Poftnlna platana v gotovini Cena Dfn V* St«*. 7 V Ljubljani, sreda 10. januarja 1940 Leto V Odmevi madžarsko-italijanskih posvetov v Benetkah: Italijansko posredovanje v sporu med Romunijo in Madžarsko Madžarski tisk govori o „mšru od Jadrana do Karpatov n vpI ^an' m' HnHiansko časopisje se še .uo bavi z bivanjem madžarskega zunanjega r'nist.ra Czakyja v Benetkah ter temu sestan-Popisuje na j več ji pomen. Listi razpravljajo in •?r®*anjih, ki sta jih pretresala madžarski Se !,ul'janski zunanji minister na tem zadnjem crofo”" rimskeRa časopisja poroča, da je p j no v razgovoru s Czakyjem obširno vsec vPrašanja o Podonavju in Balkanu in voi h’ utegnilo vplivati na nadaljni raz- 1 ”°godkov v jugovzhodni Evropi. Krof rPrnv je freba pričakovati, da bo fer Czaky odpotoval iz Benetk v San Remo v T Rim, je v zadnjem času zaradi resnosti r* ®sanj, ki so bila na dnevnem redu beneških taic •lvorov’ sv°j s^*eP spremenil, ter se vrnil tov / V Budimpešto poročat in se dalje posve-Zato rimski krogi ne izključujejo mož-n ?"> da se bo madžarski zunanji minister v W • j*em ^asu vr,1>l v Italijo. Pri tej priliki Prinesel grof Czaky odgovor madžarske vla-® ,la načrte italijanske vlade, ki mu jih je Poročil v Benetkah grof Ciano. Rimski časopisi poudarjajo, da je bila najzanimivejša točka beneških razgovorov vprašanje madžarsko - romunskih »dnošajev, V Rimu poudarjajo, da je osvetlitev položaja in pomiritev napetosti v Podonavju skupna dolžnost Madžarske in Romunije. Italija je pripravljena zastaviti ves svoj vpliv za dosego boljših odnošajev med Romunijo in Madžarsko. S tem namenom je Italija stavila celo vrsto predlogov. Grof Ciano je, kakor se zdi, natančno obrazložil pogoje pod katerimi bi Italija odstranila vsa nasprotja med Romunijo in Madžarsko. Glede novih meja Madžarske s Sovjetsko Rusijo, madžarski krogi v Rimu poudarjajo, da s<> odnošaji med Madžarsko in Sovjetsko Ru-*»jo bili dozdaj redni, čeprav beneški sestanek ni Prinesel nobenih novih momentov, so v Rimu ^ntlar prepričani, da bo imel za posledico ° večjo delavnost pri delu za ureditve r«ziner v Podonavju. Budimpešta, 10. jan. o. ^nnanji minister P..°* Czaky se je včeraj ob desetih vrnil iz Ita-‘.'Je. Ob sp rejemn na postaji je izjavil, da Italiji. 'n Madžarska nadaljujeta z delom za popoln jj111" it da upata, da bo to delo kronano z uspe- Svedske priprave na vojno Stockholm, 10. januarja, o. Švedski parlament 1® izglasoval na včerajšnji izredni seji varnostne «krepe za primer vojne. Izglasovan je bil med "rugim zakon, ki daje Švedski vladi pooblastila slede pobijanja špijonaže in sabotaže, da uvede ®enzuro pošte in brzojava in da brez sodnega polastila zapre sumljive osebe do 30 dni. Izglaso-,ane go bile tudi nekatere gospodarske uredbe, ki tto»očajo omejitev izvoza zlata in tujih valut Leto 1940 fn zmaga g,. Edinburg, 10. januarja. AA. (Reuter.) Angle-minister za delo Brown je imel snoči govor, katerem je orisal potek sedanje vojne ter po-angleško ljudstvo, naj žrtvuje čim več za j^rambo države. Brown je med drugim dejal, da J!?™ po njegovem mnenju letos nastali dogodki, o* odločili o vojnem izidu. Mogoče ti do-lfun ne lxKi° pomenili popolne zmage v letu ’ vendar pa bodo osnova za zmago. Takoj po prihodu je minister obširno poročal o posvetovanjih v Benetkah predsedniku vlade in regentu Hortyju. Ves madžarski tisk obsežno razpravlja o uspehih beneškega sestanka in pravi, da je geslo Madžarske: mir od Jadrana do Karpatov. V zvezi z Jugoslavijo in z razmerjem med njo ter Madžarsko, listi poudarjajo nedavne izjave jugoslovanskega prometnega ministra Besliča v Subotici. Minister je govoril o zahtevah madžarske manjšine v Jugoslaviji in dejal, da bo jugoslovanska vlada upoštevala ter izpolnila vse upravičene jezikovne, kulturne in politične zahteve madžarske manjšine in storila vse. da se jugoslovanski Madžari ne bodo imeli vzroka pritoževati. Ogromen finski vojni plen v zmagi pri Raati Finci so dobili zdaj v roke tudi »skrivnostno" sovjetsko orožje - tank na saneh Helsinki, 10. jan. o. Uradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva od snoči pravi: Včeraj je na vseh delih bojišča vladalo precejšnje zatišje. Na ozemlju pri Raati in Salii so finske čete nadaljevale čiščenje. V bitki pri Suomosalmiju so Finci prvič dobili v roke novo sovjetsko orožje; tank na saneh. Pravijo, da je te vrste tank tisto »skrivnostno« orožje, s katerim so Rusi grozili Fincem. Te motorizirane sani imajo obliko torpeda, goni jih propeler, po. doben letalskemu. Oborožene so z lahkimi strojnicami in dosežejo na ugodnem snegu 160 km na uro. Za vojskovanje na snegu je to novo orožje dosti uspe Sne jie kakor tank. Finci so prvič videli te motorizirane sani na Ladoškem jezeru. O zmagi finskih čet pri Raati poročajo naslednje podrobnosti: Sovjetska 14. divizija, ki je bila po dvodnevni bitki popolnoma uničena, je bila poslana kot ofačenje sovjetskim četam, ki so nastopale pri Suomisalmija. Sovjetska divizija je bila napadena, ko se je skrajno neprevidno spustila ▼ močvirnati predel, ki se razprostira 33 km južnovzhodno od Suomisalmija. Finske čete so pustile sovjetsko divizijo, da je prišla na to močvirje, nato pa so jo po zavzetju mostu za sovjetskimi četami obkolile. Sovjetske čete »o se borile hrabro pri tej dvodnevni bitki, a jim je bilo nemogoče, da bi se prebile. Sovjetska divizija je uničena. Ko so sovjetski vojaki videli, da je vsako nadaljnjo prizadevanje zaman, so poslali pogajalce in se uoali. Ubitih je bilo čez 6000, ujetih pa 2000 vojakov ter zaplenjenega zelo veliko vojnega materijala. Finci so zaplenili razen drugega 75 strojnic, ki so bile postavljene v zaledju te divizije in ki jih Rusi sploh Se niso uporabili. Dalje je bilo zaplenjenih še 70 lahkih topov, 16 težkih topov, 14 topov za boj proti tankom in 7 vojaških kuhinj ter 1160 konj. Finci so med bitko pri Raati ujeli 40 sovjetskih častnikov, med njimi tudi načelnika divizijskega štab. General, ki je poveljeval sovjetski diviziji, je padel v bližini Pilojeve. Predsednik finske republike Kallio je včeraj eprejal tuje časnikanje ter imel pri tej priliki krajši nagovor in dejal: »Sovjetska Rusija se ne vojskuje samo proti naši voski, kakor je to v navadi, marveč pošilja vsak dan nad naše ozemlje svoja letala, ki uničujejo hiše in ubijajo civilno prebivalstvo. Zaradi naših uspešnih ukrepov so civilne izgube k sreči majhne, toda vseeno strašne. V enem mescu je bilo ubitih 284, hudo ranjenih 269, manj ranjenih pa 200 civilnih oseb. V prvem meseca vojne smo sestrelili 170 sovražnih letal s posadko vred. Naša protiletalska obramba se je zelo izpopolnila s številnim protiletalskim orožjem, ki smo ga dobili v bojih od Rusov.« Moskva, 10. jan. AA. Agencija Tass objavlja poročilo ljeniugradskega vojnega okrožja, ki pravi, da so se 9. januarja vodile borbe mea finsko in sovjetsko pehoto pri Uhti in da so se morale sovjetske čete umakniti več kilometrov vzhodno od Suosalmija. Operacije patrulj na tem odseku pri Repoli in Petrozadov-sku so se nadaljevale. Na Karelijski ožini je streljalo topništva Poveljnik nemške vojne mornarice govori o moči nemškega orožja Birlin, 10. januarja, o. Glavni poveljnik nemške mornarice admiral Raeder je obiskal včeraj ladjedelnice v Kielu in Wilhelmshafenu. Raeder je imel ob tej priliki zbranim delavcem govor, v katerem je poudaril veliko vlogo nemške mornarice v dosedanji vojni. Hitlerjeva zasluga je, da je bil nemški meč skovan pravočasno, t. j. takrat, ko sta zahodni velesili že nameravali napasti Nemčijo, ki je bila zaradi versajskega diktata še oslabljena. Toda sedaj je postal nemški meč orožje, ki nosi smrt sovražniku. Nemške ladjedelnice so na višini in popolnoma zadovoljivo izpolnjujejo nalogo, ki jim je zaupana. Zadnja leta, posebno pa pred sedanjo vojno, je nemška mornarica bila izpopolnjena tako, da je popolnoma sposobna v sedanji vojni sodelovati z ostalimi edinicami nemške armade. Nemški mornarji in nemški delavci so postali tovariši in čim več ladij bodo izdelale ladjedelnice, tem ostrejši bo nemški meč. Sovražnik v sedanji vojni ne bo mogel škodovati Nemčiji, ker se boji našega preostrega meča ter poskuša zaradi tega napraviti razdor, da bi bili slabši. Toda to se mu ne bo posrečilo. Nemčija, ki ima čez 80 milijo- Pomemben govor angleškega ministrskega predsednika: U*oda človeštva je odvisna od angleške in francoske zmage nad Nemčijo 6ke ^tade”ie ^čeraf^8, °' Predsednik angle-govor o sedanji vojni lI?lel v Mansio Houseu dolg vajai; ^ v “jem med drugim iz- fr k°- kdmo na morju divja vojna v vsem obsemi *Vh pomorske vojne je za AnglljoTVrS ovoljiv. ker so nemške ladje8 iKi/ 8 Bv£ ®vnih morij. Nemškega brodovja je bilo notoDlie 0sf.a, ali zajetega od začetka vojne 228.000 ton n« o hrodovje je v nevtralnih pristaniščih ali { ,zaprto v Baltiškem morju. Angleška mornarica J zgubila samo 180.000 ton, manj kakor en od- Bjotek svoje sile, če od izgub odštejemo nadome-uio, ki so ga Angleži dobili z zaplenjenimi nemilimi ladjami. Poraz nemške križarke »Admiral on. Predstavlja enega najlepših uspehov v ngleski pomorski zgodovini. Z njim je nemški Pomorski ugled zelo padel. jt. ^“morski pritisk na Nemčijo povzroča nem-gospodarstvu vedno večjo škodo, o čemer P icajo božični govori nemških voditeljev. Nemčija le s surovo silo uničila Poljj,ko jn gToje na_ n® gospodarsko izkorišča Poljake in Cehe. • z®veznica Rusija je napadla Finsko. «emčija j. ,e dala zgled. Finska se bori za svobodni" pra!,C° ^a,k°r Ang,ii“- Angleška pomoč s*ti “e bo ostala samo prazna obljuba. wnnPr^ne/a. Pomena za sedanjo vojno je sode-Anglijo, Francijo in Turčijo! kateri A • • Francija v stiski veliko pomagata. ««n^mlj^L5ranciia 1,0813 nadaljevali s svojim Wraski- in Političnim sodelovanjem ' Traien mir 1)0 zagotovljen le, če se to sodelovanje razširi na druge narode in morda na ves svet. Mobilizacija v Angliji je bila izvedena v naravnost ogromnem. obsegu, saj je zdaj v raznih vrstah vojaške službe okoli 2,700.000 mož. Angleško poveljstvo_ je z naravnost pretirano skrbnostjo izvedlo vse priprave za obrambo pred napadom iz zraka in za zagotovitev gospodarske preskrbe med vojno. Vlada je uvedla omejitve glede prehrane, toda samo za tiete predmete, ki jih kupuje Anglija v tujim. Te omejitve angleški demokratični narod razume, ker ve, da so potrebne za zmago, . » nemške vlade se ne boje izjavljati, da hoče Nemčija s sedanjo vojno uničiti Anglijo. Angleži sicer ne nameravajo uničiti nemškega na- UErJj*1? Nemri na!,r~*, da ie nemški na-M trP> take oblastnike, tudi odgovoren za Za nieno nadaIJe,van.ie. Politični načini m sredstva sedanje nemške vlade predstavljajo ®talno nevarnost za svobodo malih narodov na svetu. Usoda vsega človeštva je zvezana z zmago Anglije m Francije. In te zmage brezbožne sile sveta ne morejo preprečiti. nov prebivalcev, je ustvarila močno vojsko. Nemška vojska je močnejša in boljša ko nasprotnikova ter je zaradi tega tudi naša zmaga zagotovljena. Sovražniki imajo namen zdrobiti Nemčijo. Sovražniki ne gredo toliko proti nemški državi, kolikor proti samemu nemškemu narodu. Toda nemški vojni cilj je zavarovati bodočnost potomcem. Nemška želja je, da bi naši otroci lahko živeli in delali na tem svetu, na katerem mora zavladati pravica, tako da bi lahko vsak narod Uvel po svojih sposobnostih. Nemci se zdaj borijo za svoje pravice ter bodo v tej vojni zmagali. Ta rod mora pred zgodovino pokazati, da je imel moč ustvariti zdravo osnovo za obstanek nemškega naroda. Nove irtve pomorskih min London, 10. jan. o. Nove žrtve min sta bili ladji: holandski parnik »Re-uda«, ki se je potopil pri Scheldemiindung; posadka je rešena, in angleški 10.000 tonski parnik »Don Barkrosa« na južno-vzhodni strani angleške obale, ko je bil namenjen v Južno Afriko. Ubilo je tri osebe, med njimi poveljnika, ki se je s poveljniškega mosta ranjen podal v svojo kabino po ladijske papirje in mrtev obležal pred vrati. 48 potnikov in 150 mož posadke je rešila druga angleška ladja, ki je tačas bila v bližini ponesrečene ladje. Pod zaščito megle so včeraj napadli nemški letalci eno angleško in dve danski trgovski ladji. Obsuli so jih z bombami in potopili angleško 689- tonsko ladjo »Govrie«, dansko 2369-tonsko »Ivan Komdrup« in dansko 955-tonsko ladjo »Feddy«. Vsi člani posadke teh treh ladij so bili rešeni, izvzemši enega na ladji »Feddy«, ki je bil pri eksploziji ubit. Posveti angleškega mornariškega ministra s francoskimi voditelji Parii, 10. januarja, o. Angleški mornariški minister je pred odhodom iz Francije imel daljši sestanek s poveljnikom angleških čet generalom Gorthom. Churchill je imel važne razgovore tudi s člani francoske vlade ter vrhovnim poveljnikom zavezniških čet generalom Gamelinom. Churchillovo potovanje v Francijo ni bilo nadzorstveno, temveč je imelo edino namen, osebno pogovoriti se s francoskimi vojaškimi in političnimi voditelji. Vrnitev ministra dr. Kreka v Belgrad Ljubljana, 10. januarja, o. Gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je pravoslavni božič prebil na Bledu, je danes odpotoval v Belgrad. Naročajte Slovenski dom! Vesti 10. januarja V Francijo so prispele prve angleške kolonialno čete. Ta vest je bila sprejeta z zadovolj stvom kot dokaz imperialne solidarnosti Turško gospodarsko odposlanstvo z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Menemen /.oglom na čelu, je odpotovalo snoči iz Pa riza. Danski strokovnjaki so ocenili škodo, ki jo jr pretrpela Danska zaradi znanega bombardiranja z angleških letal nn 166.000 kron Predsednik podporne akcije za Finsko Hoover ie sporočil danes, da je b !o poslanih na Finsko novih 100.000 dolarjev pomoči. Od bor je doslej poslal Finski do pol milijonu dolarjev. Novi predsednik švicarskega sveta je v sprem stvu prejšnjega predsednika Motta prisostvoval včeraj prvič seji zveznega sveta. Na seji je bilo določeno, da se bodo trgovinska pogajanja z Anglijo nadaljevala 15. t. m. Novi angleški vojni minister Oliver Stanley šc več dni ne bo mogel prevzeti svoje dolžnosti, ker je bolan in ima vročino. 40 stopinj mraza imajo te dni na Letonskem. Vse šole so morali zaradi tega zapreti. 1000 novih švedskih prostovoljcev se je včeraj priglasilo za Finsko. Nemški politični krogi pravijo o včerajšnjem govoru angleškega ministra, da ni vseboval nič zanimivega, da je neodkritosrčen, da izraža angleško slabost in da njegovih izjav nihče ne jemlje Več resno, najmanj pa Finci in Rusi. Odstop angleškega vojnega ministra Hora Belishs razlagajo kot zmago vrhovnega poveljnika zavezniške vojske, generala Gamelina, ter angleških generalov Gorta in Ironsidea, ki zahtevajo, naj pride na francosko bojišče več angleških vojakov, da bo Francija lahko pustila domov starejše letnike, ki so potrebni v industriji in gospodarstvu. Dejstvo, da so Nemci ustavili in zadržali italjansko orožje, namenjeno Finski, ne bo posebno utrdilo prijateljstva med Italijo in Nemčijo, sodi del holandskega tiska, ki pravi, da nemška javnost navzlic uradnemu prijateljstvu s Sovjeti Rusiji privošči poraze na Finskem. Zaradi vojne so v Nemčiji letos prepovedane vse pustne prireditve, tudi slovito pustovanje v Kolnu. Včerajšnji Chamberlainov govor, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje, je bil v Ameriki ugodno sprejet, posebno oni del, v katerem je dejal, da se Finska bori za iste vzore kakor zavezniki, in da bo pomoč zaveznikov Finski stvarna in resnična. Ameriški zunanji minister Hull je zanikal vesti, da bi bile tuje podmornice v Karibijskem morju. Ameriška vlada nima o tem nobenih obvestil ter plovba na tem morju ni v nevarnosti. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder je včeraj obiskal vojne ladjedelnice v Kielu ter imel pri tej priliki govor, v katerem je poveličeval nemške uspehe na morju. Nemške radijske postaje so začele hudo gonjo proti Turčiji in zlasti proti sedanji turški vladi. Francosko-angleško sodelovanje je temelj, na katerem Jbo po sedanji vojni izvedena nova organizacija sveta, pravi francoski tisk, ko razlaga včerajšnji govor predsednika angleške vlade Chamberlaina. Fr*«coska vlada bo jutri predložila zakonski načrt, po katerem bo vsem poslancem, ki niso še javno izstopili iz razpuščene komunistične stranke, vzeta poslanska nedotakljivost. Za novega predsednika francoske poslanske zbornice je bil z veliko večino izvoljen dosedanji predsednik Herriot. Podpredsedniki so: Paulin, Morin, zamorec Candace, Lamoreux, Dignac in Vali at. Sedem francoskih komunističnih poslancev, ki so prišli na včerajšnjo sejo v vojaških uniformah, so s silo vrgli z dvorane, češ da plačanci in vohuni sovražnikov Francije ne smejo prisostvovati razpravm. Angleški kralj Jurij VL je včeraj sprejel odstopiv-šega vojnega ministra Hora Belisha in imel z njim pol ure dolg razgovor. Nato se je kralj udeležil seje svojega zasebnega sveta. Med italijansko protikomunistično politiko in med protisovjetsko politiko Anglije in Francije je velika razlika, zakaj Italija je vedno nasprotovala boljševizmu iz načela, Anglija in Francija pa to delata iz trenutnega koristoljubja — pravijo italijanski listi. Francoski tisk veliko razpravlja o posvetih v Benetkah in pravi, da sta se Madžarska in Romunija sporazumeli za vzajemno vojaško pomoč ob napadu kake tretje države ter o teh-ničnem in vojaškem sodelovanju v miru. Stalni svet Balkanske zveze se bo v začetku februarja sestal v Belgradu. Ne bo se jim posrečilo prodreti, ker bosta Anglija in Francija proti Nemcem vrgli v boj vso svojo gospodarsko in vojaško moč, je govoril včeraj angleški minister za preskrbo, Burgin. Nemško časopisje piše o odstopu dosedanjega vojnega ministra in o njegovem nasledniku Stan leyu. Prihaja do zaključka, da Nemci tudi od tega nimajo nič dobrega pričakovati. Nemški bombniki so včeraj napadli ob vzhodni angleški obali nekaj angleških trgovskih ladij, ki sojih spremljale bojne ladje. Po nemškem poročilu so bombniki več trgovskih in spremnih ladij potopili ter se brez izgub vrnili, po angleškem uradnem poročilu pa je bila nekaj poškodovana samo ena angleška ladja, en nemški bombnik pa uničen. Vremensko poročilo Bled: —13, jasno, mirno, 27 cm snega, prši: jezero tu in tam zamrznjeno. Komna: —9, oblačno, 115 cm snega, pršič. Sv. Križ nad Jesenicami: —12, pooblačeno 2 em pršiča na 40 cm podlage. Rateče-PIanica; —10, jasno, vetrovno, 5 cm pršiča na 45 cm podlage, skakalnica uporabna Boh. Bistrica: —10, pooblačeno, mirno, 35 cm snega, pršič. Valvazorjev dom: -16, jasno, 10 cm pršiča na 20 cm podlage. iic";.~15, -fasno- mirno. 2? cm »ne-ga, pršič, drsališče uporabno. V frančiškanski dvorani se je predstavilo »Gledališče mladih" Georg Biichner: „Vojček ff V Frančiškanski dvorani nas je skupina nadarjenih igralcev, ki si je nadela naslov »Gledališče mladih«, seznanila E odrskim gledanjem in oblikovanjem, kakor ga je bil na vseh umetnostnih področjih izzval ekspresionizem, ki je pred časom nastopil kot nujna reakcija na okostenela, šablonizirana gledanja in sloge. Gibanje je skraja z močnim uspehom obšlo svojo pot po svetu, v gledališču pa se je zlasti uveljavilo po ruskih in evropskih odrih z egido »osvobojenega — razrešenega teatra«. K nam so ga prav v zadnjih časih ne samo kot zanimiv in poučen eksperiment kakor sprva, ampak kot resen oblikovalni nazor in program, zanesli mladi ljudje, ki so študirali v Pragi. Med te mlade ljudi spada tudi Zvonimir Sintič, ki je snoči s svojo skupino izvedel Buchnerje-vega »Vojčkac. Nobenega dvoma ni, da so »dehabilitacija« igralskega prostora, »opustošenje« odnosno »osiromašenje« scene in iz njiju za režiserja kot za gledalca nujno izvirajoča pritegnitev iluzionističnega momenta no prenatrpanih, ^pa hkrati v vse strani se izgubljajočih prizoriščih, kjer so se igralci motali, lovili kakor zablodeli in razbijali enotnost učinka pri razvoju dogajanja — pomenila blagodejno, skoraj revolucionarno novost. Slog, za katerim je to gibanje težilo, je osredil gledalcu pozornost na majhen prostor, priskrbel mu je možnost za koncentracijo. Z apartnim nagibanjem, obračanjem, dviganjem in nižanjem igralske ploskve se mu je posrečilo ustvariti vsakokrat po važnosti odgovarjajoče diferencirane igralske skupine, hkratu pa je, ker se je, kolikor se je le dalo, izogibal dotedaj neizogibnih scenskih rekvizitov, dosegel, da je gledalec usmeril vse svoje dojemanje v prvi vrsti govorjeni besedi, poteku odnošajev med ljudmi ter iz podob, kakor mu jih je po živi besedi barvalo čustvo, nekako podzavestno proiciral ven, ▼ prostor izven igralne ploskve, notranjemu doživetju ustrezajoče scenične možnosti. Sam gledalec je, sledeč doživetju, na ta način predimenzioniral vse tvarno, kar je gledal, ter scenični skelet podzavestno okrasil s skrivno snujočo močjo domišljije, kakor mu jo je vzbujalo razvijajoče se in rastoče doživljanje. S pritegnitvijo spretnega izrabljanja svetlobnih efektov, ki so v važni meri pomagali ustvarjati nastrojenja ter z drugimi pomožnimi sredstvi — glasba, radio, film — pa so pristaši tega oblikovanja hoteli še izdatnejše pomagati gledalčevi doživ-ljanjski sposobnosti. Z izborom najmočnejših odstavkov, ki naj bi v močno številnih, efektnih scenah učinkovali kot udarci kladiva, pa so poskusili hkratu doseči ▼ dogajanju neke vrste odmerjenost, ritem — in razbremeniti gledalčevo koncentracijo, tako da bi bila za doživljanje slednje scene lahko čim intenzivnejša, ker bi bil duh spočit. Da pa se ne bi izgubljala neprekinjenost dogajanja, so odmore med scenami izpolnili s primerno glasbo. Prav pri teh sekundarnih, spremljevalnih igr-skih komponentah, pa se je pokazalo, da so to heterogeni elementi, ki hkrati z razbitjem dra-imatske snovi (množica scen) trgajo pri gledalcu kontinuiteto doživljanja, sproti zabrisavajo nastrojenja in emocije ter učinkujejo odtuju-joče, namesto da bi družili, pojasnjevali ter snov približevali duhu in srcu. »Osvobojeno gledališče« je brez dvoma prineslo zdrav, svež prepih v šaro šablonizirane-ga, oficielnega teatrstva. Pometlo je navlako košate kulisarije, zbližalo igralce kot akterje v istem dogajanju ter glec' lee prisililo k močnejši koncentraciji, ko jim je pozornost odtrgalo od kulis ter jo mesto na prostranost scene, kjer se je prej izgubljala, usmerili na skromno igralno ploskev, s katere pa so ostale smeri in pota v brezkrajni, na vseh možnostih bogati prostor, za notranje oko, za polet duha. Te vrste odrsko oblikovanje pa seveda zahteva od gledalcev kakor tudi od igralcev nadpovprečnih oblikovalnih in dojemalnih sposobnosti — zato nikdar ne bo postalo popularno. Duhovne oči le rabijo izdatne podpore v prizorišču, kakor ga poznajo telesne oči iz empi-rije v vsakdanjem življenju. Samo po sebi se splošno prav gotovo ne bo za trajno uveljavilo — vendar pa je opravilo vsega priznanja vredno delo, saj je dalo nešteto novih, odličnih pobud ter svoječasno — ponekod še vedno aktualno — stagnacijo ukinilo s svežim duhom. Skupina režiserja Sintiča je pokazala s svojim umetniškim prizadevanjem in uspehom, da gledališče jemlje izredno vestno in resno. Največje pohvale je vreden ta mladi idealizem. Njegova režija je kljub temu, da je pri njej operiral z nekaterimi pomagali, ki so učinek dramskega dela na gledalca manjšala (Pathe-Baby, nenehna glasba) , žela v nekih scenah izreden efekt. Na ven močno razgibane, notranje dinamične in žive so se odlikovale pogosto tudi po izredni slikovitosti. Škoda le, aa je v nekih scenah preveč popustil brzde zanesenosti in viharnosti, tako da so učinkovale v smislu pretiranega »sturmunddrangovstva«. Dobre igralske moči je imel zlasti v Raztresnu, Čepo-nov*’. Trelčevi in Blanču, pa tudi ostali so izpolnili naloge po svojih najboljših močeh, pogosto nad gladino povprečnega diletantstva. Občinstvo proti kraju ni štedilo s priznanjem, odhajalo pa je od predstave nekako začudeno, kakor vselej, kadar gleda kaj nejasnega in nenavadnega, ob čemer se je prvič težko ogreti. Ljubljana od včeraj do danes Izpred celfskega okrožnega sodišča Uboj v Kristanvrhu O tragičnem dogodku dna 28. novembra pri Tramšakovih smo že poročali. Včeraj dopoldne 6e je zagovarjal pred celjskim sodiščem 49 letni posestnik Drozg Jurij iz Kristanvrha pri Št. Petru na Medvedovem selu. Tega usodnega dne je v prepiru Drozg udaril 73 letnega starčka v hlevti z železno grablico po glavi ,da je ta čez nekaj dni umrl v celjski bolnišnici. Do nesreče je prišlo takole: Tramšakovi eo grabili listje v gozdu; stari Tramšak ee je vrnil domov in mudil v hlevu, da bi napregel voz. Tedaj je vetopil v hlev njegov so-sed Drozg in začel siliti vanj, naj mu vendar plača 1.100 din preostale kupnine za vole, ki jih je kupil Čakš Jože in za katero kupnino jo jamčil tudi Tramšak Peter. Med sosedoma pa je nastal prepir, da sta se začela prerivati po hlevu. Tramšak je zagrabil greblico, katero pa mu je izvil iz rok Drozg in ga udaril z njo po glavi. Drozg je pred sodiščem priznal dejanje in prosil milostne sodbe. Ima le majhno posestvice, 4 johe veliko, in mora skrbeti za družino. Sodišče ga je obsodilo na tri leta robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let in na povračilo stroškov pogreba 2.343 din. Drozg je sprejel kazen, vložil pa je priziv proti previsoki odmeri povračila pogrebcih *troškov. Ganljiv je bil prizor, ko sta se objela v sodni dvorani jokajoča žena in obsojeni mož Drozga eo pazniki odvedli v zapore okrožnega sodišča. Svojemu tovarišu uničil dar govora Nič manj tragičen dogodek je obravnavalo okrožno sodišče v Celju iz Sv. Miklavža pri Šmarju. Dne 28. novembra, torej isti dan kot v Kristanvrhu, se je odigrala žaloigra pri Sv. Miklavžu. Tega dne 6ta delala na njivi pri Kravčerjevi Mariji v Korpulah Jecl Franc in 25 letni Mamper Friderik. Popoldne sta dobila južino in za pijačo hru-ševec. Po končanem delu je gospodinja izplačala Gamperju 7 din napitnine, Jeclu pa 5l> din. Ko sta šla oba domov, je med potjo začel Jed trditi, da je pozabil ali pa izgubil robec z denarjem vred blizu Kravčerjeve hiše. Šla sta nazaj in iskala denar. Jecl se je začel jeziti in celo dolžiti Gamperja, da mu je on izmaknil denar. Prišlo je do prepira in do pretepa. Jecl je v razburjenosti udaril Gam-perja z bičem, kar je Gamperja tako raztogotilo, da je pobral na cesti težak kamen in ga zalučal Jeclu v glavo. Jed je dobil težko poškodbo na glavi in je zaradi tega izgubil dar govora. Zaradi tega danes ni mogel nastopiti kot priča. Sodišče je obsodilo Gamperja na eno leto strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh le# Tombolske karte sta ponarejala Gasilci v Šoštanju so meseca maja priredili tombolo. Na njej sta bila navzoča tudi 20 letni Lorger Franc in 23 letni Kaligaro Ivan. Ob priliki sklicevanja za drugi glavni dobitek, moško kolo v vrednosti din 1000, je Lorger Franc nalepil izklicane številke na tombolsko karto in jo izročil Kaligaru Ivanu, da bi jo nesel komisiji. Kaligaro pa je opazil, da je karta ponarejena in jo le izročil Venišnik Rajku, da jo je ta izročil komisiji. Finančni preglednik je takoj opazil, da je karta ponarejena. Prejel je Venišnita, ki pa mu je takoj izdal, kje je karto dobil. Včeraj je po' malem snežilo do zgodnjega popoldneva, potem pa je prenehalo in zvečer so se celo pokazale zvezde. Ponoči je pihala mrzla burja, davi pa začuda ni bilo posebnega mraza. Od včeraj ni padla temperatura dalj od petih stopinj pod ničlo. Tudi davi ob sedmih je je bilo toliko. Ko se je danes dodobra zdanilo, je veter nekoliko ponehal, zato pa so se prav kmalu začele izpod sivega, nizkega neba vsipati drobne snežinke — pa ne preveč gosto, le bolj za »okras«. Ne kaže, da bi začelo kaj močneje snežiti Štiri ponesrečence so sprejeli Postavi pa se naša bolnišnica s številom pacientov na letol Tudi v Novem letu, v letu 1940, po številu bolnikov ne bomo prav nič ostali za prejšnjimi leti — in če bo šlo tako naprej, kakor se je zdaj pričelo, potem bomo nemara letos spet potolkli absolutni rekord v sprejemanju bolnikovi Kaj pa mislitel Dozdaj je prišlo od Novega leta naprej v našo bolnišnico po pomoč le nekaj manj kakor en cel tisoč bolnikovi Včeraj so pripeljali reševalci v bolnišnico štiri nove ponesrečence. Šivilja iz Ljubljane, Olga Gruden, je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Konj je udaril v trebuh Jožeta Hitejca, posestnika z Iga pri Ljubljani. Nič kaj dobro se ni počutila trgovska pomočnica iz Ljubljane, Zabukovec Angela. Zob jo je bolel in še glava povrhu, pa je vzela, da bi laže zaspala, nekaj uspavalnih praškov. Da bi pa ti praški zanesljiveje zalegli, jih je vzela nekaj več. S tako rečjo pa se ni za šaliti. Postalo ji je slabo in reševalci so jo morali prepeljati v ljubljanska bolnišnico. Šivanko si je po nerodnosti zabodel ▼ stegno Miroslav Hauptman, sin banovinskega dnevničarja v Ljubljani. Nekaj podatkov z OUZD-a Povprečno število v novembru 1939 zavarovanega delavstva je znašalo 100.740 oseb. V primeri z letom 1938 je članstvo OUZD-a nazadovalo za — 1064 oseb, in sicer predvsem v sledečih industrijah: v gozdno-žagirski industriji j za 928 oseb, pri stavbarstvu za 500 oseb, v in- ' dustriji hrane in pijače za 338 oseb, pri gospodinjstvu za 303 osebe itd. itd. Pomembnejši ko- j njukturni napredek zaposlenosti so pa izkazale : sledeče industrije: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna d.ela) —1149 oseb, javni promet —531 oseb, trgovina —273 oseb, kovin- ; sik industrija —247 oseb itd. itd. V sezijskem pogledu je pa celokupno pov- j prečno članstvo narastlo za —1883 zavarovan- j cev. Posebno viden je ta sezijski prirast v sle- I dečih industrijah: V gozdno-žagarski industriji ; za —614 oseb, v kovinski industriji za —279 oseb, v oblačilni industriji za —270 oseb, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb za — 246 oseb itd. — Pomembnejše je pa nazadovala zaposlenost le pri stavbarstvu, in sicer za — 351 oseb. Podrobnejši pregled razvoja posameznih industrij v konjukturnem in sezijskem pogledu daje sledeča tabela: Eksplozija v Medveščkovi vili v Celju Celje, 9. januarja. Družino pisarniškega ravnatelja g. Medvedška na Hribu sv. Jožefa v Celju je zadela nenavadna nesreča. Poslala bi skoraj usodna za 44 letno gospo Tatjano Medvedškek in njenega sina. Pri Medvedškovih 60 rabili voščilo za čiščenje parketnih tal. Voščilo je zmrznilo, zato so položili škatljico z voščilom na vroč štedilnik, da bi se odtalilo. Gorljive snovi v škatljici pa so se vnele in ko je gospodinja hotela potegniti škatljico s štedilnika, je ta eksplodirala s tako močjo, da so popokale vse šipe na oknih v kuhinji in tudi v sobi služkinje. Pri tem se je voščilo razlilo po tleh in v kuhinji je nastal ogenj, ki se je hitro širil in zajel tudi gospo Tatjano, da je dobila težke opekline na obeh rokah in nogah ter po obrazu. S telesa si je strgala že gorečo obleko in se rešila. Klicanje na pomoč je slišal delavec Golež, uslužben pri tvrdki Strupi v Celju; pritekel je v kuhinjo in rešil sina, katerega je zavil v svojo suknjo. Ogenj je zajel domačega psa, da je zgorel in poginil. Požar so kmalu omejili, gospodinjo pa prepeljali v celjsko bolnišnico. Celjske novice Lepa prošnja naši radijski postaji. Popolnoma razumemo, da hoče vsakdo, ki pride pred mikrofon, povedati svojim domačim, na kako imenitnem mestu se nahaja. Zato razumemo, da postanejo vsi člani in članice zbora pri nedeljski službi božji ob odmorih kar solisti, da jih spoznajo domači vsaj po kašljanju. Čeravno to popolnoma razumemo, se nam vendar zdi prenos službe božje za take pojave kaj malo primeren, in prosimo i/idio postajo, naj ukrene kaj, da se bo bolje čulo mašnikovo petje, da pa bo solo kašljanje pevcev medtem izpadlo. Lepo prosimo, ker vemo, da bo to v čast tako bogoslužju kakor tudi slovenski radijski postaji sami. Hrvatski brivski pomočniki so izročili predsednika Združenja brivcev in frizerjev v Celju g. Avgusta Tačka zaradi izjave, priobčene v »Večer-niku«, odvetniku. Verjetno bo prišlo do tožbe, Gre za nacionalnost in očitanje z ene kakor druge strani. Dvojna nesreča je zadela 30 letnega Bornika Karla iz Oplotnice. Pri smučanju se je težko poškodoval. Ko so ga hoteli peljati v vozom v bolnišnico, so se konji splašili in zdivjali. Pri tem je Bomik padel pod voz, kolesa so šla čezenj in mu prizadejala težke poškodbe po telesu. Borni-karja so pripeljali v celjsko bolnišnico. Sodišče je oba obsodilo pogojno na tri mesece zapora. Vse obtožence je zagovarjal celjski odvetnik g. dr. Anton Ogrizek. Iz veselja so v sokolskem domu streljali po ljudeh Celje, 9. januarja. V dvorani Sokolskeg adoma na Polzeli so priredili veselico. Okrog ene ponoči je nastalo na veselici tako živahno razpoloženje, da je začel iz veseljk streljati s plašilno pištolo tovarniški delavec Matija Tamše. To je navdušilo tudi nekega Antona Paveliča iz Celja, da je potegnil samokres in ustrelil v strop, s katerega je padel omet na vesele goste, da so se razburili, planili proti strelcu ter mu hoteli iztrgati samokres. Pri tem pa je Pavelič ustrelil s samokresom gostilničarja Franca Orešnika iz Polzele in učitelja Fredinanda Skoka iz Klenovnika pri Krškem. Krogla je zadela Orešnika in mu obtičala v desnem rebrnem košu, Skoka pa ranila na roki. Gostje so planili na Paveliča, ga podrla na tla ter ga neusmiljeno pretepli. Pavelič je dobil 4 cm dolgo rano na glavi, napadalci pa so mu s čevlji prizadejali še težke podplutbe po prsih. Strelca sta pri zasliševanju izpovedala, da eta streljala iz veselja, do nesreča pa je prišlo po nesrečnem nakl jučju. Tako je končala veselica v Sokolskem domu na Polzeli. (IZ avtom po drva" Studenec pri Grosupljem, 9. januarja. Nastopila je kaj mrzla zima. Kdor ae je ie bal, si je, če si je le mogel, preskrbel drva za •zimo, kdor pa si jih' ni mogel, ta mora pa zdaj v teh mrzlih dneh stikati za njimi. Ni prav prijetno gledati iz mrzle sobe ples snežink in poslušati, kakor zavija burja okrog oglov. Velike obcestne skladovnice drv so izginile. Izginile z vozovi in tovornimi avtomobili. Tako veliko skladovnico je imel tudi posestnik Trontelj iz Studenca pri Žt. Juriju. Prodal je drva nekemu trgovcu v Kranj, le da še niso bile izplačane. Zadnje dni jih je začel nalagati neki tovorni avto. Trontelj je pač menil, da jib nalaga njegov trgovec. Ko jih je nakladal že četrtič, se je jel Trontelj zanimati, češ, kako to, da ni od gospodarja nikakega obvestila. Šofer mu je dejal, da ga gospodar čaka na Škofljici in da mu je naročil, naj pride Trontelj na Škofljico v gostilno, kjer se nahaja. Trontelj je sedel v avto in se odpeljal s šoferjem. Na Škofljici je šofer res ustavil in pokazal gostilno, kjer naj bi bil gospodar; sam pa mora popraviti motor, zato ne gre z njim ter bo kar zunaj počakal gospodarja. Kakor hitro je stopil Trontelj v gostilno, jo je šofer odkuril. Nemalo je bil Trontelj presenečen, ko je videl, da je ob 42 kub. metrov drv. Trgovec iz Kranja ga je namreč obvestil, da do sedaj še ni prišel njegov avto niti enkrat po drva. Stvar je prijavil orožnikom, ki marljivo zasledujejo lažnivega šoferja. Premolknil je, iz glasu mu je zvenda žalost. »Rocky je vprašli »Kaj hočete torej od mene?« »Hočem, da bi mislili, da si zadnji trenutek odpovedal, da si postal slabič, figovec, bojazljivec. Hočem, da bi te začeli zaničevati...» Rocky 6e je temno ozrl vanj: »Človek, ali veš, kaj zahtevaš?« »Vem,« je trdno dejal duhovnik. »Zato sem prišel k tebi. Ti moraš pomagati, da te bodo začeli zaničevati. Ti 6am...« V celici ie zdaj zavladala mračna, strašna tišina. V Rookyju se je začel boj, kakršnega v vsem 6vojem življenju ni poznal. To kar je Jerry zahteval od njega, je presegalo njegove moči. Edino, kar mu je zdaj po obsodbi ostalo, je bilo to, da bo držal do zadnjega trenutka, kakor se je bil zavzel. Če je živel ničvredno, je bilo prav, da bi vsaj umrl spodobno. Ali naj se zdaj v poslednjih trenutkih življenja odreče vsemu, kar je dozdaj držal? Da bi po vsem tem, kar se jc bilo zgodilo tiste dni po prvih strelih v drogeriji, hotel vzeti slovo s pečatom bojazljivca. Da bi... Ni mogel misliti. Pred nekaj trenutki bi se ne bil za nič na 6vetu domislil, da ie taka zahteva možna. Zdela se mu je nečloveška, grozna, nesprejemljiva. Te trenutke, ko se je sam pri sebi boril 6 prijateljevo zahtevo, je čisto zbledel. likal ge po celici česa, kjer bi lahko ustavil pogled. Nazadnje je obstal pri uri in skušal iz nje dobiti kako misel ali odgovor ali rešitev, ali karkoli. Toda nenadno je opazil, da se kazalci pomikajo vedno hitreje, da skoraj drve, kakor da se jim mudi. . Mudi Kam ? Proti uri njegov« smrti .. Angeli garjevila lic Roman s slikami 59 Nenadno ga je preblisnila ta misel z vso svojo žgočo strahoto. Da, tekli so zadnji trenutki. Vsaka sekunda ga je nezadržno, neizprosno nesla proti zadnji uri. Pogled mu je zbežal naprej, obupan, nemiren, splašen kakor žival v pasti. Ni mogel z njim nikamor razen k prijatelju, ki je bil v tej strašni samoti edino, kar ga je vezalo z življenjem. In pri prijatelju ga ni čakalo nič drugega kakor nemogoča zahteva. Vse, kar je doživel od onih ur streljanja dalje, pri razpravah in v ječi, ga ni moglo zlomiti ali vreči iz njegovega smehljajočega se mira. Ti trenutki, ko je iskal, kaj bi dejal prijatelju, eo ga strli. Kojena so mu začela drhteti. Duhovnik je 6tal pred njim s predirnim, čakajočim pogledom, podoben vprašanju iz večnosti. Ni mogel vzdržati tega pogleda. Ime] je rad Jerryja in Bog ve, da še nikdar ni tega tako čutil, kakor v tej uri samote, toda preveč ge zahteval od njega. Čez dolgo je izjecljal iz 6ebe: »Preveč zahtevaš od mene, Jerry, preveč ... Ne... ne . . ne morem ...« Duhovnik ni odnehal: »Rocky, veš za kaj gre? Zato, da ti fantje ne bodo končali tako, kakor moraš zdaj končati ti... Gre za njihovo življenje, za njihovo usodo, za njihove duše... Zaradi teh sem te prišel prosit sklonjenih glav zdaj, ko si 6am na tem, da boš dajal odgovor. Pozabi, da sva prijatelja, če hočeš, samo spomni se na to ...« Rocky se je obrnil stran. Jerrv je čakal besede od njega, pa je ni dobil. Potem je spregovoril potiho: »Rocky, 6tori mi to... Jaz ti ne morem dati nič, samo malo tolažbe, če jo hočeš... Toda posluša naju priča, ki ti bo to poplačala .. kmalu...?« Malce je dvignil roko in pokazal na križ, ki jima je visel nad glavo. Tedaj ee je Rocky nenadno obrnil, stisnil pesti, e« 6tresel in napel kite in zavpil: »Poberi ee. Dovolj je pridig. Če mi nimaš dati drugega, potem škoda, da sva bila kdaj prijatelja!« Duhovnik je še vedno držal roko po-koncu in kazal z njo na križ. Potem jo je spustil odsekano, sklonil glavo in zašepetal: »Hotel sem samo, da bi umrl s čisto vestjo, Rocky... Da ne bi pustil tu nobenega strašnega dolga .. Imel sem te rad vse življenje in najbolj zdaj...« Tedaj so zadoneli na hodniku trdi koraki. Vrata so se 6 hruščem odprla, sobo so naj>olnili tuji, resni, strogi obrazi. Udarila je zadnja ura .,. Rocky je dvignil glavo in stopil med stražniki na hodnik, zravnan, ponosen. Ni pustil, da bi ga bili peljali Sel je s trdnimi, umerjenimi koraki in gledal visoko predse. Drugi eo stopali za njim Preden so prišli do vrat smrtne celice, *o vsi drugi ostali zadaj, samo Jerry je Sel prav do vrat za Rockyjem. Rgp'*y je pred vrati obstal in se obrnil. Bila 6ta sama na pragu večnosti, le na steni za njima so 6e pošastno odražale sence stražnikov, ki eo obetali pri oknu onkraj hodnika ,.. K Bila sta sama na pragu Tečnosti. Od tu in tam O vprašanju nadaljnje ureditve naše države Prinaša prav zanimivo vest list »Moravski glasnik« v Belgradu. List pravi, da po informacijah nekaterih pokrajinskih listov iz verodostojnih virov lahko napiše, da se bo v 'kratkem začelo z nadaljnim preurejanjem naše države. Tako bi 6e poleg hrvatske ustanovili še dve banovini, namreč srbska in slovenska. Banovina Srbija bi imela šest županij s sedeži v Banjaluki, Sarajevu, Skoplju, «isu, Novem Sadu in Cetinju. Področje Belgrada bi ostalo samostojna enota. List še pristavlja, da se bo v najkrajšem času videlo, če bo tako in kdaj se bo to izpeljalo. Pravilnik za javna dela zaradi nujne pomoči pasivnim krajem in tistim krajem, ki so trpeli zaradi poplav, je predpisal te dni ban banovine Hrvatske. Pravilnik določa, da se bodo nujna javna dela v krajih, za katere je ban odredil večje Podpore, takoj začela in da bodo zaposleni le delavci iz dotičnih krajev. Načrte za javna dela bo odobrila banska oblast, mezde pa se bodo izplačevale deloma v denarju, deloma pa z živili. Naj-več polovico mezde smejo oblasti poravnati z nakazili za hrano, katero bo dobavila potem Gospodarska sloga. Delavci, ki bodo pri teh javnih delih zaposleni, ne bodo plačevali nobenih pristojbin., temveč bodo edinole zavarovani za primer nesreče. Toda ta prispevek bo šel na breme kredita, ki je bil za javna dela v tisti občini odobren. Jav- dela se bodo začela najkasneje v enem me- secu. O narodni pripadnosti Bunjeveev v Vojvodini so še vedno prepirajo Hrvatje in Srbi. Hrvatje trdijo, da so Bunjevci del hrvatskega naroda, kar izpričujejo po svoji katoliški veri in po svojih običajih in vsemu načinu življenja. Srbi pa spet pravijo, da so se Buenjevci vedno čutili del srb- skega naroda in so se v tak svoj položaj uživeli in niso nikdar sami sprožili kake razprave o svoji narodni pripadnosti. Hrvatje od svojega stališča nočejo odjenjati, kar se najbolje vidi iz zanikanja, ki ga vodstvo hrvatskega gibanja kaže za "Unjevee. Ni ga skoro tedna, da ne bi kateri od hrvatskih ministrov obiskal Bunjeveev in prirejal raznih shdov in sestankov. Zadnje praznične y®i se je tam mudil poštni minister dr. Torbar. Udeležil se je prosvetnega sestanka Subotiške Matice, kjer so voditelji Bunjeveev poudarjali svojo zahtevo po gimnazijah in ljudskih šolah, ki bodo odgovarjale njihovi miselnosti in zahodni civilizaciji. Treba bo tudi hrvatskih učiteljev in profesorjev, da se bodo Bunjevci zares počutili kot doma. Poudarili so, da so neosnovane vse trditve, da bi bili Bunjevci Srbi. Oni se čutijo Hrvate. Da Pa jih hočejo Hrvatje na vsak način pritegniti na Zagreb, pa se vidi iz odločitve dr. Mačka, da je gJveril ministru dr. Smoljanu skrb za potrebe unjevcev. Pojasnjevalno izjavo k uvedbi državne trošarine na alkoholne pijače je podal pred nevi finančni minister dr. Jure Šutej. Minister je ovrgel opazke, da bo novi sistem državne trošarine po-spišil tihotapstvo, z ugotovitvijo, da bo ravno poslej boljše, ker ne bo različnih banovinskih tro-inšarin in se poslej ne bo izplačalo prenašati vino in žganje iz ene v drugo upravno enoto. Vsa sprememba obstoji v tem, da bo poslej trošarino po-'bira.la državna uprava namesto banovin. Tudi pri popisovanju zalog alkoholnih pijač ni prišlo ni-' kjer do sporov s prizadetimi, čeprav skušajo nekateri take vesti razširjati Minister dr. Šutej je Poudaril, da je bila preureditev glede trošarin v korist gospodarsko šibkejšega proizvajalca. Potrudil se bo, da bo zaščita tega sloja popolnoma uspešna. Bistvo preureditve je v tem, da so se glavna bremena prevalila na tiste, ki so gospodarsko jačji in s tem je cilj njegove finančne politike tudi dosežen. Madžarsko stranko bi radi ustanovili v naši državi voditelji madžarske manjšine. Bivši predsednik madžarske stranke dr. Imre Varady je izjavil, da je banska oblast v Zagrebu izjavila, da bo dovolila ustanovitev madžarske stranke na svojem ozemlju in zato misli, da se bo podobno lahko izvršilo tudi v Vojvodini, kjer živi večina Madžarov. Madžari zahtevajo tudi, da dobe svoje zastopnike v davčnih odborih, med šolskimi nadzorniki da smejo ustanoviti podobno kulturno društvo, kakor ga imajo Nemci s svojim »Kulturbundomc. Z uvedbo kart za bencin se ie bavi banska oblast v Zagrebu. Dosedanji predpisi za omejitev ovtomobilskega prometa ob nedeljah in praznikih pokazali, da prinašajo več škode kakor koristi. Zasebniki na debelo odjavljajo svoja vozila, po drugi strani pa so hudo prizadeta podjetja, ki so rabila avtomobile za prevažanje blaga. Proti sedanjim predpisom pa so zlasti ljudje, ki služijo svoj kruh v avtomobilski službi. Med temi bo nastopila huda brezposelnost, če se sistem ne bo spremenil. Zato meni banska oblast, da bi bilo boljše, če bi se dosedanja prepoved vožnje o praznikih ukinila in vpeljal sistem kart tako, da bo vsak dobil odmerjeno količino bencina in ga bo porabljati po svoji mili volji. Da bi se pa avtomobilov spet pospešila, pa bo uvedla mohiimr ,H£me bencina za lastnike novih avto-novin« '« rjetno je, da bo nova uredba za ba- a™g„ ie “ dni. P"Tr9kl ?balski promet ob Jadranu je nve-rv>m„ -i y- ° obsegu. Ker so morali zaradi £ *“jkani\P-rem°ea ukiniti nekatere pomorske no u , Uaatopila oblastva in posredovala Pristojnih mestih, da ^ bile dostavljene v Split POrebne količino^ premoga. Rečeno je bilo, da bo udi za naprej potreben premog zagotovljen in da motenj v pomorskem prometu zaradi imenovanega razloga ne bo vec. . S stanjem jugoslovanskih železničarjev se bavi v zadnji številki glasila JRZ »Samouprave« prometni minister inž. Bešlič. Poudarja, da je 6lužba železniačrjev kočljiva in nevarna in da je od njihove vestne 6lužbe odvisna ne samo varnost potnikov in blaga, temveč zavisi tudi napredek in do-»oet železnic. V naši državi je okrog 100.000 želean,i£arjcv £e hoče biti država močna, mora vzgojiti v tch ljudeh ljubezen do domovine. Zato je po izjavi ministra Bešliča vlada vzela v pretres gmotno in socialno 6tanje železničarjev in bo sku: šala storiti V6e, da stanje železničarjev izboljša. Trope volkov so sc pojavile v Bosni zaradi hudega mraza. Zverine nimajo več nobene hrane v gozdu in so se zato začele približevati naseljem in hlevom. V vasi Pozariču pri Sarajevu so se klatile tri trope volkov v bližini hiš. Ena tropa je vdrla v stajo in raztrgala 11 koz, druga tropa je raztrgala vola, tretja pa je napadla kmete, ki so sekali v gozdu drva. K sreči so se kmetje znali ubraniti volkov s sekirami. Ljudstvo se proti volčji nevarnosti brani s tem, da nastavlja zastrup-lieno mesa Razne zgodbe fz sodne dvorane Lažna ovadba - Avtomobilistova smola - Zaradi dveh kokoši Ljubljana, 10. jan. | Življenje, drvenje in vrvenje v sodni palači se letos razvija v istem tempu ko lani osorej. Na okrajnem sodišču se vodijo hude civilne pravde. Neki dan v tem letu pa je dosegel kazenski sodnik v sobi št. 28 pravi rekord v vztrajnosti in razpravljanju. Miril je užaljene stranke, sodil je prepirljivce kar od 8 tja do 17 brez prestanka in odmora. Tam v dvorani št. 79, ki je sedaj tu in tam zaradi mraza bolje zasedena od občinstva, padajo sodbe proti tatovom, vlomilcem, sleparjem in pretepačem. • Ljudje so hudobni in maščevalni, dostikrat pa ne računajo, da bodo sami padli v mreže zvitega kazenskega paragrafa. Neki Artur, ki je strojni tehnik, je skušal potegniti ljubljansko policijo. V avgustu je prijavil policijski upravi, da mu je neki Jovo Jankovič poneveril 800 din in pobegnil. Pozneje, ko ga je policija trdo prijela, pa ie priznal, da je ovadba izmišljena, da Jankovič sploh ne živi v Ljubljani in da si je ovadbo'izmislil le zato, da bi pridobil na času, ko ga je neka upnica trdo preganjala za plačilo dolžnih 500 din. Lepi Artur, ki mu vest tišče razni dolgovi in nerealne manipulacije. ie bil zaradi prestopka zoper pravosodje po § 140. k. z obsojen na tri mesece in 15 dni strogega zapora ter na nlačilo denarne kazni 300 din ali v nadalinjih pet dni zapora. Ta paragraf prijemlje vse tiste grešnike, ki skušajo policijske ali druge oblasti zapeljati v zmoto in jih potegniti. Draga je taka potegavščina! • Samski uradnik Janko iz Ljubljane je velik športnik in zlasti vnet avtomobilist. Konec julija lani se ie z avtom popeljal na Ljubelj in naibrž še dalie. Na ljubeljski cesti, ko se ie vračal proti Tržiču, je Janko okoli 20.20 doživel malo nesrečo, ki bi se pa lahko spremenila v katastrofo. Obtožnica mu očita, da je takrat vozil z veliko hitrostjo, z neprižganimi lučmi in da ni dajal nobenih signalov. Tako je neprevidno vozil, da je podrl Antona Kuharia in njegovo hčerko Anico, oplazil pa Kuharjevo ženo Ano. Vsi trije so dobili le lahke telesne poškodbe. Obtožnica haglaša. da je s tem ravnaniem zakrivil prestopek po S 205. k. z. Janko je pred kazenskim sodnikom-poedincem v bistvu priznal dejanie, izgovarjal pa se je. da se je nesreča primerila okoli 19 ure. ko je bilo še svetlo in zato ni prižgal luči in da je vozil z zmerno hitrostjo. Janko, ki je že enkrat doživel konflikt z avtomobilskim paragrafom, je bil obsojen na mesec zapora pogojno za dve leti. Priti zaradi tatvine dveh kokoši, vrednih 50 dinarjev, pred tri sodnike kazenskega senata na okrožnem sodišču, je tudi hudo in sitno. To je doživel oženjeni, brezposelni brivski pomočnik Vinko W., doipa iz Zagorja ob Savi, stanujoč na Jesenicah. Bilo je ponoči 30. maja lani. Vinko se je naužil alkohola. Ta skušnjavec ga je zapeljal, da se je splazil v kurnik Andreja Globočnika in mu pobral dve kurici. Državni tožilec je smatral to tatvino za kvalificirano, kajti tatvina je bila izvršena ponoči in kurici sta bili odnešeni iz zaprtega kurnika. Zato je Vinko prišel pred tri resne sodnike malega senata, da se je zagovarjal zaradi zločinstva vlomne tatvine. Sodnikom je Vinko pravil: »Bil sem popolnoma do nezavesti vinjen Nisem vedel, kako sem prišel vkurnik in tudi ne, da sem domov v svoj kurnik prinesel dve kokoši To mi je drugo jutro žena povedala.« Obtožnica nasprotno poudarja, da Vinko ni bil vinjen do nezavesti, ker drugače ne bi mogel kokoši prinesti domov in bi mu same prej odfrčale. Sodniki so smatrali Vinkov zločin samo za prestopek po § 166. k z. in so ga obsodili na 300 din denarne kazni ali pet dni zapora v primeru neizterljivosti. Vinko je bil s sodbo zadovoljen. Se vedno živahne zemljiške kupčije Zemljiškoprometna komisija na okrajnem sodišču je za danes dopoldne sklicana k seji, da odobri ogromen kup njej prijavljenih kupnih pogodb. Od zadnje seje 22. decembra lani do včeraj je bilo komisiji predloženih v odobrenje 118 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 7,466.063 dinarjev. Proti koncu decembra so mnogi interesenti za vile, hiše, parcele in posestva hiteli s sklepanjem in podpisavanjem kupnih pogodb, ker je stopila s 1. januarjem t. 1. v veljavo povišana prenosna državna taksa, ki je do konca decembra znašala 4%. Sedaj je povišana na 6% kupnine. K tej taksi nride 4% banovinska in 4% občinska doklada. Od 10. decembra lani do včeraj je bilo komisiji prijavljenih 237 kupnih pogodb za kupno vrednost 16,234.505 din Vremensko poročilo »Slovenskega doma Osebni promet z Nemčijo - ustavljen Baje je to v zvezi z velikem premikanjem nemških čet Maribor, 9. januarja. 2e nekaj dni je ve« osebni promet z Nemčijo ustavljen. Oficijetno se ta ustavitev ni proglasila, praktično pa se izvršuje na ta način, da nemški konzulati pri nas ne dajejo nikomur vizuma za potovanje v nemško državo, prav tako pa nemške oblasti na drugi strani ne puste nikogar čez mejo k nam. Vlaki, ki prihajajo ali odhajajo iz Maribora v Nemčijo, so popolnoma prazni. Iz Nemčije se pripelje z njimi tu in tam kak naš zakasneli sezonski delavec. Včasih pa se s temi vlaki poleg vla-kospremnega, policijskega in carinskega osebja pripeljejo še nekateri popotniki, ki pa vzbujajo tem večjo pozornost. Iz Nemčije smejo sedaj potovati le tisti, ki gredo v našo državo v »interesu nemške države«. So to ali predstavniki velikih nemških gospodarskih ustanov ali pa osebe, ki prihajajo k nam po posebnem zaupnem poslu in proti katerim je vsa previdnost prav umestna. Prav tako pa dobe vizum za potovanje iz naše države v Nemčijo le tiste osebe, katerih pot je prav tako »v interesu nemške države«. Razumljivo, da si V6e le ptiče na naši meji naše oblasti precej temeljito ogledajo. Vse te omejitve v osebnem prometu z Nemčijo 60 baje v zvezi z velikimi vojaškimi premikanji in 1 grupacijami vojaških edinic, ki jih vrši Nemčija na • eni strani na ozemlju med Bruckom in Gradcem, na drugi 6trani pa med Celovcem in Beljakom. Ukrepi za zatirani« sadnega škodijtvca Maribor, 9. januarja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je odredila posebne zatiralne ukrepe, da 6e zatre San-Josejev kapar, ki je največji škodljivec sadnega drevja in ki se je pojavil tudi v območju mesta Maribora. V smislu predmetne odredbe banske uprave mora mestna občina sestaviti seznam vseh sadjarjev v njenem območju z navedbo njih rodbinskih, premoženjskih in pridobitnih razmer. Mestno poglavarstvo v Mariboru vabi v«e sad-jarje, da gredo na roko oblastvenim organom, ki bodo opravljali zadevne poizvedbe v izvajanju odredbe banske uprave. Besedilo odredbe je razvidno iz razglasa na uradni deski mestnega poglavrstva. Murska Sobota Gasilci v Tišini. Pred kratkim je gasilska četa v Tišini kupila novo gasilsko zastavo, katero ao blagoslovili v tišinski cerkvi. Blagoslovitvi je prisostvovalo večje število gasilcev iz okoliških gasilskih čet. Po blagoslovitvi je imel dekan gosp. Krantz govor. Nato je bila slavnostna seja uprave gasilske čete, kateri so prisostvovali tudi ostali odličniki in predstavniki gasilstva v Prekmurju. Sv. Sebeščan. Na praznik sv. Treh kraljev je bila v farni cerkvi blagoslovljena nova slikarija. Blagoslovitev je opravil dekan g. Krantz. Slikarija je delo prekmurskega mladega in mnogo obetajočega umetnika g. Karla Jakoba in predstavlja sv. Rafaela, zaščitnika sezonskih delavcev. Knjižnica v Delavskem domu. Na poaredo-vanje podružnice ZZD v Murski Soboti je Delavska zbornica v Ljubljani odprla v Murski Soboti knjižnico. Knjižnica ima lepo izbiro knjig, ki se bo sčasoma še povečala. Knjižnica je javna in se nahaja v Delavskem domu. Odprta je vsak torek in petek od 16—18. Razburjenje zaradi požara. Na Radgonski cesti v Murski Soboti je pri Josipu Balažiču nastal ogenj. Vnelo se je žaganje, ki je obdajalo električno črpalko. Dvignil se je gost dim in povzročil pri stanovalcih precejšnje razburjenje. K sreči pa so ogenj takoj pogasili in ni bilo nobene škode. Mraz noče popustiti. Prekmurju sneg ni preveč naklonjen in redkokdaj zapade visok sneg. Največkrat ga pade le toliko, da zemljo dobro pobeli in zaradi tega smučarski šport nima posebne bodočnosti y Prekmurju, tembolj pa je razvito kolesarstvo, ki ne prestane niti pozimi. Kolesa so vedno na cesti poleti in pozimi, pa tudi v najhujšem mrazu. Kljub tanki snežni odeji pa mraz prav nič ne prizanaša Prekmurju. Letošnja zima je precej huda in jo primerjajo zimi 1929-30, kar potrjujejo tudi metereološki podatki. Do sedaj je bil najmrzlejši dan 28. december, ko je živo srebro zdrknilo na —22.1. Nato je mraz malo popustil, vendar je toplomer še nekaj dni pokazal okrog —18 do —20 stopinj Celzija. Po novem letu je bilo že malo boljše, ko je nenadoma v ponedeljek 8. januarja pritisnil mrzel val in živo srebro je padlo na —21. Vse kaže. da mraz še ne bo odnehal in bo verjetno naredil tudi občutno škodo, posebno na sadnem drevju In vinski trti. »Slovenski dom« ie edini katoliški popoldnevnikl Kaj se bp letos v Mar.boru gradilo Za novo gradbeno 6ezono v letošnjem letu 60 prijavljene že številne nove zgradbe oziroma adaptacije, ki 6e nameravajo s pričetkom gradbene sezone izvršiti Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev, ki ima v Mariboru večje število stanovanjskih hiš, bo zgradilo dvonadstropno stanovanjske hišo v Kraljeviča Marka ulici 3 v Medju za 612.000 din. Posestnica Marija Bevk iz Studencev bo zidala visokopritrično stanovanjsko hišo v še neimenovani ulici na Rosenbergovem posestvu za 125 000 din. Mestna občina bo preuredila stanovanjsko hišo na Tržaški cesti 39 ter bivšo predilnico tovarne Zelenko Cc. v avtogaraže, delavnice, pisarne in skladišča; gradbena vred-nosit projektiranih naprav je ugotovljena na 1 milijon din. Tiskarna sv. Cirila bo zgradila rotacijsko dvorano, preuredila kleti ter zgradila prizidek za ■knjigoveznico in delna preuredila poslopja v Splavarskem poslopju 8 za 180.0p0 din. Miloša Rodman bo gradila enonadstropni o stanovanjsko hišo z av-togaražo v Dalmatinski ulici 19 za 250.00 din. Zasebni uradnik Edvard Muršec bo zidal enonadstropno stanovanjsko hišo v Bernekerjevi ulici 4 za 210.000 din. Marija Frangeš, soproga čevljarskega mojstra bo zidala na Rosenbergovem posestvu enonastropno stanovanj, hišo za 200.000 din. Eden obsojen, drugi pa ni prišel Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta bili danes dopoldne dve razpravi, o katerih smo v našem listu že poročali. Ena razprava se je končala z obsodbo osumljenca, druga pa je bila preložena. Pri prvi se je zagovarjal 35 letni mesarski pomočnik Avgust Kolar zaradi sodelovanja pri znanem vlomu v Bizjakovo zlatarno v Gosposki ulici. Ta vlom je izvršil sredi poldneva meseca februarja 1937 neki Franc Stanek ter pokradel zlatnine za 50.000 din. Stanek se še sedaj pokori za 6voje dejanje v mariborski kaznilnici. V zaporu je priznal, da mu je pomagal kovati načrte za vlom njegov sostanovalec Avgust Kolar, ki je pri sodišču zaradi številnih tatvin že slabo zapisan. Stanek je Kolarju iztočil po vlomu tudi del plena. Kolar je nato izginil iz Maribora tčr je nad dve leti manjkala za njimi V6aka sled. Klatil 6e je po Nemčiji. Ko pa so sedaj tam napravili zaradi vojne red ter so polovili V6e klateže, je udarila tudi za Kolarja ura. Prijali so ga ter ga izročili naši državi. Ker je bil zasledovan, je ostal kar v zaporu ter prišel tako danes pred sodnike. Dasi je vse tajil, je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter 600 din denarne kazni. — Pri naslednji razpravi bi se moral zagovarjati 31 letni Franc Stepišnik iz Gorišnice pri Ptuju zaradi roparskega napada. Državno tožilstvo ga je obtožilo, da je dne 31. avgusta lanskega leta napadel Jakoba Vesenjaka ter mu s silo odvzel 1200 din. Sodišče je Stepišnika čakalo ter je bilo vse pripravljeno za razpravo, toda osumljenca ni bilo. Zaradi tega je sodni dvor razpravo preložil, obenem pa je sklenil, da 6e nad Stepišnikom odredi zapor. Razstava Karle Bulovčeve vzbuja čedalje večjo pozornost Ker je razstavni termin zelo kratek, naj si vsi ljubitelji naše likovne umetnosti ogledajo razstavo čimprej. Razstavni prostori «0 zelo toplo zakurjeni, nakar še prav posebei opozarjam«- Kra: Barometer-sko stanje iempe- ratarn v o4 a t> > •— SC x ► C C 0 w B — Z J '“v - Veier Gmer. Jnknfit Pada- vine •.® a? >0 n . « ■= = a * e 6 B 03 "a5 & Ljubljana 775-9 -2-6 -T 80 10 s, _. Mariboi 777'. -3-6 -91 90 10 0 — Zagreb 77 0 -2-0 90 90 10 — Belgrao 770 2 -2-0 6-0 80 10 NE. — Sarajevo 769-5 3-0 9-0 90 10 , — Vis 763-1 2-0 2-0 90 10 NE, — _ Spin 7628 7-0 2-0 50 5 NE, — Kumbor 7525 10-0 5-0 60 6 NE, _ Rab 7642 7-0 2-t 60 10 NE, rnmm lUiiPOVnil 762-2 9-0 5-0 90 6 NE, — — Vremenska napoved. Večinoma oblačno in zmerno mrzlo vreme. Tu in tam bo nekoliko sne- žilo. Splošne pripombe o poteka vremena v Ljub-lani od včeraj do danes. Najnižja toplota zraka na letališču —8.2° C. Koledar Danes, sreda, 10, januarja: Viljem. Četrtek, 11. januarja: Higin, Pavlin. Obvestila Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-seva cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. V ponedeljek, 15. t. m., bo nastopila na koncertnem odru velike filharmonične dvorane umetniška dvojica Anton Dermota in Hilda Dermota (pianistka). Anton Dermota je v tujini zelo spoštovan in visoko cenjen pevec-umetnik, njegova soproga, gospa Hilda Dermota, pa bo spremljala na klavirju sporedne točke ponedeljskega koncerta. Vabimo vse na Dermotov koncert 15. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene matice Stolna prosveta vabi k predstavi veseloigre Gugalnica«, ki bo v frančiškanski dvorani v nedeljo, 14. januarja zvečer ob 8. Vstopnice se že fn «VT V/rJatikU?°?kal’ Pred Sofijo, po ceni 10, S, 6 m 4 din. Oskrbite si jih pravočasno! ,C n « Za, udnležl?0 Pri tekmi z* knjižne nagrade »Družinske Pratike«. Dobiva se po vseh knjigarnah in boljših trgovinah »O svetih gorah in svetih jezerih« je naziv predavanja ki ga priredi Slovensko Planinsko Društvo v petek, dne 12 januarja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj priv. docent g dr Bohinec Valter nas bo peljal v vse dele sveta in bo pokazal kako silen vtis napravi veličanstvo gora m ,eZ?r na PreProstcŽa a tudi kulturnega človeka. Mnogim narodom so j>06tali nedostopni ali težko dostopni gorski velikani sveta bivališča duhov in bogov, n pr. Olimp, Himalaja, Fudžisan, Kilamand-zaro udi mnoga jezera «0 sveta, n. pr. jezero pri Tibetu, jezero Titikaka v Andih Planinci in vsi, *e zanimate za zanimivo predavanje, udeležit „• se ga Vstopnice- so na razpolago v društveni pi-sarm S P D«, Ljubljana. Aleksandrova cesta. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 20. uri na šestem prosvetnem večeru bo imel skioptično predavanje prof. dr. Valter Bohinc. Naslov predavanj, ki ga bodo spremljale številne skioptične slike je: »Lega Slovenije in njen svetovni pomen v Kvropi.« Vabimo vse članstvo in prijatelje k pol-noštevilni udeležbi, Mrakova skupina uprizori drevi v frančiškanski dvorani tragedijo »Grohar«. Jutri ob 20 pa tragedijo »Stan Rimljan«. Radi živahnega zanimanja si preskrbite vstopnice v predprodaji, ki je dnevno ?T , j in ad 15—17 Pri blagajni pred franči-skansko dvorano. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 SredS,e<3a’ 10' januarja: >Tri komedije«. Red Četrtek. 11 jan.: »George Dandin«. Red B. Petek, 12 januarja: Zaprto (generalka). •Sobota, 13. jan.- »Profesor Klepec«. Krstim predstava Premiera. Premierski abonma Opera. Začetek ob 20. Sreda, 10. januarja: Gorenjski slavček. Red A četrtek, 11 jan : »VVerther« Red Četrtek. Gostuje Josip Gostič. Petek, 12. jan.: Zaprto. Sobota. 13. jan.: »Traviata«. Tzven. Gostovanje Zlate gjungjenac in Ant. Dermote Drevi za red A bodo peli ljubko A. Focrster-jevo delo »Gorenjski slavček« z Ribičevo, Franc-lom, Kogejevo, Anžlovarjevo, Barbičevo, Orlom, Dolničarjem, Zupanom in M. Sancinom. Režija je Zupanova, dirigira Anton Neffat. V četrtek bo gostoval Josip Gostič v naslovni partip Massecietove opere »Werther«, v kateri je s svojo kreacijo žel na našem odru že ponovno močan umetniški uspeh. Kot nova Lota se je letos zelo lepo uveljavila naša odlična pevka Kogejeva. UstaJa zasedba običajna. Dirigent: A. Neffat. Režija: Zupanova. Naš rojak in član dunajske Državne opere Anton Dermota, ki je dosegel na Dunaju in v Nemčiji zavidljive uspehe, bo gostoval v naši Operi v soboto, 13. t. m. kot Alfred v Verdijevi »Traviati« skupaj z Gjungjenčevo. Predstava, ki bo nedvomno nudila V6em ljubiteljem odrske umetnosti izreden užitek, bo izven abonmaja in opozarjamo občinstvo nanjo. Dirigent in režiser: Niko Štritof. Mariborsko gledališče Sreda, 10. januarja. Zaprto. Četrtek, 11. januarja ob 20: »Zaroku 1,.. Jadranu«. Red C. Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču. Mariborska drama v režiji J, Koviča pridno pripravlja Shakespearejevo žaloigro »Othello«. Kakor znano, je tudi »Othello« prevel Oton 2u-paničč CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 12. januarja ob 20: »Via Mala«. Go stovanje mariborskega gledališča. Slovenska družina je temelj moči slovenskega naroda in njegove bodočnosti. Zakaj (e v revnih družinah več otrok kot v bogatih? Mar zato, ker jih revež laže preživi? Odkrito besedo o tem bomo slišali na prosvetnem predavanju dr Ivo Pirca »Naroda rast — zdravje družin« v jjetek, 12 t. m. ob 20. uri v Frančiškanski dvorani. Originalne skioptične slike. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj. Slovaki imajo Madžare vedno bolj v želodcu »Madžarska propaganda že dela po novem zemljevidu Podonavja«, pravi načelnik slovaške propagande ponatisnili madžarski časopisi, med drugimi »Fiiggentlenseg« 23. decembra lani. Po tem članlcu ima Sovjetska Rusija namen, po rešitvi finskega vprašanja napasti Romunijo, da bi si prisvojila Besarabijo in Bukovino. Tako misli Slovaki so že vseskozi, odkar so morali odstopiti nekatere kraje svoje domovine Madžarom, nezadovoljni s pisanjem madžarskih listov. Meja med Slovaško in Madžarsko je vsekakor tudi res krivična, saj je ostalo na madžarski strani okoli 600.000 Slovakov. V zadnjem času so madžarski časopisi mnogo pisali tudi o madžarskih nadah, da se bodo v Karpatih meje še spremenile, in sicer tako, «Aa«<4i micf.nl/Mrr11. KI Dll OQ10 C G XI (Utlfl VftmlL « — ..bL -J.. . 1i Palosu žene ui —- -- -- * ^ ujuurvi vrnuvi. ireua se je torej upreti in odpovedati admiralu pokorščino. Kdo bi jih mo- žel grajati? Kdo bi jim mogel očitati »fcrahopetnoet? 6C njso oddaljili štiri sto in morda še več milj oa obale? Ali nieo že več tednov potovali po temnem Oceanu, .koder 6i do tedaj še nihče ni upal? Ali naj unirjejo od lakote in žeje na tem brezkončnem morju? Ali llfll •> mnrelrill dlnbldclil t o in ffloiua « —I j ■ 7 , ™ ni6’° 2e vec teonov potovali po temnem Oceanu, koder si do tedaj Se nihče ni upal? ‘ ejo od lakote in žeie na tem au naj izginejo v morskih globinah? . Treba se je bilo torej vrniti, tudi proti admiralovi volji. Če bi se u ,i„„„ 1vi hi,In treba ukloniti e» R Ali A 17 n X r,, ** ireba se je bilo torej vnuu, «uniralovi volji. Ce bi se ne hotel udati zlepa, bi bilo treba ukloniti ga s ey0_ y ^ si tako upali govoriti le nekateri bolj predrzni; drugi so pa oklevali, , ker so se bali kazni, ki bi jih za 7_ ,° <‘JaJarije čaikala doma. Pre-drznejši so že napravili načrt, kaiko bodo dosegli namen, a nieo ga še hoteli izdati drugim, predvsem tujcem. Oba mornarja iz Genove, Kolumbova rojaka sta uganila, kaj nameravajo njihovi tovariši in sta premišljevala, kaiko bi preprečila njihove nakane. Nekega dne jima je rekel eden izmed zarotnikov: »Vajin rojak se noče vrniti? Naj torej ostane in utone mesto nas. Nič lažjega ni, kot da ga val vrže 2e* krov v morje.« Kozma in Damjan, tako eta se namreč imenovala Kolumbova rojaka, sta vedela dovolj. Tisti večer nista zatisnila očesa. Po polnoči je Damjan moral iti na stražo, Kozma pa ga je spremljal. Bila sta vedno neraizdružljiva. »Veš,« je Damjan rekel prijatelju, »ne bom imel miru, dokler ne povem vsega admiralu. Ali nisi tudi ti istega mnenja?« »Zdi se mi, da bi mti bila morala povedati že prej. Najina dolžnost je, da preprečiva zločin. Če bo admiral obveščen, Se bo znal varovati.« »Res je tako,« je povzel Damjan. »Glej, pravkar prihaja nadzorovat stražo. Zdi 6e mi, da nikoli ne spi. Poveod pazi in nadzoruje, a za svojo varnost ee ne zmeni. Kako z lahkoto bi ga sedaj nenadoma pograbila dva upornika ter ga vrgla čez krov in nihče bi ne j vedel, kaj se je z njim zgodilo.« ‘ »Podleži! Gotovo bi bili zmožni storiti kaj taikega.« »Torej obvestimo admirala?« »Da; nemudoma.« Medtem se jima je admiral približal počasnih korakov, »Dober večer, gospod admiral,« ga je pozdravil Kozma, »naj vas varuje Vsemogočni.« »Tudi vaju, ianta,« je tiho odvrnil Kolumb. »Naj vas Gospod brani pred sovražniki,« je pristavil Damjan po italijansko. »Ah!« je vzklikni’ admiral. »Moja rojaka?« »Da, gospod; rojaka, ki želita govoriti z vami. če bi nocoj slučajno ne prišli semkaj, bi jutri prosila, da naju sprejmete.« »Ali je kaj tako važnega, da ne moreta poročati krmarju?« »Gre za zelo važno zadevo. Nihče ne sme vedeti, da sva vam kaj povedala. Pazite se, gospod. Mornarji nekaj pripravljajo zoper vas.« »Vem. fanta, vem. 2e več dni opažam, da se nekaj kuha. Nehvaležni in nespametni ljudje! Nikdar bi 6i ne bil mogel misliti, da je v teh mornarjih tako malo poguma in uvidevnosti. A vidva, zalkaj se jim ne pridružita?« »Midva,« je dejal Damjan, »midva zaupava v svojega rojaka.« »Zaupajta v Gospoda. Od njega prihaja vse dobro.« »A vse zlo od hudobnega duha; tudi hudobni naklepi. Pazite sc, gospod admiral. Izvedela 6va, da nekateri nezadovoljneži nameravajo nekaj.. • ' »Kaj pa?« »Tako temni so njihovi naklepi .« je zajecljal Kozma. »Ali me hočejo umoriti?« »Da, gospod admiral,« je pomagal Damijan prijatelju. »Šepetajo o valu, ki naj bi vas vrgel s krova.« Kolumb je nekaj trenutkov molčal, nato pa je dejal: »Na to torej mislijo? K sreči pa je monje mirno in ne morejo uresničiti svojega načrta.« »Res jih to jezi,« ie odvrnil Damjan. »Sicer pa, saj vihar ni ravno potreben. Izmislijo si ga lahko, ko se vrnejo domov.« »Peklenski je njihov načrt. Ali sta pa gotova, da res nameravajo to storiti?« »Slišala sva na lastna ušesa, ko so se o tem pogovarjali.« »Hvala vama,« je dejal admiral »Pazil se bom.« »Tudi midva bova pazila, da zabraniva zločin.« »Mogoče bi zadevo lahko zaupali svojim častnikom, gospod admiral,« je pristavil Kozma. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelj: Int Jote Sodja. — flrednlb: Mirko Javornik — Rokopisov ne vratamo ■Slovenski dom« isbaja vsak delavnik ob 18. Mesečna naročnina IS din. ta inoiemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ollra 8/fIl Telefon 4001 do 40(15 Uprava: Kopitarjeva alira (t