu, je torej že v začetku dosegla uspeh. Novi uspehi v njenem nadaljnjem poteku bi še Dolj utrdili prepričanje, da bo svet v prihodnje varno stopal po poti čedalje večje povezonosti in sodelovanja za nadaljnji napredek. M. B. General Lyman Lemnitzer da ne odobrava iužnokorejskega ultimata nevtralni komisiji za nadzorstvo nad premirjem na Koreji. Ko obsojata to Sing Man Ri-jevo akcijo, povezano z organiziranimi demonstracijami, izražata britanska javnost in tisk prepričanje, da se bo poveljstvu cet OZN posrečilo ohraniti v deželi red in mir. »Ničesar ni,« poudarja »Times«, »kar bi opravi-delavcev velikega britanskega pomor- £[\0 neumerjeni ultimat južno-skega oporišča J« obvestite danes bri- • • * * * — « tansko admiraliteto, da bodo 28. avgusta začeli stavkati. Sindikat delavcev pomorskega opo-•j*i§ea je sklenil sinoči razglasiti stavko zato, ker Je mornarica odpustila nekega Kitajca. korejske vlade. Zahteve po ozemlju južno od 38. vzporednika niso upravičene. Res, odobriti te južnokorejske zahteve, bi pomenilo izpodkopati premirje«. UVELJAVLJANJE ŽENEVSKIH SPORAZUMOV O INDOKINI Različna mnenja v Vietnamu Konstruktivno stališče Ho Ši Minha in odklonilno zadržanje južne vlade Hanoj, 10. avg. (AFP). V pismenem odgovoru na vprašanje dopisnika AFP v Hanoju je predsednik Ho Si Minh ponovil stališče svoje vlade o vprašanju splošnih volitev, ki bi morale biti v skladu z ženevskim sporazumom julija 1956 v Vietnamu, da bi tako omogočili združitev te dežele. 'Predsednik poudarja, da bo »vlada demokratične republike Vietnama ukrenila vse potrebno, da bi bile splošne volitve dejansko svobodne in da bo dala vsa nujno potrebna poroštva, pri čemer misli na uveljavljanje demokratičnih svoboščin, na svobodo organiziranja in zborovanja, svobodo tiska in propagande, govora in gibanja«. Predsednik Ho Si Minh je re-1 Na vprašanje o vlogi, ki bi kel, da bodo po njegovem mne- jo utegnila odigrati Francija v nju nedavna konferenca ministrskih predsednikov štirih velesil v Ženevi, kakor tudi sedanja kitajsko-amerlška pogajanja prispevala k zmanjšanju mednarodne napetosti. »Tl dogodki lahko tudi ugodno vplivajo na ureditev Indo-kiitajskega vprašanja, zlasti še problema Vietnama. Toda,« je pripomnil predsednik, »preprečiti je treba manevre tistih, ki skušajo delati ovire in izpodkopavati ženevske sporazume. Te sporazume je treba dosledno uveljaviti, se pravi, sklicati posvetovalno konferenco predstavnikov Severnega in Južnega Vietnama, ki naj bi pripravila volitve, katerih cilj je združitev dežele.« s POTI PO POLJSKI RAZVOJ INDUSTRIJE (Od naSega posebnega dopisnika) !>Je, Neki Varšava, avgusta d bf varšavski novinar, s katerim sem se seznanil med biva- Vj *cin m«stn, mi je v pogovora o mojih vtisih i* Poljske ?°v ’ d?, ne ustreza stvarnosti tisto, kar govore o Poljski njeni P° 4“di ne tisto, kar govore ljudje, ki brez pridržka ten? Vse’ lcar 8e dogaja ali kar se je zgodilo v tej deželi. STno 8® sami prepričali. Toda nekaj je ostalo za nas ne-znaten razvoj industrije te dežele v desetletnem povoi-ill<» osebnih avtomobilov v predmestja Varinve. Gr*-J® začeli leta 1951. Najprej so v njej samo sestavljali dele osebnih avtomobilov tipa »Pobedac, nvofenih iz Sovjetske zveze. Zdaj pa ie izdelujejo v njej kakih *!*/• avtomobilskih delov. Tovarna, ki ie ni dograjena, Do izdelala letos 5000 avtomobilov, prihodnje leto pa MHM. Avtomobile »Variava« prodajajo samo nsta-novam in podjetjem po načrtni razdelitvi ali pa so namenjeni izvozu. Največ doslej izdelanih avtomobilov »VarSava« je menda ostalo v mestu. »Variava« je luksuzni avtomobil z zmogljivostjo 50 KS. Doseie hitrost 120 km na uro in na 100 km porabi 12 litrov bencina. V tej tovarni so nedavno izdelali tudi prototip dvotaktnega avtomobila »Sirena« z zmogljivostjo 25 KS, k! bo porabil na 100 km 7 litrov bencina in vozil s hitrostjo 90 do 100 km na uro. Izdelujejo tudi ie prototip itirltaktnega avtomobila, ki bo tudi porabil malo bencina. Delavci v tej tovarni so večinoma mladi, stari povprečno po 25 let. Mlajii, 17-letnl delavec, ki dela ie dve leti v oddelku za izdelovanje instrumentov, zaslnii mesečno 1200 zlotov (povprečna plača znaia na Poljskem 1050 do 1100 zlotov). Ce bi se hranil v delavski restavraciji, bi porabil za prehrano dobro polovico plače. Večino zuluika pa daje stariem, pri katerih stanuje. Oie-njen delavec iz montainega oddelka, kjer znaia povprečna plača 1400 do 1500 zlotov, ima ieno in otroka (za otroka dobiva doklado po t5 zlotov mesečno). Pripovedoval nam Je, da porabi za hrano 1000 do 11M zlotov, za stanovanje in razsvetljavo pa plača 70 zlotov. Ker lena ne dela, mu ostane za druge potrebiclne zelo malo. Novo mesto v bližini Krakova Neki znanec nam je hotel prikazati obseg novega metalurškega kombinata »Lenin«, kamor dovažajo rudo celo iz Krivega roga (SZ). In zato nam je povedal naslednjo zgodbo. »če koga vprašate, kje je Krakovo, ni izključeno, da vam bo odgovoril: .Nekje v bližini novega plavža, novega mesta v pred-mestjn Krakova, zgrajenega n« ledini, ▼ katerem živi zdaj kakih 60.000 prebivalcev'.« Graditev metalurškega kombinata »Lenin« in novih plavžev se je začelo leta 1950, na že obratujeta dva plavža in tri Siemens-Martinove peči. Zgradili so tndi že tovarno za negorljive snovi in tovarno za izkoriščanje polizdelkov, ki Jih dobe ob kokslranju. Ko bo ta kombinat dograjen, bo znašala nje-gova proizvodnja poldrugi milijon ton jekla letno. Zdaj daje Kakih 60*/» predvidene proizvodnje. Bodoča usmeritev Vzlic ogledu mnogih tovarn in informacijam o gospodarski zmogliivoati Poliske je osta'o brez odgovora nase vprašanje, zakaj sta izbira in kakovost blaga za široko potrošnjo še dokaj omeiena, Če ju primerjamo z gospodarskimi možnostmi. To ne pomeni, da sta zelo slabi, saj sta se zadnja leta že nekoliko zboljšali. Zdaj je v prodajalnah nekaterih izdelkov mnogo več kakor prei. Tega pa ne bi mogli v celoti trditi o tekstilijah, obutvi in nekaterih drugih izdelkih. v razgovoru z nekaterimi gospodarskimi voditelji smo zvedeli, da je lahka industrija do leta 195? zaostajala, težka pa se je razvijala znatno hitreje. Lani pa so gospodarski načrt nekoliko spremenili. Spremenili so zlasti sestavo investicij. Zmanjšali so investicije v težki industriji, povečali pa so jih v stanovanjski in socialni izgradnji, komunalnem gospodarstvu in industriji, ki izdeluje predmete široke potrošnje. Letos so v gospodarskem načrtu predvideli nekoliko hitrejši razvoj lahke industrije kakor težke. Na januarskem plenumu Centralnega komiteja DPP pa so opozorili na nekatere »napačne« razlage partijskih sklepov in poudarili potrebo po enakomernem razvoju lahke in težke industrije. T Varšavi poudarjajo, da lahko razumemo sestavo investicij v zadnjih dveh letih samo »kot izjemo, ki se ne more dolgo obdržati«. V prihodnje bo treba zagotoviti takšna sorazmerja razvoja. ki bodo omogočila nekoliko nitrejši razvoj težke industrije. To je tudi usmeritev novega petletnega načrta, ki ga zdaj pripravljajo. Spremembe v sestavi investicij so pripomogle k delnemu zboljšanju življenjskega standarda glede na razmere v predlanskem letu. Vendar pa kaze, da so pričakovali ljudje od obljub več, čeprav so cene nekoliko padle in čeprav so trgovine bolje zaloiene z blagom in je tndi izbira ie večja. Slobodan Vujiča Severnem Vietnamu po sklenitvi kitajsko-vietnam. in sovjetsko-vietnamskih sporazumov, je Ho Si Minh odgovoril: »Vedno smo govorili, da bi lahko v razmerah popolne enakosti in medsebojne koristi, medsebojnega zaupanja in odkritosrčnega sodelovanja Franclja v Vietnamu odigrala aktivno vlogo na gospodarskem In kulturnem torišču.« Sajgon, 10. avg. (AFP). Južno-vietnamska vlada je danes odgovorila na pismo podpredsednika vlade in zunanjega ministra demokratične republike Vietnama Fam Van Donga z dne 19. julija. V tem pismu je severno-vletnamska vlada zahtevala od južnovietnamske, naj bi v skladu z ženevskim sporazumom sklicali predvolilno posvetovalno konferenco predstavnikov obeh delov Vietnama. V odgovoru, ki so ga prebrali po radiu, poudarja južnovietnam-ska vlada, da sodi, da njo nikakor ne vežejo ženevski sporazumi, ki jih ni podpisala in da je »odločena doseči cilj svoje politike — enotnost dežele v miru In svobodi«. Vlada sodi, da je načelo o popolnoma svobodnih volitvah miroljubno In demokratično, »toda treba je poprej Izpolniti pogoje za svobodno življenje in svobodno glasovanje«. Hongkong, 10. avg. (AFP). Poveljstvo ljudske armade Severnega Vietnama je poslalo 4. avgusta protestno noto mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem zato, ker oblasti v Južnem Vietnamu otežkočajo delo skupini inšpektorjev v pokrajinah Kvang Ngaj in Kvang Nam. Radio Severni Vietnam poudarja, da skupine inšpektorjev preiskujejo primere maščevanja proti »bivšim članom odporniškega gibanja.« ZRNA !Z NAŠEGA KMETIJSTVA Živinorejci si morajo postaviti rejski smoter Odlomki iz predavanja dr. Wilhelma Bngelerja, izvedenca FAO, o njegovih vtisih o slovenski živinoreji Poročali smo že, da je imel v ponedeljek, dne 8. t. m, pred predstavniki slovenskih živinorejcev na Glavni zadružni zvezi v Ljubija«! predavanje dr. Wilhelm E n gel er, ki je obiskal našo državo na povabilo Zveznega izvršnega sveta kot izvedenec FAO. Njegovi vtisi o slovenski živinoreji so mestoma zelo originalni, zato priobčujemo povzetek njegovih najvažnejših misli: 2ivinorejci si morajo postaviti rejski smoter, pri katerem morajo upoštevati naravne pogoje in potrebe tržišča. Na zahodu n. pr., kjer je mleka dovolj in preprečujejo mlečno poplavo sir in ostali mlečni izdelki, postaja rejski smoter vzgajanje živine tudi za meso, ki ga jim na trgu primanjkuje. Celo Švica krije sama z mesom le 90 odstotkov svojih potreb, ostale količine pa mora uvažati. Pri nas je zaradi velikih potreb po mleku in mlečnih izdelkih najdonosnejša vzgoja živine za mleko. Napačno pa bi bilo, da bi vzgojo živine za meso in za delovno sposobnost zanemarili, k men v Lenartu. Slovenski nistrlcl ln še v nekaterih krajih, kjer bi jih prod odkupom lahko pregledal kmetijski strokovnjak. Zadnjo zimo je bilo mnogo kmetijskih predavanj v okviru Ljudske rjavo govedo, ki je razširjeno na Krasu in na Dolenjskem, je pomembno zaradi izvoza plemenskega materiala v sosedne republike. Simentalsko govedo, ki je znano po visoki mlečnosti, hitro raste in daje kakbvostno meso, je razširjeno v vzhodnem delu Slovenije in je navezano na hleve, piicgavke pa so zelo čislane na Gorenjskem, kjer imajo v Bohinjskem kotu svoje posebnosti, In v okolici Ormoža in Ljutomera. Ko selekcioniramo pasme, da bi zboljšali proizvodnjo v smeri rejskega cilja, moramo pri izbrancih vedno paziti na plodnost, dolgost življenja, izkoriščanje krme, zrelostno dobo in aklimatizacijo. Vse to zaradi gospodarskega računa, ker mora biti živinoreja vsaj rentabilna, če že ne dobiičkanosna. Idealno bi bilo, da bi vsaka krava dobila tele vsako leto, da bi bila razlika med dvema telitvama 365 dni. Najboljše rezultate na tem področju so pokazale švicarske sivorjave pasme, ki imajo 0,92 odstotka plodnosti. Dolga življenjska doba živine je važna, kajti čim dlje živina živi, na manjše enote se razporedijo stroški vzreje. Pri nas je povprečna starost krav 6 do 7 let, pri švicarski sivorjavi živini pa 10 let. Pri izkoriščanju krme upoštevamo sposobnost majhnega konzumiranja krme, izkoriščanje le-te pa mora biti tolikšno, da daje zadovoljivo produkcijo. Zgodnja zrelost je lahko po teži, rasti, maščobi ali pa spolna zgodnja zrelost. Za to, zadnjo, gre pri plemenski izbiri. Pred 20 meseci teličke ne smemo pripuščati, ker za kravo ni zdravo teletiti pred 30 meseci. Poskusi na Švedskem in v Švici so pokazali, da zdrže najdaljšo starostno dobo z zadovoljivo produkcijo tiste krave, ki so bile prvikrat pripuščene v starosti 22 do 24 mesecev. Zelo važna pa je aklimatizacija pri uvajanju pasem v nova področja. Sicer je treba pri takem uvajanju dobro premisliti, če je to na mestu, ker se večina poizkusov slabo obnese. Najbolje je izboljševati pasme, ki že so v določenem pasemskem okolišu. V splošnem so alpske pasme zelo sposobne prilagoditi se novi klimi, kar pomeni, da imajo veliko akcijsko širino. Najdragocenejše je to, da prenesejo precej vročine, saj je znano, da je govedo bolj sposobno prenašati mraz kot vročino. Dr. Engeler je nadalje govoril tudi o molznoati in uporabi rezultatov molznosti ter še o drugih važnih problemih živinoreje. Jak Košnja detelje v Dobrniča PISMO IZ ANGLIJE Velika pomoč strokovnjakov angleškim farmarjem inorov In niso znal) odgovoriti na nekatera vprašanja kmetovalcev o razmerah v njihovem kraju. Zato žene predlagajo, naj bi za kmetijska predavanja skrbela Okrajna zadružna zveza. P Izboljšanje živinoreje se začenja pri gnoj ničnih jamah in silosih Kmetijske zadruge slovenjegraškega okraja posvečajo največjo skrb napredku živinoreje, zato so krave, ki so jih kontrolirali, dale lani po 442 kg več mleka kakor predlanskim, število govedi pa se je zvišalo za 1000 glav Slovenjegraški okraj je izrazdto živinorejski, saj. skoraj 'tri četrtine kmetijskih površin služi za pridelovanje živinske krme. Ker zaradi hribovitega sveta ni moč napraviti več polj, kmetijske zadruge skrbe predvsem za živinorejo. Njihov trud se jim dobro vrača. Povprečna molznost kontroliranih krav je lani porasla v primerjavi s prejšnjim letom za 442 kg ln med 100 kravami jih je 90 imelo teleta, medtem ko jih je v prejšnjem letu imelo samo 82. V enem letu so število goveje živine povečali za 1000 glav. V okraj« redijo 16.700 glav goveje Pokrajina v Prekmurju živine, kar je 64 na 100 ha kmetijske površine. To je mnogo, saj je samo sedem glav manj kot v živinorejsko zelo napredni državi Švici. V zadnjem času so za živinorejo najbolj skrbele kmetijafte zadruge Prevalje, Stari trg, Muta in Sele, ki Imajo največ rodovniške živine in dobro molzno kontrolo. Razen molzne kontrole pa je treba skrbeti tudi za boljše krmljenje, ki je ponekod še zelo pomanjkljivo, zaradi česar dajejo krave komaj polovico mleka, kot bi ga lahko pri dobri krmi. Zato bodo pospeševalci živinoreje — med katerimi so zelo pomembni predvsem molzni kontrolorji — morali postati tudi svetovalci živinorejcev o pridelovanju in pospravljanju krme in pravilnem sestavljanju krmnih obrokov. Pridelek krme je najlaže povečati z dobrim gnojenjem. Zato so že lani posvečali veliko skrb graditvi gnojničnlh jam in ureditvi gnojišč, hkrati pa seveda tudi gradnji silosov. Po približni oceni ima v slovenjegraškem okraju gnojnične jame komaj 8 odstotkov gospodarstev £ silose pa niti 2 odstotka ne. Ako bi Imela vsa gospodarstva gnojnične jame, bi z zajetjem vse gnojnice zbrali toliko dušika, fosforja in kalija, kot ga vsebuje 6000 ton umetnih gnojil. Taka količina umetnih gn6jil pa velja skupno z regresom, ki ga daje družba, skoraj 100 milijonov dinarjev. Ce še do- damo, da so lani porabili v vsem okraju komaj eno desetino navedene količine umetnih gnojil, mnogo gnojnice pa gre v izgubo, lahko ocenimo, kako velike možnosti imajo za povečanje pridelka krme. Zato izdatki za gnojnične jame niso nikoli previsoki. Kjer živinorejci trenutno nimajo dovolj sredstev, da bi lahko takoj zgradili gnojnične jame in silose, jim pomaga* tudi družba. Lani sdcer niso dobili gmotne pomoči, pač pa jim je okrajni ljudski odbor dajal izredna sečna dovoljenja za les, da so sl pomagali z izkupičkom. Na področju nekaterih kmetijskih zadrug je ta akcija dobro uspela: člani podgorske zadruge so zgradili 19 gnojničnlh jam in 5 silosov, vuzeniške 8 gnoj ničnih jam in 7 silosov itd. Letos imajo še večje možnosti, ker je okrajni ljudski odbor sklenil, da se 20 odstotkov dobička zadrug, ki bi ga morale odvesti njemu, porabi za podpore živinorejcem, ki bodo gradili gnojnične jame, gnojišča in silose. Skupna vrednost podpor bo znašala okoli 14 milijonov dinarjev, delili pa jih bodo po velikosti objektov, in sicer za kubični meter gnojnične jame po 2600 do 3400 din, za kub. meter silosa pa 700 do 900 din. S to podporo bodo živinorejci krili 20 do 25 odstotkov gradbenih stroškov. Predvidevajo, da bodo letos s tako izdatno pomočjo zgradili v okraju okoli 300 gnojničnih jam in 120 silosov. p. j. Dragi svaki Dobro ves, da sem se doma za kmetijstvo zanimal le pri mizi in te to takrat, ko je bilo kosilo slabo. Te mesece pa, ki jih preživljam v Študentovskem delovnem taborišču v Angliji in hodim vsak dan na delo k različnim farmarjem, mi je kmetijstvo postalo nekoliko bližje. Pri svojih sorodnikih v Loški dolini sem večkrat po vojni sliSal negodovanje, češ da pri nas kmete preveč silijo s strokovnjaškimi nasveti, vsepovsod na svetu pa da uživajo kmetje zlato svobodo. Ugotovil sem, da v Angliji temu ni tako, zato bom na kratko opisal angleški način pospeševanja kmetijstva. Agrarno politiko v Angliji izvajajo okrajni kmetijski izvršni odbori kot poverjeniki ministra za kmetijstvo. Prek njih prejemajo farmerji številne usluge: od splošnih do visoko specializiranih nasvetov. Člani odbora obiskujejo farme in ugotavljajo, kako bi se dalo zboljšati produkcijo. Lastnikom in zakupnikom preskrbujejo v najem kmetijske stroje, semena, organizirajo melioracije, akcije za zatiranje škodljivcev itd. Razen okrajnih kmetijskih izvršnih odborov pa deluje tudi * Nacionalna kmetijska svetovalna služba«, ki nudi kmetovalcem brezplačne strokovne nasvete in navodila ter najnovejše in najbolj praktične nasvete. Vsak kmetovalec mora doseči v proizvodnji določeno stopnjo rentabilnosti. V ta namen je na vsakih 1000 farm ali na 40.000 ha kmetijske površine določen 1 kmetijski strokovnjak. V vsaki provln-ciji (deset jih je) delujejo posebne kmetijske ekonomske komisije, ki dajejo farmerjem razen čisto tehničnih strokovnih nasvetov tudi ekonomske. V celoti se s pospeševanjem kmetijstva ukvarja v Angliji 4000 strokovnjakov in Specialistov, kar se seveda nekje mora poznati. Pridelki pšenice na hektar so v Angliji 26,4 cente, pri krompirju 123 centov, povprečna letna mlečnost na kravo pa 2750 litrov. V angleškem kmetijstvu je na 100 ha kmetijske površine zaposlenih 0,7 delavcev, med tem ko jih je v Sloveniji, kolikor mi je znano, 4,5. Na en traktor pride 15 ha orne površine, v Sloveniji 500 ha. Tu so zelo razširjeni krompirjevi izkopalniki, obračalniki, kosilnice, izpuhalniki za seno, sejalnice itd. Preračunano na čiste hranilne snovi so lani uporabili na hektar, obdelovalne povr- Iz kmetijske popotne torbe Ko smo potovali po prekmurski zemlji, smo se ustavili tudi v Martjancih. Kmetovalci Vra-tariči, Pinteriči, Cipoti, Kutoši, Škrabani, Vezlri, Norčiči so nam v razgovoru marsikaj povedali. Medtem ko kmetijski strokovnjaki propagirajo čimvečjo in pravilno uporabo umetnih gnojil za dvig hektarskih donosov, umetnih gnojil v trgovini ni, oziroma so v nezadostni količini. To zatrjuje kmetovalec Janez Vratarlč lz Martjancev. Ko smo poizvedovali, če ta trditev -ustreza dejanskemu stanju, smo dobili odgovor, da je temu zares tako. Bilo bi koristno, da se trgovina prilagodi kmetijskim potrebam in da tudi ve, kdaj so potrebna umetna gnojila za posamezne kulture in v kakšnih količinah. Kmetovalci so letos pridelali precej semena angleške in laške ljuljke. Seme so pridelali večinoma s čisto setvijo ali pa v mešanih posevkih z drugimi vrstami poljščin. Po njihovem mnenju je najprimernejša druga košnja ljuljke za pridelovanje semena, pa tudi prva košnja, če so vremenske prilike ugodne. Iz njihovega pripovedovanja povzemamo tudi, da imajo slabe travnike ob LedavL Zanimali so se tudi, kako bi uredili stanje vlage v zemlji, ublažili prekislo zemljo, gnojili naravne travnike, oskrbovali rušo in uničevali travniški plevel. Pogovor je nanesel na vse te probleme in okrajni agronom jim je odgovarjal na postavljena vprašanja, pri katerih se je tudi dotaknil preoravanja, ponovnega zasejevanja in pomlajevanja naravnih travnikov. Kmetovalci so pripomnili, da so sicer nekateri kmetijski strokovnjaki delali poskuse na travnikih, vendar jim ni doslej nihče obrazložil, kaj je potrebno ukreniti za zboljšanje travnikov ln pašnikov. V zadnjem času so st oprijeli sušenja sena na piramidastih in strehastlh kozlih, ker so prišli do prepričanja, da je sušenje na kozlih najboljši ukrep proti zatiranju (lesenenju) stoječe trave in proti Izpiranju hranivih snovi iz sena. Prav letos se je to posebno pokazalo koristno zaradi trajno slabega ali nestanovitnega vremena. Kmetovalci mislijo tudi na tako imenovano električno ograjo, vendar je to še zdaj le načrt. Brali so namreč, da se drugod po svetu čedalje bolj širijo tako imenovani čredinski pašniki, na katerih pasejo živali v posameznih pašnih oddelkih-čredinkah. Na ta način dobre travnike in pašnike po načrtu Izkoriščajo in tudi oskrbujejo. Agronom jim je tudi pripovedoval, da dobimo iz najboljših pašnikov in travnikov največ, če jih delno kosimo, delno pa pustimo popasti. Da nam pa živina ne hodi po vsem travniku ali pašniku in tam več potepta kakor požre, ampak vsak dan lepo popase le majhen del, so na travniku ograjeni oddelki. Za sodobne sadovnjake se tudi ogrevajo, vendar v Martjancih pri posamezniku ni moč zasaditi en hektar s sadnimi sadikami. To je zaradi posestnih razmer — majhnih površin — najmanjša določena površina. Predlagajo, da bi se znižala minimalna površina na pol hektarja. Na njivah gojijo krmne rastline: zeleno koruzo, sončnico in grašico, ki se prav dobro obnesejo. Zelena koruza, ki jo okisajo v silosu, jim daje največjo maso, kakršne ne more dati nobena druga rastlina. Pomenki so se sukali tudi okrog slabih in dobrih travnikov, nepravočasne košnje, kozlov za sušenje sena, gnojišč, silosov ter čiščenja hlevov in uničenja mr- česa v njih. Zavedajo se, da je treba zgraditi čimveč gnojišč, gnojničnih jam in silosov, vendar je to v mnogih primerih nemogoče zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Ta akcija bo trajala več let. Ce se bomo po letih spet vračali v to vas, smo prepričani, da bo takrat tudi v tem—pogledu viden napredek. Tudi vrtove in njive ob hišah so nam pokazali. Pripovedovali so, da škropijo krompirjeve nasade proti plesni z 1,5-odstotno bordoško brozgo (bakreno-apnena brozga) ali z 1,5-odstotnim bakrenim apnom, še preden se pojavi ali vsaj ko so se pojavili prvi znaki bolezni (konec junija ali v začetku julija). Cez 8 do 14 dni škropijo še enkrat, če je potrebno, pa pozneje še večkrat. Izkušnje so pokazale, da škropljenje krompirjevih nasadov koristi tudi tedaj, če se plesen ne pokaže. Zato priporočajo redno vsakoletno škropljenje krompirja. Po njihovem mnenju se dS na ta način pridelek zdravih gomoljev zelo povečati. Pokazali so nam tudi polže, ki se pojavljajo v večjem obsegu na mladem prosu. Pravijo, da jih koristno zatirajo z modro galico. Napadene površine, poškropijo zvečer ali zgodaj zjutraj s 3-od-stotno raztopino modre galice. Drugi spet potresejo po zemlji modro galico v prahu (90 gr na 100 kv. metrov) ali pa apneni prah zvečer ali zgodaj zjutraj dvakrat v presledku četrt do pol ure. Dognano je tudi, da polže uničujejo kure in race, če jih spustimo na polje in vrt. Videli smo tudi čebulno plesen, ki se v vlažnem poletju rada pojavi na navadni in zimski čebuli v takem obsegu, da rastline propadejo v enem do dveh tednih. Takoj ko se bolezen začne pojavljati škropijo čebulo vsakih 14 dni z enoodstotno bordoško brozgo, ki ji dodajo en odstotek mazavega mila, da se škropivo bolje oprime voščenih rastlin. Vse ostanke rastlin zberejo in sežgejo, da niso za izvor okužbam v prihodnjem letu. Skrbijo za pravilen kolobar, ki dovoljuje saditev čebule vsako četrto leto na istem prostoru. Tudi pesna listna pegavost razsaja v teh krajih. Najvažnejši zatiralni ukrep je škropljenje nasadov. Kmetijski strokovnjaki trdijo, da preprečimo močnejši pojav bolezni, če škropimo listje z bakrenimi preparati (n. pr. z 1-odstotno bordoško brozgo). Po teh navodilih škropijo kmetovalci sladkorno, krmno in jedilno peso med vegetacijo večkrat, tako da je listje neprestano pokrito z bakrenimi spojinami, škropljenje deluje tudi na tvorbo listnega zelenila In se že zaradi samega škropljenja z bakrom poveča pridelek pese. Ing. Lado Jerše šine 41,8 kg umetnih gnojil, v Sloveniji 17 kg, toda vedeti moramo, da je živinoreja tu zelo razvita imajo zato tudi dovolj hlevskega gnoja. Na enem hektaru obdelovalne površine rede o Angliji 1,37 glave živine, v Sloveniji komaj 0,54. Na enem hektaru obdelovalne površina pridelajo tu mleka 2230 kg, » Sloveniji leta 1949 le 415 kg. Haz* viti in donosni živinoreji je podlaga pridelovanje obilne in kvalitetne krme, ki jo pridobivajo na umetnih in zelo dobrih naravnih travnikih in na njivah. Zlasti se dobro obne~ se mešanica črne detelje z drugimi vrstami detelj in travami, ker s ten1 pridelajo več krme z boljšim belja' kovinskim razmerjem. Kosijo štirikrat na leto ln sicer zelo mlado travo. Krmo silirajo; zelo razširjeno je tudi sušenje na električnih sušilnicah. Moram poudariti, da je zlasti druga svetovna vojna prisilila An' glijo, da je intenzivirala svoje kmetijstvo do taksne stopnje. Med vojno so morali združiti nad 300.000 farmarskih obratov v enoten boj za kritje potreb v prehrani. K vojnih letih so uvideli tako farmet• ji kot država, da je kmetijsko svetovalna služba velikega pomena za dosego maksimalne kmetijske pr«' izvodnje. Ne smem pa prezreti tudi delovne zavesti in gospodarske p!C’ računljivosti angleških kmetov ter visoko raven njihove splošne >n strokovne izobrazbe. Tako, za zdaj bo dovolj. Te pozdravlja Miro. NASVET KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV KMETOVALCEM Je strniščna poletna saditev krompirje ekonomična? Šele letos prvikrat so si upalj kmetijski strokovnjaki svetovati kmetovalcem posaditi sredi P?' letja krompir na posevke, ki j^1 je uničila toča, nekje pa tudi na žitna strnišča, čeprav so že l©43 1952 in 1953 poizkusi dokazali, da je poletna saditev krompirja zlasti v našem subpanonskem p°“' ročju uspešen agrokultumi ukrep v boju proti izrojevanju krompir' ja. Zaradi premajhne količi11® poletnih padavin in visoke tenj' perature od začetka razvoja <*° zrelosti to področje ni sposobno za ugodno proizvodnjo semenske' ga krompirja, razen v poletni £a' ditvi. Nižje temperature v P°f' nih poletjih in jesenskih meseci*1 ter večja zemeljska vlaga prepre' čujejo degeneracijo krompiri3’ ki smo ga vsadili poleti, s ten}> da ta klimatski ambient nW* krompirju na eni strani ugodnej' še rastne pogoje, na drugi P3 ‘zavira razvoj in razmnoževani® listnih uši, ki prenašajo virus^® bolezni. Poskusi so pokazali, o® so dali krompirjevi gomolji so bli prejšnje leto vsajen 15. |u^ lija in nato naslednjo P001*??? aprila, povprečno 20 centov večJ1 donos na hektar kot gomolji. V**" jeni prejšnje leto aprila in tu« naslednjo spomlad aprila. Poletna saditev krompirja daj® precej večji odstotek drobnih S°' moljev kakor normalna sporni3' danska saditev, da pa ima krorn' pirjevo seme poletne saditve tu°^ boljše semenske kvalitete, so V°' kazale analize rezistenčne vreo' nosti semen iz obeh sadi te Vj Praktična vrednost poletnega s3' jenja krompirja, ki je dobro Pr®' stala ekonomsko analizo, fa-f-u bo semenski krompir na strnis^P zamenjal ekonomsko manj vre**' ne jesenske kulture; da se bofl znižali proizvodni stroški setnen' skemu krompirju; da po toči čene kulturne površine sredi P° letja ne bodo ostale neizkoriščen in da bodo subpanonski kraJ1 močno proizvodnjo merkantilneg krompirja potrebovali manjše količine semena iz sea*' njih krompirjevih semenskih P°°' roči j. Konstituiranje ljudskih odborov v Komunah frijovije in Brežice Potem ko so se pretekli teden v Zasavski skupnosti komun konstituirali novi ljudski odbori v komunah Zagorje, Hrastnik in Radeče ter izvolili predsednike komun 'n imenovali tajnike, sta se sedaj konstituirala nadaljnja dva ljudska odbora, in sicer v Trbovljah in "režicah. V Trbovljah, ki so hkrati tudi sedež velike skupnosti komun v Zasavju, Šteje komunski ljudski od->r 35 odbornikov. Na svoji prvi seji so za predsednika komune iz-v°lili Lojzeta Dularja, za podpredsednika pa Slavka BorStnarja ter nflenovali za tajnika Lojzeta Šker-",ca. Razen nekaterih malenkostnih eritorialnih sprememb je trbovelj-s*a komuna ohranila meje prejš-nJega MLO. Isti dan kot v Trbovljah se je °Jistituiral tudi novi ljudski odbor ^"režicah, ki šteje 45 odbornikov. režice so v Zasavski skupnosti /wnun največja komuna, z največ-Jo teritorialno površino ter največ-Jtm številnim prebivalstva. Razen režic štejejo sedaj v to komuno vj5 Prejšnje občine Artiče, Cerklje, ^■atež, Rizeljsko, Dobova, Pišece, ehka dolina ter nekatera^ naselja ir* Podbočje in Podsreda. Ža Predsednika brežiške komune so ■ludski odborniki izvolili Ivana Kori nC*‘. podpredsednika inž. Dra- : ucu, »m lumvunaiji, m jun m p "'šila, za tajnika pa imenovali j žal truda za napredek organizacije r^nceta Bukovinskega. (ž) protiletalske zaščite. IZ ŠTAJERSKE V Mariboru kulturni teden od 20. do 26. novembra Za dostojno počastitev 10. obletnico osvoboditve tudi s kulturnimi prireditvami bo Zveza ljudskopro-svetnih društev okraja Maribor priredila kulturni teden, ki bo prikazal desetletni napredek ljudskopro-svetne dejavnosti v Mariboru. Z željo, da bi v tem tednu sodelovala vsa društva tudi iz zakotnih vasi, bodo proslave in prireditve na sedežih komun, katerih je 15. Vefja prireditev pa bo v Mariboru. Tu bodo nastopale najboljše skupine iz mesta in okolice. Kulturni teden je tudi povezan z razstavo ljudsko-prosvetne dejavnosti in del likovne sekcije, z odkritjem spomenika pokojnemu pedagogu Schreineru v Mariboru. Na kulturnem tednu bodo Protiletalska zaščita usposablja članstvo Organizacija Protiletalske zaščite v Slovenski Ristrici je med najboljšimi v mariborski okolici. Izpite je opravilo doslej že nad 1185 ljudi. Na tečajih niso pridobili samo osnovnega znanja, potrebnega v slučaju obrambe, temveč so na predavanjih izpopolnili tudi svojo splošno izobrazbo. K tem uspehom so nedvomno največ pripo- nastopale dramske družine, pevski zbori, godbe itd. Tajništvo zveze si je zamislilo izvedbo tega festivala prav zaradi popularizacije ljudskoprosvetne dejavnosti in kot javno priznanje našim podeželskim kultumoumetni-škim društvom, ki tudi mnogokrat v slabih razmerah dajejo na oder dobre predstave. Tajništvo je formiralo več odborov, da bodo poskrbeli za sestavo programa, za agitacijo in propagando ter za organizacijsko tehnična vprašanja in finance. Zveza je že tudi obvestila vsa v Zvezo včlanjena društva, da naj formirajo na sedežih komun take odbore in naj pohitijo s prijavami in s pošiljanjem razstavnega materiala za razstavo v kulturnem tednu. Na kulturni teden simo tudi povabili Zveze ljudske prosvete iz Murske Sobote, Celja, Ptuja in U Ljutomera. D. M. Drobne iz okraja Ptui OLO bo na pnihodmji seja raz-pravtfjail o načrtu zasaditve večjega števiila topolov v viimograd-niškiiih krajih. Načrt je predložila uprava za gozdarstvo. Ti topoli, sajenj v ravni črti, bi precej koristili v obrambi pred točo. V Halozah, kjer je minuli mesec udarila toča, je biilo opaziti, da so skup ime dieves dobro zaščitile vinograde. Verjetno bodo zasadili topole nove občime, sadike pa Nova lakirnica V Tovarni avtomobilov v Mariboru gradijo sodobno lakirnico, ki bo zadostvala za potrebe proizvodnje kamionov. Lakirniške naprave, sušilne komore, ventilatorje in druge potrebščine je tovarna nabavila v Stuttgartu v vrednosti 200.000 nemških mark. Zaradi zmanjšanja deviznih stroškov nameščajo vse naprave domači strokovnjaki. Nova lakirnica bo kmalu pričela obratovati. V njej ne bo ogroženo zdravje delavcev, boljši delovni postopek bo povečal kakovost izdelkov. Socialno-politični tečaj za duhovnike V torek dopoldine se je v mali dvorani Doma OF v Celju začel dvodnevni socialno politični te- encn< za podpredsednika inž. Dra- mogli delavni funkcinarji, ki jim ni čaj za kaitoliiške duhovniikc, člane Giiriil-Metodovega društva LRS. Iz raznih krajev Slovenije je že prvi dam tečaja prišlo približno 100 duhovnikov ter več delegatov iz Ilrvatske. Prvo predavanje je imel Franc Šmon iz okolice Zi- v^vUe: Ob Rudarski cesti se naglo dvigajo novi veliki stano-»njski bloki premogovnika in strojne tovarne. (Foto Gerželj) Nova šola v Oplotnici Nujnost gradnje šole je v Oplotnici dolga leta povzročala hude skrbi. Staro šolsko poslopje ni ustrezalo svojemu namenu. Ker je bilo med vojno požgano, je po osvoboditvi šolsko vodstvo moralo iskati za pouk zasilne prostore. Šele lani so pričeli graditi novo, sodobno poslopje osnovne šole. Delo je prevzelo Gradbeno podjllje Granit iz Slovenske Bistrice. Potrebo po dograditvi te ustanove je docela razumel Okrajni ljudski odbor Ma-riibor-akoiUca. V letošnjem družbenem planu je zagotovil za šolo Oplotnica 20 milijonov dinarjev. Sedaj domhijejo pritličje za novo stavbo. Oplotničani upajo, da v bližnji prihodnosti tudi njihovim France j otrokom ne bo treba več v tesne, temne in zatohle učilnice. Pet let delavskega upravljanja v Železarni na Jesenicah avgust 1950 zelo po-t- °en datum za Železarno na Jesi ^ enioah, še več, Lahko bi rekli, ra,^e.'ta dan pomenil mejnik za tega metalurškega kombi-na Gorenjskem, slo® *a dan pred petimi leti so Zelr>, ° vzidali nad vhodom v lta^fizarno spominsko ploščo, na Je zapisano zgodovinsko voia ?a®ega demokratičnega raz-v j ® ie dobil svoj odraz tudi Tova samoupravljanju, rnin^?10 — delavcem. Ta spo-Po+ ka plošča, ki je že nekoliko števil .oc* vsakdanjega dima sp«1*1 dimnikov Železarne, bo Hi§kiunja^a mnoge rodove jese-ta /udarjev — železarjev na zgodovinski dogodek, lezart - praznik se jeseniški že-Piinr fe..dlje časa z vso vnemo biie1 avlJajo, saj hočejo svoj ju- &r°slavitina^lepše 'n najsvečaneje Se k!? dan obletnice, 20. avgusta, Ičrtni SjS^al na slavnostni seji ce-Seii , delavski svet železarne. .? Prisostvovali tudi vsi dela,, , -11 predsedniki in člani sveta, katerim so Yrtl ze Potekli. obratih železarne bodo Vaj,; 12?rali tudi množična zboro-•Hi delavcev, kjer bodo govo-lfeniaP°menu delavskega uprav-0 v ..našem gospodarstvu in e*ez£ni dosedanjih uspehih v ptav posebno živahno pa se pripravlja na obletnico mladinska organizacija, ki bo tega dne tudi razvila svoj prapor. Mladin- Seji občinskih ljudskih odborov v Piranu in Izoli Te dni so bile prve seje novoizvoljenih občinskih ljudskih odborov v Piranu in Izoli. V Piranu so izvolili za predsednika občine Davorina Ferligoja, za podpredsednika Plinija Tomasina, za tajnika pa so imenovali Josipa Jakina. V Izoli so izvolili za predsednika občine Srečka Vičiča, za podpredsednika Emila Zlobca, za tajnika pa so Imenovali dr. Branka Furlana. ski tovarniški komite je v počastitev obletnice organiziral tudi tekmovanje o širjenju mladinskega tiska. Razen tega bodo imeli Se vrsto pestrih športnih tekmovanj, na katera bodo prišli tudi tovariši jeseniških kovinarjev iž Raven na Koroškem, iz Železarne Store, cinkarne iz Celja in še od drugod. Prav na oblet-iico pa bo zvečer na Jesenicah tudi velika kulturna prireditev. Ze po sedanjih pripravah sodeč in po resnosti, s katero so se lotili organiziranja tega pomembnega jubileja jeseniške Železarne, je pričakovati, da bodo jeseniški železarji res svečano prosla-livi svoj praznik. (ai) danega mosta im sicer »Naše gospodarstvo ob 10-lotnici osvobo-ditvec. Med razpravljanjem so se duhovniki zanimali za vprašam ja o kmetijskem zadru/mštvu. V torek je teča ju prisostvovali tndi sekretar okrajnega odbora SZDL celje tov. Jakob Zen. Popoldne je predaval ljiudski poslanec Vlado Majhen iz Maribora o vlogi Jugoslavije v medma-rodmem svetu. V siredo sta imela referat dr. Vinko Močnik o temi »Verska strpnost« im dr. Stamikoi C-ajmfcar o sodobnih vpraSamjiih. Zvečer je bili v velliki. dvorani narodnega doma javni kulturni večer, ki ga prirejajo člani Ciril Metodovega društva. Danes se bodo udeleženca odpeljali z avtobusom na izlet v Frankolovo, kjer bodo obiskali grobove padlih borcev im naprej v Velenje in Šempeter v Savinjski dolini Tečaj prireja CMD T.RS. K. Kosi — nadlega briških vinogradov Z zakonom je kos kot ptica pevka pri nas sicer zaščiten, toda v Brdih so se tako razmnožili, da povzročajo vsako leto večjo gospodarsko škodo. Brici pridelajo dosti sadja in grozdja, ki sta za kosa najiljubša hrana. Nekaterim kmetovalcem so lami menda pozobaU tudi do 500 kilogramov grozdja. V vseh Brdih so tako letno ob več kotl30 hektolitrov vina, kair stane po polni lastni ceni vinogradnikov nad milijon dinarjev. Sodeč po gornjih podatkih jekazno, da povzročajo Bricom kosi večjo preglavice in škodo kot morda divji prašiči, Slednjih je v Brdih morda največ okoli 30 ter povzročijo letno škode za okoli 200.000 dinarjev. Zalo prebivalstvo želi, da pristojni gospodarski ar gani podvzamejo ustrezne ukrepe, ker bodo sicer kosi v najkrajšem času postali prava nadloga in celo problem za Brda. jiim bo uprava za gospodarstvo dostavila brezplačno. Nameravano poizkusno obratovanje ptujske tiskarne s l. avgustom je preloženo zaradi tehničnih ovir do 1. novembra. Čeprav še mi nabavl jena vsa oprema, so v tiskarni že poizkusili nekaj odtiiskov, ki so prav dobro uspeli. V okraju se mudii republiška komisija, ki ima nalogo preveriti kreditne sposobnosti nekaterih kmetijskih gospodairsterv, katera so zaprosila za dolgoročne investicijske kredite za izgradnjo gospodarskih centrov. Kavern tega komisija tudi potrjuje > lokacijo omenjenih centrov. Obiskala je že kmetijsko gospodarstvo v Trnovski vasi, Juršincih in Podlehniku. Deževno vreme preoej ovira letošnjo mlačev. Deževje liiočno škodmje krompirju. Napadajo ga plesni, zlasti pozne sorte, ki bi sedaj morale pridobivati gomolje. V težki ilovi zemlji pa krompir gnije. Na seji Sveta za gospodarstvo OLO je bil sprejet sklep, da bodo pri nekaterih kmetijskih zadrugah ustanovili plemenilne postaje, V katerih bodo, vzdrževali ka-kovrwtme biike. Te postaije bodo mnogo koristile živinoreji, v kateri primanjkuje plemenjakov. Bralci nam pišejo Zakaj v Trbovljah ni več butana? Ob splošni reklami in priporoftiiloh so mnogi Trboveljčani kupi 1 i posebne plinske fitedilniiko, kuhalnike in gorilnike ter začeli u{»rahljati butan (zemeljsiki plin) kot gorivo. Precej Sasa je bila dobava butana razmeroma zadovoljiva, razen iubdre večjih in manjših jekleni. Zadnja dva meseca pa se val potrošniki zaman oglašajo dan za dnem pri »Železnini«, kjer v posebnem oddelku prodajajo tekoča goriva in maziva ter tndi butan. Potrošniki, ki so svojo kuho preusmorili n* uporabo butan-plina, so dobili zagotovilo, da bo tega goriva vedno dovolj. Navzlic temu zagotovilu so zdaj že lep čas »na cedilu« ter morajo znova preusmerjati kurivo, ker se pač z obljubami, ki jih daje podjetje »Potrol« iz Ljubljane kot razdeljevalec butana, ne da sikuhati n« kosila ne večerje. Trboveljska »Mesnina« pravi, da je zaradi pomanjkanja butana ne zadene nobena krivda, tem Btanj, ker sproti vrača »Petrolu« v Ljubljano vse prazne jeklenke. Ce ljubljanski »Petrol« sam ne zmore nstre&i potrošnikom, ki jim je svoji«« tolikanj priporočal uporabo butama, naj poč ta posel nekoliko »deoentralter®« ter v večjih krajih, kjer se jo te ndoro,>-čila znaitnejša potrošnja butana, prepusti posameznim podjetjem neposredni nakup butana v Lendavi. Najsi ob tem pomanjkanju butana leži krivda na komer koli, eno ie treba tudi v tem primeru spot poudariti: Ce potrošnike za kaj pridobimo in jim oelo nakopljemo s tem stroške, potem jih vendar ne gre kratko in malo pustiti na cedilml Potrošnik Potrebe okraja Gorica po kreditih za pospeševanje kmetijstva Nooa Gorica, 10. avgusta. — Dopoldne je bitla v veliki dvorani upravne palače konferenca predstavnikov zadružnih in gospodarskih sektorjev ter zastopnikov zadružnih podjetij iiz bivšega goriškega okraja, posvečena obravnavi predlogov ter nekaterih tehničnih vprašam j glede na predložitev na devetem zvez- caiu za investicije v kmetijstvu, ki lm nuemla razpi sam v kratkem. V prejšnjih na tečajih so goriške zadruge večidel : vine itd izpadle v glavnem zaradi pomanjkljivo izdelanih dokumentacij ter kratkih rokov, oziroma, ker spričo nerazvitosti svojega gospodarstva niso mogle nuditi visoke obrestne mere. Zaradi majhne udeležbe predsednikov KDZ iin KZ, direktorjev državnih in zadružnih kmetijskih posestev in zastopnikov zadružnih in državnih podjetij, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, razprava na današnji konferenci ni mogla osvetliti dejanskega stanja in vseh potreb kmetijstva na Goriškem. Delegati so navajali vrsto potreb no investicijah za dograditev hlevov, svinjaikov, zadružnih domov in upravnih poslopij ter drugih objektov, ker so morali v prejšnjih letih zaradi pomanjkanja sredstev ustaviti dela. Razen tega se bodo nekatere zadruge in državna posestva na natečaju potegovala za kredite za ureditev novih nasadov, vinogradov im sadovnjakov, dalje pa izgraditev novih objektov, nabavo strojev in drugega reprodukcijskega mate- i-1 riala za pospeševanje kmetijstva, j-; nakup plemenske in druge ži- Konstituiranje novega občinskega ljudskega odbora v Komnu Na prvi seji novega občinskega ljudskega odbora Komen na Krasu, ki ima 23 odbornikov, je bil za predsednika izvoljen tov. Alojz BandeLj, za podpredsednika tov.. Alojz Pirc, medtem ko je bil za tajnika imenovan Ludvik Vitez. Področje nove občine obsega Komen, ter del prejšnjih občin Štanjel in Kostanjevica na Krasu. V Ribniški dolini precej grade SREČKE DRŽAVNE LOTERIJE JE KRADEL Orgaai tajništva za notranje zadeve so zajlotili in prijavili Okrajnemu sodičču v Novi Gorici zaradi tatvin in vloma že večkrat kaznovanega 28-letneffa Alberta Kodelja iz Solkana, ki je pred desetimi dnevi v trafiki in prodajalni časopisov na So&ki ceati ukrade] 39 sre&k Jugoslovanske dr-žarvne (loterije ter nekaj dni pozneje natakarici v turističnem hotelu »Sabotin« v Solkanu izmaknil denarnico 7 okoli 1000 din. M Požar v Martinji vasi V četrtek zvečer je zagorelo gospodarsko poslopje Pavla Ovna v Martinji vasi pri Sentlovrencu na Dolenjskem. Na podu je zgorelo približno R000 kg sena, slamoreznica in vso orodje, tako da je fikode za dober Nujno kupimo % 132 kosov kotlovskih cevi zn Volfov kotel, zunanji premer 63,5 mm, notranji 57,5 mm in dolžine 2,85 m Ponudbe na telefon Številka 27-01 ali 22-286 2801 milijon din. Posestnik se je pred tremi tedni sicer zavaroval za manjšo vsoto, trpi pa vendarle občutno škodo. Ogenj je nastal zaradi slabe električne napeljave oziroma kratkega stika, ker so ljudje že večkrat v mraku opazild svetlikanje iskric ob napeljavi. Smrt otroka na cesti V potek .ie postal žrtev prometne nesreče na Dvoru v Suhi krajini 3-letni Zdenko Mezgec. Otrok je stekel na cesto ter »e obesil na vm, za katerim je takoj pripeljali kamion, ki jo hotel prehiteti voznika. Fantek jo v tom spustil voz in hotel steči nazaj, pri čemer pa ga je avtomobil zagrabil in hudo poškodoval, tako da je čez nekaj ur navzlic zdravniški im>moči umri. Otroka je hotela umoriti Mlada mati Angela Lipovž iz Podnanosa v Vipavski dolini se Je znaSla pred sodniki pod obtožbo, da Je grdo ln neusmiljeno ravnala s svojim komaj mesec dni starim otrokom, Jot ga je, kot je sama priznala, s tem hotela umoriti. Letos februarja ga je v največjem mrazu in burjl dvakrat kopala v skoraj zamrznjenem vaškem potoku, (jfcrila nekajkrat golega prenašala po dežju, ga često razgaljenega puščala na prepihu in mrazu ter tucll sicer z njim slabo ravnala. Sodnikom je izjavila, da se je hotela otroka Iznebiti zato, ker Ji je mož menda očital, da ni njegov. Toda ljudje pravijo, da zanj ni skrbela zartidi delo-mrznostt ter neusmiljenega srca. Ne zanima se tudi za ostala dva nekoliko starejša otroka, ki hodita po vasi zanemarjena in raztrgana, čeprav družina ne živi v slabih socialnih razmerah. Sodišče je brezsrčno mater obsodilo na eno leto zapora. M. D. Tudi letos v Ribniški dolini precej gradijo, čeprav imajo pri tem precej težav s krediti. Med sodijo pripravljalna dela za zajetje velikega vodovoda, ki bo preskrboval z vodo vso Ribniško dolino in tudi del nove kočevske občine. Zajeli bodo potok Obrh pri Dolenji vasi in s tem dobili dovolj vode. Predvidevajo, da bodo znašali stroški za nov vodovod nad 60 milijonov dinarjev. Večji del tega denarja že imajo, kar pa še manjka, bodo prispevali s prostovoljnim delom prebivalci in pripadniki JLA. Dela pri zajetju so silno težavna, saj delajo potap' ljači nekaj metrov pod vodo! Za Lipovec in Dolenjo vas bo pomembna pridobitev postajno poslopje v Lipovcu, ki bo stalo 10 milijonov dinarjev in bo najbrž končano do Dneva republike. Železniško transportno podjetje ure- Novi slovenski grobovi na tujem V dovolim d 11 60 umrli; Stove Fti-čar, star 51 let, doma iz Lejidave; Marija Novak roj. Tekavčič, stara M lot, doma iz vasi Rotje; Marija Roso roj. A n d roj na, stara 47 lot, doma i?. Studenca pri Selnici: Antonija Skok. stara Ti lot, doma iz vnsi Rodik na Primorskem; Prano Leskovec, ethr 50 lot; Jože Vidorgor. star 59 lot, doma s Količevega; Matevž Povfte st., star 75 let, doma iz vasi Verdun pri Toplicah, in Marjeta Gornik roj. Lov-stek, stara 90 lot, doma i® vasi Oboi, fara Sodražica. Razen naštetih so umrli: v Chicagu Jože Krašovec, rojen v Ameriki; v Salini Jakob Turk, star 59 let, doma iz vasi Goriče na Notranjskem; v Strabani Janez Udovič, star 76 let, doma iz Postojne; v Midwayju pa Ana Mihelič, stara 67 let; v Coyridon Townshi'pu blizu Brndforda jo 62-lotni •Toie Kulovec prerezal vrat Tonetu Trenti in ga zabodel v srco. Trop ta jo bil star 58 lot in doma i® Nada-njoga sola piri Pivki. ja tudi prostor okoli ribniške postaje, ki ga bodo asfaltirali, cesto ob nakladalni rampi pa bodo tlakovali in uredili rampo. Dela pri tlakovanju ceste V Ribnici počivajo, ker nimajo ža to potrebnega denarja. Podobno je tudi z dolenjevaško šolo, kjer prav tako nimajo denarja za dograditev. — Hitro pa napreduje gradnja trgovskega doma ribniške zadruge, ki bo letos dograjen, prav tako pa bo gotov tudi osemstano-vanjski blok podjetja LIP. Letos se bo modernizirala tudi ribniška opekama in zgradila nekaj novih objektov. Privatniki gradijo v Ribniški dolini 20 stanovanjskih hišic. T. Železniški uslužbenci v Novi Gorici snujejo stanova "iško gr; 't.eno zadrugo V Novi Gorici je stanovanjska i kriza zelo pereča in je zato tukajšnja javnost ugodno sprejela vest, da železniški uslužbenci snujejo samostojno stanovanjsko gradbeno zadrugo. Okrajni ljudski odbor Gorica je prizadevanja za gradnjo eno in dvostanovanjskih hiš podprl z odlokom o brezplačnem dodeljevanju zemljišč ter ugodnostih pri nabavi potrebnega gradbenega lesa. Na pobudo Krajevnega odbora sindikata železničarjev so te dni izvolili iniciativni odbor za ustanovitev železniške zadruge za gradnjo stanovanj, ki bi obsegala področje od Repcnlabora na Krasu do Ajdovščine na Vipavskerii ter Podbrda na Gorenjskem. Na dosedanjih sestankih odbora so razpravljali o pravilih stanovanjskih gradbenih zadrug ter o načrtih enonadstropnih hiš, ki bi stale glede na velikost in udobnost od enega do treh milijonov dinarjev. M. D. »EK9MSKA P0LSTIII« štev. 176 objavlja v svoji današnji številki na uvodnem mestu članek »Jedrska doba«. Razen tega priobčuje članke z naslednjimi naslovi: »Povečan uvoz — izvoz stagnira »Tovarniška tajna: kako vskladiti interese celote s spodbujanjem kolektiva« (tretje nadaljevanje ankete), »Akord, toda v mejah predpisov«. V rubriki »Komentarji in beležke« je objavljeno: »Več blaga kakor na novo zaposlenih«, »Iz dela zveznih zbornic« (I), »Cinitelj, ki povzroča motnje«, »Posojilo za HE Vuhred«, »Grupni amortizacijski skladi pri okrajih in mestih?«, »Popolnejši in za primerjanje prikladnejši podatki v Statističnem letopisu 1955«, »Razstava embalaže v Ljubljani«, »Novi gospodarski ukrepi«. V rubriki »Zunanjetrgovinska dejavnost« je objavljen obširen prikaz realizacije novih sporazumov. S področja svetovnega gospodarstva so objavljeni naslednji članki: »Priprave na novi plačni sistem v Evropi«, »Gospodarstveniki se uče atomistiko« im »Kmetijski presežki tudi za Vzhod?« • Razen tega so objavljeni v stalnih rubrikah iz gospodarske statistike: splošni gospodarski indeksi za junij 1955. v rubriki »Knjige in revije« pa je priobčen prikaz najnovejših ekonomskih publikacij: V rubriki »Podlistek« je objavljen članek »Generalni konzul za investicije«. 17 NOVINARJEVE BELEŽNICE KRITIKA SHEMATIZMA v kulturnem življenju na Poljskem Varšava, avgusta. Neki varšavski znanec me je opozoril na ulične dekoracije glavnega mesta Poljske, zlasti v ulici Novega sveta in Maršal-kowski, ki sta bili tiste dni okrašeni za mednarodni mladinski festival. Dekoracije so se odlikovale po originalnosti, z risbami sodobnega likovnega izraza v nasprotju z gledišči, ki so še nedavno imela v tej zvrsti umetnosti tu neomejeno veljavo. Moj varšavski tovariš mi je pokazal te okraske z namenom, da bi me opozoril na spremembe, ki so nastale v zadnjih dveh letih v kulturnem življenju te dežele. Primer z dekoracijami ni bil osamljen. Neki poljski pisatelj mi je pripovedoval, da je nastal tu v Varšavi, ko je bila v neki knjižni reviji objavljena (Od posebnega dopisnika) I dela. Prvi napori so rodili tudi prve sadove, ki jih je več kakor neka Faulknerjev« povest, pravi " Naatata 80 d0bra vihar. Zdaj pa vemo/ da založbe umetniška dela. pripravljajo tiskanje nekega Faulknerjevega dela. Prevedli bodo tudi Prousta, Hemingwaya in še nekatere zahodne pisatelje, j ki jih tukajšnji bralci prej niso j poznali. Te primere so nam na-J NEVARNOST PRED POVRATOM TUJTTT NAZOROV V razgovoru smo nadalje zve- ___________| deli, da so se v splošnem boju p kiti,, i i i 1 proti shematizmu in drugim vul- ^nrpmrrnhp +,.Hi garizatorskim poenostavljanjem Spremembe je videti tudi na;“" __ ___________ likovnih razstavah, ki niso tako j redke, v gledaliških repertoarjih,' v načrfeih založb v noiasnilih ^ »burzoaznih koncepcij este-vodntkf£o Maju LSI!! Tvo.m i« ^ir„i a-> čl mladih, talentiranih kritikov (si- Na pariškem festivalu Spanci niso povzročili prevelikega hrupa s svojo »La Malquerido« nam je rekel, da so slike, ki so cer »povezanih s socializmom«, dobile v letih 1948 do 1953 dr- >, , , ____ žavno nagrado, zdaj razstavljene kot plaža, pravzaprav negacija umetnosti. Tega pa ne bi mogli reči o sliki, nagrajeni lani. LITERATURA KOT OSVETLITEV DNEVNIH POLITIČNIH TEZ Te spremembe ne pomenijo, da je ta proces končan. V razgovoru z urednikom književne revije »Nova kultura« smo zvedeli, kako je teklo kulturno življenje Poljske po vojni. Leta 194S so si zastavili nalogo, da morajo biti v literaturi in ostalih zvrsteh umetnosti »izraženi revolucionarni procesi« na Poljskem in da mora umetnost vzgajati množice v duhu socializma. Takrat so za uradno estetsko teorijo razglasili socialistični realizem. Toda v prizadevanju, da bi se uveljavila realistična umetnost, so sicer dosegli nekaj uspehov, toda pod geslom socialističnega realizma so zagrešili tudi napake in vulgarno poenostavljanje, skratka te napake so bile označene kot she-matizem. Da bi uveljavili določeno tezo, so napravili pisatelji iz romanov poenostavljeno osvetlitev dnevnih gospodarskih in političnih tez in gesel v prizadevanju, »da bi koristili veliki stvari socializma«. Hoteč prikazati razredni boj na vasi, so napravili iz življenja shemo. Tudi če nisi prebral napisanih del, si včasih že vnaprej vedel, da gre za ktilaka, srednjega in revnega kmeta, razvrščene in opisane po načelih politične ekonomije. PREDMET LITERATURE JE BILA PROIZVODNJA, NE PA ČLOVEK Druga storjena napaka je bflo olepša vanj e stvari. Splošno znane teze, ki so jih izrekli že klasiki, da je socializem naprednejši od kapitalizma, so poenostavljali ter pojmovali, pa tudi pisali, da je napredno vse, kar se dogaja »v socialistični stvarnosti«. Posledica tega je bil optimizem, ki razorožu j e, optimizem, lasten otroškim bajkam. Predmet literature ni bil človek, marveč izgradnja. O človeku so pisali kot o činitelju proizvodnje, ne pa kot o človeku. O človeku so pisali kot o sestavnem delu proizvodnje, ne pa o njegovih moralnih in psiholoških problemih. Takšno politiko so podpirale tudi založbe, ker je bila takrat pač konjunktura takšna. Vsako drugo prizadevanje bi utegnilo zadeti na očitke. Toda v tem obdobju, v katerem je nastalo mnogo del brez vsake vrednosti, del, ki so jih ljudje po določenih spremembah v kulturi pozabili, kakor da jih sploh ni bilo, so napisali pisatelji nekaj romanov stvarne vrednosti, ki so jih bralci z odobravanjem sprejeli. OČISTITI KULTURO >VELIKIH GREHOV« \ ' * Zadnje čase, zlasti lani in predlanskim, so nastale v kulturnem življenju Poljske spre- membe. Rekli so nam, da se je začelo novo obdobje. »Ne da bi se odpovedali pridobitvam socialističnega realizma v literaturi in umetnosti,« nam je rekel naš sobesednik, »so umetniki poklicani, da zavržejo balast lažnih umetniških vrednot« Kritizirali so administriranje v literaturi in umetnosti. Opozarjali so na to, da umetnosti ne moremo obravnavati tako, kakor druga področja družbenega življenja. Obsodili so tudi razna sektaštva in mnogi pozabljeni umetniki so znova prišli do veljave. Vse to obdobje, ki se še nadaljuje, bi lahko označili kot prizadevanje, da se literatura in to, da ne gre za napake in storjene »velike grehe«. Ta skupina mladih kritikov zagovarja tezo: boj za socialistični realizem je bil škodljiv. Shematizem In olepševanje nista napaki, marveč je »Človek je dober« ali: Sanjarjenje Bogomirja Magajne V »ZGODBAH O LEPIH ŽENAH« Prav k Ar Je lzAJa v Primorski za- to organsko povezano S politiko, ložbl v lvopru knjiga pisatelja Ilo- ki jo je uveljavljala Partija, ko je razglašala socialistični realizem za uradno estetsko teorijo. Pod geslom socialističnega realizma, pravijo, smo zavrgli vse, kar je velikega v literaturi 20. stoletja. Njihov sklep je: če hočemo rešiti literaturo, se moramo v celoti odpovedati socialističnemu realizmu. Letos julija je sklicala uprava Zveze pisateljev razširjeni plenum,. na katerem so govorili o nazorih skupine mladih kritikov in so njihove nazore označili kot nekakšen povrat buržoaznih estetskih koncepcij. Na plenumu pa niso poravnali spora s skupino kritikov, ki jih ni mnogo. Treba bo počakati, kaj bo prinesla razprava. Nesporno pa kultura na splošno rešita »veli- Je> da je nastala v kulturnem kih grehov«, da bi v novih raz- življenju Poljske določena spre-merah ustvarili dobra umetniška memba. SLOBODAN VUJIČA gomJrja Magajne: »Zgodbe o lepih ženah«. Časovni razpon med Izbranimi zgodbami Je 30 leti Vendar v načinu pisanja od tiste Štorije Iz leta 1924 do najnovejše iz leta 1954 ni bistvenih razlik. Vse zgodbe dlše cankarjansko, čeprav mu seve niso kos v lepoti besede In teil problematike, kajti vse Magajnove reminiscence na lepe žene so le bled odsev res. ničnega življenja. Zakaj? Snov za svoje motive je vzel Iz življenja žena vseh poklicev; od kmečkega dekleta, delavke, natakarice, matere, pocestnice, Igralke do Študentke — komunistke. In vsebina? Kaj nam govore ta dekleta? Malo. Zadovoljiti se moramo s pisateljevim pogledom nanje, saj govore vse z Istim Jezikom, ne glede na poklic In Izobrazbo, če izvzamem »Veljklna« filozofska razpravljanja. Način pisanja, gradnja vsebine In stavčne formulacije pa se niso lz-premenllo in so ostale statične od leta 1934 dalje. Stavek kot: »Jaz pa živim blazno življenje, stisnjeno v mrzil objem nmlranja smrti«, ne prepričuje s kupom besed, nasprotno, odvzema telo občutju, ki naj bi ga ponazarjal. Tem podobnih, baročno Iirenaslčenih stavkov bi lahko naved-a mnogo. Toda povrnimo se k zgodbam, k likom teh žena, ki nam bi naj kaj povedale o svojih enkratnih življenjih. Ali to zmorejo? V zelo zelo majhni meri, kajti pisateljev odnos do njih je prečustvenJaSkl ln premalo poglobljen. Predpostavim, da Je Marta simbol usužnjene primorske zemlje In zavoljo tega nima svojega obraza ln ne osebno utemeljenega značaja. Njej pa Jih sledi So cela vrsta, ki so prav tako le personifikacije ln prividi. Občutek Imam, da Je pisatelj hotel opisati nekaj žena. ki so v svoji sredini prerasle povprečje. In vendar: ali Je to zapornica Zora, ki se predvsem zavoljo ljubezni do svojega dragega tako vztrajno upira nasilju tujcev? Kakih večjih gibal Iz teksta ne morem razbrati. Kje so opisani tisti razlogi, tiste velike silnice, ki dajo moč lepi delavki IreneJI. da se upre svojemu delodajalcu? Nekje Je sleer nek bled, nejasen stavek lz opisa mladosti, ki pa nam ne pove ničesar. In: kdaj so se sprožile tiste posebne vzmeti, ki so vrgle dobro mater Zalo hogataSu v posteljo za par groiev? Ali nam naj to pojasnijo neokusno vstavljeni teksti Iz hrvat-skega časnika? Ali se naj zadovoljimo zgolj s tem, da so bili ona, mož H 19 45 1 9 S S Razgovor s slikarjem Srečanja z umetniki-partizani Jožetom Ciuho »Umetnost naj bo taka, da pomaga človeku živeti« Spoznal sem ga nekoč pred leti. Slučajno, kot to navadno kane o življenju. Ce te prav spominjam, ob njegovih ilustracijah pesmi za otroke, le tedaj me mine tehnične izpopolnitve, saj jočo umetnost napravil v precej se forma razvija kakor življenje velikem formatu J urjasko Hozar samo, a vendar bo in je tudi da- mundo na Prešernov tekst. Kas-nes važen predvsem — človek, neje sem imel še večkrat opraviti In Se to: naše življenje ie zdaleč s poezijo.< (Spomnil sem se, da cija samo nujna rešitev iz finančnih zadreg, t o nelepo mnenje o ilustracijah in ilustratorjih sc že kar precej dolgo bohoti v privatnih, polprivatnih in celo javnih vrtovih našega kulturnega življen- niki.t pri Mladinski knjigi, domislil sem ja. Cela stvar je stara. Zelo stara »Ce malo bolje pogledam tvoje se tudi njegovih ilustracij Krakčtr- in zelo slovenska. Vleče se že iz- slike, imam občutek, da vseeno nisi v formi tako konservativen, kakor govorit.' Pokazal sem mu njegovega »Mrtvega osla s cigani« in tSkop-I jonski ciganluk', dvoje platen precej originalno, sodobno zamišljenih in izpeljanih. Tudi sem ga jeve pravljice v verzih, kjer je lirika risb skorajda prekosita verz.) >Zdaj se zanimam za pravljice. Mnogo lepega jc v naših pravljicah in mnogo soli. Hotel bi jih izpovedati v risbah in to v povsem mojih risbah.« »Se ti zdi, da je to prava pot?* »Ne vem. Vem samo to, da pošteno delam. Pošteno in — počasi. Tale »Makedonska svatba« po šestih mesecih, in to brez moje krivde, še ni končana.« »Prodaš kaj?< »Do sedaj še nisem nič.« »Torej te mnogo stane tvoj slikarski idealizem.« »Precej. Kakor usakega. Za platno še spravim, do okvira pa ie težko pridem, po navadi pa sploh ne.t Tako sva nehote trčila v zelo resen, čeprav materialen problem Najugodneje lahko prodaste ali kupite motoma vozila in dele prek podjetja »MOTORIST« - ZAGREB Krašova 16, teL 33-680 je presenetila preprostost in eno- ne kriči po tej supermoderni teh- je ilustriral nekaj pesniških zbirk slavnost črt in likov v njegovih otroških risbah. In vendale to ni bila tista konvencionalno banalna preprostost, ki razodeva maniro, slab okus in precejkrat notranjo revščino. Nekaj prefinjenega jc bilo v teh risbah in hkrati mnogo lirike. Ni slučaj, da jc Ciuha s tolikim uspehom ilustriral prav pesna. Vem še, da sem vil malo razočaran, ko sem ga prvič videl: preveč uglajen se mi je zdel, preveč mejen. No, da; urejenosti Tudi njegovo stanovanje jo pozna. S sten, kjer vise njegove slike, iz knjižne omare, iz zloienih platen, s tal — od povsod zaudarja po urejenosti in redu. S smehom sem se domislil, da so pravkar prebelili tudi hišo, v kateri stanuje. Gledam po sobi, ki mu služi za atelje: veliko slikarsko stojalo, na stenah slike, po kotih slike, na omarici risbe, ilustracije. Svetloba (on pravi, da ni prava, ker je južna) pada na steno naravnost na veliko nedokončano platno: svatba ali nekaj podobnega. Obrazi in noše ljudi * našega juga. »Kje pa si bil?' »Zakaj?* Pokažem mu sliko na steni. •Aha. V Makedoniji. Ze nekaj let zapovrstjo hodim tja dol in vedno ljubša mi je. Kaj me žene? Monumentalne freske, narodne noše, barve, pisano razkošje, ki mora vzradattiti oči vsakega slikarja. In nekaj novega je, nekaj, česar tu ne moreš videti. Glej tale obraz Makedonke v narodni noši: prav takega sem videl na neki freski in še isti dan sem ga srečal živega. Zdaj je tu. Morda ni čisto tak, tudi se mi zdi, da nisem vsega povedal. Res monumentalne stvari vidiš v Makedoniji. Tudi to, da naši makedonski kolegi kopirajo Francoze.« »To pa je že žalostna stvar. Sicer pa, kaj je s to moderno umetnostjo?« »Zdi se mi, da mora biti umetnost najprej in najbolj taka, da pomaga človeku živeti, Matisse bi dejal, da naj bo človeku v ugodje kakor dober fotelj. Najbrž bo v tej zvezi bolje rabiti namesto besede ugodje recimo zadovoljstvo. Notranje zadovoljstvo. Seveda so pred te vojne in prizanesla ni niti tako velikemu umetniku, kot je Nikolaj Pirnat. Ilustriranje velja za manjvreden in hkrati v isti sapi neumetniški posel, ali pa vsuj za nekaj, kar s pravo umetnostjo ne more stati v isti vrsti in ne za skupno mizo. Otroška ilustracija pa je povsem ista stvar, le vse skupaj je še krepko potencirano.« »Ne pritožuj se. Tudi pisanje' za otroke ne velja za umetnost. Hes pa je, da smo tega tudi sami krivi. Povsod sc govori, da je pisati za otroke dvakrat težko, da je to pravzaprav, če natanko premislimo, tudi neke sorte umetnost, a vendarle v to niti sami ne verujemo. Preveč kiča, skrpucal in nemogočih bedarij se objavlja pod šifro otroške literature. Slab sloves se nehote Siri in posplošuje. Najbrž bo tudi v malariji nekaj slikarstva. Našteva mi nemajhno podobnega. Sicer pa tebi, ki tako vrsto izdatkov za to neskromno in tako veljaš predvsem za ilu-umetnost. Da; denar za ma- stratorja, ilustracije ne morejo biti terial, denar za knjige, denar postranski posel in tiste, ki jih za vrag vedi kaj in še denar za poznam, to same odločno zani-življenje. Kajti na koncu koncev kavajo. Kaj iščeš v otroških ilu-je treba tudi jesti in živeti. To je st racijah?' stari gordijski vozel, ki ga je tež- > Nisem pristaš smeri, ki zahte-ko presekati. Pri vsakem se kdaj va, naj bodo risbe, n omenjene zamota in trebuh kaj nerad čaka na dolgotrajne rešitve. »Vi mladi ste najbrž v tem oziru še posebno siromašni. Vsaj zdaj. Kasneje se ta reč menda vedno dobro obrne.' otrokom, stilizirane, hote naivne in »otročje'. Za tako naivnost se ti otrok lepo zahvali s tem, da slike ne mara. Težim, da tudi te ilustracije rešujem na likoven način in da dam otroku predstavo spomnil slik z narodnimi motivi, ki jih jc imel na zadnji skupni razstavi v Moderni galeriji. »Stremim, da izrazim to, kar ... ... hočem, na likoven način. In se- »*«*<> bo kasneje, to je težko neke določene stvari, tako kot jo veda po svoje, kar ni najmanj «*• Tudi so pri tej stvari P"!™,e n kakor si jo sam važno. Želim vskladiti tehnične dr“9i odločujoči faktorji. Na pri- predstavlja tako Monio.icof poj-pridobitve moderne umetnosti, rner nekdo dela zelo počasi, drugi iahko re(em> da kolikor so te za nate življenje P° hitro, plačana pa nista, če se sprejemljive, z našimi ljudskimi mrazim, po delovnih urah, izročili, z našo nacionalno umet- amP^k za sliko kot tako. Sploh nostjo.' »Samo slovensko?' »Predvsem s to. Toda na našem jugu je tega še mnogo več. Sicer pa sem ti ie povedal, da ljubim Makedonijo.« Pomenek se nama jc sam od sebe preokrenil na naše panjske končnice, od tu na ostalo narodno blago: pesmi in pravljice. Pokazal mi je tvoje slike na steklu — Martin Krpan, Čarovnice in druge. »Od nekdaj me je vlekla poezija. Tako sem Se v študentovskih letih na Akademiji za upodablja- so ti problemi najbolj teiavni in zoprni, ln zelo resni za vsakega prizadetega. Mladi tmo v teh za je ta smer dobra.' »Kaj pa pravijo kritiki?' t Kritiki, sc pravi otroci, imajo te in take ilustracije še kar radi. In to me veseli. Kar pa zadeva oficialne kritike, za sedaj Se ni- povedano, nogometni klubi v ,podsaveznih’ ligah.' t »Klavrn poloiaj, dragi moj. Zato., pa mnogo in z uspehom ilustriraš.' devah kakor recimo, v prispodobi gem imel preveč posla z njimi. Upam pa tudi, da moja bodoča srečanja s kritiko ne bodo ne meni ne njej neprijetna.' »Kaj pripravljaš razstavo ali kaj?' »Tudi na to mislim. In menda l e 1X1 tudi z USpe~ *>o slednjič ie tudi zame čas.' S tem sva končala. Pravzaprav je pogovor končala slikarjeva hčerka, ki jc pristopicala in nama s svojo otroško ljubkostjo zavezala jezike. TONE PAVČEK hom, ne vem.' 'Reci mi nekaj o ilustraciji. In konkretno tudi o otroški ilustraciji.' >Vpam, da ne misliš, kot je pri nas ie običaj, da je iluttra- ln otrok lažni? Ne! Mnogo jih bilo ln mnogo nas je bilo lačnih J, vendar! Tak korak jo prt ženi, kii * v svoji notrlnl nagnjena k temu, str’ hovlta prelomnica njenega žIvIJe"J. ln zanj se ne odloči kar na co«'j Zalln obup, njena resignacija — je opisano s premalo tože In pr~~ prlčljlvostl, da nas ne bi zbodel ncnl, sentimentalni prizor njene r»*j galjene ramlc«, preden sl da pla®** svojo telesno uslugo. . Prenapeto čustvcnjaškl sainon»®‘ natakarice Elze. pocestnica Vera > svetniško čista Suta, vse to so sen*1 mentalne Štorije, ker Jim manj« utemeljitve, opisa njihovo enkra*® notranje rasti in okolja, iz katere? so izSle. V Igralki Marini je do ne» mere opisana njena tragedija, ki > povzroči vezava med antlpodnlml čaji, toda najdalj se pisatelj pi>vzp” v zgodbi o Studentkl-komunlstkl Ve*), ki, ki edlnn stoji v tej knjigi kjj samonikla osebnost. In vendar tn£ pri tej zgodbi ne doumem, zakaj P‘ satelj predpostavlja, da tako do k°» ca poznamo razmere, v katerih *. ona ln so vse te ženske rasle, **»*■ dosledno opuSča ponazoritev okonfj ljudi, ki so klesaJl ali IzpreinlnJ®1 enkratno človeSko bit? Sentimentalna smrt partl/.#®|i Olge ne pretresa, ker ne vemo dOV®JJ 0 njej — skrajna neuravnovešenost P* ni nikoli tragična. Do konca pa je zgodba o emigrantki Mariji I"* kih In njej podobnih Jo bilo po J® goslavljl raztresenih na kupe), ki zveni v zgolj cenen opis cenene«? življenja žoljne ženske. Taka opisov Je primernejša za masaži"* ln ne sodi v knjigo. In zakaj jo plehka zgodba prav na koncu ’inl ge kot neprljeton dlsakordr '•[ Ali Je inoč opisati resnično 1 .1 e n J e zgolj Iz žalostnega ln odpuščajočega srca s skritim gesl®B‘J »Človek je dober«? To je vendar. oprekl z znanostjo In etičnim kri'* rijem. Mrtva Je epoha črno-bellh tizansklli Štorij ln mrtvi »o l.liidjC' * jih osvetljuješ zgolj z refleklor^j. dobrote Mo v ek je lep prav v tem. d» na svojem početku ni ne zavestj1 dober, ne močan — toda kali se, Pr zadeva si, brusi sc In po dolgem *r,( du izoblikuje človeka v sebi. Ce s? potem pisatelj odloči za Flaubert®’ dialektično metodo opisovanja ali *i| sočnejSo Balzacovo ali kakrSno*® svojo — nikdar ne more mimo not* njlli vzgibov posamezno človek® j, narave kot ne mimo zakonitih ?P', vov vsakovrstnega okolja, kjer P08 meznlk vzraSCa. |, V Magajnov) knjigi ni nič sanoga o lem, kaj ko preživljal®. deklice, ki so so borilo za žlvljcnjo človeka, kako so bilo radi bede najprej ponižano ln J?« žaljene, kako Jo v n.llh zraslo mr*,% do miloščin, ki so človeka ncvr!ll naučili razumevati drugo In g„. smo pretenzije zn sočustvovanje ’ d ralm seboj. Morda smo videli P*„(* kreatur ln preveč silovitih ljudi. ||-kih Meštrovlčevlm granitnim P* ji* kam, Vorančevlm Samorastnik«*« ■ „o bi nas danes Se prizadevalo c® čustvo. selc' Čeprav je Bogomir Magajn* pisati o resničnih borkah (ne "J , o na jeznltkc) spoštljivo, jo llilt (1]jiln njihovih prizadevanjih mnogo Zena, po svoji biološki strukturi P f(i-nica In ohrnnjevalka človeškeC® |n du, potrebuje neprimerno ‘lftl(T()arC' težjo pot, polno padcev ln s*11], *»' kanja, da doseže tisto stopnJ‘’| je okrnjenosti človeškega duha. * ,u' sposobna Izpremlnjatl notranje in nanje Ilce sveta. Žena. ki se P«1..^* do svoje človeške podol>e. J® finie"' In monumentalna In vse s® , ■ p«“ talno zgodbe o njej so le sla»> snetkl filmsko kamere Iz eneif® inega zornega kota. .i.,nr®*; Po vseli bije zakonita st»! nost žtvijonja — In če hočem® ln nekaj postati, jokamo P1*,,’ix>r«'v' se klešemo In gledamo ter rnu> s » mo take literarne stvaritve, ki j( se ne bi spotaknil ? kak kamen ter se prekucnil n predčasno prebudil svojo gospodarico. Cestnim vozilom se je POLETNI RAZGLAS JAKOBA ČINČARE Tisti dan povsod si bral tak razglas po Vrabč jem doli Zdaj vročinski je naval, kot ga ni bilo nikoli. Sonce po žlebovih žge, v njih ni več obstanka. Pitne nj nikjer vode *c od zadnjega sestanka. Z vsakim dnem je več nezgod roj mušic nas naskakuje, bolhe se rede povsod in nas grizejo vse huje. Ker zapletlo se je vse vse bolj nepričakovano, o se strehe ohlade, naj na trgu vse bo zbrano. In prinese vsak s seboj težko naj poleno. Neizprosen bolham boj, ko znoči se, napovemo. Vsak prinese naj s seboj kakšno staro prejo, 3a valilke nam takoj trdne mreže stkejo. Vanje naši vsi možje brenclje in mušice, ko znoči se, polove. (Potlej naše nam samice jih za zimo posuše.) Ce ostal bi kdo doma, 'o predpisih-globo plača. Ker vročina že miglja, ia drobovje se obrača, ''as pozdrn >a od srca: — Kuga mačke naj podavi, in»rt naj vse jih pokonča — Tajnik Jakob Cinčara »S1 ^ jočeS, mali?« Ja* bratje imajo počitnice, Pa nimam!* ‘Žalcaj pa ti nimaš počitnic?* Se ne hodim v šolo.* Križanka »Jadrnica« skrbno umikal. Ce je kdaj srečal ali zaslišal za seboj avto ali motorno vozilo, je stopil čisto na rob ceste. Pred železniškimi zapornicami je potrpežljivo počakal, dokler se niso dvignile. Ko se je približal Pazinu, jo je ucvrl po najmanj obljudeni bližnjici naravnost proti mlinu, se na cilju ustavil, kolikor mogoče obzirno zaritgal in prizanesljivo udaril s kopitom ob tla. 2vanetova mama je tedaj naglo dvignila glavo, 6e ni nič pomagalo. Morali so se vdati. Slo je za časti Čudno je bilo le, da se 2vane ni udeleževal vaj. Dejal je, da skuša Slv-čotu rajši kar v hlevu vbiti v betico nekolikanj oslovskega ponosa. In nas je prepričeval, da Sivče prav dobro v o, za kaj gre. »Prvi bo na cilju!« se je bahal. Naposled je napočil veliki dan. Vse selo in cel6 seljanl iz sosednjih sel so tisto nedeljo popoldne v velikem številu prišli v nasmehnila, ga pobožala in rekla: »Glej no, Sivče! Ali smo res že tu?« »Kaj praviš,« mi je nekoč dejal 2vane, »ali ne bi Sivčeta z buciko zbodel pod repom? To bi poskočil! Rad bi videl, kako bi mama zazijala in zavpila!« »Nikar!« sem ga odločno posvaril. Pa mu žilica le ni dala miru; moral je Sivčeta vsaj brcniti, da je zbezljal. Nato sva se oba skrila za grm, ker se je 2vane bal šibe. Njegova mama se pač ni šalila; kadar je udarila, je udarila zares. »Ti,« je neko jesensko nedeljo 2vane nepričakovano zinil, »kaj praviš, ali ne bi tudi mi priredili dirko, kakršna je bila prejšnjo nedeljo v Trstu? Sl bral v ,Naši slogi*, a?« ' »Trst je Trst in Jugovci so Jugovci!« sem ga zavrnil. »Kar zmore Trst in še kaj več, zmorejo tudi Jugovci!« se je pobahal. »Neumnosti klatiš! Kako si predstavljaš dirko brez konj?« »Eh, kaj konji!« se je zaničljivo- namrdnil. »Osli so še vse kaj drugega!« 2vane se ni dal ugnaitl ter je sklical v hrastov gozdiček zbor svojih prijateljev in jih navdušil za svojo zamisel. Seveda ne gre, da bi dirko priredili takoj, je menil. Potrebne so vaje. Vsak dirkač naj pridno trenira in čez teden dni bo na velikem pašniku dirka. »Sredi sela pri vodnjaku bo start,« je razlagal 2vane, »ob robu gozdička, pri visokem hrastu pa cilj. Dirkali bomo ves čas po poti, ki vodi ob dolgi ograji iz robidovja.« Starejši so 6e smejali in ves teden vzpodbujali dečke, naj dobro izurijo osličke, ki so se kaj radi ustavljali in leno štorkljali. Nič se jim ni mudilo in nikakor jim ni šlo v glavo, da bi v zabavo muhavim dečkom noro dirjali, ko pa je bilo prijetneje pasti se. Pa Jugovce zijala prodajat. Bil je prelep sončen dan. Dežja že nekaj tednov ni bilo in dirkališče je bilo suho. Na vodnjaku in prav tako tudi na visokem hrastu, kjer je Petelinji boj bil cilj, je vihrala velika trobojnica. Točno ob treh popoldne so jahači — vsi v svojih najlepših prazničnih oblekah — zajahali svoje osličke. »Eden, dva, tri!« je zavpil 2vane In oslički so 6e leno premaknili. Nato so po polžje lezli in se ob vsakem koraku ustavljali. Gledalci so se krohotali in vzpodbujali dirkače: »Daj, daj, udari leno mrho!« Tudi Sivče se je ustavljal in rajši mulil sladko travo, ko mislil na slavo. Osel je pač osel in kdo bi mu zameril, če se požvižga na slavo! No, naposled so jahači osličke z vpitjem in udarci le nekako spravili v blag tek ... Le Sivče je bil gluh ... »DaJV daj, Sivče, umejel« je zavpil 2vane in mahnil s šibo po njem. 2ival je zdirjala, a kmalu se je spet ustavila. Tedaj je 2vane izdrl buciko, ki jo je imel zataknjeno v suknjiču, se sklonil nazaj In jo zabodel Siv-četu pod rep. 2ival je zdivjala, zvihrala, se vzpela na prednji nogi, se visoko dvignila in vrgla 2vaneta — čez glavo — s sebe, da je v loku strmoglavil naravnost v ograjo iz bodičastega robidovja ... To je bilo smeha, vika in krika! 2vane pa ves razpraskan in krvav, poln bodic, zlasti po obrazu in po dlaneh obeh rok. Povrhu vsega pa še ves raztrgan ... Doma je nagajivca že čakala šiba. Mama jo je že dvignila, te-dajci pa je 2vanetov oče prijel ženo za roko In ji rekel: »Ne, Luce, to pot ni potrebno! Saj je bil že Sivče sam tožnik, Mm sodnik in sam kazenski izvršnik!« Angelo Cerkvenik Bralcl-kopalci PRIJATELJSTVO Tri prijateljice so stanovale blizu skupaj. To so bile gazela, želrv* i® žolna. Nekega dne je lovec našel ga-zeliino sled ob vodi m ji je nastavil zarek o. Vrnil se ie domov z gotovostjo, da bo dobil bogat plen. Zvečer je šla gazela pit vodo in se je ujela v nastavljeno zanko. Vsa prestrašena je zakričala in takoj sta prihiteli k njej žolna in želiva. * Nekaj časa sia premišljevali, ikaij bi bilo treba storiti, nato pa je rekla žolna želvi: »Ti imaš dobre zobe, pregrizi zanke, jaiz pa bom skrbela, da vaju lovec ne zaloti. Tako bova z združenimi močmi rešili prijateljico.« Želva je bula s predilogom zadovoljna in je takoj pričela gristi pasove. Žolna pa je odletela v vas, kjer je stanoval lovec. Ko se ie pričelo daniti, se je lovec začel odpravljati od doma. Toda komar je stopili na prag, se je žolina zaletela vanj in ga s perutmi bila po obrazu. »Ni dobro znamenje, da se je ptič zakadil vame,« je dejal lovec in se vrnil v hi&x Ce® nekaj časa pa se je vendar hotel ‘spet izmuzniti ut hiše, toda žolna ga je čakala tudi pri zadnjih vratih. lovec je pomislil: »Počakal bom do sončnega vzhoda.« Medtem je želva pregrizla vse pasove, razen enega. Zobje so ji že skoraj izpadli, usta so bila vsa krvava. Ko je sonce vzšlo, je žoLna prišla naznanit, da se bliža lovec. Gazela je z vsemi močmi pretrgala zadnji pas im zbežala v goščavo. Ko se je lovec približal, nd bilo plena nikjer. Žolna se mu je z drevesa posmehovalo, toda želiva je ležala vsa izmučena na tleh. Lovec je ves jezen vtaknil želvo v torbo in torbo obesil na vejo. Gazela je bila v skrbeh za svoji prijateljici. Vrnila se je do lovca in videla kaj se je zgodilo z žel vo. »Moram zvabiiti lovca proč od tega kraja,« je pomislilia. Pokazala se ie torej lovcu in ta jo je začel slediti. Zvabila ga je tako v goščavo, kjer je izgubil sled. Gaizela pa se je po drugi poti vrnila k jezeru, snela z rogovi torbo z veje in rešila želvo. Potem so se prijateljice preselile iz tistega kraja v mirnejšega in so še dolgo v slogi živele. Morda niste vedeli.. ... da obstoje rastline, ki love in jedo žuželke. Več vrst jih je in najbolj znana je dolgolista rosu-ija, ki raste v suhem planinskem svetu južne Španije in severne Afrike. Njeno listje je kot posuto s kapljicama rose. In žuželke, ki se v te kapljice zalete, se vanje ujamejo. Ko se zaduše, izločijo neke druge žleze te rastline kislino, ki razkroji mrtev insekt tn iz njega izsesa vse hranljive snovi. ... da živi na zemlji riba, katere predniki so živeli v tropskih morjih že pred 50 milijoni let. Dolga je okrog 90 centimetrov in se imenuje avoana. Doslej Vedo samo za tri take žive ribe. * * * ... da so najvišji ljudje na svetu Skoti in Dinarci (Črnogorci, Her- 9 r 8 v n o ; t. okrajšava za h InU . “J1 (“rbolirvatsko), 4. 6e-•>. 9 7. nosilno okra- ■S t« r»ne, 1*. Ribati *e "•»•Uh ' Ji' redar*ka sluibn v drutflh (talka) p<>sedovat,• ,8- edln> >z' SN28nr?Mn,0 s 1 nrlpojttl z lept-! “Ivatoc Slavonije, 3. Izkopati .“''etl » ■'liiR«. 5. deležnik jrlanola i*’ lo’ V rooskn |me g nasprotno od n"*!! £ra ia ljudski odbor, 13. I*fhn| ,?,**•. Klavni fitevnlk, IS. n«a J' '* deseta In dvanajsta •r«»l »becede, 17. okrajšava i« ZGODBA O DVEH POŽERUHIH Cmokov Pepe — debelinko, ki je vedno polnih ust, letos je s požrešno Tinko šel na morje na dopust. Velik koš sta s sabo vzela, naložila do vrha ga s kolači in prispela s skoraj praznim do morja. Prvi dan ju koš prehrani, drugi dan se post pričnč, tretji, peti... v vodi slani sta pojedla ribe vse. Milo zajokal ie mali naš Peter, o mu klobuček odpihnil jo---------- (Veter) Manica Pri vsem iem sta se zredila v debeluharja oba, končno v morju utonila, ker pretežka sta bila. — To je konec, dragi moji, šla za vselej sta z zemlje. Potočimo v boli svoji zanju solzo ali dve! Tone Pavček POLŽEK LEŽE Leze, leze polž na plot. Je do vrha prisopihal. Ko je v silnem daru pihal, vrgla ga je naglica na pot. štiri dni in še deset dirjal polž je, kar se dalo -manjkalo do vrha malo, ko v kopriv je padol cvet. Revček si je zlomil rog. Polžek v bolnici vzdihuje. »Naglica hudo škodni je«, misli polžek, hitrih nog. Ko je polžek bil spet zdrav, v svet hiti zdaj bolj počasi---- izmodrili so ga časi, ko je mlad čez svet vihral. Golar Manko IZPOPOLNJEVANKE Ce greš v soncu čez poljano, hodim s tabo neprestano. Če nebo se zamegli, kar naenkrat več me ni. Zginem kakor lahna penca. Kaj je to P No, • tvoja -------- KRESNICE Punčka veselo ročico iztegnila, lučko — kresnico je vanjo ulovila. Vse sardele in ostrige, vse pospravil je njun —: ham. Tisoč let nobene ribe ne bo videl ocean. Stvarca prečudna nima gl«v6, pa ima vendar goste lasč. S trupom po tvojih se hlačah obrača, lepo očisti prahu jih — — — (Krtača) Glasno vriska je (Senca) jo k mamici stekla. »Nič več ne svetim!« kresnica je rekla. 2alostno punčka kresnico izpustila, lučka — kresnica je spet zasvetila... Danilo Gorinšek Mladi nakupovalki cegovci in Ličani). Dosežejo okrog dva metra višine... Patagonct pa celo več. Najnižji pa so prebivalci težko dostopnih pragozdov v Afriki — Pigmejci. Pri njih povprečna moška višina ne preseže 145 cm, ženska pa 133 cm. ... da so nekdaj delali smodnik iz netopirjev. V skalovju na Cey-lonu so stoletja poginjali netopirji. Njihovi ostanki so polagoma razpadali in tvoril se je soliter. Soliter pa je osnovna surovina za smodnik. Učiteljica: »Povej mi kraj, kje i je kamenje, železo, kreda, baker, svinec in razno sadje.« Dijak: »Ze vem... Zep mojega brata.* ŠPORT IN TELESNA VZ60JA DESET LET NAMIZNEGA TENISA V KRANJU V tem času so odigrali 1168 dvobojev. — Od leta 1950 dalje najmočnejši klub v Sloveniji. — Za obletnico številne prireditve Letos praznujejo kranjski namiznoteniški Igralci 10 let delovanja. Takoj po osvoboditvi v Juliju so se namreč Kranjčani v okviru takratnega telesnovzgojnega društva Storžič odločili ustanoviti tudi namiznoteniško sekcijo. Okrog ustanoviteljev in glavnlb pobudnikov Staša Polaka, Lado ta Kustra m Mitje Lebra se Je zbralo okrog «0 Igralcev in igralk, ki »o bili osnova sedaj ene najmočnejših panog v Kranju ln enega vodilnih jugoslovanskih namiznoteniških klubov. Pestra Je bila ta desetletna doba namiznoteniškega športa v Kranju, samo Ime kluba se je šestkrat spremenilo. Kranjčani so nastopali pod imenom Storži*, Kranj, Udarnik, Železničar, Projektor in sedaj Triglav. Se bolj pester pa je seznam članov kluba. Prvi so bili: Leber, Kuster, Remic Jankoviča, Brezarja, Kovačiča, Šumija, Feriugo, Anzelčevo itd. NASTOPILI SO V 78 KRAJIH V teh desetih letih so Kranjčani nastopili v 512 nastopih, od tega v 212 doma, ostalo pa drugod. Na spisku krajev najdemo 52 imen v Jugoslaviji in Modr:'jan, brata Ahačič, Urbarjeva, Be- 26 v tujini. Omenimo nad samo, da so denkova ln Aljančičeva. Med temi in današnjimi stebri kluba: Hilebš, Re- igra.ll v Ljubljani 42-krat, na Jesenicah pa samo enkrat manj. Odigrali so 1168 J Rudi Hlebi Je trenutno najboljši igralec namiznega tenisa v Kranju in tudi v Sloveniji bolj, Petrovič, Bogataj, Teran, Česen, Plut, Dolenc Itd., pa Jih Je bilo še cela vrsta, saj Je Slo v 10 letih skozi klub okrog 400 članov. Med njlmd je vsekakor treba omeniti Gramatčikova, Mladinsko državno prvenstvo v plavanju Kotor, 10. avg. Sinoči s« je v Ko-toru v navzočnosti Številnih irledaloev svečano začelo XI. mladinsko plavalno prvenstvo FLRJ. Nastopa 234 pla-vačev ln plavalk iz 23 klubov. Na 1000 m prosto za mladince je zasedel prvo mesto Jelačič Stjepan (Mladost, Zagreb) 13:2«,fi. Na 200 m metuljček mladinci je bil prvi Camby Nenad (Jadran, Split) 2:48,2, drugi VolčamSek ((Mladoet, Zgb) 2:48,6, tretji Zrimfiek (Kasmik) 2:59,0. 400 m prosto mladinke: 1. Stapdč (Mornar, Splitu 5:48,6; 100 m metuljček mladinke: 1. Krajtmajer (POS, Split) 1:28,2. Po prvem dnevu tekmovanja vodi zagrebška Mladost s 27 točkami, za njo so Proleter 21, Jadran (Split) 18, Mornar (Split) 16, POSKJ (Split) 13, Sever (Bgd) IS, Kamilik 5"itd. dvobojev, od katerih so jih 816 dobili, 12 igrali neodločeno, v ostalih srečanjih pa so biilt premagani. Se in še bi lahko naštevali Stevlilke ln točke zbrane lz bogatega arhiva namiznoteniškega kluba v Kranju. Omenimo naj samo še, da so na vseh turnirjih dosedaij osvojili 322 prvih mest, od teh 61 republiških prvenstev. O doseženih rezultatih Je tetko govoriti, ker ni lahko med množico zmag, prvih mest itd. Izbrati najpomembnejše. Povemo pa naj, da so v Sloveniji Kranjčani od leta 1950 dalje najmočnejša ekipa, da drže v svojih rokah že dolgo vrsto let posamezna in ekipna prvenstva Slovenije v večini disciplin lil da so letos za beograjskim Partizanom drugi klub v državi. Sami smatrajo za največjit tekmovalni uspeh peto mesto svojega moštva na državnem prvenstvu leta 1952 v Kranju, kjer so premagali tudi moštvo zagrebške Mladosti z Žarkom Dolinarjem na čelu. Razen številnih nastopov po Sloveniji in Jugoslaviji imajo Kranjčani tudi bogate mednarodne stike. Vsako leto prirejajo mednarodni turnir za pokal Kranja, gostovafli so tudi v Nemčiji, SaaTu, Luxemburgu, Avstriji, S vici ln Italiji. KAJ BO PA OB DESETLETNICI? Kaj torej pripravljajo za proslavo 10-letnlce? Od 18. do 28. avgusta bodo priredili več tekmovanj, razstavo trofej, fotografij, lepakov ln tlaka, Izdaji bodo brošuro, imeli pa bodo tudi ma&o slovesnost, na kateri se bodo zbrali vsi člani kluba. Od 18. do 20. avgusta bo III. mednarodni turnir za pokal Kranja. Nastopili bodo igralci ln igralke društev: Sem-pertt (Dunaj), VOST (Linz), C ran (Milano), Spartak (Subotica) ln Triglav. V prostorih mestnega muzeja bodo 19. t. m. odprli svojo razstavo, '21. bodo proslavili desetletnico delovanja, 27. In 28. avgusta pa bo tradicionalni »Gramatčlkov—Jankovičev memorial«, na katerem bodo sodelovali! najboljši miladlnci in mladinke lz vse Jugoslavije. SKOKI V VODO Državno mladinsko prvenstvo v Novi Gorici Nova Gorlea, 10. avg. V novem olimpijski-in plavalnem bazenu pri tovarni pohištva v KrornborKu pri Novi Gorici, ki sodi med najlepSe in najbolj moderne v držaivi, bo v soboto m nedeljo državno mladinsko prvenstvo v skokih v vodo. To bo prva tovrstna prireditev na Primorskem in zato razumljivo vlada zanjo slast; med ljubitelji vodnih Športov veliko zanimanje. Prijavilo se je okrog 00 mladih skakalcev in skakalk iz vse (lriave: največ iz zagrebškega druStva Naprijod ter članov 2PK Ljubljane^ ki veljajo za glavne favorite. Skakali bodo z eno-, tri- in petmetrske deske, katere je izdelala tukajšnja tovarna pohiStv» po načrtih in navodilih avstrijskega trenerja ter so prve te vrste v Jugoslaviji. Najboljšemu mladincu, mladinki ter moštvenemu zmagovalcu so namenili krasne [vokale Ljudski odbor goriSke komunalne skupnosti, Okrajni odbor SZDL ter tovarna pohištva v Krombergu. Prvenstvo bo v izvedbi Plavalno zveze Slovenije ter v organizaciji PK So- PRED H. SVETOVNIM PRVENSTVOM V KEGLJANJU Naši pred težko nalogo Moška reprezentanca Jugoslavije in Šincekova branijo naslov prvaka potekalo brez njihove udeležbe. Tl pri moških moštvih zmagala Jugo«** vija (4997 kegljev). Med posameznih' ča v Novi Goriei. M. D. VESTI IN DOGODKI Plavanje čez Rokavski preliv Folgtone, 10. avg. (Reuter) Kakih 20 plavačev iz 13 dežel bo skušalo noooj preplavati Rokavski preliv. Ce bo vreme slabo, bodo tekmovanje preložili na prvj lepi dan. Razen tega bo med 25. egiptovskih plavačev, med njimi ena ženska, skušalo preplavati Ro! preliv. avg or to m še pet “ ni ena ikavski KOLESARSTVO Državno prvenstvo v cestni vožnji Zagreb, 10. avpr. Na 168 km dolgi progi Karlov ao—Delnice—Karlo v ac bo v nedeljo dirka za n a« lov koledarskega prvaka Jugoslavije v cestni vožnji. Prireditelj* Kolesarska zveza S pl—.— —w -. —w — -j- ki nastopili vsi naši najboljši kode-sarji. Na tem tekmovanju bodo hkrati zbrali reprezentanco za svetovno j prvenstvo v Rimu, ki bo konec tega meseca. NAMIZNI TENIS Zmaga Grafičarja Zagreb, 10. avg. Sinoči jo ženaka n amizjioteni&k a okiipa aagreb&kega Grafi&arja premagala »Saarbriicken« iz Poflaarja s 5:0. Dvoboj je bil v okviru profil a ve 45-letnlce obstoja Športnega društva Grafifiar. Šola za mladinke pod Cekinovim gradom Komisija za napredek ženske košarke pri ASK .Olimpija« organizira žensko košarkarsko Sodo, ki se bo začela 15. avgusta. Vse mladinke, rojene v letih 1937—1943, ki imajo veselje do te športne panoge, vabimo, da se vključijo v to šolo, ki bo pod strokovnim vodstvom najboljših trenerjev. Prijave se sprejemajo vsak dan od 11. do 12. ure na Igrišču pod Cekinovim rradom. Pričetek treninga bo v pone-dellek, 15. avgusta ob 17. url na Igrišču pod Cekinovim gradom. \ NOGOMET Crvena zvezda : UDA (Praga) 4:0 (1:0) Martelanc, Likovnik, Kobal — člani državne reprezentance. Četrti od leve proti desni je Kranjčan Starc — verjetno rezerva Državno mladinsko prvenstvo v šahu Smederevo, 10. avg. V IV. kolu mladinskega prvenstva Jugoslavije so bili doseženi naalodnji rezultati; Živkovih — Bavdek remi, Babič — Ostojič 0:1. Buljov&iS — Bojadžijev remi, Panov — Vranešifi 1:0, Karanjac — Savkovifi remi, Ses-tič — Draksler remi, Vukčevič — Studnička remi. Prekinjene partije iz III. kola so so zaključile’ takole; Vukčevič — 2iv-kovič 1:,0 Bojadžijev — Bjolica 1:0, Ostojič — Bavdek remi. — Današnjo prekinjeno partijo bosta Oerpnjak in Komšič nadaljevala nocoj. Lestvica po IV. kolu: Ostojič 3,5, Vukčevič, Savkovič, 3, Buljovčič, Bo-jadiijev, Karanjac, Panov 2,5, Vra-nešič, Draksler, Bavdek 2, Čerpnjak, Komšič 1.5 (1), Studnička, 2ivkovič, Bjolica 1. Babič 0,5 točke. Jutri je prost dan. Od 3. do 5. septembra bo v Essenu (Zahodna Nemčija) II. svetovno prvenstvo v kegljanju ln to na asfaltnih, schere, bohien In bowllnir stezah. Na to prvenstvo bo tudi Jugoslavija poslala svojo moftko ln žensko reprezentanco, ki pa bosta tekmovali samo na asfaltnih stezah. NA 32-STEZNEM KEGLJIŠČU Za letošnje prvenstvo je nemška kegljaška 7.veza uredila novo 32-stezno kogij-išče v moderni športni hali, ki stoji sredi lepega športnega parka v Essenu. Tako bo za vsak slog kegljanja (asfalt, schere, bohle in bowlm#) na razpolago po 8 stez, zraven katerih pa bo tudi veliko prostora za gledalce. Po najnovejših in formacijah se bodo letošnjega svetovnega prvenstva udeležile reprezentanco iz 13 driav, in sicer Zahodna Nemčija, Francija, Jugoslavija, Avstrija, Švica, Romunija, Madžarsika, OSll, Vzhodna Nem-&ija, Finska, Švedska, Belgija in Saar. Sodelovale bodo torej samo evropsko države, čeprav tudi na .drugih kontinentih zavzema kegljanje med športi vodilno mesto. Tako je na primer v ZDA vključenih v kegljaAko organizacijo, ki je ločena v profesionalno in amatersko, več kot 20 milijonov kegljačev, med katerimi je tudi veliko število žensk. Toda razen evropskih držav ostale še niso vključene v Mednarodno kegljaško federacijo (FIQ) ter jih za sedaj še ne bomo videli na svetovnem prvenstvu. TUDI VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE Na evropskem prvenstvu v kegljanju na asfaltnih stezah, ki je bilo leta 1949 na Dunaju in se ga je prvič udeležila Jugoslavija z moško repre zentanco, je v moštvenem tekmovanju zmagala Madžarska, pri posameznikih pa Jugoslovan Hladnik. Vsa ostala mosta pri vrhu v tekmovanju I>osameznikov so pripadala Madžarski, ki se je takrat predstavila kot kegljaška velesila. Po tem prvenstvu pa so Madžari le redko nastopali na med narodnih tekmovanjih. Isto velja tudi za druge vzhodnoevropske driave. Tako je na primer I. svetovno prvenstvo v kegljanju na asfaltnih stezah, ki je bilo leta 1953 y Beogradu, je bil prvi Avstrijec Baierl (862 kej" ljev). pri ženskah pa Avstrija 22W> kegljev in Jugoslovanka 8incekov» (417 kegljev). Pri tem pa m<>ra^n poudariti, da je v tekmovanju konkurence na tem prvenstvu dosw‘» B reprezentanca Jugoslavije boljši rezultat od svetovnega rekorda * podrtimi keglji, Likovnik pa » ^ keglji. Kot smo že omenili, na prvenstvu v Beogradu vzhodnoevropske države niso bile zastopane. Nasprotno pa J® njihova udeležba na letošnjem stvu že potrjena, kar bo vsekaJter bistveno vplivalo na rezultate ter r končno uvrstitev ekip in posameznikov v Essenu. JUGOSLAVIJA PRED TEfcKO / NALOGO sta Z uspehom na zadnjem prvenst^JJ obe jugoslovanski reprezentan^ (moška in ženska) dokazali, da mo med najmočnejše na svetu. Pn tem pa ne smemo pozabiti, da v gradu niso nastopili nadi največj* konkurenti Madžari in Cehi. Tem lan* ko po zadnjih rezultatih prištejemo tudi Vzhodno Nemčijo, kjer so kandidate za Essen določili že februarja tor jih potem imeli večkrat zbrane na skupnih pripravah. Te tri zentance bodo torej skušale v mosK1 konkurenci odvzeti Jugoslaviji prvjPr stvo, medtem ko bodo tudi tokra* imelo pri ženskah verjetno glavno go Jugoslovanke in Avstrijke. Naši reprezentanci sta že dokan^* no sestavljeni in ju sestavljajo tekmo* valci, ki so že večkrat zastopali na»® barve, in sicer; Moški: Kom bol (11 nastopov). Hišnik (9), Likovnik (7), Pogelšek <»■ Kobal (41 > Smoljanovifi (8) in Mart®" lanc (2). fcenske: Buliifi in Simunlč (po Si Sinček (4), Svajger-Jakovec (3), Eri4' ve« (2), Preaeij in Važtag (D. Za rezervo jo določen pri mo#‘“ Staro iz Kranja, nri ženskah pa E*®" mendičeva iz Ljubljano. . V takem sestavu bo torej Jugo«1* vija nastopila na II. svetovnem P“* venstvn, in sicer v kegljanju na faltnih stezah. E. Glavi® PRIZNANJE JUGOSLOVANSKIM SAHISTOM NA KONGRESU FIDE Matanovič in Ivkov nova velemojstra Najmlajši velemojster na svetu je Bora Ivkov. — Državni prvak Karaklajič mednarodni mojster Iz Gfiteborga na Švedskem, kjer zaseda XXVI. kongres Mednarodne Šahovske federacije (FIDE), Je prispela vest. da Je kvalifikacijski odbor soglasno sprejel predlog Šahovske zveze Jugoslavije, naj bi Mata-novičn in Ivkovu podelili naslov velemojstra, Karaklajiču pa naslov mednarodnega mojstra. Ta sklep Je potrdil tudi kongres. Dejstvo, da so vprašanje podelitve velemojstrskega naslov* Fudererju ln narikrva mednarodnega modstra Udorv- Ivkov ftlču odloiUd za prihodnji kongres, ne preseneča nikogar, Id je seznanjen s prakso FIDE. Le-ta namreč nima navade v enem letu podeliti preveč naslovov mojstrom lz ene dežele. Da Fu derer zasluži velemojstrski naslov, pričajo njegove zmage nad Najdorfom, GoliVerjem, Keresom, Tajmanovlm ln drugimi slovitimi svetovnimi velemojstri. O tem priča tudi laskavo povabilo Reshewskega, naj z njim Igra dvoboj. Tudi Udovčič je na raznih mednarodnih turnirjih pokazal moč mednarodnega mojstra, nedavno pa Je v Ljubljani pustil za seboj velemojstra Stahlberga ln Pirca. Jugoslovanska Šahovska organizacija Ima zdaj 7 velemojstrov ln 8 •nednarodnlh mojstrov, spričo česar Je v tem oziru druga na svetu, takoj za ZSSR. Velemojstri so dT. Vidmar, Kostlč, Pitrc, dr. Trifunovič, Gllgorič, Matanovič in Ivkov, mednarodni mojstri pa MiMč, dr. S. Nedeljkovlč ln Karaklajlč (Beograd), V. Vukovič, Ra-bar ln Fuderer (Zagreb) ing. Vidmar ml. ln Puc (Ljubljana). Razen Fudererja veljata za naSa kandidata za bodoče velemojstre predvsem Rabar in Milič. Ce se bo Rabarju ln Fudererju na bližnjem medeonskem turnirju posrečilo uvrstiti sc v turnir kandidatov za svetovnega prvaka, bosta avtomatično dobila velemojstrski naslov. Kar pa zadeva kandidate za naslov mednarodnega mojstra, Je treba Tazen Udovčlča upoštevati predvsem Janofievlča ln DjuraSevlča. KAKO JE NASTAL NASLOV »VELEMOJSTER« Ze ime velemojster samo da sklepati, da to ni običajen mojster, marveč da po svojih kvalitetah ln rezultatih prekaša mnoge druge. Ta naslov Je nastal na pragu XX. stoletja, ko sta se dr. Lasker ln dr. Taraseh kosala, kdo izmed njiju Je najboljši šphlst na svetu. Lasker je 1894. prehitel Taraseh a in pred njim tgral dvoboj z ostarelim svetovnim prvakom Stelnitzom. Zmagal Je ln tako postal svetovni prvak. Mnogi so ta Laskerjev uspel devalii v nič, posebno še Taraseh. Da bi le temu dali neki posebni naslov, so ga Imenovali njegovi spoštovalcl velemojstra. Zatem so sl začeli tudi nekateri drugi mojstri prisvajati velemojstrski naslov, zlasti še, če so zmagali na kakem močnejšem turnirju. . Matanovič Kot Je blilo pričakovati, to se nekateri šahisti tudi neupravičeno imenovali velemojstre. Ko Je 1924. bila ustanovljena FIDE, so začeli o tem problemu razpravljati. Toda šele po drugi svetovni vojni Je ta organizacija vzela v svoje roke podeljevanje! naslovov velemojster in mednarodni mojster. NAJMLAJSI VELEMOJSTER Vse do letošnjega kongresa FIDE Je bi! najmlajši velemojster na svetu 1929. rojeni Tigran Petrosjan, ki ga poznamo z lanskega beograjskega turnirja. Njegovo mesto je zasedel zdaj Bora Ivkov, k‘ je od njega štiri leta mlajši. Zanimivo Je, da Je sovjetskega velemoj- stra Petrosjana ravno Ivkov prvi V°~ razil, in sicer na beograjskem tur nlrju. ... Sijajne zmage, ki Jih Je Ivkov J' tos dosegel na mednarodnih tu min*' v Mar del Plati in Buenos Airesu^*; napravile v šahovskem svetu glot*": vtis. Velemojstrski naslov Je bili ssm še vprašanje kongresa FIDE. . Ivkov študira pravo. Razen Pr%? ln šaha se posveča tudi glasbi ln lan** atletiki. VELEMOJSTER, KI SE JE NAOd^ ŠAHIRATI OD SESTRE Medtem ko je Ivkov letos sijajne rezultate v Argentini, P» L Matanovič na mednarodnem turnuj v Hamburgu povzročil pravo senjf^ cijo s tem, da Je zmagal v vseh P^v, osmih partijah. Premočna Matanov čeva igra Je spominjala na A-ljehin^ bleščeče rezultate in ponovno po*1^,. da ta naš mladi šahist zasluži velernoJ strski naslov. Zanimivo Je, da se Je Matano"j*„ ki se Je rodil 1930 v Beogradu, na«'-šahirati kot enajstletni deček od sv>' Je sestre. Matanovič študira filozofijo. RJ*,. študija ln šaha se ukvarja tudi * gimi problemi znanosti ln žlvlienJ . Nekaj časa se Je nameraval posvev filmski režiji. Naši ljubitelji Saha upajo, da bo »» tanoviču ln Ivkovu velemojstrski slov spodbuda za nadaljnje delo in poinjevanje in da bosta z novimi v hi še bolj utrdila svoj velik! sloves mednarodnem šahu. ,» »lortoilkovi« Z DOPUSTA NA NAŠEM JUGU (II) 2največ je. plCftafiCŠče barskem zalivu raste pod udarci min, * >b pomoči žerjavov in skrejperjev ter šest sto parov rok novo pristanišče. Docela dogradili ga bodo IBM. leta. Ze štiri leta teče delo. Sadove le-tega navidez požira morje. Vanj mečejo velike kamnltne klade .Zeleni valovi goltajo dan za dnem vagone kamenja. Z morskega dna rastejo lukobranl, brez katerih sl m moč zamisliti pristanišča, še zlasti ne v krajih, kjer so vetrovi močni, valovi visoki, nevarni Inženirji so izkoristili ugoden položaj rta Volujlce, ki varuje luko pred južnimi ln Jugovzhodnimi vetrovi, najnevarnejšimi v teh krajih. Na rtu kopljejo velikanski vsek, da bi povečali obalo ln da bi dobili dovolj gradiva, zlasti kamenja za gradnjo lukobranov. Z jugovzhodne strani bodo sedanji pomol podaljšali za 1370 m. Razen tega bo pred severnimi vetrovi ščitil pristanišče manjši, 700 metrov dolgi lukobran. Se nekaj zgovornih številk: pristanišče bo merilo 1.2 milijona m'; dovolj globoko bo — 18 m povprečno — tako da bodo lahko pristajale tudi največje prekooceanske ladje; hkrati bodo lahko nakladali in iztovarjall 12 velikih trgovskih ladij; zgradili bodo tudi dva manjša pomola za krajevni tovorni ln potniški promet, od katerih bo vsak dolg 400 m Pod Volnjlco bodo sezidali skladišče za premog, boksit, koks Napeljali bodo Številne železniške tire. Odprli raznovrstne de avnice Postavili silos za žito. Tu bo tudi hladilnica za meso ln mesne Izdelke. Več velikih žerjavov bo preneslo s kopnega na ladje in obratno letno nad milijon ton blaga. Okrog velikega pristanišča bo zraslo veliko mesto. Zdaj Je Novi Bar mestece, polno pritličnih hlSlc, večidel na pol lesenih. Enonadstropne hiše so redke, večnadstropne lahko preStejeS na prste ene roke. Cez nekaj let bodo sezidali trgovska ln upravna poslopja, hotele, stanovanjske hlSe (lc-teh Je že precčj pod streho), letovlSčarske vile. Med njimi bodo zasadili parke s cvetočimi oleandri, pinijami, palmami, kaktusi, agavami... POSEBNI RAČUNI TUJCEV Barsko pristanišče ima burno zgodovino. Nekaj smo o tem že povedali. V ne tako davni preteklosti pa so imeli tu glavno besedo Italijani. V letih 1906 do 1910 je italijanska, posebej v ta namen ustanovljena družba zgradila pristanišče z 200 m dolgo operativno obalo (operativna obala novega pristanišča bo merila okrog 2500 ml). Zgradila Je tudi ozkotirno železnico Bar — Vlrpazar (na Ska-drskem Jezeru). Vse to Je bilo del načrtov, usmerjenih na osvojitev našega ln albanskega obmorskega ozemlja. Toda tiri so bili Se za en centimeter olji od že tako ozkih: njihova Širina je znašala 75 cm. Razlog? Kaj preprost: preprečiti je bilo treba povezavo teh krajev z Bosno, s Sarajevom in z naravnim zaledjem sploh. Crno goro so hoteli osamiti. Ko Je narodnoosvobodilna vojska 1»44 osvobodila Bar, Je našla vso operativno obalo porušeno. Sovražnik Je vrgel pristaniške naprave z eksplozivom v zrak ali pa po krajši poti — v morje. Sele čez nekaj let Je mogla pristati v Baru prva ladja. Toda zmogljivost obnovljenega pristanišča ni bila dosti večja kakor pred 40 leti. JADRANSKA MAGISTRALA Zamisel o Izgradnji velikega pristanišča Je dvojček zamisli o gradnji ene naših naj- važnejših železnic, jadranske magistrale Beograd—Bar. Na pomorski prevoz navezano blago lz Srbije in Vojvodine mora napraviti dolgo pot po železnici do Splita ali celo do Reke. Zdaj bo pot krajša. Nova železnica bo povezala Srbijo In Crno goro z morjem. Od Bara do Vlrpazara (42 km) drdra vlakec, Razgled na Novi Bar ki ga mukoma vleče lokomotiva z rojstno letnico 1908, debele tri ure. Vsakemu hribčku se ogne, plašno se drži obronkov strmih gora. Trese se, kakor da bi ga bilo strah vrtoglavih prepadov ln hudih klancev. Po novi železniški progi pa bo prevozil vlak 49 km poti skozi Crno goro v pičli uril Toda graditi železnico v teh krajih ni šala. S stroji ln razstrelivom in krampi se Je treba zaganjati v kamen, kamen, kamen. Takšen Jo pač Jugovzhodni del Črne gore. Prva najhujša ovira na črnogorskem delu proge je predor Sozlna. Dolg bo 8173 m. Eden najdaljših v Evropi. Doslej so prebili 2500 m. Do konca leta bodo z obeh strani predora izvrtali že nad 3000 m Polovico torej. Druga huda ovira: Skadrsko Jezero. Inženirji so ubrali edino možno pot — čez Jezero! Na blatno Jezersko dno so začeli spuščati velikanske kesone, od katerih je sleherni težak 270 ton. Dva kesona sta se že vsl-drala na dnu Čeznje bodo že prihodnje leto zgradili most. Dolg bo 210 m Povezal bo otok Lesendro s Tankim rtom. Na mostu bo prostora za vlak, za avtomobile ln za pešce. Proga bo zatem vodila po Širokem belem nasipu — prav tako prek Jezeral — zavila skozi predor Sozlno proti Sutomoru ln dalje v Bar. Inženirji pravijo: Ze prihodnje leto avgusta bomo začeli polagati tire od Titograda do Zete. To bo 20 km proge. Slaba polovica. Marca 1957, ko bo predor dograjen, pa bomo nadaljevali polaganje V9e do Bara. Tudi postajna poslopja že zidajo Sredi 1957 bodo Bar — Titograd in NlkSIč povezani z železnico. Crna gora bo naposled povezana z železniškimi progami med seboj ln seve tudi z drugimi republikami. Ozkotirna železnica pa bo s svojimi razmajanimi vagoni In častitljivo starimi lokomotivami slejkoprej dobila svoje mesto v tehniškem muzeju. (Konec sledi) GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA TITOVA *• OBIŠČITE I. MEDNARODNO RRZSTRV0 embalaže 6.-15. avgusta 25% popust na železnic* Hranite vstopni«1 za žrebanjel •POSLUŽUJTE SE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE NA I. MEDNARODNI g RAZSTAVI EMBALA ČOKOLADA BONBONI SADNI S' OK 0V’ 7^ sto** SLAVONSKA POŽEGA DNEVNE NOVICE GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA. Titova 50 ZABAVNE PRIREDITVE v okviru I. Mednarodne razstave embalaže l3' VIII. ob 19.30 in 21.30: VESELI VEČER TOTEGA TEATRA IZ MARIBORA V 80 minutah 80 ial l4- VHI. ob 19.30 in 21.30: VESELI VEČER TOTEGA teatra iz maribora V 80 minutah 80 ial ^ sporedu sodelujejo: Božo Podkrajšek, Zlatko Zei; ciani mariborske Drame: L. Mlakar- Tijek, A. Tovornik - Stef, .Haberl, J. Samec; poje barito-2*» »ar. Opere M. Ostaševskl, Eiasbena spremljava VI. Golob. Predprodaja vstopnic pri bla-®ajni »Gospodarskega razstavi- šča«; V petek, 12. avg. od 10—12 i ’ * od 14—19; v soboto, 13. avg. A.10—12 in od 17 dalje; v ne-®yo, 14. avg_ od jo do 12 in od 17 dalje. Toti TEATER je imel s tem ;Pored°m v času »Mariborskega 24 predstav, pri katerih “O bili vedno vsi prostori že vna-preJ razprodani. vedno samo v prvovrstni Pod znamko »FLEK« v ori®i-tlArr!„ .f^klenicah gotovo ne doblS na-*FLEX* Je vedn° •am° *težkc« noge? Dodal kopeli 81alavi pomotoma izpadla pri-lahv« “"J®00 privatnikov«. Le-tt bodo mlečni prah v trgov. ŠOLSTVO A?Pr*v* Štiriletne Sole za medlcln- St * v, Marlboru, Magdalenskl trg gcrfl'« ™P1?ule VPIS v I. letnik. Po-nain« *2£e2£n »o: dovrSena nižja 0lm-lesno °^rfe,41h 18 let starost!, te- SDre?«^!*? evno zdravje, opravljen plt- KandldaUnje naj vloie 10 zajjtsprelem do 1955 n® upravo Sole. Pri- o doJ3so.^a^?XanF P™»ge: spričevalo ilvil^^. i gimnaziji, rojstni list, Izl £ H .^?ULvn1Sko spričevalo ter lan i o }lti 1x5 vzdrževal v času *o- lzplt ‘z slovenščine, PrtTOd°P'sa (nauka o t i . koncem meseca septembra flatirn d^umu Izpita bodo vse kandl-let^e Pr*v^asn° obveSčene. Po sprc-PrpJlS1 i?P*.tu obveren zdravniški >055 e ', r 5etelt Pouka bo 1. oktobra * !ma dijaški dom. - Za Stu-Proo5?„ naj interesentke za- CialTii Tl ,Svetu za zdravstvo In so- OLn ^"-'ko pristojnega MLO ozir. zav^H oz*T' Prt upravah zdravstvenih »®n»ko takso, priiloge mojo »iti kolkovane s 25 dinarji. Umrla Je naša dobra mama BERTA REVEN RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, 11. avgusta 1955. Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—8.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pesmi ln plesi lz Srbije ln Makedonije — 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavni zvoki — 12.00 Operetne melodije — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Odbiranje prt čebelah — 13.10 Spored simfonične glasbe — Edvard Grieg: Holber-gova suita, Max Bruch: Koncert za violino in orkester v g-molu, Zdenek Fl-b:ch: V pod večer, Krešlmir Bairanovič: Z mojih bregov, simfonična suita — 14.30 Modni kotiček — 14.40 Skladbe ln priredbe Oskarja Deva ln Emila Adamiča poje mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 15.15 2elell ste, poslušajte! — 16.00 Utrinki lz literature — Richard Wrlght: Otrooi strica Toma — 16.20 Koncert po žefljah — 17.19 Plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Domače aktualnosti — 18.10 Iz Jugoslovanske simfonične glasbe — Slavko Osterc: Klasična uvertura, L. M. Škerjanc: Fantazija za klavir ln orkester, Peter Konjovlč: KoStana, simfonični triptiihon — 18.50 Lludsko-prosvetni obzornik — Pogovor z urednikom Priročnega leksikona — 19 00 Zabavna Rlssba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Četrtkov večer domačih pesmd in napevov« (sodelujejo priljubljeni ansambli ln solist1) — 20 45 Literarni večer: Pisma mračnjakov — 21.15 Spored popularnih orkestralnih skladb — 22.15 do 23.00 Moderna plesna glasba — 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba) VESTI IZ MARIBORA DE2URNA LEKARNA Četrtek, 11. avg.: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Petek, 12. avg.: lekarna »Prt Gradu«, Partizanska c. 1. Od 9. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj se izdajajo zdravila samo na recepte, Izstavljene istega dne aJi no«. Lekarna »Center« Je odprta neprenehoma od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. KINO: Četrtek, 11. avg. 1955: PARTIZAN: nemški film »Privatna sekretarka« s tednikom. Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. uri. UDARNIK: ameriški film »Slavolok zmage« s tednikom. Predstave ob 15.30, 17.45 ln 20. url. STUDENCI: nemški film »Privatna sekretarka« s tednikom. Predstava | ob 19. uri. LF.TNI »SOLA«: ameriški film »Mesto; iluzij« s tednikom. Predstava ob 20.15. | Petek, 12. avgusta 1955: PARTIZAN: nemški film »Privatna se-j kretarka« s tednikom. Predstave *b 15.30, 17.45 in 20, uri. UDARNIK: ameriški • tlim »Slavolok zmage« s tednikom. Predstave ob 16.30, 17.45 in 20. url. LETNI »SOLA«: ameriški film »Mesto Iluzij« s tednikom. Predstava ob 20.15. Umetnostna galerija. Grafična razstava Franceta Miheliča. Umetnik razstavlja v glavnem isti materiaj, s katerim Je v Parizu dosegel tako velike uspehe. Razstava Je odprta dnevno od 10. do 18. ure v 8aau od 30. julija do 14. avgusta. KINO »VIC« Sovjetski barvni film »Ana na vratu« Tednik. Predstavi ob IS ln 20. V glavni vlogi A. Larlonova ln SaSa Metel-kin. Prodaja vstopnic od 15 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD« Nemški film »FANFARE LJUBEZNI« Tednik — Predstava ob 20.30 — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave KINO »S I S K Ao indijski tlim Dva orala zemlje v glavni vlogi: Ratan Kumar, Bala-ray Sahm ln Nlpura Roy. Retlja: Blmal Roy Predstave ob 18. 18 in JO uri. Prodala vstopnic od 14 ure dalje. Na sporedu samo Se danes ln Jutri. Avkcijska prodaja limon V Beogradu bo 13. avgusta 1955 ob 9. uri v prostorih Zveze trgovinskih zbornic FLRJ, Kosančlčev venac 29/1., avkcijska prodaja 500 ton limon »Verdelli« Začetna licitacijska cena 150 din za kilogram Iranko vagon Sežana Rok pošiljk od 15. do 31. avgusta 1955. Kupiti je možno najmanj 10, največ pa 30 ton. Pravico do udeležbe na avkcijskem sestanku imajo trgovinska podjetja na veliko, na drobno, trgovinske poslovalnice in kmetijske zadruge. Predstavniki kupcev morajo biti za polnoveljavno sklepanje poslov na avkcijskem mestu preskrbljeni s predpisanimi pooblastili. Za obvestila se je treba obrniti na telefon 26-947. Avkcijsko mesto »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•■■■•••■■i KINO »UNION«: franc, film »Trpljenje«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjikratI KINO »KOMUNA«: premiera amer. filma »Ko ženske ljubijo«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vflogl: Eleonora Parker in Ruth Romen. KINO »SOCA«: sovjetski barv« film »Ana na vratu«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih samo od 15 dalje. KINO »SLOGA«: amer. film »Opičje LETNI KINO »JLA«: ameriSki film »Poslednji let«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »LITOSTROJ«: finski tidm »Poročni venec«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjikrat! JESENICE »RADIO«: ruski barvni film »Arena smeha«. Predstavi ob 18 in 20. »iSfrTNI KINO«: francoski film »K»- pitan Fracas«. Predstava ob 20.30. norčije«. Tednik. Predstave ob 18, CELJE »UNION«: ameriški barvni film »CEMENTARNA« - TRBOVLJE 18 in 20.30. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi: Mariilyn Monroe. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. »Bagdadski berač«. Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: angleški film »Tihotapci«. Predstava ob 18.15, v Letnem kinu ob 20.15. V slučaju slabega vremena pa ob-istem časti v dvorani. KINO »TRIGLAV« Amerlfiki barvni film Proti vsem zastavam Tednik. V glavni vlogi: Errol Flynn, Maureen 0’Hara in Anthony Quinn. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Na sporedu samo dane« ln Jutri. proda ■ i T 100 ■■■>■■»■■»■■■■■■■■■■««»■•■■■■ (■■■•■■■•■•■•■■■■■■■■■■••■■■■i roj. REIMOLLER 1955 Pogreb bo dne 12. avgusta 7. uri lz Jo2efove mrli- ---------- Ulj JU Ke veže na Zalah, žalujoče hčere: Pepca, Lojzka ln Elzlka Ljubljana, Kamna gorisca, Formoza. ZAHVALA Ob prerani smrti naSega dragega sina in brata STANETA BOHINCA izrekamo zahvalo vsem, ki so spremili pokojnega na'njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu »Elektro« Kranj, ki Je s svojo Številno udeležbo izkazal zadnjo čast pokojnemu Stanetu, ter njegovemu direktorju tov. BcStru za Izredno skrb ln ljubezen do nekdanjega delavca. Naše zahvale naj bodo deležni vsi, ki so pomaKmalu bodo rože spet coel >Kakor ielii, ženica.« P I S E IN RISE! MILAN MAVER I Ih 113. Ko te Je Peter vrnil ix bolniinlce, nekaj p° ;' taval po letaliiču In ves nesrečen opazoval to- tednov ni smel leteti. Zaradi poškodbe na glav) lolete zabranil. Zdaj Je žalostno mu ]e zdravnik varile, kako so plavali nad njim po zraku. »Naj ••m ti je na g seboj. Stari mehanik, ki je stal za njegovim P1 . . bolj me pa jezi, da sem se moral prav na zemlji,« se je na ponesrečiti ilas togotil sam nad hrbtom, se je gromko zasmejal: »Fant, pilot se ponesreči vedno iele na zemlji. Dokler je v zraku, je varen, kakor dete v maminem naročju i 114 Tisto zgodbico menda poznal, kako je mati pisala sinu letalcu: »Sinko, leti počasi In nizko,« mu je naročala, laz pa ti pravim: leti visoko in hitro, pa boi dolgo nosil celo glavo po svetu. Tako je s to rečjo, dal — Mehanik si Je zavihal rokave In odprl okrov motornega letala, ki so ga - večfno prostega časa v lopi pri i oni so bistrega tanta vzljubili in slilal: |a ie več dni popravljali. Peter se Je hitro prijatelju z novim znancem. Poslej Je prebil 'ečfno prostega časa v lopi pri mehanikih. Tudi kmalu si lahko US. »Peter, daj mi kombinirkel Peter, prinesi onile ključ, primi tale vijak, Peter, daj kontakt! Fant,, saj niti nisi tako nerodenl« Peter Je iarel do ules in pomagal. Motorno letalo je seveda čisto nekaj drugega kakor jadralno. Tu Imai motor, ki mora brezhibno in precizno delovati. Z njim v zraku ti ni nikoli dolgčas zaradi tillne, ki te obdaja. 2e motor poskrbi, da Je ropotanja vedno dovolj. Kaj pa če se motor skuja? Se ne smel Zato so na ietalilču mehaniki. 11<. Že od daleč, ko je letalo ie v zraku. *P zna mehanik po zvoku, ali delujejo motorji P vllno ali ne. Po vsakem poletu jih skrbno P .e gleda. Vse, kar bi lahko povzročilo treba ie sedaj popraviti. Pilot v zraku ne w reči potnikom: »Oprostite, malo bo treba ■* 0 piti, nekaj se je zataknilo.« Smomt, lepo W ,g mu zahvalili za tako vožnjo. Stari mehani* ' poloiil svojo lopatasto dlan no fantovo 'a'"V »Peter, dobro si zapomni, kai ti pove *terBuelti talska sablja: Uči se natančnosti pri v,a opravilu ie sedaj, ko si mlad!