po5tn!na plačana v gotovini
Maribor« sreda 29. marca 1933
MARIBORSKI
Stav. 72 Lato Vil. (XW.)
Cena 1 Din
VECERNIK
UraONlStv« in upravai MaHbor. Ooapeaka akti / TaJatop avadalitva 9440,uprav«24SA tahaja raza« padal ja la praznikov vaak dan ob 10. ari / Valja maveCno prajamaa v upravi aB po pri« 10 Oln, dostavlja« na do« 12 Din / Oglaal p« oanlku / Oglaaa aprajan« tudi oglas«) oddalak .Jutra- v Ljubljani t Oottnl tokovni ratun «L 11.400
JUTRA’
^omen izstopa Japonske iz Društva narodov
POSLEDICE ZA DRUŠTVO NARODOV, SVET IN JAPONSKO.
Jo, kar se je dolgo napovedovalo in pričakovalo, se je naposled vendar zgo-®o. Japonska je izstopila iz Društva narodov; Veliki kronski svet v Tokiu je !*PoIniI grožnjo, izrečeno že lani o prili-111 objave poročila nvrndžurske preiskovalne komisije. Ta dogodek, ki bi se u-'«gnil zdeti na videz malo pomemben v panjem času tolikih velikih aktualnih ®yropskih problemov, je v resnici zelo jjalekosežen in utegne postati vne-oziru celo usoden. Japonska, naj-'^ia ali vsaj trenutno najmočnejša sila pzije ter ena najmočnejših velesil sveta, 5 zapustila v Ženevi akreditiramo dru-«>o držav ir, odpovedala obenem ob-®znosti vseh iz svojega dosedanje* ® članstva izvirajočih pogodb. To se Mavi, da zanjo ne veljajo več važni *akti, na katerih bazira sedanja politična g moralna ureditev in razdelitev sveta, tuštvo narodov je doživelo s tem hud dairec, posledice pa bodo čutile tudi ruge mednarodne institucije ter tudi potezne države, v prvi vrsti velesile
2 izstopom Japonske iz Društva na-odoy se je pravni položaj vprašanja 'knega spora s Kitajsko zaradi Man-°2 u r i j e docela spremenil. Statut ženske mednarodne mirovne in arbitra-Jk institucije je ne veže več, dasi D. N. “i. da morajo ostati obveznosti nespre-,^em‘ene še dve leti. Pravno in stvarno Tokiu ■ sedaj vseeno, ali Ženeva prl-.aa Mandžurijo ali ne. Zanjo eksistira, realno in brez zunanje oborožene sile ,6sPr e meniji v o dejstvo. Japonska ,a|ast se je razširila od Koreje do Veli-ka zidu in meja ruske Sibirije. Obenem Vstopom iz Društva narodov je pa Ja-^..bska povedala tudi, da prav nič ne mi-' na to, da bi vrnila mandat nad tiho-^3nsklnrt kolonijami, ki so nekoč pri-*«a!e Nemčiji in ga je Japonska po etovni vojni preiela od Društva napolni JaT01ls5ca trdi- da so ti otoki njen igralen del, dasi pra-vno kot mandat-. ozemlja nikakor ne morejo biti, ker p ii bila z mandatom izročena le v u-tjjvo. nikakor pa ne v trajno kst in v1 "i imela pravice do njihove aneksije, p, kolonije zahteva sedaj Nemčija in skoraj gotovo je, da bodo tako Me narodov kakor velesile ustregle v-*1' zahtevi. S tem bo na nastalo r.e-w rno vpTašanje kdo in kako naj Joopn-
hrtsilj. da bo otočie evakuirala?
Kočljivo pa ni po izstopu Japonske iz Društva narodov samo vprašanje spora Japonske s Kitajsko, vprašanje usode Mandžurije ter bodočnosti tihooceanskih kolonij, marveč tudi vprašanje splošnih mednarodnih odnosov, v prvi vrsti seveda razorožitve. Obenem z izstopom zapušča Japonska tudi razorožitve' no konferenco in vse druge mednarodne forme, na katerih bo .po dosedanjih izjavah pustila samo svoje »tihe opazovalce«. Ce Japonska tore, ne mara več biti vezana z določili statuta Društva narodov in s pogodbami, o-snovanimi na njih, potem je čisto gotovo, da se tudi ne bo hotela vezati eventuelnlmi predpisi razorožitvenega pakta. V tem momentu postaja zato razorožitveno delo še bolj iluzorno kakor kdajkoli doslej. Ali naj se svet res razoroži v trenutku, ko n a j v e č j a velesila Azije in obenem imperialistično najbolj agresivna država sveta odklanja vsako utesnitev svobodne volje odločanja o vseh svojih vprašanjih? Kaj bo potem s kolonialnimi posestmi Francije, Velike Britanije, Združenih držav itd. v Tihem oceanu? Kdo bo v aro val n. pr. Filipine ali Avstralijo pred eventualnimi japonskimi apetiti?
Vse to zelo poslabšuje že itak skoraj obupen položaj mednarodnih odnošajev Evrope in sveta. K velikim aktuelnim skrbem se pridružuje nova velika skrb. Nastaja pa na drugi strani tudi vprašanje, ali ne bo Japonska po izstopu iz Društva narodov izgubila vsaj del svojega velikega dosedanjega upllva v sve tu in ali ne bo postala popolnoma osam. Ijena? Upoštevati moramo namreč, da doslej ni soodločala samo o usodi Azije, marveč tudi naše oddaljene Ev r o p e. Saj je imela svoj soodločajoči glas celo tudi pri določevanju mejS naše države, pri razmejitvi na Štajerskem, Koroškem itd. Tudi o Mariboru je sodoločal usodo gla$ japonskega delegata. To vse sedaj odpade. Japonska se definitivno in prO' stovoljno tunika v Azijo, a tam krepi svO' jo pozicijo, koncentrirajoč vso svojo moč in pažnjo smotrom svoje ekspanzije. Izstop ni torej važen samo za Društvo narodov, temveč v enaki meri tudi za ves svet in za Japonsko samo. Na nadaljni razvoj dogodkov, ki bodo iz tega sledili, pa moramo seveda počakati, preden izrečemo dokončno besedo.
Francija mora končno postati energična
^GARO« ZAHTEVA ZASEDBO MAINZA. PREGRUPACIJA FRANCOSKIH OBMEJNIH ČET IN UREDITEV TRDNJAV.
VžerA^Z, 29. marca. »Flgaro« objavlja senzacionalen članek, v katerem le v	1®	biki Nemčija v stanju, da
uar aaIkrajšem času mobilizirala 300.000 nastal” socialistov in ker je zaradi tega V Evropi SP«0*™ negotovost, se *aSert Po sebi pojavlja potreba po novi seclba - Mainza. Na očitek, da bi ta za-*0vnr.Ava,a v°In0» i® prav lahek odda g : Ge je Nemčija danes v položaju. Mirov 2 0r0žJ6|n upre izvedbi versajske t« rabi? PORodhc’ kako dolgo bi potem krakali da k* kila v stanju ponovno kon5n pr°ti Parizu? Francija se mora
bo ,0cl,0člti, da postane energična, h )e , 16 Potem svet računal ž njo. Tre-l* ho i P°zvati ln V®Č kot gotovo je, da V k| iav,,° najmanj 100.000 voja-
80 Potrebni za okupacijo Mainza
'Ha2 *29, marca< Ker i« dovršena /j trdnjav na francosko-nemšk’ francoski vrhovni vojni »vet od-
redil popolno pregrupacijo obmejnih garnizij. Ker morajo biti te utrdbe, ki so zelo obsežne, zasedene, bo poslanih sedaj vanje najmanj 30 bataljonov pehote in odgovarjajoče število tehničnih in top niških čet.
BRUNŠVIŠKI ARETIRANCI.
BERLIN, 29. marca. Od 1350 aretiranih stahlhclmovcev in marksistov, ki so bili prijeti v Brunšviku, jih je bilo 1200 zopet Izpuščenih, dočlm so oblasti ostale obdržale v zaporu.
RUSIJA IN NEMČIJA.
BERLIN, 29. marca. Sovjetski poslanik iiučuk je nastopil svoje mesto. Govori se, da so bila nesoglasja mod Nemčijo in Sovjetsko Unijo odstranjena s Hitlerjevim govorom v dTžavnetn zboru.
PROGLAS VODSTVA NARODNE SOCIALISTIČNE STRANKE NA NEMŠKI NAROD. ŽIDJE SO SAMI IZZVALI ODPOR. BEG PREGANJANCEV IZ NEMČIJE. S SEBOJ SMEJO VZETI LE DENARJA ZA 14
DNI ŽIVLJENJA.
BERLIN, 29. marca. Vodstvo na-rodnosocialistične strane je naslovilo danes na javnost, predvsem pa na svoje napadalne in SS oddelke poziv, s katerim se proglaša generalna ofenziva proti Židom v Nemčiji. Proglas opisuje položaj), v katerega je zašla vlada nacionalne revolucije z ozirom na nasilno in lažnjivo propagando ži-dovstva v tujini, pri čemur se poudarja, da je smatrala nova vlada nemške državljane židovskega pokolenja prvotno kot enakopravne v vsakem pogledu. S tem pa, da je velik del židovskih intelektualcev pobegnil v tujino in se takorekoč postavil na stran komunistov, dočim je na drugi strani na najperfidnejši način oklevetal sedanjo vlado nacionalne revolucije v Nemčiji, so se Židje sami Izločiti in postavili izven zakonov. S tem pa je bila narodnosocialistični stranki tudi vsiljena v roke borba proti Židom. Vodstvo narodnosocialistične stranke je ustanovilo posebne organizacijske komiteje za borbo proti židovstvu v Nemčiji. Bojkot je naperjen proti židovskim trgovcem, podjetnikom, ban kam, listom itd. Generalna ofenziva so bo pričela 1. aprila, ko se bodo postavili hitlerjevski napadalni oddelki pred vse židovske trgovine in bodo vsakomur onemogočili vstop. Ži-
dje bodo smeli odslej sodelovati ▼ javnem življenju le v razmerju svojega odstotka.
Nadaljna skrb bo posvečena uvedbi »numerus claususa« na vseh srednjih in visokih šolah. Proglas se končuje z besedami: »Nemški narod ne pozna nobene druge volje, kakor da sme živeti v miru. Boi proti židovstvu pa je boj v silobranu. Mednarodno židovstvo bi moralo vedeti, da ni nacionalna revolucija v Nemčiji nikak fantom, temveč predstavnica velikega nemškega naroda. Kdorkoli se bo spuščal v boj z vlado nemške nacionalne revolucije, naj se zaveda, da je vrgel rokavico pred noge 60mllijon« skega naroda!«
Proglas se bo priče! v Nemčiji takoj praktično izvajati in zapuščalo že tisoči Židov v naglem begu Nemčijo. Oblasti so prejele od vlade nalog, naj nikjer ne ovirajo Židov, ki želijo zapustiti državo, vendar pa jim ne sme io dovoliti, da vzamejo s seboj več gotovine, kolikor 5e potrebujejo za 14 dni življenja.
BRUSELJ. 29. marca. Profesor Albert Einstein, ki je, kakor znano, izdal plameneč protest proti Hitlerjevemu režimu, je izjavil bruseljskim Židom, da se bo stalno naselil med njimi.
Zadnji nameni kancelaria Hitlerja
NASTOP PROTI STAHLHELMU JE ZAČETEK SISTEMATIČNEGA DE-MONTIRANJA UPLIVA SELDTEJA,, PAPENA IN HlIGENBERGA.
BERLIN, 29. marca. Z ozirom na zadnje dogodke na Brunšviškem in na njihove posledice je gotovo predvsem to, da je pričel Hitler obračunavati tudi s svojimi dosedanjimi zavezniki. ki se jih hoče otresti in utrditi v državi samo in edino svojo oblast. Iz teh dogodkov se dd še sklepati, da bo Hitler s svojimi nasprotniki in tekmec) obračunal oddvojeno, sedaj tukaj šedaj tam, da se tako izogne odkritemu konfliktu z obema frontama ob istem času. Samo po sebi nastaja sedaj vprašanje, ali bosta von Papen in Hugenberg s prekrižanimi rokami gledala, kako Hitler molče napada in zavzema njihove pozicije drugo za drugo in ali bosta čakala, da ju prehiti, ali pa se mu bosta postavila v bran
že sedaj na celi fronti. Težko sl jo predstavljati, da bi bilo mogoče po včerajšnjih nočnih dogodkih v Brunšviku še nadaljno, čeprav le navt-dezno sodelovanje v nacionalni vladi. Verjetno ie. da bo prišlo že sedaj do razkola in do odkrite borbe na vsej front). Von Papen in Hugenberg moreta misliti na tako borbo le še danes, dokler imata v svojih rokah Stahlhelm. Če bodo pa narodni socialisti še enkrat ponovili akcije, kakršna je bila izvršena v predpretekli noči v Brunšviku, bi utegnila biti Papen in Hugenberg prepozna. Prav možno ie, da bi se mogla tudi Hugenberg in von Papen znajti nekega dne ne le na cesti, temveč tudi v zaporu.
Po izstopu laponske iz DN
LONDON, 29. marca. Izstop Japonske z Društva narodov so sprejeli angleški krogi precej ravnodušno. »Star« piše v zvezi s tem, da Japonska zaradi tega svojega koraka ne bo mogla ubežati pravični sodbi človeške civilizacije. »Evening*News« pa pravi, da je Japonska napravila s tem, da je imenovala Društvo narodov v svoji izstopni noti doktrinarno ustanovo, uslugo samo tistim, ki bi svoje konflikte radi poravnali z orožjem.
PARIZ, 29. marca. »Matin« objavlja zjavo japonskega vrhovnega poveljnika generala Nakamure, v kateri protestira proti temu, da Kitajci na jeholskl meji neprestano ponavljajo napade na japonske postojanke, če ti napadi ne bodo prenehali najpozneje v enem mesecu.
bodo Japonci primorani vdreti v severno* Kitajsko in zasesti Peking, Tientsin in ostala mesta vzdolž jeholske meje.
Zadušen upor Ukrajine
PARIZ, 29. marca. Kakor se poroča iz Moskve, so prišle oblasti v Harkovu na sled veliki ukrajinski separatistični proti revolucionarni organizaciji, ki si je nadela nalogo, da izžene iz Ukrajine vse Stalinove agente In proglasi Ukrajino kot samostojno in neodvisno državo. Voditelji tega gibanja so bili po prekem sodu obsojeni na smrt in takoj ustreljeni.
VPRAŠANJE VOJNIH DOI.GOV.
WASHlNOTON, 29. marca. Tukaj se govori, da bosta prispela semkaj dva angleška ministra, ki se nameravata pogajati z ameriško vlado ra podlagi lozan-skega sporazuma in Balfourjeve noto.
.Sirta?
MarffiorsfiJ »V E CER NI K« Jutra
Glavne zahteve zasebnih nameščencev
Resolucija občnega zbor v petek 24. tm.
Na petkovem občnem zbora »Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru« je bilo soglasno sprejetih naslednjih 7 resolucij, ki naj bd jih merodajni čir.itelji upoštevali in s tem vsaj deloma izboljšati položaj zasebnih nameščencev in delavcev v sedanjih težkih časih:
I. Zakon o pokojninskem zavarovanju naj se raztegne tudi na zobotehnike, strojnike in trgovske sotrudnake v dravski banovini, obenem pa razširi v celoti tudi na vso državo.
II. Pravilnik o zaposljevanju tujcev naj se raztegne tudi na one inozemce, ki so zaposleni pri nas še iz dobe pred letom 1922. in naj se ti podvržejo reviziji, da se ugotovi ali so res nenadomestljivi ali ne. Ce so nadomestljivi, naj se jim odvzame zaposlitveno dovoljenje!
III. K poslovanju pomožnih odborov, ki upravljajo od države dotirano podporo za javna dela in k organizaciji bednostne-ga fonda dravske banovine naj se priteg nejo tudi zastopniki društev, včlanjenih v »Zvezi društev privatnih nameščencev M Ljubljani«. Brezposelnim nameščencem naj se po možnosti podeljujejo denarne podpore.
IV. Obtoječe društvene zasebne bolniške blagajne »Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani«, »Merkurja v Zagrebu« in »Trgovske mladine v Beogradu« naj postanejo samostojni nosilci bolniškega in nezgodnega zavarovanja zasebnih nameščencev. Njihov delokrog naj se določi po teritorialnem načelu, po katerem naj upravlja to zavarovanje v dravski banovini izključno le »Trgovsko bolniško in podporno društvo tv Ljubljani«.
V. V svrho omiljenja brezposelnosti naj se uvede 40-urni delovni teden v vseh obratih industrije, trgovine in obrti.
VI. Razpišejo r.aj se čimprej volitve v Delavsko zbornico pod nepristranskim vodstvom.
VJ'I. Energično naj se odpravi tudi vsako dvojno zaslužkarstvo.
Spremembe v vodstvu Pokojninskega zavoda. Minister za socialno politiko in marodho zdravje g. Pucelj je razrešil u-pravni odbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani ter imenoval za državnega komisarja dosedanjega predsednika g. dr. Vilka Baltiča. Komisar, kateremu je dosedaj upravni odbor dodeljen kot sosvet, ima nalogo, da izvede čimprej nove volitve.
Poroka. Poročila sta se znani mariborski fotograf g, Mirko Japelj ir, gdč. Ema Černijeva. Bilo srečno!
Premestitve v učiteljski službi. Premeščeni so Josipina Nagelšmidova iz Hajdine v Ptuj ter Vekoslav in Antonija Kegl od Sv. Jakoba v Slov. goricah za šolskega upravitelja v Reko pri Mariboru.
Napredovanje v železniški službi. V
višjo položajno skupino je napredoval inž. Rudolf Koudelka, ki vodi važen referat pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu.
Tretja redna seja mestnega občinskega sveta bo jutri zvečer ob 6. uri v mestni posvetovalnici z naslednjim dnevnim redom: poročila predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila raznih odsekov.
Absolventom trgovskih akademij. Po odloku pravosodnega ministrstva se absolventi trgovskih akademij z maturo lahko vpišejo samo za redne slušatelje ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu in se od njih ne sme zahtevati polaganje diferencialne mature. Prav taiko je pravosodni minister ukinil polaganje diferencialne mature, ki je bila določena s členom 4 prehodnih določil od 31. decembra lanskega leta. Obenem je ukinjeno tudi pravilo o polaganju te mature, ki ,je bila v nasprotju z zakonom o srednjih šolah Od leta 1929.
Protiavionska obramba je naslov predavanju, ki ga priredi v četrtek 30. tm. ob 20. uri v dvorani pri »Zamorcu« mariborski pododbor združenja rezervnih Častnikov in bojevnikov. Predaval, bo g. inž, Svatopfuk Mis. Rabljeni so vsi člami pododbora.
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večemika« smo priložili položnice hi prosimo vse naše naročnike, da nam naročnino za tekoči mesec, odnosno četrtletje takoj nakažejo. Zlasti opozarjamo vse one, ki so z naročnino zaostali, da jo čim prej poravnajo, ker jim bomo sicer primorani ustaviti pošiljanje lista. — Uprava »VEČERNIKA«.
Opozarjamo na zelo interesantano francosko alpinsko predavanje, ki ga bo
imel v dvorani Ljudske univerze gosp. univerz, prof. I. Lavoix iz Ljubljane v četrtek 30. marca ob 20. uri. Na podlagi mnogih skioptičnih slik bo govoril o fran coskih planinah in o francoski alpinisti-ki. Radi slik bo razumljivo predavanje tudi onim. ki manij Obvladajo francoščino.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 31. marca bo spominski večer Karla Mar x a — ob priliki 501etnice njegove smrti. Petdeset let je že preteklo, odkar je Marx umrl. in še vedno je o-sporjen. kot bi živel med nami. Nekateri ga proslavljajo, drugi preklinjajo in proglašajo za največjega zločinca človeštva. Prav sedaj se je dvignila' mogočna buria človeštva proti bistvu njegovega nauka. Kje je resnica? O njegovem življenju in delu bo predaval g. prof. Teply iz Maribora v petek 31. mairca. V ponedeljek 3. aprila pa bo predaval senator g. dr. Framgeš o ekonomskem značaju pakta maie antante.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 30. t. m. ob 19. uri perdava na podlagi plinskih mask g. Franjo Pivka o plinski vojni in nje obrambi.
Predavanje na razstavi. V oedelio 2. aprila ob 11. uri bo tolmačil v veliki kazinski dvorani umetnostni zgodovinar g. prof. dr. Šiianec iz Maribora razstavljene umetnine in predaval o smernicah slo venske moderne umetnosti.
Sobno streljanje bo drevi ob 20. v gostilni »Plzemjski dvor«. Člani SLD in prijatelji strelskega športa vabljeni!
Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik. Slovenska ulica 11.
Nemčija izganja tudi otroke naših izseljencev. Poročali smo že, da so nemške oblasti izgnale rudarja Ivana Korošca in njegovo ženo Marijo, ki sta bivala v Nemčiji nad 24 let. Ko so starša v Ham bo mu poklicali na policijo im odredili od-gon iz države, njunih sinov 24-letnega Ivana in 21-letnega Štefana ni bilo doma. Sinova sta se presenečena zglasila sama pri policiji, ki pa je oba kar pridržala im ju prisilno poslala v pristojno domovino Tako sta po daljšem potovanju dospela včeraj v Maribor, odkoder jih je odpravila tukajšnja policija v pristojno občino v Velike Dolence v Prekmurje.
Novi odbor JAD Triglava v Ljubljani. Na XXVII. rednem občr.em zboru JAD »Triglava« v Ljubljani dne 22. marca 1.1. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Svetlin Arno, tehn. podpredsednik Kos Albert, 'jur., tajnik Skok Mirko, tehn., blagajnik Dostal Samo, iur., ekonom Krivic Vlad., iur., odborniki Šent-jurc Lidija, phil., Ziherl Boris, iur., Povoden Viljem, tehn., Schmidt VI., phil.; revizorja Nučič Albert, tehn. ir. Škerlak
VI., iur.
Novi odbor JAD Triglava v Zagrebu.
Dne 24. t. m. je bil v društvenem, lokalu občni zbor JAD »Triglava« v Zagrebu za poletni semester, na katerem je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Jerončič Leopold, ca od. ing., podpred sedmik Čerin Vinko, camd. ing., tajnik Potočnik Stojan, stud. iur., blagajnik Kveder Drago, stud. ing., zapisnikar Brinar Fran, stud. vet., knjižničarja Sgerm Fran, cand. foresf in Lovše Branko, stud. agr., gospodar Leban Pavel, stud. agr., arhivar Hlastec Adolf, canrff ing.,revizorja Podboj Mile, cand. ing. in Korošec Karel, cand. med. Častno razsodišče pa tvorijo: Korošec Pavel, stud. teh., Kocmut Rudi, stud. agr., Leskovec Bar-tel, stud. teh., Nemec Janez, stud. iur. in Benulič Marjan, stud. vet.
Zobotehnikj dobe svojo zbornico. Dolgotrajno prizadevanje zobotehnikov samostojnih dentistov je imelo končno uspeh. Zobotehniki dobe lastne zbornice. Med samostojnimi zobotehniki in zobozdravniki je borba z ozirom na delokrog, ker se vedno več zdravnikov etablira lkot zobozdravniki.
Iz društva Jugoslovanskih državnih vpokojencev v Mariboru. V, soboto 1. ■.aprila ‘bo ob pol 15. uri važna seja celokupnega odbora v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Pridite vsi!
Sokol Studenci, dramski odsek, vpri-zori v soboto 1. in v nedeljo 2. aprila v Sokolskem domu velezabavno opereto C. M. Zicherja »Mis Eliote zastavi svoj glas«. Ta opereta je zadnje veliko delo komponista Zicherja ter je polna lepih melodij in zabavne vsebine. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride v soboto ali pa v nedeljo v Sokolski dom. Predstava bo ob 20. po običajnih operetnih cenah.
Samostojno lahko nastopate, če ste
prepričani, da vonj vaših ust ni nikomur nepri jeten. To zagotovilo in z njim vred občutek sigurnosti si pridobite z nego z »Odolom«. »Odd« je antiseptično sredstvo in ker zadostuje za vporabo le majhna količina, je tudi zelo poceni.
Grajski kino. Od danes do vključno petka predvajamo prvovrstni detektivski film »Kriminalni reporter Holm«. Dejanje se vrši v snežnobelih švicarskih al-pah, v nekem gorskem hotelu. Film je napete vsebine, z mnogo situacijske komike. V glavnih vlogah Hermann Sleemanns, Harry Hardt, Elga Brink. V kratkem pride eden največjih in najboljših filmov te sezone »Beli demon«. — »Beli demon« je velefilm s Hansom Albertom in Gerdo Maurusovo v glavnih vlogah. Premijera je bila na Dunaju istočasno v, petih največjih kinematografih. Film je imel izreden uspeh. Publika je zasledovala dejanje z velikim interesom in je pri senzacionalnih scenah Hansu Albersu aplavdirala. Gerda Maurus, Tirade von Molo in pa Peter Lorre so s svojo igro želi največjo pohvalo in odobravanje. Peter Lorre je znan iz velefilma »M« (morilec Kiirten). Ta fim se začrne vrteti v soboto 1. aoria v Grajskem kinu.
Kino Union. Danes v sredo zadnji dan športni film »Bela opojnost«. Od četrtka dalje veliki pomorski film Ufe »Ob svitu zore« z mnogoštevilnimi nemškimi umet niki. Pravo mojstrsko delo z napeto vsebino. scene so naravnost virtuoško prikazane, kakor da stojimo pred živo sliko. Posebno krasni naravni posnetki in ■borba podmornic proti vojnim ladjam na odprtem morju in pod morjem pomenijo višek tehnike in filmske režije.
Današnji trg. Čeprav je bilo danes lepo vreme, vendar trg ni bil tako založen, kakor po navadi ob sredah. Kmetje so zaposleni pri delu na polju in zato ne u>-tegnejo v taki množini na mariborski trg. Pripeljali so sicer nekaj voz krompirja, čebule in jabolk, ki so jih prodajali po nespremenjenih cenah.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi je kazal toplomer 4.7 stopinje nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.2 stopinje nad ničlo; barometer je kazal pri 12.7 stopinjah 739.4, reduciran na ničlo pa 737.8; relativna vlaga 70; vreme je jasno.
Zlobna požlgalčeva roka na Dravskem polju ne miruje. Ni še mesec dni, odkar je zadnjič gorelo na Spodnji Polskavi in že je tamkajšnjo sosesko vznemiril zopet nov požar. Pretekli ponedeljek sta zvečer okrog 20. ure pogorela hiša in gospodarsko poslopje železničarja in posestnika Ranerja. Nekaj ur pozneje je pa nastal požar v gospodarskem poslopju župnišča na Gornji Polskavi in ga uničil do tal. Polskavski gasilci, ki so vedno budno na straži in pripravljeni, so tudi tokrat bili takoj na mestu. Tamkajšnje ljudstvo se v strahu vprašuje kdaj bo konec teh požarov, radi katerih ne morejo mirno spati nobeno noč. Vse prizadevanje orožnikov, da bi izsledili zločinca, je bilo doslej brezuspešno.
Radi mejnikov sta si skočila v lase pri Sv. Petru pri Mariboru posestnik Ivan Wagner in njegov sosed. Beseda je dalo besedo in je sosed v hudi jezi taiko hudo naklestil Wagnerja', da je moral iskaiti zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Končno besedo glede mejnikov in zaušnic pa bo spregovorilo sodišče.
Dve nesreči. Pri Sv. Miklavžu se je pri sekanju drv hudo vsekal v levo roko posestnik Matevž Bohak. V Radvanju pa je padla 45-letna dninarica Pepca Starči-čeva tako nesrečno, dai si je zlomila desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Xdor hoče zdrav in svež ostati, naj ■popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-v©« grenčice.
Narodno gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 29. marca: Zaprto.
Četrtek, 30. marca ob 20. uri »Faust* Red C.
Petek, 31. marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila ob 20. uri: »Orfej v pod* zemlju«. Red A.
Gouuodovo opero »Faust« bodo por.0-vili v četrtek, 30. t. m. za red C. S to predstavo je zvezan poslednji nastop sopranistke ge. Alfrede Herzogove, ki je J partiji Margarete dosegla pri vseh pretl' stavah izvrsten uspeh.
Za naslednjo dramsko premiero popravlja režiser VI. Skrbinšek komedijo zagrebškega pisatelja Petra Preradovi-ča »Se li razumemo?«. Ta komedija ie med vsemi jugoslovanskimi deli, ki so se izvajala tudi v tujini, dosegla največji u-speh. Na Dunaju so jo uprizarjali večef za večerom ter se o njej izraža vsa kritika zelo laskavo.
Offenbachovo zabavno burleskno opereto »Orfej v podzemlju« bodo ponovili v soboto, 1. aprila za red A.
Pri boleznih srca in poapnjenju m nagnjenosti h krvavitvam in napadi*1 kapi zasigiurai »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda P0* sebno dobro starejšim 'ljudem. »FraflZ Josefova« grenčica se dobi v vseh k' karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	_
Poskušen samomor na električnem v0*
du. Preteklo sredo se je v Dobrovcih’ občina Skoke, rano odpravil z doma 2*' letni posestnikov sin France Pleteršck' Sel je do bližnjega električnega daljnovoda napetosti 35.000 voltov, splezal h® drog in v samomorilnem namenu priie‘ za žico. Posledice njegovega dejanja s° bile grozne. Električni tok ga je trešči* z veliko silo nai tla, kjer je obležal s hudimi poškodbami nezavesten. Tok mu *® obžgal levo roko in desno nogo do kosti Nesrečnega mladeniča so takoj na*0 prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjcf upajo zdravniki, da bo ostal Sv.
Svojevrsten beg iz življenja. Vzgledd nesrečnega Franceta Pleterška v D0* brovcih, ki si je skušal poiskati smrt n® električnem vodu, je nekaj dni pozne*® sledil 231etni posestnikov sin Janez R®*® iz Dobrovcev. Iz strahu pred nastopo*® manjše kazni, ki bi jo moral odsedeu Rajh v mariborski jetnišnici in v sah*0” motilnem namenu, je privezal na ži°° kamen ter ga zaiginial preko električni® voda in tako prišel v stik z električn**® tokom, ki ga je pri priči ubil. Tragič*10 umrlega mladeniča so pokopali preteki0 soboto na pokopališču v Hočah.
Usoden padec deklice z okna. Neopaženo se je včeraj popoldne skobacala o® okno v prvem nadstropju 3-letnai Silvi0® Vogrinova v Dravski ulici. Na oknu se je dekletce nekaj časa lepo igralo, s® zatopilo v igro in padlo pri tem pre°ej globoko. Obležalo je na tlaku s hudih® notranjimi poškodbami in so jo z reši}* nim avtom prepeljali v tukajšnjo bolh1' šnico.	.
Nezgoda pri igri. Med igro je včer®* padel 91etni Milan Kocjan iz Jurčičev6 ulice tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Ponesrečene#® dečka so spravili v bolnišnico.
Brezobziren kolesar. Včeraj popoldb je neki kolesar podrl na tla pred Via*10' vičevo gostilno na Aleksandrovi cesti sestnico Terezijo Gašperičevo iz nja. Pri padcu se je Gašperičeva lažje škodovala na nogi, brezobzirnega kol sarja pa je zapisal policaj.	...	;e
Drobna policijska kronika. Policii® * včeraj popoldne in preteklo noč aretir nekega Z. M. radi prepovedanega vratka; nekega Bečira M. radi P°t0^n štva in nekega Janeza, ki je bil osumi* ’ da je preteklo noč ukradel iz sk'adl Djuriča v Kocenovi ulici 9 sirovih na Ijenih govejih kož vrednih 3.500 Din. zaslišanju je Janez tajil, da bi bil on rilec, vendar pa ga bodo še danes P1. žali v zaporu, da se docela prepričar^j njegovi nedolžnosti. Prijavljen pa Valter Z. Tadi nevarne grožnje in Ph ^ obnašanja, dva krošnjarja Mitar L. Pavel P. radi prepovedanega krom.1. nja in kolesarja Ernest D. in Alojz> . keg sta kolesarila po prepovedani
V M a r f fj*o r ju, 3m 29} ffl. 1583.
Razvoj naše inteligenčne mladine
po vopi
ZANIMIVO PREDAVANJE CAND. PROF. ETBBVA BOJCA PRI ZVEZI MLADIH JNTEEEKTHAfeCEV.
MariSofsff! %YEVKtMK*~Jutra
Stran 3.
»Zveza mladih intelektualcev«, ki zaid-°ie čase razvija prav živahno delavnost ■V Maribora, je s tem predavanjem [nadaljevala že zadnjič započeti ciklus mladinskih predavanj. Predavatelj cand. prof. “tbin Bojc, ki je v povem delu zadnjič j® na splošno ugotovil razmerje in razliko med predvojnim in povojnim mladbst-nikom - inteligentom v narodnostnem, socialnem in religioznem oziru, je v tem Predavanju posegel v podrobno in konkretno prikazovanje in risanje mladinskih inteligenčnih struj po vojni vse do jknes. Ločil je predvsem tri smeri mla-®]h inteligenčnih rodov, ki odgovarjajo bem življenjsko-svetovnim naziranjem: napredno liberalno, socialistično marksi-fbčno ter katoliško religiozno. Poudaril ^ dobro, da tiči izvor in nagib pripad-toštva tej ali oni teh treh usmerjenosti razen v biološki in tradicijsko-vzgojni hjati okolja tudi v konstitucijsko-duhov-r>i strukturi in osebnostni nagnjenosti posameznih pripadnikov. Samo tako si moremo namreč razložiti dejstvo, da si prihajajo pripadniki vseh teh treh naštetih Usmerjenosti navzkriž dostikrat celo j®*!!, kjer veljajo sicer zgolj objektivne in umskospoznavne premise v pojmova-?*u tega pa onega življenjskega pojava jp Pri iskanju resnice. Časovno zmanj-premoč ene napram drugi in tretji •javedeni usmerjenosti, ki ostajajo poleg drugih nujni življenjski, miselno-razvojni kulturno-očiščevalni elementi v medsebojni tekmi za’ poduhovtjenje človeštva, 1)3 ni treba smatrati za popolni presta-r-®k, ampak jo je treba pripisovati le Večji ali manjši časovni aktualnosti.
Tako je predavatelj ugotovil glede na-Predno-Iiberalne usmerjenosti, da se je »našla po vojni v slabejših postojankah ®°t ostali dve in ostala v preteklem desetletju nerazgibana, četudi je bila živahna tekom 19. stoletja, dočim pa sta .*& social isti čmo-marksistična in pa kato-“ško-religiozna znašli v živi pokretni °hliki. Največje dimenzije je zavzelo po ^®ini katoliško-religiozno mladinsko gi-'nie, o katerem je predavatelj malo več *ovoril. Vplivi in pobude za to gibanje Prišle pred desetletjem od Nemcev ®fav skozi Maribor, ki je še danes — /Uhbog ni mogoče to pozdraviti iz na-^ddostnega ozira — polodprta dver do Jemcev in kjer je moglo biti torej tudi nemško mladinsko gibanje najelitnejše in najdostopnejše. — Zanirni-p Pa je, da je prvotna pokretna pove-skupnost tega mladinskega gibanja kakor podobno tudi socialistično-mar-jističnega — zadobila kmalu različne ^erjenosti glede na poudarjanje vred-”°t umetnosti, socialnosti, narodnosti, or-
kulture in celo znanstvenosti na eni tet; publicistične žumalistike na drugi strani po predstavnikih pokreita.
Končno se je predavatelj pomudil še pri usmerjenosti najmlajših, doraščajočih inteligentov, ki se kaže v značilnem športnem udejstvovanju in v njeni nagnjenosti k reševanju sodobnih socialnih vprašanj. Že prednji rod je — n. pr. vprav mladinsko gibanje — v okviru programa novega človeka poudarjal zlasti simpatično šport. Za sodobno »zraščajoči rod pa je ta poteza gotovo najznačilnejša. Dočim pa je mladinskemu gibanju v ospredju duhovna smer, pa je ta mladi rod od nje kremi daleč proč nekam nazaj od napete duhovne ambicije. Kljub temu pa stoji v primeri s predvojnimi generacijami prihajajoči inteligenčni rod korak dalje na duhovni ravnini.
To nam postane jasno, če pomislimo na razliko, kako je vprav šport, ki ustvarja nekako nov športni tip sodobnega človeka, docela prevzgojil to mla dino, ko jo je zajel in zaposlil. Športno usmerjeni mladi inteligent izrablja svoj čas, zlasti pa počitek, docefe drugače od predvojnega, ki je v dolgočasju rad posedal po gostilnah iai zabaviščih ob kvartanju in kvantanju, pri čemer je zapravljal in dostikrat tudi uničeval dušo in telo. Sodobni mladostnik pa resnično poživlja oboje s tem, da si osvaja naravo in njeno lepoto v sokicu in čistem zraku. Seveda gotovo ne moremo pozdraviti pretiravanja in gojenja športa zaradi športa in tekem. Tudi se zdi upravičena bojazen, da bo vprav lahkotnost in enostavnost športa te ali one panoge nekako poenostavila in polahkotila dušo sodobnega inteligenta, tako, da bo postal malabrižen in nedovzeten za. razreševanje globljih in težjih duhovnih vprašanj in nalog. —
Razen te športne usmerjenosti, ki se kaže v rastoči mladi inteligenci, v njenem živahnem udejstvovanju po številnih športnih društvih z vajami in nastopi, pa je povsem naraven vnanje-časov-ni pojav tudi njena odločna socialnejša orientacija. Toda dočim je prejšnji mladinec še našel harmonijo in premostil — izhajajoč iz globlje duhovnih gibal in virov — enostranosti ter se ognil blodnjam, pa se zdi, da ostaja snovno-konkretneje usmerjeni današnji mladostnik v prenapetih tendencah sodobnih struj, zlasti spričo ogroženih gmotnih razmer in slabih eksistenčnih avspicij ter splošne nestalnosti vsepovsod. Ta lahkotna in nekoliko plehkejša usmerjenost doraščajo-če inteligenčne mladine pa se da razložiti tudi iz povojnega časovnega ozračja.
gre otrok v šolo,
naj še enkRft femeljiio isperejo
usta m zobe z ODOL-om
ODOL je res antiseptičen, učinkuje trajno in obvaruje otroka pred nalezljivimi boleznimi
^•flizacije pokreta, religioznosti, telesne • Saj je njena mladost potekala v dobi, ko
fieamo vdobi šolskega obiska je nega ust inZob posebno vatna. Dorasctijoca mladina naj Zaradi tega neguje usta in zobe stalno z
ODOL-am
se je človeštvo hotelo nekoliko odpočiti! na je namreč že od nekdaj povračilo, in umiriti od pravkar prestandh duševnih ker — »bodočnost Je mladina«.
naporov med svetovno vojno. Zato • sklepa predavatelj — bo tudi razlika med tem in pa prihodnjim rodom, ki bo vzra-sel ob novi točilnici — sodobni svetovni gospodarsko-duhovni krizi namreč, v tem žalostnem čatsu nasplošno reduciranega življenja, gotovo spet očitna. Saj je pač najboljše, da se mladi sodobni in-teligeot —, ki »pride« — po besedah nekega lanskega anketarja o vprašanju sodobne mladine — »iz šole, kjer je prebil mogoče eno tretjino svojega živfjtemja, se učil in prepariral za življenje, stradal in zmrzoval«, da sedaij »stoji na cesti in mora biti vesel, da dobi službioo s kakimi 1000 Din na mesec« — enkrat za vselej odreče vsem onim časovnim ugodnostim, ki so jih bili deležni še njegovi stariši in zagleda v žrtvah in bojih, ki ga čakajo, svojo bodočnost.
Dočim je vojna — kot je predavatelj pokazal — učinkovala tudi v pozitivnem smislu, se je — po predavateljevem mnenju — resno bati, da bo tale časovna »šiba božja« brezposelnost, ljutega boja za obstanek in že vsepovsod uzakonjajoči se nestalnosti le negativno vplivala na obetajoči mladi rod, potem ko ga bo oropala potrebnega idealizma in najboljših energij. Temu izrazu bojazni pridaje zato predavatelj resno opozorilo in klic vsem, ki se jih tiče: Videant consules, ne luventus quid detrimenti capiat! Mladi-
Poslušalstvo je sprejeto zanimiva izvajanja predavatelja z velikim odobravanjem, nakar se je razvila živahna debata, v katero so posegli: g. Rogkč, g. Lajovic, g. Luskar in predavatelj. — Obžalovati pa je, da mariborska inteE&en-ca ne kaže očividno veliko zaahmanjaf.za ta [vprašanja in je bil od vseh'tukajšnjih doktorjev navzoč le g. dr. Rapotac.
Izvoz orehovine v Italijo. Katoor, poročajo listi, so se pojavili po razuSr krajih tuji agenti, ki kupujejo po zelo nizkih cenah orehov les za Italijo. Zlasti mnogo orehovih debel so nafcupSi y Italijani zelo povprašujejonpo- naši' otceito-vini, ki jo potrebujejo za> svojo idchtSfSrijo pohištva.
Kongres slovanskih juristov. Po vesteh iz Bratislave, naglo napreduiejorpti-prave za kongres slovanskih jnrSstotsžiki bo letos v času odi 8. do 10. septemfacavtVI posameznih slovanskih državah so pravniki že pripravili svoje referate za kongres in jih poslali pripravljalnemu odboru.
Avtobusni promet med JDunaiem.iu Cetinjem. V juliju bo otvorjen avtobusni promet med Dunajem in Cetinjem. Proga bo vodila skozi Maribor, Celje,. SttŠak, Split, Dubrovnik in Kotor, na pcrvtdtku pa mimo Mostarja in Sarajeva. Avtobusi bodo vozili baje dvakrat na teden.
^®on Lambry:
Nukiiev dolg
(Konec i
.^ePrav ga je stvar kolikor toliko zagnala, se je hotel vendar vnovič lotiti r°iega dela, kar zapazi medveda, ki je J'„ Poprej skrit za ledeno skriljo, in se '2e ko deset metrov postavi pred njim 2adnji šapi.
J>r*wr ie bil nenadoma napaden, je Ravik jj. eMekiel. Drugega) orožja ni imel pri se-,°t svoje kladivce. Brez dvoma bi bil jkroil, da ni Nuki privihral med svo-^ga gospodarja in medveda, na kateremu J® ustrelil prav od blizu. Debeli ko-j,. j>e očuval pošast le na pol. Ranjen ^ Plečih je nestvor zamolklo zamomljal er odšel.
‘Rekel sem ti, gospod, da bom pazil!«
ftlhč S zg°dil° v Francozovem duhu? le D 6 ”e more tega povedati. Sklonil se bril;,r?.. Nukiju, ga pobral Uki pero in ga k’1 na obe lici.
M
Ra\^0bala'’ Kennedyjevega pretoka je bilo o 5a5el’ ^esar ie iskal. Okamenin je tovanf obiI° in izrednih. Njegovo po-Nato i^e- doseg,° sv°i namen, v veivu 16 vzorcev 23 muzej, naznačil )o jj,*,1 h Potezah spomenico, ki naj bi fe SD Pre<* Znanstveno akademijo. Ko ayil SV0je zaklade na varno, sel
je po treh tednih odsotnosti napotil zopet proti jugu.
Ko je dospel v Pitoravik, je bil mraz že oster. Tam je pustil ene sani in se napravljal, da bo nadaljeval svojo pot v Upernavik, kjer ga je čakala njegova ladja.
Nuki ga je gledal in Ravik je razumel.
»Staršev nimaš več,« je rekel »ali hočeš z menoj?«
»Hočem!« je pritrdil Nuki brez obotav ljanja.
In odrinila sta.
Cele dni je trajalo, preden sta prispela v mesto, vendar Ravik je bil vesel. Odkar je živel z Nukijem, je gojil skoraj očetovsko ljubezen zanj. Otrok ni imel nobene hibe svojega plemena in je bil vdan svojemu gospodarju liki zvest pes. Že dvakrat mu je otel življenje; zato je navzlic težkočam na potovanju raziskovalec sklenil, da ga obdrži pri sebi.
Ko je govoril o tej nameri, so se Nu-kiju oči zasvetile. Videti je bil preobli-čen od radosti. Potem so mu poteze pod vplivom skrivne misli otrdele: govoril ni več.
V Upernavik sta prišla ob ugodnem- let nem času. Skoro takoj se je Nuki udomačil v eskimski družini, katere člani, bolj izobraženi od severnjakov, so mu nudili iskreno prijateljstvo.
Komaj tri dni. je bilo, kar je prišel Ra-
vik, pa je že zapazil izpremembo v Nu-kijevem vedenju. Da bi bil manj ljubezniv, mar.j požrtvovalen, se ni moglo reči, pač pa je bila neka senca v njegovem smehljaju.
»Kaj pa je?« je vprašal raziskovalec
»Nič, gospod,« je odgovoril Nuki. *
»Ali nisi srečen, da odpotuješ na Francosko, kjer je zrak toplejši in nebo bolj modro?«
»Srečen sem!« je odvrnil Eskim in pri tem globoko vzdihnil.
Kaj je neki težilo Nukija? Morda še sam ni vedel. Rodil se je na ledovišču. Ledena zemlja mu je bila pri srcu, to je vse!
Da je Ravik ostal v Grenlandiji, bi bil Nuki dočista srečen. Nikoli ne bi ostavil tako blagega gospodarja! Toda blagi go spodar je imel domovino. Privlačila ga je Francija, kakor je Nukija Grenlandija.
Na dan odhoda se je Nuki oblekel v praznično in poslovil od svoje nove rodbine in spremil Ravika na obrežje. Dotlej je šlo vse gladko. Ko pa bi se bito treba vkrcati, se je Nuki — Bog ve zakaj — vrgel navzad, si zakril lice z rokami ter izustil presunljivo:
»Ne morem!«
Ravik je na mah ražnmel širino te stiske. Otroka si je pritisnil na srce in mu rekel z drhtečim glasom:
»Nebo prav dela, ko nam vceplja v srce ljubezen do zemlje, kjer smo se ro-
dili! Ne ostavljaj Ledene zemlje, malček! Ločitev nama bo mučna, vendar .. bolje bo tako!«
Nuki je brez moči Še napneM&d.
»Izročim vam ga!« je rekel-Ravik'Hudem, ki so ga spremeli, »pri vas bo kakor doma! Potlej si bo osušil solze... srečen bo!«
Navzoči so bljuibili in Ravik je povzel:
»Obdržite moje sani. Prepustim vam svoje pse, svoje zaloge, svoj šator. Pustim vam . . . Nukija!«
Eskimi so sklonili glavo.
»Ti pa,« se je izsledovalec okrenil k Nukiju, »si mi dvakrat plačal svoj dolg hvaležnosti . . . Kaj ti morem pokloniti za tvojo vdanost?«
Za trenutek je omahoval, nato pa tiše:
»Nemara se kedaj vrnem . . . bodočnost je v božjih rokah! Medtem pa n6 tole. Obdrži jo v spomin name!«
Sunkoma si je iztrgal zlato uro in verižico, jo šiloma potisnil dečku v roke, potlej je skočil v čoln in ukazal s krepkim glasom:
»Na morje! . . . Veslajte!«
Štirje pomorščaki so prijeli za vesla, ladjica je letela po morju.
»Gospodar!« je vpil Nuki in prožii-rokr Toda sapa je odnašala njegov glas. Ravik sam je bil sicer obrnjen prot: njemu, vendar videti ga ni mogel, ker mu je 5jf>lzna koprena zastrla oči.'
'm&mma >V ECERNIlt« 3irtra
V M a r f h o r u, dr.e 29. nLS$|,
9adyard Kipttns:
MUiionar	in
Uk angleščine prevedel Josip Poljanec.)
►Zjasnilo se je« je vzkliknil Disiko in vsi mornarji sprednje ladje so plamili pokonci in hiteli na sveži zrak. Megla ie izginila, ampak za njo je neprijazno morje gnalo velike valove. Ladja je zdrsela v dolge, globoke grape in doline, kjer se je počutila prav domače in .varao, satno da bi bile ostale mirne; toda izpremlnjale so se brez pokoja in usmiljenja in venomer dvigale ladijo na vrh enega tisočero sivih gričev, in je veter tulil po vrveh, ko se je cikcakasto zopet spuščala po obronkih nizdol. V daljni daljavi se je val razregnil v mogočne pene in kakor na dano znamenje so drugi valovi sledili zgledu, da so se Harveyu oči posolzile, ko je zrl po nestevilnih belosivrh prepletajočih se valovih, četvero, petero galebov. je vibraje krožilo krog ladje, ki so vreščali, ko so švigali mimo rilca. Curek dežja, dva, sta se brez smotra vsula po brezupni pustinji, hitela z vetrom in zopet nazaj in se poizgtubila.
»Zdi se mi, da sem tam na onem kraju videl nekaj plapolati,« je diejal stric Sal-ters in pokazal proti severovzhodu.
»Nobena od onih ladij ne more biti,« je dejal Disko ir, napeto gledal izpod o-brvi, držeč roko na vratih v ograji, ko se je trdni rilec spuščal v valovne dole. »Morje tam strašansko hitro valovi. Dan-ček, ali ne bi skočil malo gor in pogledal, kako leži boja naših mrež?«
Dan je v svojih velikih škornjih bolj stopal kakor plezal po glavni vrvni lestvi navzgor — Harvey je gineval od zavisti — se okoli gugajoče se prečke vrh jadra in je ogledoval morje, dokler ni u-zrl male črne bojine zastavice na grebenu miljo oddaljenega vala.
■»V redu je,« je zaklical. »Jadro o! Ptrav na severu, .prihaja proti naim liki megla! Nemara je tudi skuner.«
Čakali so pod ure; nebo se je prikazalo na posamnih mestih, skozi katera je od časa do časa posijalo bledo sobice, in naredilo po morju olivno zelene kose vodovja. Kmalu se je povzpela v daljavi kratka sprednja jambora vrh vala, se nagnila in izginila, a se takoj zopet prikazala na naslednjem valu z visokim zadnjim delom s staromodnimi lesenimi polževim rogovom podobnimi žerjavi. Jadra so bila rdeče rajava.
»Francoska ladja!« je zaklical Dan. »Ne, ni. Ta — aitej!«
»Ni francoska,« je dejal Disko. »Salters, tvoja vražja sreča se te drži bolj kot o-broč soda.«
»Imam oči. To je stric Abishai.«
»Za gotovo nikakor ne moreš reči.«
»Kralj vseh Jonov!« je zastokal Tom Platt. »Ej, Salters, Salters, zakaj nisi bil v postelji in spal.«
»Kako sem mogel vedeti?« je odvrnil ubogi Salters, ko se je skuner zopet po-
vzpel na val.
Bližajoča se ladja bi lahko bila pravi Leteči Holandec, tako zamotane, mlahave so bile vse vrvi in drogovi na njenem krovu. Njen staromodni zadnji krov je bil kakih štiri, pet čevljev visok, in vrvje je makadralo zavozljano in preleteno kakor morske alge ob koncu pomola. Plula je pred vetrom, se silno zibala sempatja, sprednje jadro je bilo skoraj spuščeno, da je dedovalo kot posebno sprednje jadro, sprednje drevo pa je molelo preko ladije. Rilcev drog se je dvigal kakor pri staromodni fregati, drevo prednjega jadra je bilo ojačeno, povezano, s kljukami obito, da ni bilo za popravilo. In ko se je dvigala s prednjim delom in usedala na široki zadnji del je bila za vse na svetu podobna nafrkani, košati, raz-mršeni ničvredni starki, ki se roga dostojnemu dekletu.
»Abishai je,« je dejal Salters. »Poln brinjevca; božja sodba mu grozi, on pa se ne zmeni za to. Prišel je norčevat se.«
»Potopil jo bo,« je dejal Dolgi Jack. »To ni takelaža za tako vreme.«
»On že ne, sicer bi jo bil že davno,« je odvrnil Disko. »Videti je, kakor da bi mislil nas potopiti. Ali ni na prednjem koncu bolj v vodi kot je naravno, Tom Platt?«
»Ako jo na tak način natovori, potem ni varna,« je dejal mornar počasi, »če je pometal tulje v vodo, bi storil najbolje, če bi hitro vzel črpalke v roke.«
Ladja se je povzpela, roštajoč zasukala in ležala z glavo proti vetru v slišni daljavi.
Sivobrad možak se je majal ograje in nerazločen glas je nekaj cal, kar Harvey ni mogel razumeti, ku pa se je pomračil obraz. »Ta člo$|| bi tvegal vse, samo da bi nam pnnfp slabe novice. Pravi, da nas čaka sl^ vreme. Njega čaka vse kaj hujšega. A" shai! Abishai!« Mahal je z roko gor ja dol kakor človek, ki goni črpalko, in zal proti sprednjemu delu ladje. A la®* no moštvo se mu je rogalo in smejalo.
»Butnite ob skalo, izgubite vrvje vse, prekucnite se!« je kričal stric Ai shai. »Silen vihar — vihar! Pej! Pripr«; vite se na zadnjo vožnjo, vsi vi glouc sterski lupači. Nikoli več ne boste vid#" Gloucesterja, nikdar več!«
»Pijan, da je nor — kakor po navadi;«! je dejal Platt. »Vseeno bi rad, da nas ne bi bil zagledal.«
Ladja je odplavala iz slišne daljave; ko je sivobradi možak kričal nekaj ne‘ razumljivega. Harvey se je zdrznil. VI del je bil zanikrni red na krovu in divi®1 gledajoče moštvo.
»Pravi pravcati plavajoči pekel to,« i® rekel Dolgi Jack. »Rad bi vedel, kakšen zlodej je ta človek na kopnem.«
»Lovi z mrežami,« je pojasnjeval Dan Harveyju, »in obleze celo obalo za vabo. Ej ne, domov ne, tja ne gre. Vozi ob južnem in vzhodnem obrežju, tam na oni strani,« in pokimal je v smeri neusmiljene novofundtandske obale. »Da« me nikdar noče vzeti tja na suho. Silo} zakrknjenci so tam, Abishai pa največA med njimi. Si videl to njegovo ladjo?
(Se bo nadalievalo.)
Sokolstvo
Vozne olajšave za pokrajinski zlet Sokola v Ljubljani.
Za prvi pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bo letos na Vidov dan v Ljubljani, je prometno ministrstvo dovolilo za čas predzletnih m glavnih zlertnih dni te-le vozne olajšave:
Brezplačen prevoz po železnicah do Ljubljane in nazaj: telovadečemu člauir stvu, to je članom, članicam, naraščaju in deci obojega spola ter sokolskim godbam m godbam drugih društev, ki bodo sodelovale na zletu; brezplačno vožnjo bodo imeli le telovadci in telovadke, naraščaj in deca, ki nastopijo pri javnih telovadna h nastopih; nadalje tekmovalcem in tekmovalkam ter njihovim vodnikom in sodnikom, ki se udeleže med-zletmh tekem, tudi Če bodo potovali posamezno.
Četrdnsko vožnjo: vsem ostalim članom, članicam, naraščaju' in deci, če potujejo skupno ali posamezno in ki ne bodo sodelovali pri javnih telovadnih nastopih; ta ugodnost velja tudi za vse sokolske pripadnike, ki se udeleže sokolskega tabora v Tacnu 25. maja; nadalje je dovoljena četrtinska vožnja vsem udeležencem zleta iz tujine; telovadeče članstvo tujih sokolskih organizacij, ki nastopi pri javnih nastopih, ima pa brezplačno vožnjo po naši državi.
Polovična vožnja pa je dovoljena vsem udeležencem zleta, če tudi niso člani sokolskih društev.
Javen nastop mariborskih društev.
Sokolsko društvo Maribor III. priredi svoj letošnji nastop v nedeljo 14. maja na svojem letnem telovadišču v Aškerčevi ulici, Sokol Maribor I. pa na letnem telovadišču 21. maja. Obe društvi prosita bratska društva in ostale organizacije, naj bi na ta dneva ne priredile večjih prireditev.
Seja načelstva sokolskega društva Maribor matica bo drevi ob 20. uri v društveni pisarni v Narodnem domu. Seja ie obvezna za vse vodnike oddelkov, ki naj prineso s seboj statistične podatke in za vodnike sekcij, ki naj pripravijo referate. Zdravo!
Soort
Cross-eountry za prvenstvo Jugoslavije, ki ga izvede Poverjeništvo JLAS v Mariboru 2. IV. na novem igrišču SK Železničar na Tržaški cesti, obeta biti prvovrstna športna senzacija. Prijavili so se že najboljši tekači iz vse države, in sicer državni rekorderji Krevs (Primorje, Ljubljana), Šporn (Ilirija, Ljubljana), Tu-čan (HAŠK, Zagreb), Predanič (Concorde, Zagreb), Koren (Maraton, Zagreb) in cela vrsta drugih prvovrstnih tekačev dolgoprogašev. Zanimanje za prireditev je posebno v Zagrebu in Ljubljani izTed-no veliko ter je najavljenih že lepo število gledalcev, ki bodo izrabili dovoljeno polovično vožnjo za poset Maribora.
Cakovečkl SK:SK Mura 9:0 (4:0). V Čakovcu se je preteklo nedeljo odigrala
prvenstvena tekma med Čakovečkim SK in SK Muro iz Murske Sobote, ki je končala z visoko zmago domačinov v razmerju 9:0.
Prihodnja prvenstvena tekma II. r. bo v nedeljo 2. aprila v Murski Soboti, in sicer se bosta srečala SK Miura in mariborska Svoboda.
Tekmovanje za balkanski pokal bo letos od 3. do 11. junija v Bukarešti. Razpored tekem: 3. junija Jugoslavija:Grčija, 4. junija Bolgarija:Romunija, 7. junija Jugoslavija : Bolgari ja, 8. junija Grčija :Romunija, 10. junija Grčija .-Bolgarija in 11. junija Romunija:Jugoslavija. Pokal brani Bolgarija.
Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 2. aprila se odigrajo naslednje tekme: v Mariboru na igrišču ISSK Maribora: ob 13.30 prijateljska tekma SK Železničar rezerva :ISSK Maribor rezerva in ob 15. prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljubljana):ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Marusig. V Murski Soboti bo ob 15. prvenstvena tekma SK Mura: SK Svoboda (Maribor). Službujoči odbornik g. Peterka. Tajnik.
Redni letni občni zbor ISSK Maribora bo v četrtek 6. aprila t. 1. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«.
Občni zbor Mariborskega akademskega sabljaškega kluba bo jutri, v četrtek 30. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Pozivajo se vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, ker je radi dogovora o organizaciji državnega prvenstva potrebna prisotnost vseh članov.
Povabilo.
Lojze je povabljen na večerjo. Ne prt’ de.
»Zakaj Vas pa zadnjič ni bilo?« 2* vpraša nekaj dni kesneje gospa, ki 2* je bila povabila.
»Nisem bil nič kaj posebno lačen.« od* govori Lojze.
»Ampak ne zamerite, saj se vendar«® pride samo zaradi jedi!«
»Vem to gospa, toda prave žeje tu® nisem imel.«
m
Ona: »Govorila sem z očetom. 01* ljubil mi je, da bo prispeval polovic« stroškov za najino bodoče gospodinj* stvo.«
On: »Sijajno! Sedaj rabiva samo še nekoga, ki bo plačeval ostalo polovico.*
Mali o
Rasno
PODPISANA PREKLICUJEM
vse, kar sem žaljivega govorila o gospodu Antonu Romihu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Anka Plohl, Maribor.	1066
RESTAVRACIJA »GRAJSKA KLET sprejema abonente po jedilnem listu (a la carte), dnevno močnata jed, mesečno 500,— Din. Obed (menu) po karti
12.— Din. Večerja po kairti 10.— Din. Domača in dalmatinska vina 8.—. 10.— in 12.— Din. Dnevno sveže morske r9>e in primorske specialitete.
1035
ALI VAM JE ŽE ZNANO.
milostiva, da moderniziram klobuke ceneno in okusno? Pridite in prepričajte se! — Modni salon A. Hobacher — Aleksandrova c. 11.	837
MARTIN SAFRAN, sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor. Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni.____________884
ŽELEZNE, ZLOŽLJIVE POSTELJE.
otamane, odeje, predpostelj-nike, madrace, stole, pernice, perje, puli, nudi najceneje NOVAK. Vetrinjska ul. 7, Koroška cesta 8.	1059
VRTNARSTVO IV. JEMEC, Prešernova ulica.
nudi: vrtnice nizke, visoke, plezalke, Prunus triloba, magnolije. Hibiscus, glecinije. Vi-tis, Veitschi, cepliene zgodnje breskve in marelice, dalije. kane, orjaške jagode, tulipane, Anemone Pfloks, Can-brecija. Dobi se roženko, najboljše gnojilo za ločnice, kompostno zemljo za prese-jevanje cvetlic, zelenjadne sadike itd.	1008
Prodam
r^FodpotoTanja
prodam skoraj novo temno pohištvo. Naslov v upravi 'Večernika«.______1069
ELEKTRIČNI KROJAŠKI LIKALNIK.
dobro ohranjen, poceni na prodaj. Studenci, Kralja Petra cesta 26.	1068
Kupim
KUPIM
rabljeno kuhinjsko kredenco.
Ponudbe pod »Kredenca« na upravo »Večernika«. 1060
Stanoeanle
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. aprilom mirni stranki brez otrok. Studenci pri Mariboru, Cirii-Metodova ul. 10.	1061
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. Frančiškanska ulica 5t. 21. I.. 3.	1062
ODDAM SOBO
dvema osebama s prostim vhodom v centrumu mesta. Barvarska ul. 3. I. 1067
SOBO
s posebnim vhodom, elektriko, poceni oddam. Naslov v upr. »Večernika«.	1064
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam. Magdalenska ulica 50	1063
OPREMLJENO SOBO.
soinčno, oddam s 1. aprilom. TattenbachOva ulica 20. I., desno.	1032
Sobo Išče
SOBO
opremljeno, soinčno in čisto-iščem do 1. aprila. Ponudbe pod »Čisto« na upravo Večernika.	105®
VELEZANIMIVI ROMAN
PROKLETSTVO
LJUBEZNI
DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA* MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11
CENA ZA OBA DELA 35 DIN
kdafe koozoKoH »Jalta« v Ljubljani; oredstavnSc Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik
STANKO DETELA v HMbcm