Štev. 219.
POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvarlitc nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le odi
10.-12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74•
V Ljubljani, v poncleljek, 26. septembra 1904.
Izhaja vsak dan, liviemši nedelje ln praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, sa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V upi avniš tvoi prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. £a pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij la i c r atl »e računajo enostopna pelitvrsla (dolžina Ta Milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 b, ia trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 ta. V reklamnih noticah itane enostopna f armondvrila 14 ta. — Pri večkratnem objavljenjn primeren popnal.
Uprarntiketa telefona iter. 188
rn
ililoa I rlkral I
Ivrili j
□ Dll. 1
/Hariborske volitve.
Maribor, 25. sept. Izid deželnozborskih volitev v mariborskem volilnem okraju je moral pač pre-tresti vsakega Slovenca, zlasti pa optimiste, ki mislijo, da se bo vse samo naredilo in ki ne vedo, da je treba za vsak uspeh dolgotrajnega in napornega dela. Izvoljen je nemški nacionalec — edini na celem Štajerskem v četrti skupini — to je za Slovence udarec v lice, kateri jih mora žgati in peči toliko časa, da tudi v tem okraju ne vržejo nemškega nacionalizma.
Izid v posameznih okrajih pri ožjih volitvah je bil sledeči:
Okraj	Stiger Lopič
Maribor mesto	2729 166
„ okraj	3308 1624
Slovenska Bistrica 1361 825 Arnež (Arnfels)	759 536
Jonik (Eibiswald)	606 1217
Marnberg	718 252
Radgona	814 1456
Cmurek__776 2586
Skupaj 11.106 8662 Seveda je bil tak izid mogoč samo vsled strastne agitacije od strani Nemcev in nem-čurjev. V Mariboru je baje marsikateri vo-lilec šel večkrat volit. V Studencih pri Mariboru so enega prijeli. Radovedni smo, če bo kaznovan, kakor postava veleva. V Polj-čanah sta Albin Grundner in Alojzij Kugler trgala kmetom iz rok glasovnice in jim dajala namesto njih druge, popisane z imenom Stiger. Tudi poljčanski učitelj Polak, ki je rojen Kranjec, je agitiral za Stigerja.
biveda oe bi bil Lopič zmagal, tudi »ko bi bil takoj prvič dobil vse sloveneke glasove, ki so bili oddani. A natančen volilni pregled bi se dal sestaviti šele, če bi primerjali v vsakem kraju število volilnih opravičencev s številom oddanih glasov.
Odločila je socialna demokracija — za liberalizem in nacionalizem. Kajti v nemški ljudski stranki sta zastopana pred vsem ta dva elementa. Liberalci so ti »\olkifche«, ravne taki, kakor vaši ljubljanski »Narodov-ci", nacionalni po precej bolj. In vendar je socialna demokracija zatajila ves svoj program in je šla v boj za gospodarski zistem, ki je naravnost nasproten njenim lastnim težnjam.
Socialni demokratje se niso ozirali na to, da zahtevajo splošno in enako volilno pravico. Zatajili so to glavno točko svojega programa in so volili s stranko, bi je v tem oziru najbolj reakcionarna, ki se bori ta privilegije liberalne buržoazije in tla Si delavstvo k tlom kot brezpraven sloj. Socialni demokratje so izdali svoj volilni program.
Stiger je zaatopnik kapitalizma. Njega imajo za miljonarja. Pristaš je enega sloja človeške družbe kateri r e čuti ljudskih potreb, ki je s i t , ki živi lahko od obresti brez dela, ki ne ve, kaj so žulji na človeški roki. In socialna demokracija, ki trd1, da je zastopnica delavstva, proletariata, je šla v boj tanj preti kandidatu, ki je sin ljudstva, ki po svo,em poklicu bira med ljudat»om in čuti z njim!
Volitve v četrti skupini so bile preizkušnja, in ta je pokazala, da je socialna de mokracija tod še popolnoma v oblasti liberalnih fraz, prepojena od neumnosti liberalnega in nacionalnega časopisja, brez smisla za interese delavskih stanov.
Nemška ljudska stranka na take glasove ne more biti ponosna, a vesela jih je : ne toliko zaradi števila, ki je pomagalo do zmage, ampak zaradi izpričevala duševne nezmožnosti in nesposobnosti, ki si ga je dala socialna demokracija. Ti ljudje bodo lizali še dalje roko, ki jim krati krub.
A pred nas stopa resno vprašanje: K j e
je krščansko-socialna organizacija štajerskih delavskih stanov? Danes bi morala biti tukaj, a je ni! Kaj se je storilo za delavsko organizacijo ? Pri nas pred enim celim ali napol-li-beralcem vse molči in so mu molče klanja. — Vsled tega nam pa ginejo tisoči ljudstva! Proč z mrtvilom ! — Proč z oziri !Vdeluinbojuje napredek!
Slavnost v Preski-Med vodah.
Včerajšnja slavnost blagoslovljenja zastav« „Slov kat. izobraževalnega društva« in „sov. kat. delavskega društva" v Preski Medvodah se je razvila v veliko manifestacijo m katoliško narodna načela.
Udeležba je bila kljub deževnemu vremenu velikanska. Domačini so se pcžrtvo valno potrudili, da so po eeli občini visoki mlaji, na katerih so vihrale slovenske tro-bojnice, daleč na okrog pričali o iiredni slavnoBti. Gorenjce je nekoliko prep!ašil naliv, ki jo divjal ponoči in zjutraj po Gorenjskem. zato sta prišli samo deputaciji iz Križev in Jesenic. Ko pa se je proti poldnevu nekoliko zvedrilo, tedaj so prihajala mnogoštevilna društva na vozeh od raznih strani. Podtbao častno so bili zastopani Skofje-lcčan".
Z grdbo so domačini, na čelu jim č. g. župnik Brence in župan Svolšak, sprejemali na kolodvoru z vlaki došle gostf; domača dekleta, odiflena z narodnimi trcbojnicami, pa so delile šopke, katerih so pripravile brez števila. Posebno živahen je bil sprejem v velikem Številu dešlih Ljubljančanov, izmed katerih so «e posebno odlikovale ieaske v nsredni neš, St. Vidčanov in Vevčanov. Za pozdrave in prisrčen sprejem sta se zahvaljevala član slov. kat. »kad. društva „Danice", ki je bila častno zastopan?, stud. phil. g. Robida, in g. Jožef Gostinčar.
Dolga vrsta društev s sadmimi plapo-lajočimi zastavami je z mengiško godbo na čelu korakala na slavnostni prestor Gotičeve gostilne, kjer so udeležence na visokih mlajih pozdravljale slovenske trobojnice in pomemben napis: „V krščanskem delaistvuje moč, — zato nam je danes blagoslovljena zastava porok."
Do pol 3. ure se je razvijala ondi prijetna prosta zabava, med t^m pa so prihajala še vedno novs društva. Veličasten je bil pogled na mnogoštevilna društva, ki so ob pol 3. uri popoldne korakala na okrašeni prostor pred župno cerkvijo v Preski. Ondi so čakala domača društva. Velika množica je komaj dobila prostora. Zastavonoše so sprejeli v svoj krog novo lastavo pred žup-niščt m, odkoder bo jo prinesle belo oblečene deklice. Za to lepo skupino je stopal med delavskimi četami na slavnostni prostor prevzv. knezoškof dr. Anton B o n a v e n-tura Jeglič. Ko so utihnili zvoki godbe in pozdravi množice, izpregovoril je knezoškof prekrasen govor.
G knezoškcf je z veseljem pozdravljal, da se je zbrala k tej slavnosti tako velika množica. Navduševal je delavstvo, naj se v društvih in zvezah še bolj utrdi na poti, katero je nastopilo, in da na tej poti tudi ostane. Na človekovi naravi slone tri pravice, pravica človekove osebnosti, prostosti in enakosti. Mi smo osebe, ne mrtve stvari, in imamo svoj namen na zemlji in v večnosti. Katoliška eprkev je dala vrednost človekovi osebnosti. Eiega Boga imamo, eden je pot k večnosti. Zatirala je suženjstvo, ki je človeka smatralo samo za mrtvo stvar, in nastopa proti novemu mednarodnemu suženjstvu. Navdušero je knezoškof poživljal delavstvo, naj vztraja na pravi, pošteni pot', v vzornem družbinakem in tudi društvenem življenju, v katerem naj si delavec tudi sam pomaga. Stanovska čast ni nič, če ni pravega živi enja, osebna čast velja! Ne gre se za zunanjost kakega stanu, ampak za vrednost osebnosti njegovih članov. Navdušeno je kazal presvetli na Davico Marijo, katera podoba stoji na vrhu društvene zastave. Oja bodi na čelu naših vojsk a!
Nito je knezoškof blagoslovil krasno novo zastavo z željo, da naj bi zastava pod njo zbranim pomagala k zmagi nad vsemi vidnimi in nevidnimi sovražniki. K u m i c i Ivana ti u s t o r š i i in Uršula Kot sta pripeli trakove, k zastavi pa so pristopili zabijat žeblje lastopniki navzočih društev in deputaoij: Zistopnik »Hrvaškega kršč. soe. delavstva« gosp. Ferenčina iz Zagreba, »Slov. kršč.-sce. zveze«, slov. katol. akadem.
LISTEK.
Pastirica.
Spisal Sorin,
Že pri rojstvu ji je moralo biti to usojeno . . .
Pravili so, da je prišel tisti večer pred njenim rojstvom v hišo stari berač Juraj in proail prenočišča.
Stari Strrea je poznal poštenega berača in mu pokazal posteljo v svislib. Tam se je zaril Juraj v slamo in trdno zaspal. Drugo jutro so ga vzbudili ljudje. Tam pred Strnenovim hlevom pa je zajokalo s slabotnim glaskom dete. Za hišo so že ropotale stope, zato ni mogel Juraj vsaga slišati. Stopi torej bliže.
»Kje pa ste tega dobil^?« vpraša.
a V jasi h je ležalo«, odgovori pastir.
„V jaslih! Ubogo dete! Ne bo sa mu dobro godilo; ko bi bilo ležalo na tleh, bi že še bilo. — Od starih ljudi aem slišal, da je to slabo znamenje, če doba koga v jaslih ali pri živini . .
Dete jo bržkone rojeno v protekli noči. Slabe, raztrgane cape so komaj pokrivale slabotno telesce, ki so je treslo v rokah mlade Strnenke.
Otroka so prenesli v hišo. Najprej so ga napita!', potem so pa začeli ukrepati, kaj ž njim. Iskali so po vseh capah, po hlevu, če dobe morda kje kak listek ali znak, kako je prišlo dete sem. A nikjer ni bilo nič . . .
Čez par dni so pač zssledili orožniki v bližini onega kraja cigansko tolpo, toda pri njej niso izvedeli nič sumljivega.
Dete je ostalo torej pri Strnenu, kakor je želela mlada gospodinja . . . Drugi dan so mu dali pri krstu ime Franoika.
Od tedaj je živela pri Strnenu, vzeli so jo za domača. Ko je malo odrasla, sta se igrala s petletnim Janezkom po dvorišču. Bila sta si kot brat in sestra. Domači sinček je bil tri leta starejši od Francike. Nobene stvari ni imel Janezek, da je ne bi imela tudi ona. Mod otrokoma ni bilo razločka . . .
Ko je Janezek malo odrasel je začel hoditi v šolo. Vsako jutro jo stopal po ozki dolini ob Ločnici tja proti Sori. Dve leti je hodil Janezek aam, a pozneje se mu je pri družila tudi sestrica, kakor jo je nazival. Tako so jima tekla prearečna otroška leta, tam ob šumeči Ločnici, v pusti, vendar domačinom prijetni dolinici.
Potem pa je postala paslirica — — —
S bko štirinajstletno dekletce je gonilo dannadan skozi vasico na Planoto čredo ovac.
Planota se dviga na zihodni strani vasice, predno preide ozka dolinica v sotesko. Tja so gonili včasih iz vseh vasi v okolioi živino, a sčasoma so to opustili.
Strnenova pa je gnala slednji dan tja. Sama je gnala zjutraj z doma, sama je prebila ves dan gori na Planoti pri čredici, sam* sa je spet vračala zvečer domov.
Druge tovarišice ni imela kot čredo---
Sprva se ji je t« strašno hudo zdelo. Ni se mogla privaditi te večne samote. Vselej ji je bilo hudo, kadar je gnala z doma in je videla pri sosedu, kako je postopala dekla okrog hiše. Želela si je tudi
ona takega življenja--— Kako bi bilo
prijetno doma, posebno če deli. Delati bi ne bilo treba bogve kaj, na paši jo pa moči dež in zebe jo vselej. Tako je večkrat mislila in zasmilila se je sama sebi. Rači si ni upala doma ničesar, dasiravno so jo imeli vsi rzdi . . .
Vedela je, da je tujka, da ni domača
in hudo se ji je zdelo--—
Kako je bila srečna, ko se tega še ni zavedala. Toda izvedeti je morala. Povedale so ji drugo tovarišice, doma ji ni rekel nihče
nobene besede o tem. Vprašala je mater in pritrdila ji je, drugega nič.
Ljudje so jo sploh nazivali Strnenovo pastirico. Tudi to se ji je včasih čudno zdelo. Zakaj drugih domačih niso imenovali s stanom. . .
Štirinajst let stara pa je prišla do popolne zavednosti. Zavedala se je, kaj je in kakšna usoda jo morda še čaka.
Ko je včas h tako sedela, zatopljena v misli, na visoki skal-', ter glodala po ozki dolini, se je polastila njenega srca ona tiha otožnost, ki je lastna vsem osamljenim dušam. — Videla je v duhu svoje bodočnost,
večno Blužbo pastirice.--— A to bi že
še bilo. . . A kaj če nenadoma zboli? Kdo bo skrbel zanjo kot za svojega otroka, ko je vendar tujka. Kaj če ji umrjeta varuha in pride v roke dragim, brezsrčnim ljudem. Gonili jo bodo samo k delu, povrhu zmerjali in morda še odpodili od hiše. To bi bilo za njo preveč. . . Kam naj bi potem šla ? Kje bi hoteli šibko deklico, ki ni za vsako delo kot večina drugih deklet. —--
Tako je premišljevala večkrat v samoti. Njeno oko pa je zrlo žalostno doli na prijetno vai, na tiho dolin co, domačo gričke, na znance in priče njeno vesele mladosti. V takem trenutku se ji jo pcrosilo modro oko
društva »Danica«, „Kršč. soc. ženske zveze", čitalnice iz St. Vida, »Katot. rokod. društva« iz St. Vida, »Slov katol. iiobral. društva« iz St Vida. Sidje Loke, Krila. Tržiča, Vevč, strokovnih društev s Save in Vevč, .Delav. konsumnega društva* iz Ljubljane, »Katol. mladeniškega društva« iz Ljubljane, »Prometne zveze" itd. Vevški sbor je zapel »Zastava že razvita je«, godba je zasvirala, mno žic« pa so navdušeno pozdravljale novo zastavo.
Prezvišeni knezoškof je šel po blagoslovitvi, spremljan od društvenih zastav, v cerkev po Najsvetejše, nato so bile na prostem litanije. Po litanijah se je na prostem vršilo slavnostno zborovanje.
Dr. L a m p e je govoril o izobrazbi in savesti, ki ji naj širijo in utrjujejo katoliška iaobraževalna društva. Spominja se shoda svobodomislecev, ki je zboroval prešli teden v Rimu, in kjer so liberalci sklepali o tem, kako bi odpravili krščansko vero s sveta in postavili na nje mesto izmišljotine raznih profesoriev, med katerimi je glavna ta, da je človek le žival, potomec opic. Ne rabimo take »omike«! Naša društva naj vzgajajo slovensko ljudstvo v krščanskem duhu, mu naj podajajo vso izobrazbo, ki jo potrebuje dandanes vsak človek, da more napredovati z modernim časom, in naj skrbe tudi za pošteno in blaiilno umetniško zabavo. Kakor mora vojak do smrti vztrajati pri zastav', kateri je prisegel svestobo, tako naj se dr žimo tudi mi svojih blagoslovljenih zastav.
Santvidski zbor je zapel »Lepa naša domovina«. Množioe so se odkrile, za stave klanjale.
Gostinčar je govoril v imenu de lavstva, poživljajoč delavstvo k vztrajnosti in skupnemu delu pod zastavami krščanskih soaialcev.
Razvil se je slavnostni sprevod. Veličasten pogled na velikansko množico! Macgo nad 2000 udeležnikov je korakalo za zastavami pred knezoškofov grad, kjer so ljubljenemu knezoškofu v zahvalo množice priredile velikanske ovacije. Tu je ljudstvo manifestiralo za svojega škofa. Gro-moviti »Zivio!« so doneli pred gradom, od borniki navzočih društev so stopili naprej, član .Slov. kršč. soc zveze" g. Puh ar pa ja nagovoril knezoškcfa:
Presvetli gospod knezoškof! Zastopniki slovenskega kršč. delavstva smo z veseljem porabili današnjo priliko, da pridemo tu sem klanjat se Vam v ljubezni in hvaležnosti. Hvala Vam, da z neumornim trudom vodite delo za krščansko probujo med našim narodom in da stopate kot pravi ljudski škof tudi med delavske množice, kazaje jim pravo pot. Navdušenja prekipevajo naša srca za Vas, Vaši smo vsi, Vaši bomo ostali in trudili se bomo, da se Vam izkažemo hvaležne za skrb, katero nam posvečujete. Sprejmite blagohotno to našo manifestacijo kot izraz vsega slov. kršč soc. delavstva, ki v duhu z nami navdušeno Vam kliče: Živio, prevzvišeni naš višji pastir, živio, živio, živio! Vevški zbor je zapel pozdravilo.
Ginjen se je zahvaljeval g. knezoškof na burne ovacije. Dejal je: Kar storim, de< lam no zgledu Izveličarjevem. Ostanite zvesti Bogu, svoji domovini, svojemu poklicu. B;g Vas ohrani, Bog blagoslovi !«
In zopet so vihrali po zraku klobuki stotin in stotin zavednih delavcev in burno so odmevali klici: „Ž vel ljubljeni naš knezo škof!"
Impozantni sprevod Be je nato razvil dalje. Pri županovi hiši se je ustavil. Godba je zasvirala ondi eno točko na čast vrlemu županu g. d v o 1 š a k u.
Velikanski sprevod je vse občudovalo.
in često je začela ihteti, dasiravno včasih ni vedela prav zakaj. . .
Mnogo temnega, nejasnega je bilo v njenem mladem življenju, vendar tudi nekaj svetlih trenutkov.
Včasih se je je polastilo nenadoma veselje. Vzela je v naročje mladega, belega jančka, ki je bil njeno največje veselje, ter začela peti veselo pesem. Kot bi čutil njeno veselje, postal je tudi on vesel, začel ji je lizati roke, brcati in meketati. Zdelo se ji je, da jo mala živalica razume, in pogovar jala se je z njim, ga božala in mu dajala tudi skromen delež svojega kosilca. Ni čuda, da se je janček navadil svoje prijateljice in je vedno hodil za njo. A še nekaj čudnega je zapazila pri nedolžni živalici. Kadar ga je imela v naročju, morala je biti vedno tako obrnjena, da je janček videl svojo mater, drugače se ji je hotel na vsak način izmu sati. Če je šla domov, je šel janiek poleg nje, a vedno klical svojo mamico, ki mu je redno odgovarjala.
Francika se je v takem trenutka vsele ns nekaj spomnila. Vselej se ji je potemnilo čelo, a na dušo ji je legla moreča žalost in tiha, brezmejna ctožnost. — — — (Dalje prih.)
Starim možem so se iskrile solze veselja v očeh. mladim navdušenja. Slavnostni prostor pri Cotiču je bil za toliko množino mnogo premajhen. Prepevali so trije zbori, izredno pridno in spretno je svirala mengiška godba, katero prav priporočamo, uprizorile so se razne šaljive zabave. Bila je prava ljudska veselica. Došlo je tudi več brzojavnih pozdravov.
Pri veselici je bilo izrečenih več navdušenih govorov, č g. Jan. Kalan je nazdravljal delavstva v imenu okoliških kmetov, g. stud. phil. Robida je pozdravljal udeležene« imenom »Danioe« ter je pozdravljal zastopnika hrvaškega kričansko-sccialnega delavstva, gospoda Ferenčina. Gospod Robida je povdarjal, da Hrvate sedaj še bolj iskreno pozdravl|amo kot brate, ker s« je tadi med njimi s »Hrvatstvom« pri čelo katoliško gibanje. Slovenski delavci so vzdignili gospoda Ferenčina na rame ter ga burno pozdravljali. Gospod Ferenčina je ob splošnem pritrjevanju govoril sa dejanjsko »vaško-slovensko vzajemnost.
Vsa čast domačinom na tako krasni iriredbi, pred vsem neumorno delujočemu f. župnika Jan. Brencetu, kateremu )odi včerajšnji dan zadostilo sa mnrge krivične napade. Neustrašeno naprej po dose-dami poti!
Rusko - Japonska vojska.
Na bojiiču vse mirno.
Peterburg, 24. sept. (Uradno.) Brzojavka generala Kuropatkina na carja od 23. t. m. poroča: Danes ni došlo nikako poročilo o akcijah sovražsika. Na vsej fronti ni beležiti nikakega gibanja so vražnih čet.
London, 24. sept. »Daily Telegraph« poroča iz Soula od 22 t. m.: Preden so došli Japonoi v Hamheung, so se Rusi že amaknili.
London, 24. sept. „Daily News" poroča is Harbina: General Kuiopatkin je pred tremi dnevi natančno nadzoroval celo armado in je bil s stanjem iste zadovoljen. Posebno o topništvu in trainu je bil poln hvale.
Berolin, 24 sept. Iz Mukdena poročajo »Lokalanzeigerju«, da ie opaziti japonsko ofenzivo na celi fronti. Vsak dan se dvigne v zrak ruski zrakoplov, da opazuje kraje.
London, 24. sept. „Daily Telegraph" poroča iz Mukdena: Japonci so zasedene kraje ob reki Ljao postavili p^d civilno upravo z japonskimi uradniki. V prepoved so dejali vse državne dohodke, solne in vodne davke itd. Tudi na polotoku Kvantun so se Japonci popolnoma nastanili ter na ki tajskih šolah v dogovoru s Ktajci postavili japonske učitelje.
Peterburg, 25. tept. Brzojavka ge nerala Saharova generalnemu štabu od 24. t. m. poroča: Danes ni na bojišču nikake spremembe.
Kaj se godi okrog Mukdena ? London, 24 septembra. O Mukdenu ni slišati veliko. Ondi menijo, da Ja ponci prodirajo jako počasi. Med konjeniškimi prednjimi stražami se vrše vedni boji. Po reki Ljao plovejo vedno džunke z živili za Japonce. V Ljaojanu so izvedeli, da je za povedal Ojama splošno prodiranje, ker meni, da so njegove čete dovolj številne, da obkolijo Ruse ali pa jih pobijejo v od prti bitki. Ic Ljaojana poročajo v Rim, da japonsko levo krilo prodira ob reki Hunho Prednja straža je došla v aalinpu (kakih 20 km zahodno od Mukdena). Desno krilo zavzema Btrategično pozicijo vzhodno od Mukdena. Več bojev med sovražnimi četami je ostalo neodločenih, ker se Ruai vedno umikajo. Med tem so se umaknile ruske prednje straže na vzhodni in jugovzhodni
fronti le nekoliko milj do Mukdena.
* *
*
Bitka, ki jo pričakujejo pred Mukdenom, bi bila ponovljena ljaojanska bitka, ker se obe armadi ravno postavljata, kakor sta stali pred Ljaojanom. Rusi so se postavili v polkrogu okoli mesta. Prednje čete tvorijo lok, ki se dotika z obema koncema reke Hun Levi konec je pred Mukdenom, desni za Mukdenom, seveda se dotika reke Sa. Pred tem lokom stoje tri japonske armade : Kurokijeva na desni, Nodzuova na levi in Okuova v sredi. Kuroki zopet postopa tako, da bi prekoračil reko Hun, kakor je prekoračil reko Tajce, da bi obšel levo rusko krilo. Zdaj bo pa to težje, ker je reka Hun bolj deroča. Za Kuropatkina je ugodnejše to, da teče reka pred mestom; pri Ljaojanu je imel reko za hrbtom.
Pariška vest iz Mukdena pa opisuje položaj tako: Sesti sibirski armadni zbor Me-jendorfov, kateri je dobro izvežban in še ni stal v boja, je tako sestavljen, da sprejme in zadrži prvi japonski napad na levem krilu. Polki, ki so se bojevali pred Ljaojanom, pridejo v reservo. Vrsta gričev, ki se vleče deset milj južno-vzhodno od Mukdena, je prepreiena z žicami, ki naj zadržujejo Japonce. V tla so zabiti ostri koli, nasejano
razbito Bteklo in izkopane jame. ki so pokrite s dračjem in prstjo. — Za temi griči čaka general Bilderlincr v gozdu s svojo divizijo na prvi napad. O i tega, ali se posreči tako zadržati Japonce, je odvisno, ali bn pri Mukdenu glavno bojišče, ali pa gre Kuropatkin v Tjenlin čakat Japoncev.
Japonske sile pred Mukdenom ceni dopisnik »Ruskih Vednmosti« na 3 6 5.000 m o ž. In sicer ima Kuroki 151 000 mtž in 372 topov, Oku 125 000 mož in 362 topov, Nodzu 89 000 mož in 320 topov. Vseh topov in možnariev skupat imajo Japonci pred Mukdenom 1054 Ako Jiponci pojavijo ti« še četrto armado, imeli bodo 4 0 0.00 0 mož. — Kuropatkin je pa mnogo tlabejši. Njpernve čete ne morejo biti večje, kakor 330.000 mož. Japonska p-emoč bi znašala torrj 70000 m< ž. Najbrže bo Kuropatkin tudi pri Mukdena poizkušal le Japoncem prizadeti kar največ isgub in se bo umaknil še dalje. Iz Petrograda se brzojavlja, da je Kuropatkin svojim generalom ukazal, da ne sme nt bdden pred Mukdenom izzivati bitke.
Oioli Mukdena je začelo snežiti. Calo noč na 24. sept je paial gost sneg. Zjutraj je pa naletavai d« ž, nakar je začelo zmrzovati.
Odločilne bitke pri Makdenu ne bo.
Peterburg, 24 sept. Pričakovane bitke najbrže ne bo pri Mukdenu, ampak šele pri T j e 1 i n u . ker skuša Ojama obiti rusko fronto. V Mukdenu se bodo vršili le boji zadnjih čet.
Berolin, 24. sept. Iz Tokia poročajo „Berl. Tageblattu": Maršal Ojama je zopet začel z ofenzivo in sicer v jako široki fronti ter tira kozake Rennenkampfove, Samsonove in Miščenkove, akoravno so po-jačeni z močnimi oddelki pehote in artile-rije, nazaj proti Mukdenu. Južno od reke Hunho stoje le slabe ruske sile. Japonska kavalerija objema že obe ruski krili in njene prednje straže so došle že do Tjelina.
Berolin, 24. sept. Iz Peterburga poročajo „Berliner Tageblattu": Soditi po sem došlih poročilih Japonci prodirajo proti onemu delu reke Hunho, ki leži med Mukdenom in Fušunčenom in sicer tako, da se vedno jasneje vidi, da hočejo Japonci obiti ruske pozicije pri Mukdenu—Fušunčenu ter zajeti rusko levo krilo. Pod temi pogoji je jako malo verjetno, da bi se bila prihodnja bitka pri Mukdenu. Kuropatkin se more pod ugodnejšimi pogoji biti pri Tjelinu. Tukaj, pri „mandžurijskih Termopilah", so razmere jako ugodne za brambo. Močne ruske sile so že zbrane pri Tjelinu. Pri Mukdenu se bodo torej vršili le boji med prednjimi in zadnjimi stražami.
Kako so razdeljene japonske sile?
Berolin, 24 septembra. Iz Peterburga poročajo: Po zadnjih poročilih iz Mukdena so japonske sile razdeljene tako le: Kurokijeva armada je v okolici Banja puce in Pesilm, njene nrednje straže so potisnjene naprej proti Fušunčenu in Tulinu. Obe drugi armadi stojita še pri Jantaju in premogovih rovih.
Llnjevič proti Blukdenu.
Berolin, 24. septembra. »Tageblatt-ovo« poročilo iz Peterburga javlja: Voj ni kor generala Linjeviča je odšel z orenburškimi kozaki iz Vladivostoka proti Mukdenu. V Vladivostoku vlada draginja. Funt sladkorja velja 55 kopejk, črevljev niti ni do-, biti. ZiBtev v usurskem ozemlju je dobro iz padla.
Japonci sa vzeli utrdbo Panlln.
Berolin, 24. Bept. »Tageblat« poroča iz Mukdena, da ondi niso edini v tem, ali je pričakovati japonskega napada, ali ne. Potr juje se vest, da bo Japonci 22. t. m. zavzeli prelaz Dalin. — (Prelaz se zove pravzaprav Čunpautin ter leži v gorovju Talin, na jugo vzhodni strani od Mukdena. Listi poročajo o prelazu Dalin, kar pa je oomota, ker prelaz Dalin leži daleč na jugu Ljaojana in severo vzhodno od Kajčova.)
Petrograd, 25 sept. Pri Panlinu je japonsio topništvo silovito streljalo. Vendar je padlo samo 286 Rusov Ostali so se umaknili v redu.
Port Artur.
Pariz, 24. septembra. »Matin« poroča iz Peterburga, da bo Japonci včeraj napadli Port Artur od treh strani; eskadri admiralov Toge in Kamimure sta podpirali napad s silnim obstreljavanjem. V Ptterburgu bo baje v skrbeh radi izida.
Čifu, 24. septembra. (Reuterjev urad.) Iz Dalinega došli Japonci poročajo, da je dne 19. t. m. pričel na Port Artur nov napad, ki so ga Japonci v naslednjih dneh na daljevali. Glasom govoric, ki pa niso do sedaj še potrjene, so Japonoi baje dosegli ne koliko uspehov. Obatreljavanje mesta je pričelo dne 19. t. m. ob 3. uri zjutraj ter je trajalo eno uro. Ob svita so pričeli Japonci vnovič s tako silo obstreljavati mesto, kakor še nikdar poprej. Nedavno dospeli težki topovi so streljali s točk, odkoder se dosedaj še ni streljalo. Obatreljavanje je trajalo vso noč med 19. in 20. t, m.
London, 24. septembra. Več listov poroča iz Tokia, da so Japonci opustili nakano, podminirati Port Artur, ker so uvideli, da je to nomožno.
G i nt a v, 24. septembra. (Rsut. urad.) Tukaj bivajoči Rasi izjavljajo, da je nedavno dospelo v Port Artur več ladij z živili, strelivom in zdravili.
Berolin, 24 septembra. »Lokalan -seigerju« poročajo iz Sangaja: Kar se tiče dogodkov pred Port Arturiem, poročajo o groznem prelivanju krvi. Neki ravno došli častnik, ki je pripadal oblegajoči armadi, oeni dosedanje japonske izgube pred Port Arturjem »kopno na 30.000 mol mrtvih in ranjenih.
London, 24 septembra. »Morning' post« poroča is Čifua: Pr?d Port Arturjem je pričakovati resnih dogodkov. Japonsko brodovje je zbrano vse pred trdnjavo. Top-ničarke, ki so bile dotlej v Inkavu, so dobile povelje, takoj odpluti proti PortArtarju ter se združiti z ondotnim brodovjem. Za štiri dni obstreljujejo trdnjavo od kopne ia morske strani.
Tokio, 25 septembra. Tu sodijo, da so vzeli J ponci šest utrdb v drugi brambni črti port-rturski. Od 19. t. m. je vedno več npanja, da trdnjava kmalu pade.
Peterburg, 25 septembra. Poškodbe portarturskega brodovja vsled zadnjega Izpada so vse popravljene.
Berolin, 25. septembra. Ii Tokia poročajo »Beri. Tagebl.«: Vkljub napredovanju pred Port Arturjem ne mislijo tukaj še na udajo trdnjave. Sploh so prišli tu do jako resigniranega prepričanja glede zavzetja trdnjave, odkar je prišla vest, da ni pričakovati baltiškega brodovja pred prihodnjo spomladjo. Iz gotovih (?) virov vedo, da bo začetkom novembra pošla Steslju vsa muni-cija. Pustili ga bodo t daj mirno biti se do »zadnje granate in patrone«, kakor je rekel sam, in potem šele napraviti naskok, ako ne bodo še ooprej srečne okolnosti pripustile naskoka. Permanentnih utrdb Japonoi Se niso naskakovali, kakor trde poprejšnja poročila, ter je treba na mnogih kraiib napraviti še vrze'i, skozi katera bodo lahko udrli v mesto. Med permanentnimi utrdbami je mnogo podzemeljskih prostorov, ki so varni pred bombami, tako da trpe obleganci izgube le pri svojih pogostih izpadih, toda nikakor ne pri hrambi.
Se eno angleiko poročilo o Port Arturju.
London, 24 sept. Ir japonskih virov ni dobiti sedaj nikakih poročil. Vest, da bi bili Japonci uničili nekaj baterij in utrdbo Kuropatkin ter potem zopet zapustili, se ne potrjuje. Kar se pa tiče položaja mesta, ni sedaj nobenega žarka več v žalostno sliko. Zadnji begunci označujejo položaj trdnjave kot obupen. Le malo tisoč mož je š« na nogah, ostalo je vse bolno. Tudi čadeži hrabrosti bi sedaj ne mogli zadržavati vedno močnejših Japoncev.
V Rimu so izvedeli, da so v japonskih rokah že vse zunanje utrdba ter tudi tri no tranje, izmed katerih sta pa dve težko poškodovani. Japonski povelinik je pozval Steslja h kapitulaciji. Vest iz Cintava, da divja v Port Arturju kolera, pove dovolj in gotovo jo je zastopnik Reuterjevega urada dovolj natančno preiskal, predno jo je oddal; toda druge potrditve še ni.
Mraz v Ljaojanu.
London, 24. julija ,Daily Chronicle« poroča iz Ljaojana od 20. t. m., da je nastal tamkaj mraz in deževno vreme. Japonske čete nimajo kožuhov ter silno trpe vsled mraza. Izgub« Japoncev za časa od 25. av-gusta do 4. septembra iznašajo po uradnih podatkih 21 000 mož. Japonci zaplenili angleški parnik. London, 24. septembra. »Daiiy Ex-pretss« poroča iz Kobe od 23. t. m.: Japonoi ao zaplenili angleški parnik »Vrosader«, ki ie bil na potu iz Portlanda v Vladivostok. Parnik bo odvedli v Hakodate.
Ruski križarki v Suecu.
Suec, 24 avgust«. (Reuterjev urad.) Ruski pomožni križarki »Smolensk« in »Petrograd« sta pripluli v kanal ter nadaljevali vožnjo v Port Said, potem ko sta se prijavi i tukajšnjemu ruskemu konzulu.
Učinek strojnih puik.
»Yomiuri», tokijski časnik, priobčuje nekaj sličic z vojnega pozorišča. Neki pri Nanšanu ranjeni japonski vojak je bil pra-šan, kaj je napravilo nanj najglobokejši utia. »Strojne puške«, je odgovoril, »ki razširjajo smrtni strah in delujejo smrtno«. Ni čuda, da jih Rusija hrani kot skrivnost; njihov učinek prekaša vsako domišljijo; merijo dobro, lete daleč ter ustrele 400krat v minuti. Treba je zato veliko poguma, prodirati proti tem Btrojnim puškam. Mene še Bedaj strese groza, ko berem o tem.
Nova ruska armada.
Peterburg, 25. septembra. Poveljnik vilniskega vojaškega okraja, gen. po-bočnik Grippenberg, je imenovan za poveljnika drug« mandžurijske armade. Iz tega vzroka ma je poslal «ar Nikolaj
sledeče,pismo: »Skrajni napor, ■ katerim se vojskuje Japonska, trdo trat nost japonskih čet ter njihove izborne vojaške last nosti, 83 me dovedle do tega, da zdatoo pomnožim vojne moči na bo|išču v dosego odločilnega uspeha v najkrajšem času. Ker bi pa pri tem število čet doseglo številko, ki je nedopuitna brez škode za dobro upravo, premikanje in gibčnost čet, sem smatral za po trt bn d, čete, določene za ak-•ije v Mandžuriji, razdelite v dve armadi. Prepuščajoč poveljstvo ene armade v rokah gen. pobočnika Kuropatkina, imenujem Vas za poveljnika droge Vaša dolgoletna alužba, Vadi vojni čini, Vaše velike skušnje v vojnem izobraženju čet, mi dajo zagotovilo, da bodete Vi, sledeč splošnim navodilom vzhodnega poveljnika, s usoehom vodili v dosego vojskinega namena. Vam zaupamo armado, ki bo pod Vašim poveljstvom pokazala svoje junaštvo in odpornost v boju proti eovražniku za čast in slavo domovine. Bog blagoslovi Vas in Vašo visoko in častno službo ta me in za Rusijo! Oatajam Vam vedno naklonjen. Nikolaj".
Sleparije ?
London, 24. septembra. V peter-burških vojaških krogih so odkrili, kakor poroča „Diily Telegraph", da je po krivdi nekega višjega uradnika veš torpedov napolnjenih s peskom namesto s smodnikom, kar je napravilo mučen utis. Sedemnajst vagonov torpedov je bilo tako nabasanih.
Bajkalska železnica otvorjena.
I r k u t s k , 25. septembra Obbajkal-ska železnica je bila danes otvorjena.
Orlov.
Peterburg, 25. septembra. Oeneral Orlov bo zaradi svojega obnašanja v ljao janski bitki umirovljen.
Vladivostoško brodovje.
Peterburg, 24. septembra. Sirijo se vesti, da sta križarici »R saija« in »Gromo-boj« ter tcrpedno brodovje zapustili Vladivestok. V mornariškem ministrstvu tega ne verujejo, ker ša ni dobilo nikakega obvestila.
Premog za baltiiko brodovje.
Bremen, 24. septembra. »Wdser Zei-lung« poroča iz Dortmunda, da odhajajo vsak dan veliki vlaki s premogom proti Eoa denu, kjer čikajo navtralnih parnikov. da na-lože premog za baltiško brodovje. Mnogo parnikov z angleškim premogom je ža pripravljenih za odhod.
Štajerske novice.
š Zahvala. Dasiravno je slov. Btranka pri deželnozborakib volitvak za mariborski okraj propadla, sem dobil vendar tako častno Število glasov, da izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem svojim volivcem. — S t. 11 j v Slov. goricah, 23. septembra 1904. — F r a n j o Thaler, posestnik.
š Imenovanja G. kr. naduiitelj v moški kaznilnici v Mariboru g. Srečko S t e g n a r in učitelj v graški kaznilnici I. S t i p p e r sta povišana v deveti činovni razred, učitelj v mariborski kazniln c H T r i b n i k pa v deseti razred. — Dunajski suplent Jjs. Schlemer je imenovan učiteljem na celjski gimnaziji.
š Umrl je dne 24. t. m. v L:ubnu na Zgornjem Štajerskem ondotni župan Janez O s t e r e r.
š Detomor. V Velkem Obrežu so zaprli posetnikovo hčer Marijo Šepeta v c, ker jo sumijo, da je umorila in za kopala *voie novorojeno dete moškega spol;.
š Požari. Dne 20. t. m. je pogorel v Oriesu ori Radgoni do tal hlev Frančiške in Jožefa B wle; 23. t m je v Furstenfeldu zgorelo poslopje Jnžef« Dornfeld«.
Koroške novice.
k Profesorjem katehetike v celovškem bogosl. semenišču je imenovan o Vit. L o i n g e r iz družbe I., ki je bil tudi vert časa v Ljubljani.
k Požar ie uničil lopo ca seno na posestvu grofa Leopolda Goessa v Tigerčah. Škode je 1000 K.
k Zaradi detomora bo v Beljaku prijeli na Kranjskem rojeno šiviljo Ano K o z j e k.
Zadeva dalmatinskega cesarskega namestnika.
Kakor poročajo, dalmatinski cesarski namestnik baron Handel ne pojde na trimesečni dopuit, marveJ se povrne v Zsder, kjer bo prisostvoval deželnozborskim sejam. Ker je baron Handel izjavil, da je rekel: „v službi ni častne besede", ne pa, da ne verjame dalmatinskim častnim besedam, je pa Biankini izdal protiiijavo, v kateri vzdržuje prvotno svojo trditev.
Istrski Italijani proti ital. vzporednicam v Inomostu.
Istrsko laško politično društvo „Societa Politica Istriana" je naročila svojemu predsedniku, oaj pri ministrskem predsedniku
cd'očno ugivara, ker cstaneio italijanske vb učilifke vzporednice v Inomodu. Po muenju društva bi morali biti zavodi v Trstu, kjer naj bi se ustanovilo italijansko vseuAilišče.
Vprašanje o italijanskih vseučili-škili vzporednicah
je rešeno. Čez nekaj dni bo naučno ministrstvo izdalo odredbo, s katero loči od vseučilišča v Inomostu italijanske vzporednice in jih nastani v posebni v ta namen kupljeni hiši v Wiltenu. Italijanska pravo-slovna fakulteta bo popolnoma samostojna in dobi lastnega dekana. Le promocije se bodo vršile na glavnem vseučilišču.
Potovanje grškega princa Jurija
ni imelo zaželjenega uspeha, da bi namreč velevlasti dovolile združenje Krete z Grško. Princ je upal, da bo car, s katerim sta že od mladosti prijatelja, podpiral to združenje, a v Peterburgu kakor tudi na ostalih dvorih so mu naznanili, da sedaj še ni mogoče misliti na združitev Krete z Grške, ker vprašanje še ni zrelo. A dasi princ ni dosegel združitve Krete z Grško, je pa po poročilih listov dosegel, da se bo premenila ustava po grškem vzorcu, kar zahteva opozicija. Krečani bodo najeli posojilo, katero porabijo za zgradbe novih železnic, cest in za nujno popravo javnih zavodov.
Nameravan napad anarhistov na nemškega cesarja Viljema?
Nemški glavni konzulat v Novem Jorku je 24. t. m. dobil grozilno pismo, katero naznanja napad na nemškega cesarja Viljema. Sodijo, da je poslal pismo kak anarhist ali pa kak norec.
Protižidovski nemiri na Ruskem.
Iz Odese poročajo, da so bili v Bes-arabiji protižidovski izgredi.
Napadalec na generala Neigharta
je 19letni kmetic iz kerzonskega okrožja, Vazilij Poljakov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. septembra.
Kranjski deželni zbor ima jutri ob 11. uri prvo sejo. Na dnevnem redu so otvoritev po g. deželnem glavarju, obljuba novoizvoljenega dež. poslanca g. Fr. Demšarja, volitve rediteljev, verifikatorjev in štirih odsekov, prvo branje raznih računskih sklepov in proračunov ter volitev dveh namestnikov dež. odbornikov. Pred otvoritvijo dež. zbora je ob 10. uri v stolnici slovesna sv. maša.
Državna pomoč poljedelcem in kranjska deželna vlada. Ker hoče država pomagati po letošnji suši prizadetim poljedelcem, se je obrnila dunajska vlada do deželnih vlad, da naj poročajo o potrebi prebivalstva Poročila se glase večinoma, da so poljedelci zelo potrebni, zlasti živinorejci. C kr. deželna vlada kranjska je pa poročala, da je na Kranjskem vse dobro.
Nasledki suše. Letos bo v Avstriji nastalo veliko pomanjkanje krme. Z»to je »Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug" na Duna u sklenila, da izvoli poseben odbor, kateri se združi z odborom, ki ga voli „Cantrala za hrambo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sk'epanju trgovinskih pogodb". Ta dva odbora sestavita skupni „Odbor za odvrnitev bede". „'ZiVeza" je iz volila zdaj devet odbornikov, med katerimi je g. IvanRožman, uradni vodja „Za-družne zveze" v L ubljani. „Cdntrala" je izvolila tu ii devet članov, med njimi gosp. državnega poslanca F r. P o v š e t a.
—	Radi dogodkov v Zaprešiču je
bilo obsojenih 8 obtožencev na 10- do 12-mesečno ječo, eden na 25 kron, pet obtožencev je bilo oproščenih.
—	Redar umorjen na cesti V soboto ob 11 uri in po« je dosedaj še ne znana zločinska roka v Trstu izvršila grozen zločin : pretrgala je nit življenja mlademu človeku ter s tem pripravila mlado ž*no ob moža in dva nežna otročiča ob očeta. 29!etoi redar Jakob Negode, b službeno številko 323, dodeljen redarstveni stražnici v ulici Tigor, je patruljiral sinoči od 8 ure po starem mestu. O polunoči je imelo končati njegovo štiriurno patruljiranie. Ob 11. uri in pol se je nahajal v ulici Crosada. Uitavil se je ca hip pred krčmo „Al pozzo d' oro". V istem hipu je pa prišla mimo prepevajoča družba mladih mož, oblečenih delavski. Jakob Negode, zvest svoji dolžnosti, jih je opozoril, da je ob isti uri petje prepovedano. A komaj je bil izgovoril ta mirni opomin, ie je eden iz družbe skočil proti njemu ter mu casadil nož v levo stran vratu, prere-zavši mu grlo od ušesa notri do pod brade,
a zatem ga je po bliskovo dregnil z nožem še enkrat pod levo ramo. Nesrečni Negode se je zgrudil ves krvav na tla, a morilec je s svojo družbo odšel brzib korakov. Nagode je bil takoj mrtev. Po izpovedbah prič, bi bil morilec neki mlad človek, cb efien kakor italijanski delavsi. Posebno da ga za tacega izdaja klobuk. Pokojni Negode zapušča ženo z dvema otrokoma: enoletnim dečkom in dveletno deklico. Nigodeva žena je bolna za srčno hibo in se nahaja z otro-čičema v Logatec.
—	Premeščen je g. P. Sencig, profesor na goriški realki, na ienski lioej v Trstu
—	Smrtna kosa. V Zagorju je umrl rudniški uradnik g. Friderik Dete Ia v starosti 29 let. — V deželni boluišnici je umrla soproga davčcega cficijala gospa Ui-zela Lavrič, rojena WeDC»is. — Umrla je v G'adcu v starosti 94 let zasebnica Lu jicaChiades, vdov« Got tsmut h , sestra umrlega nožarja H ffnanna. Svoj čas je imela v L ubl|ani gostilno in v Šiški vrtnarije.
—	Samomor v Tržiču V Tržiču se je obesil črevljar Janez Dobrč, po domače Solnce, doma iz Kovorja. Z eno nogo je visel v zraku, z drugo je stal. Pred samomorom je sam ustavil uro, ter zložil vse delo lepo skupi j na klop. Cerkve se je vedno ogibal.
—	Šolske vesti Provis. učiteljica v Nadan|em SjIu gdč. Ana Pleško je od •"žila to službo. Dobila jo je gdč. Marija K r a 11. — Za proviz. učiteljico v Domžalah ja imenovana gdč. Karolina Teku* č i č iz L'abliane
—	Tržaške afere V uredništvu tržaškega lista „Sole" je bila hišna preiskava. Vse poslovne knjige je ob'ast zaplenila.
—	Na železnici Ljubljana-Vrh nika bo odslej odšel večerni vlak iz L ub-tjane na Vihniko že ob 6. uri 5 m. zvečer, z Vrhnike v Liubljano pa ob 4. uri 10 m. in bo došel v L'ubl:ano ob 5 uri 4 m.
—	Ponesrečil se je v Sp. Idriji poštni sel Val. Jereb; kolo mu je zlomilo namreč nogo.
—	Obesil se je pri Kamniku posestnik Franc S 1 a n o v c iz Cerkelj pri Kranju.
Neslano šalo si je dovolil neki podlež v Logatcu. Poročal je. da se je asistent ces. kr. lužne železnice g. F/. N o v 1 j a n c ženil. Iz Ligatca sedij poročajo, da to ni res in da je bil poročevalec pobalinski in zloben mistfikator. I sključeno ša ni, da Be mist fi • katorja dobi.
Ljubljanske novice
Hišnik Malič ubil svojo ženo? V soboto popoludne so prepeljali v deželno bolnico ženo bivšega hišnika in sluge filharmonič-nega društva, Malica. Bila je vsa stepena in imela je po vsem telesu znake udarcev. Malič pravi, da je padla po stopnjicah, zdravniki pa so mnenja, da bi od padca ne mogla imeti toliko poškodb. M a 1 i č e v a ženaje v bolnici umrla. Malič je bil sedaj za hišnika v Predilnih ulicah št. 10. Njegova žena ni mogla ničesar izjaviti, ker je bila ves čas nezavestna. Z ženo sta se zadnji čas, odkar je bil Malič odpuščen od filharmoničnega društva, vedno kregala.
Stavka v Drag Hribarjevi tiskarni. Danes so vsi pomočniki Urbarje,ve tiskarne stopili v stavko. Vzrok stavke j9 prekršanje tarifne določbe, ki dovoljuje lastnikom imeti samo gotovo števi'o ufiencav. Taritao razsodišče, ki obstoji iz treh lastnikov tiskarn in treh pomočnikov, je enoglasno sklenilo, da mora g. Hribar sprejetega u5enea zopet odpustiti; kljub temu pa se g. Hribar temu tklepu ni hotel pokoriti. Stavna Do jutri konSana, ker se je ar- H-ibar bije 4« udal.
Blamirana poizvedovalnica. Liberalci so o trančišaankah najprej raztrosili sramotne govorice, potem so pa bombastično pozvali L ubljančane, da naj prihajajo v uredništvo „5>!ov. Naroda" pripovedov»t. kaj vedo čez me. A uspeh te (ione ja bil kaj klavern. Sicer je sam Malovrn vohal okoli Frančiškanskih ulic kakor prepeličar na lovu, a s'ednjič ie meral v soboto sam priznati v „N*rodu" — iz strahu pred še večjo bla mažo —, da so govorice ^pretirane". Na pretirane — govorite resnico —: zlagane so! Dolžnost ooštenega lista bi bila, da zdaj vrne čast po krivioi obrenovanim ljudem, ki niso nikomur nič žalega storili!
Nesreča na električni železnici. E'ek-tričm voz je vče.-aj Pred snofijo podrl na tla 701etno nnsestnico Nežo Bonoelj iz Založnikov. Z na je odletela na hodnik, kjer je nezavestna obležala. DoSli duhovnik ji je v veži župnišča podelil Bveta zakramente za umirajoče. Pretresla si je možgane ter na raznih delih telesa dobila težke telesne poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnišnico.
Slavnost črevljarske zadruge. Tukajšnja črevljarska zadruga je včeraj lepo proslavila g. Ig. Francelja, ki je že 50 let pri obrtu. Slavljencu je bila poklonjena v spomin lepa ura.
Afera Malitsch. O Malitaohu se sumi čimdatje bolj, da svoje »težke poškodbe« simulira, kar je naposled jako verjetno
in kar Bmatramo za dejstvo, dokler se ksj drugega ne dokaže. Po L ubljani se govori, da se je M a 1 i t s c h že odpeljal iz Ljubljane, kar bi gotovo ne mogel storiti, ako bi bil »težko poškodovan«.
Slovenski izletniki vrnili so se večinoma ie iz Belarrada domu.
Ljudska ln dijaška kuhinja. Prva naloga te dobrodelne naprave je v tem, da daje dijakom, delavcem itd. tečne brane za jako nizke cene. Poleg tega pa, kolikor dopuščajo dobrotni prispevki, daje celo brssplačno nekaterim dijakom kotilo ali večerjo, ali tudi oboje. Da bi se ta dobrota naklonila res potrebnim in vrednim dijakom, je načelništvo skledo odbor k posebnemu posvetu. Brssplačno podporo dobi 22 dijakov. Tu je prišla med drugim v rasgovor tudi neka zloraba, ki se je opazila pri nekaterih dijakih (prodaja snamk, uporaba za brano darovanega denarja v druge namene). Zato prosi načelništvo, naj bi oni dobrotoiki, ki podpirajo dijake, blagovolili naravnost naroiiti znamke ter mu tudi sporočiti imena onih dijakov, ki drugod brezplačno dobivajo brano (vso ali vsaj deloma). Tudi sicer bi bilo teleti, da bi se v podpiranju ubožnib dijakov uvedla neka kontrola, ker nekateri silnejši prosilci si znajo poiskati podpore v več krajih na škodo drugim potrebneišim. Saj se je celo to že zgodilo, da so bili podpirani v dijaškem imenu taki, ki niti dijaki nso bili. Morda bi se temu v okom prišlo s tem, da bi se imena podpiranih gimnazijcev dopo-slalagespodu kanoniku Kalanu, učiteljišš-nikov pa gospodu profesorju K rtiču. Tu se gre za jako imenitno reč, za vzgojo poštenih značajev.
V tukajšnji deželni bolnici so aretirali Italijana Guerino Bellinger doma iz Moščic pri Gorici. Pri nekem pretepu na Hrušici je zabodel nekega drugega Italijana. Ker je bil bolehen so ga oddali v deželno bolnico. Ko je okreval, so ga v soboto v bolnici aretirali.
Občni zbor okrajne bolniške blagajne
je bil včeraj. Sodrugi so spreminjali pravila. Med drugim so sklenili, da si sme na-čelstvo določiti nagrade. Več jutri.
Radi sleparskih dolgov je policija v L ubljani na naznanilo s Hiušiee aretirala Makedonca Stamena Dimitrija.
Krvav pretep ie bil danes p-moči v bližini gostilne „pri Knezu" v S jodnji S ški. Neki hlappc je d^b'l znatne poškodbe.
Trgovsko bolniško podporno društvo je imelo včeraj v mestni dvorani svoj ob?ni zbor. V ravnateljstvo je bil izvoljen ravnatelj tukajšnja kreditne banke, gosp. L. P e -čank«. Ali med slovenskimi trgovskimi uslužbenci za to mesto ni bilo sposobnega moža? Prošnja gospoda Trevna, naj bi se zopet nastavilo v društvenem urada gosp. Visiaka, je bila odklonjena. O lobrili so se računi.
Božjast je vrgla danes v škofijski cerkvi med 11. mašo Jjžofa Morata. V zakristiji je bil dejan v sveto olje, a pozneje so ga prepeljali z rešilnim vizom na dom.
Hudi igralci. Blazni v deželni bolnici so včeraj igrali karte. Neki blazni je pri tem svojega tovariša tako počil za uho, da bi mu bil skoro izbil oko.
Socialne stvari.
soo Koliko denarja pošiljajo naii izseljenci domov. Finančno ministrstvo je priobčilo izkav, Koliko denarja pošiljajo naši izselienci domov. Po posredovanju bančnih zavodov so iz Annerike ooalali naši i«seljenci v Avstriio: 1892 1. 8 931.000 K; 1893 leta 14 284 000 K; 1894 1. 8 820.000 K; 1895 L 9,617 000 K; 1896 1. 14 308 800 K; 1897 I. 11,210000 K; 1898 I. 12,990000 K; 1899 L 16 514 000 K; 1900 1. 26,883 000 K; 19011. 39,318 000 K in 1902 1. 43150 000 K. Naravnost po pošti so pa naši izseljenci poslali domov in sicer:
	v	Avstrijo		na Ogrsko	
1893 1.		3 500 000	K	6 960 000	K
1894	»	2 200 000	»	4 340 000	»
1895	»	2 800 000	»	5 800 000	
1896	»	4 400 000	n	9,000 000	
1897	»	3 600 000	»	7 160 000	
1898	»	4 400 000	»	8 860 000	»
1899	»	6 080 000	»	12,200 000	
1900	»	9 740 000	55	19 700 000	
1901	»	12 300 000	»	24 500 000	»
1902	»	17 100.000	•	30 800 000	
1903	»	21,000 000	n	31000 000	K. A
te številke niso popolne, ker so izseljenoi, ki so se povrnili domov, tudi priaesli precej denarja seboj. Veselo znamenje je pač, da izseljenci pošljejo tako lepe svote v domovino, a tudi ta lepa tolaiba ne odtehta škode, ki jo povzroči izgeljevanje na narodno gospodarskem polju naš=> države.
Bazne stvari.
Koneo plavolasih ljudi. Velika nesreča nas čaka. Kmalu ne bo na svetu nič več plavolasih ljudi. Tako nas vsaj zagotavlja ameriški antropolog, ki je dognal, da so blondinci mnogo nežnejši in šibkejši nego črnolasi ter se tadaj težje ustavljajo boleznim in nezgodam iivljenja. Toda oni, ki si v svojih sanjah iele plavih las, naj
bodo za enkrat Se potolaženi, ka ji ta nesreč« ■e bo zgodila šele čez 600 let.
Cerkev ia koral. K znamenitostim na •toku Mahe v Indijskem oceanu pripada tudi iz koral sezidana cerkev. Otoki se dvigujejo strmo iz morja, in otok Mahe s svojim okrog 900 m. visokim vrhom je najvišji med njimi ter leži tudi precej v središču. Vsi otoki so koralni Hiše zidajo iz okamenelega koralnega kamenja, ki ga zre-žejo v kvadre ter se blišči kot marmor. V sredi zelenja tropičnih palm, ki razprostirajo široke svoje liste daleč na okrog, nudijo koralne hiše in posebno cerkev prav slikovit pogled.
Spomenik carice Katarine II.
Petrograd, 24. sept. Včeraj je bil v Vilni odkrit spomenik carice Katarine II. ob posebnih svečanostih v navzočnosti velikega kneza Mihaila Aleksandroviča, ministra za notranje stvari kneza Sviatopolka-Mirskega in 60 zastopnikov poljskega visokega plemstva.
Srbija in Črnogora.
B e 1 g r a d , 24. septembrs. Na dvoru se je vi šila sinoči manifestacija, bi jo je pri radii kralj na čast črnogorskemu knezu. Vršil se je aincči obed na čast članom skupščine. ia sicer v veliki prestolni dvorani. Obedu so prisostvovali tudi črncgorski prestolonaslednik Danilo in ostale knežje osebe. Potem ko se je kralj najprvo zahvalil članom skupščine, da so se udeležili kronanja ter jim obljubil stor ti vse možne, da poda kroni nov zgrdovinski siiaj, ae je kralj na novo vzdignil ter v daljšem govoiu slavil Bvojega tasta, črnogorskega kneza, ki je mnogo pripomrgel, da se je srbsko ime in arbaki ponos ohranil nedotaknjen. Crnogora in njena vladarska hiša imata za današnjo srbsko krono zasluge, ki jih ne more nihče odrekati; treba je, da se zahvalimo črnogorskemu narodu, da se je kronanja udeležil. Mi ma zamoremo reči, da je ta krona posledica našega akupnega dela; Črnogora zamere biti na to ravno tako ponosna, kakor narod v Srbiji. Poživljam vas, gospodje po slane', da izrazimo svojo hvaležnost črnogorskemu narodu s tem, da napijemo v na-vzočnrsti kneževega zastopnikp, v cavzoč-nOBti tega vredmga poslanca srbske edinosti na zdravje črnogorskega kneza in na pro-spevanje hrabrega črnogorskega naroda. — Poslanci so na te besede odgovorili z iivio-klici, godba je pa zasvirala črnogorsko himno. črnogorskemu knfiu je bila odposlana na C tinie tudi posebna brzojavka.
Vezuv bljuje dalje.
Neapolj 25. septembra. Delovanje Vezuva narašča. Lava teče še vedno. Siloviti izbruhi, ki mečejo goreče snovi v veliko višavo, trajajo dalje. Nekaj gozda je pričelo goreti in kovinski kabel gornjega kolodvora žične železnice je razdrt. Prebivalstvo ob Vezuvu ležečih mest je mirno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Peterburg, 26. septembra. Kuropatkin je včeraj brzojavil carju, da ni bilo nobenih sprememb na ruskih pozicijah.
Peterburg, 26. septembra. Japonci in Rusi so dobili zadaje dni pomožne čete. Vsak dan lahko pride do bitke.
Gradec, 26. sept. Tukajšnja hrvaška mladina je napravila na kolodvoru demonstracijo proti Handlu, ki se je vračal z Dunaja v Dalmacijo.
Ljutomer, 26. sept. Pri izletu morskega »Sokola« v Gornjo Radgono je poškodoval Bračkov intimus M 1 i n a r i 6 iz Orchovoa »Sokola« Robinščaka težko na glavi.
Maribor, 26 sept. Ustrelil se je včeraj popoldne okoli 3. ure v Mariboru lastnik hotela »Nadvojvoda Ivan", Schauer. Zadel se je v srca in bil takoj mrtev. Prepir v družini je baje vzrok samomora.
Trst, 26. septembra. Moril iec, ki je usmrtil v soboto policaja Nagodetj, se ime> nuje Anton Freno in je fakin v Tratu. Priznal je svoj zločin.
Reka, 26. septembra. Župnik iz Dolnje VruSice, don Nikolaj Jaaprica, se je zastrupil skupno z neko D. Cibilič, katere mož je v Ameriki, Jtsprica je iivel nevredno avojega stanu
Dunaj, 26 sept. Princ Koburški javlja, da bo nastopil proti grofici Lirysy radi njenih obdolžite*.
Ssegedln, 26. septembra. Tukajšnje prebivalstvo noče več rabiti električne luči, ker občina cen ne zniža.
Zahvala.
Povodom smrti naše ljubljene soproge, matere ia tete, gospe
Jožefe Giiček
nam je doSlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči za to, kakor tudi za številno spremstvo pri pogrebu in krasne darovane vence našo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Lak za sobina tla,
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	624 11 11—9
Vnanja naročila proti povzetju.
Novi „proseko"
1613 31-2
Liter 40 kr. Vinska klet JEGLIČ.
Izurjen, zanesljiv in samostojno de= lujoc prodajalec
■-v-v*-*. au prodajalka
se sprejme z oktobrom v kmetijsko društvo v ljubljanski okolici.
Po dogovoru SU odda tudi prodajalna v najem.	^93 3_3
Več pove raše upravri§tv.->.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Že skozi 19 let
«yjeoliK	boleham na želodcu. Po	=
~ poskušnjah z različnimi	=
zdravili sem začel leta	=
1896. rabiti Vašo	|
\ tinkturo	|
rj za želodec,	I
£ '	i
® ki mi je vedno prav	=
dobro služila kot učin-	=
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	=
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	§
= daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
| ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—22	|
1	Friderik Repolusk,	|
= župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Missling,	E
E	16. dec. 1903.	g
1	Resnici čast!	|
| Vaše ..Železnafo Vino" se mi je pri	§
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
= kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	=
= posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
= krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	=
= rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	i
| morem Vaše res izborno železnato vino iz	=
| lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	I
| slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I
I	Anton Žnidaršič,	|
5 iupnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko	s 5 1. marca 1904.
| Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje	|
odlikovani lekarnar G. PICC01I, Ljubljana	|
= lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	=
r založnik Njihove Svetosti papeža. ...................................................................................
H D- Demeter Bleiweis=Trsteniški
H
fctrokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni ^
33 v
v nosu in vratu
t
se je povrnil.


I
1615 1-1 JJi r_ir_lf «
O Naznanilo in priporočilo, p
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanja podpisani, da otvori v soboto dne 24. septembra staro-znano gostilno na Glincah pri Bobenčku.
Točila se bodo pristna dolenjska, istrska in goriška vina, gostom se bo pa tudi postreglo vsekdar z gorkimi in mrzlimi jedili.
Priporočujoč se za obilni obisk
beleži z najodličnejšim spoštovanjem 1603 3-2	/OS. Jeglič, gostilničar.
250 sežnjev
prodam na javni dražbi
v torek, dne 27. sept. ob 2 uri pop. na novem strelišču pod Rožnikom.
Kupci se vabijo na obilni obisk naznanjene drs-žbe.
Vtlespoštovanjecn
1593 3-2	Jenti Schret/.
Suhe ^obe
v vsaki množini kupujem.
Ponudbe z vzorci in ceno na naslov:
1608 Tomaš Chaloupka 2_2
Svetec u Biliny, Čechy.
poprave
šivalnih strojev
vseh sistemov se najcenejše sprejemajo in dobro izvrfe. Dele šivalnih strojev, igle in ttcojno olje je dobiti pri	993 14—8
Singer Go. akc. dr. za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
................................I1IIIIMII.....1111111111111111111 i 1 ■ 1111111111111111M1111
11 Grenčica I [
I) „Florian" ||
H in liker !|
(I „Florian" II
|| najboljša kapljica || 11 za želodec. 1238 481f
liiiiiiilllilliillllllllimiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii......iiiiiiuillimimiTiiiT
| trn- Pijte -m J
r Klauerjev f
I »Triglav" i
T najzdravejši vseh likerjev. ?
%	544 16U-78 ^
S 1. oktobrom t. 1. so oddati
v JVIetelkovih ulieah št. 19
prostori,
v Metelkovih ulieah št. 19
v katerih Je bila nastavljena prejšnja
ljubljanska zaloga JVlengiške pivovarne.
Prostori obsegajo:
Stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služinčad, podstrešje; dalje: hletf za tri konje, ===== prostorno dvorišče in še različni drugi prostori.
Ogleda se lahko tamkaj. Natančneje se poizve pri gosp. f ranu LeskOVlCU,
Kongresni trg št. 2, I. nadstr., od 8 ure zjutraj do 12. ure opoldne. 1612 3—2
Anaeljnovo milo
-si—^- 1 znamko
Marzeljsko (belo) milo
S
sta najbolj koristni
616 24-12
SK2T za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jtacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.

fggT Vakap ia protaja
viakovrstnih driavmlk papirjev, sra»k, danarjov ild. Zavarovanja m ifnbe pri irabanjlh, pri iiiiobanju n&jmanj-laga dobitka. — Pral
Kalaataa iavrlltav
■•a« n mki Irebanji. aaroill ai boril.
USJ3ST*
99
Menjarična delniška družba
M E K U 11 II"
I., Woll;«ile 10 in 13, Dunaj, I., Stnbslgisse 2.
IV f vseh gospodarskih in finančnih
-------, — „ kurinih vrednostih vseh ipekulaoljsklh
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosegi« kolikor {• Mogoče Tisočega ebreatovanja pri popolni varnosti naloženih
__Pojasnila
stvareh, potem
glavnlo-
134 378