kvestu^ propada V pripravi varianta načrta vzpenjače na ; Milje med 10. in 15. avgustom prestolnica Evrokarnevala Projekt Overnight - taksiji za varen povratek domov Primorski Leva sredina brez Di Pietra Dušan Udovič Kaže, da v italijanski levi sredini po včerajšnjem srečanju med Bersanijem in Vendolo prihaja do občutnega premika. Cilj, ki pa nikakor ni lahko dosegljiv, je ustvariti levosredinsko zavezništvo z vključitvijo centristov. To bi bil za italijansko politično sceno v vidiku parlamentarnih volitev pomemben, vendar tudi nujen premik, saj je časa vedno manj, kajti jeseni se bo neformalno začela dolga volilna kampanja. Nova os na relaciji Bersani-Vendola pa sovpada z odklonom Di Pietrove Italije vrednot, s katero je bilo sožitje na levi sredini vse težje. Di Pietro sam je po čedalje ostrejši opoziciji Montijevi vladi zajadral v vse bolj populistične vode, tako da je v demagoških nastopih pogosto prekašal opozicijsko Severno ligo. Kam ga je zadnje mesece zanašalo dokazuje tudi dejstvo, da je poskušal iskati celo zavezništvo z gibanjem Beppeja Grilla, a je prevzetni komik ponudbo hvaležno odklonil, očitno ker ocenjuje, da na terenu populizma nima konkurence. Di Pietrova stranka dejansko že dolgo ni več to, kar je bila ob njenem nastanku po aferi Čiste roke. Nastala je kot dokaj pisan konglomerat različnih duš, a je kljub svoji izhodiščni načelnosti pobrala na svoj voz tudi veliko spornih osebnosti. Sedaj pa je pred dilemo. Ali bo prevladal vse bolj impulzivni duh njenega voditelja, ki nima pomislekov niti pred žaljivimi napadi na predsednika republike, ali se bo utrdila notranja opozicija, ki daje vedeti, da ima Di Pietrovih jalovih izpadov dovolj. Kakorkoli, son-daže javnega mnenja Di Pietrovi stranki ne napovedujejo velike prihodnosti. kakšna usoda nas čaka dnevnik ČETRTEK, 2. AVGUSTA 2012 št. 181 (20.504) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € FRANKFURT - Medtem ko je Monti včeraj prepričeval finskega kolego Katainena Napeto pričakovanje za današnjo sejo ECB Nemška Bundesbank za Maria Draghija najtrši oreh OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Kolajna za FJK Pordenončan Molmenti prvi v kajakaškem slalomu - Favorit Peter Kauzer pogorel Kajakaš s Pordenonskega Daniele Molmenti je novi olimpijski prvak v slalomu na divjih vodah. Postal je 21. dobitnik olimpijskega odličja iz dežele Furlanije Julijske krajine, uspeh pa je slavil ravno na dan svojega 28. rojstnega dne. »Lepotna napaka« njegovega slavja je v tem, da je v finalu poleg drugih premagal Slovenca Petra Kauzerja (na sliki STA Molmenti tolaži Slovenca), ki ni skrival želje, da bi osvojil zlato odličje, to željo podkrepil z najboljšim časom v polfinalu, v sklepnem dejanju tekme pa popolnoma pogorel in pristal le na 6. mestu. Od 8. do 12. strani FRANKFURT - Evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile neenotno, vlagatelji pa so v pričakovanju sklepov zasedanja Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Skupna evropska valuta je v primerjavi z dolarjem izgubila na vrednosti, nafta pa se je podražila. Fedov odbor za odprti trg je v torek začel dvodnevno zasedanje, na katerem bi se lahko člani odločili tudi za nove stimulativne ukrepe. Potem ko je predsednik ECB Mario Draghi minuli teden pomiril trge z besedami, da bo ECB v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra, bodo oči sveta danes uprte v sejo sveta ECB. Na 2. strani ^ „ • v v • v v • Etnično čiščenje na Južnem Tirolskem? Na 3. strani Trst: kritično stališče SSk o hitri železnici Na 4. strani Opčine: okoljska presoja za centralo Na 5. strani Kolesarska tura za pospeševanje miru Na 5. strani Meccanonavale, delavce bodo plačali Na 14. strani CELOVEC Odstopil Uwe Scheuch, voditelj svobodnjakov CELOVEC - Spektakularno odkritje korupcijske afere na Koroškem pred tednom dni je včeraj »odplaknila« prvega vladnega politika. Na kratkoročno napovedani tiskovni konferenci je predsednik svobodnjakov (FPK) in prvi namestnik deželnega glavarja Uwe Scheuch napovedal svoj odstop od vseh svojih političnih funkcij. Njegov naslednik na čelu stranke kot tudi v deželni vladi bo njegov brat Kurt Scheuch, doslej vodja poslanskega kluba svobodnjakov v koroškem deželnem zboru. Na 3. strani REPENTABRSKA OBČINA - Dokončna odobritev Nov prostorski načrt Osem zadržkov deželne uprave in vrsta pripomb in ugovorov zasebnikov COL - Repentabrska občina ima nov prostorski načrt. Na torkovi seji ga je soglasno odobrila občinska skupščina po več kot štiriurni razpravi. Načrt odgova-ra željam domačinov po usklajenem razvoju njihovega ozemlja, predvsem kar se tiče varnejše prometne ureditve na Fer-netičih in ohranitve dosedanjih območij kamnolomov. Deželna uprava je predložila k načrtu osem zadržkov, medtem ko so zasebniki vložili 23 ugovorov in pripomb, o katerih se je izrekla občinska skupščina. Prostorski načrt bo sedaj spet romal na Deželo, stopil pa bo v veljavo po objavi v deželnem uradnem vestniku. Na 4. strani 2 Četrtek, 2. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / HELSINKI/FRANKFURT - Monti včeraj na pogovorih s finskim kolegom Katainenom II t V I • v • • Vsi čakajo na izid današnje seje sveta Evropske centralne banke Usmeritvi predsednika Maria Draghija ra reševanje krize evroobmočja nasprotuje nemška Bundesbank HELSINKI/FRANKFURT - Predsednik italijanske vlade Mario Monti se je včeraj v Helsinkih sestal s finskim kolegom Jyrkijem Katainenom, enim od najtrših nasprotnikov evropskega ščita proti finančnim špekulacijam. Po daljšem razgovoru je Katainen soglašal s politiko dvojnega tira: po eni strani strogi varčevalni ukrepi, po drugi pa tudi evropski mehanizem za zaščito proti špekulacijam. Premierja sta tudi soglašala v oceni, da bi bila nepopravljiva škoda, če bi evro postal faktor delitve Evrope, potem ko je nastal kot visok cilj za njeno združevanje. Monti se bo danes v Madridu srečal s španskim kolegom Ma-rianom Rajoyem. Evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile neenotno, vlagatelji pa so v pričakovanju sklepov zasedanja Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Skupna evropska valuta je v primerjavi z dolarjem izgubila na vrednosti, nafta pa se je podražila. Fedov odbor za odprti trg je v torek začel dvodnevno zasedanje, na katerem bi se lahko člani odločili tudi za nove stimulativne ukrepe. Potem ko je predsednik ECB Mario Draghi minuli teden pomiril trge z besedami, da bo ECB v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra, bodo oči sveta danes uprte v sejo sveta ECB. A analitiki niso prepričani, da bo ECB tako hitro prešla od Draghijevih besed k dejanjem. Bolj gotovi so, da znižanja ključne obrestne mere tokrat ne bo. Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev glede ključne obrestne mere za območje evra, ki jo je svet Evropske centralne banke (ECB) minuli mesec znižal z enega na 0,75 odstotka, kar je nova najnižja raven v zgodovini območja evra. Večina analitikov je kljub temu mnenja, da bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju v luči pričakovanega znižanja inflacije in nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti v območju skupne valute obrestno mero do konca leta še dodatno znižal. Najverjetnejši se jim zdi scenarij, da jo bo znižal za 0,25 odstotne točke. Svet ECB je ob ključni obrestni meri julija znižal tudi obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti, in sicer na nič odstotkov, tako da ECB bankam, ki pri njej čez noč deponirajo sredstva, ne daje nobenega donosa več. S tem želi banke spodbuditi, naj si denar raje posojajo med seboj ali pa ga posojajo podjetjem. Ta ukrep se je že začel poznati, a vse je odvisno od stopnje negotovosti v finančnem sistemu in ta je bila v minulih dveh tednih zelo visoka. Trgi so namreč znova začeli špekulirati o izstopu Grčije iz območja evra, predvsem pa o tem, da bo Španija prisiljena zaprositi za splošno pomoč območja evra, ki bi verjetno znašala več sto milijard evrov. To je povzročilo razprodajo na borzah, pritisk trgov na Španijo je postajal vse bolj neznosen, širil pa se je tudi na gospodarsko še pomembnejšo Italijo. Predvsem anglosaški mediji so znova na veliko začeli govoriti o nevarnosti razpada evrskega območja, bonitetna hiša Moody's pa je znižala obete za oceno Nemčije, Nizozemske in Luksemburga, s čimer je pod vprašaj postavila njihove Aaa ocene. Kriza območja evra je torej podobno kot ob skoraj enakem času lani znova začela dobivati sistemske razsežnosti. Trge je takrat pomirila ECB z začasno okrepitvijo programa odkupovanja državnih obveznic Španije in Italije na sekundarnem, torej borznem trgu. Draghi naj bi se po poročanju tujih tiskovnih agencij že nekaj dni usklajeval s člani sveta ECB, torej predvsem guvernerji nacionalnih centralnih bank. Eden najtrših orehov je gotovo šef nemške Bundesbank Jens Weidmann, saj je Bundesbank jasno izrazila nestrinjanje s takšnim načinom reševanja krize v evrskem območju. Bolj pragmatični Italijan na čelu ECB naj bi se z Weidmannom na štiri oči pred četrtkovo sejo srečal še enkrat. Poleg tega je treba upoštevati še šir- Finski premier Jyrki Katainen in njegov italijanski gost Mario Monti ansa šo dimenzijo ambicioznejšega reševanja nakopičenih težav območja skupne valute. V zadnjih dneh so vse glasnejša znamenja, da naj bi skušale trge s skupno akcijo umiriti ECB in članice območja evra oziroma nji- hova sklada za zaščito skupne valute. Tako naj bi začasni sklad za zaščito evra (EFSF) kupoval državne obveznice neposredno od članic, ECB pa na borzah. Pogovori naj bi potekali tudi o podelitvi ban- čne licence stalnemu skladu za zaščito evra (ESM), ki bi v najboljšem primeru lahko začel delovati septembra. S tem bi ESM dobil dostop do neomejene likvidnosti pri ECB. POLITIKA - V italijanski levi sredini Os Bersani - Vendola Pol upanja nov politični subjekt? - Možno sodelovanje s Casinijem - Dvomi slomišljenikov SEL RIM - Vse kaže, da bo v kratkem stopil na italijansko politično sceno nov subjekt - Pol upanja. Ime si je zamislil vodja SEL Nichi Vendola, za tajnika Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija naj bi to bilo »dobro ime«. Vendola in Bersani sta se sestala na sedežu Demokratske stranke, srečanje pa naj bi bilo nekakšen zametek novega sodelovanja v levi sredini s pomembno novostjo: Di Pietro naj bi izvisel iz koalicije, h kateri pa bi lahko morebiti pristopil Casinijev UDC. Kajti Bersani naj bi Vendolo prepričal: nobenega veta do sodelovanja z UDC. Drugo pomembno novost pa je po srečanju najavil sam Vendola: napovedal je svojo kandidaturo za sodelovanje na primernih volitvah v levosredinski koaliciji. Luigi Bersani in Nichi Vendola ansa Vodja SEL se je obregnil ob Di Pietra: slednji naj bi ne kazal resničnega interesa za gradnjo resne levosredin-ske koalicije. Vendola pa je »odprl« vrata Casiniju: potrebno bo pripraviti močan program, s katerim se bo nato mogoče soočiti s sredinsko stranko. Med bodoče partnerje pa Vendola ni vključil Prihodnosti in svobode: Fini hoče postaviti na noge novo desno sredino, zato ga ni mogoče priključiti levosredinskemu taboru. Bersani je srečanje ocenil kot »zelo dobro«. »Začeli smo z gradnjo nove vladne alternative,« je ocenil. Kar pa se Italije vrednot tiče, je Ber-sani menil, da je Di Pietro že pred časom izbral drugo pot, na kateri vztraja, zato ni na obzorju kakega sodelovanja z njim. Vendolovi somišljeniki pa niso poskočili od veselja ob novici, da naj bi postal SEL zaveznik sredinske UDC. »Ali si predstavljata skupaj Vendolo in Buttiglioneja? Kako bosta lahko skupaj shajala?« so se začeli spraševati po spletnih straneh. ATENE - Grška vlada bo predlagala nov varčevalni sveženj, vreden 11,5 milijarde evrov, je po včerajšnjih usklajevanjih koalicijskih partnerjev sporočil vodja stranke Demokratična levica Fotis Kuvelis. Dejal je, da si bodo prizadevali za podaljšanje obdobja za izpeljavo ukrepov, poročajo tuje tiskovne agencije. Kuvelis po srečanju z grškim premierom Antonisom Samarasom in vodjo socialistov Evangelosom Venize-losom podrobnosti varčevalnega paketa ni razkril. Dejal je, da si bodo prizadevali, da bi se revni izognili najhujšim posledicam ukrepov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kuvelis je dodal, da si bodo še naprej prizadevali zagotoviti podaljšanje časa za fiskalno prilagoditev in skupna pogajanja, da bi se »izmotali« iz trdih pogojev dogovora o posojilu EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tudi Venizelos, ki je vztrajal, da je treba Grčiji zagotoviti več časa za izvedbo ukrepov, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pristal na to, da vlada predlaga nov varčevalni paket. Grški finančni mi- nister Janis Sturnaras je po poročanju AFP po sestanku dejal, da je znižanje javnofi-nančnih izdatkov za 11,5 milijarde evrov prvi pogoj za to, da Grčija ostane v območju evra in da si zagotovi nadaljnja pogajanja. Grška koalicija si glede novega varčevalnega svežnja za leti 2013 in 2014 ni enotna, o njem pa je včeraj razpravljala že tretjič v tednu dni. Vodja koalicijskih socialistov Evangelos Venizelos je na srečanju s predstavniki trojke zahteval, da se Grčiji odobri podaljšanje obdobja za implementacijo reform in varčevalnih ukrepov za dve leti, do leta 2016. Grška socialistična stranka Pasok se glede novih varčevalnih ukrepov za prihodnji dve leti, ki so jih Atene obljubile v zameno za drugi program pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ne strinja s konservativno koalicijsko partnerico, je včeraj po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal predstavnik Pasoka Panos Beglitis. Kot je pojasnil, so njihovi pogledi na to, kako rešiti finančne težave države, različni. Rezi ne bodo šli brez velikih sprememb, je ocenil. Grški državni sekretar na ministrstvu Geithner optimist LOS ANGELES - Ameriški finančni minister Timothy Geithner ocenjuje, da ima Evropa na razpolago vsa sredstva, potrebna za spopad z dolžniško krizo in krepitev območja evra na dolgi rok, poroča ameriška tiskovna agencija AP.V torek, dan po tem, ko se je na stari celini srečal z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem in predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem, je Geithner v Los Angelesu izrazil prepričanje, da so Evropejci zavezani obstoju evropske monetarne unije. Ob tem je ocenil, da evropski voditelji delajo v tej smeri in da izziv leži v izbiri načina razreševanja krize, ki bo politično izvedljiv. Do Geithnerjevih izjav je prišlo tik pred današnjim zasedanjem sveta ECB, na katerem bodo med drugim odločali o ključni obrestni Desnica delila hrano, a samo Grkom ATENE - Predstavniki grške skrajno desne stranke Zlata zora so včeraj v središču Aten brezplačno delili hrano obubožanim prebivalcem, vendar le grškim državljanom, poročajo tuje tiskovne agen-cije.Na trgu Sintagma v bližini grškega parlamenta je v vrsti za brezplačno hrano stalo več sto ljudi. V črno oblečeni prostovoljci iz Zlate zore so jim delili mleko, testenine, krompir in oljčno olje. »Pri grških proizvajalcih smo kupili grške izdelke in jih delimo zgolj državljanom. Le Grki dobijo pomoč,« je za televizijo dejal poslanec te ultranacionalistične stranke Ilias Kasidiaris. Stranka, ki je na junijskih volitvah osvojila 18 sedežev v 300-članskem parlamentu, napoveduje, da bo večino denarja, ki ga prejme za delovanje stranke, namenila za humanitarne programe v globoko zadolženi državi. Violinistu vrnili v vlaku pozabljeno stradivarko ŽENEVA - Pozabljivi potnik, ki je minuli teden na vlaku v Švici pozabil več milijonov evrov vredno Stradivarijevo violino, je vrhunski koncertni violinist. Alexander Dubach, znan predvsem po izvedbah del Niccoloja Paganinija, lahko sedaj znova zaigra na dragoceno violino. Dubach je violino pozabil v petek, ko je v švicarskem Bernu izstopil z vlaka. V nedeljo se je stradivarka znašla v uradu za izgubljene predmete na železniški postaji. ATENE - Še za 11,5 milijarde evrov varčevanja Grška vladna koalicija sprejela dogovor o novem svežnju varčevalnih ukrepov ZLATO (999,99 %%) za kg 42.009,06 € -409,77 SOD NAFTE (159 litrov) za finance Hristos Staikuras je medtem za državno televizijo glede novega svežnja varčevalnih ukrepov, s katerim naj bi v letih 2013 in 2014 privarčevali 11,5 milijarde evrov, v torek dejal, da »dostopnih rezerv praktično ni«. »Smo na robu,« je ocenil. Atenam sicer pri pripravljanju varčevalnega načrta pomagajo tudi predstavniki trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF), ki se v grški prestolnici mudijo že od minulega torka. Grki bi morali varčevalni sveženj za naslednji dve leti predstaviti že junija. Prav od tega svežnja ukrepov pa bo po zatrdilih posojilodajalcev odvisno, ali bo država prejela naslednjo tranšo posojila, vredno 31,5 milijarde evrov. Če država teh sredstev ne bo prejela, ne bo imela sredstev za servisiranje javnega dolga, zmanjkalo pa ji bo tudi denarja za izplačilo plač in pokojnin. Likvidnostne težave ima že sedaj. Neimenovani vir na finančnem ministrstvu je za AFP povedal, da zato razmišljajo, da bi v avgustu pripravili dodatno dražbo zakladnih menic. Izdali bi jih za šest milijard evrov. (STA) L I ■ EVRO 1.2298 $ 88,40 $ +0,39 +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 1.8. 31.7. ameriški dolar 1,2298 1,2246 japonski jen 96,20 95,78 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,358 25,258 danska krona 7,4418 7,4385 britanski funt 0,78750 0,78395 madžarski forint 280,38 279,70 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6967 0,6965 poljski zlot 4,1058 4,1207 romunski lev 4,5938 4,5635 švedska krona 8,3189 8,3488 švicarski frank 1,2013 1,2010 norveška krona 7,3850 7,4220 hrvaška kuna 7,5160 7,5220 ruski rubel 39,7770 39,3690 turška lira 2,2112 2,2110 avstralski dolar 1,1691 1,1668 braziljski real 2,5221 2,4828 kanadski dolar 1,2320 1,2297 kitajski juan 7,8322 7,8123 indijska rupija 68,2220 68,0690 južnoafriški rand 10,1682 10,0252 / ALPE-JADRAN Četrtek, 2. avgusta 2012 3 CELOVEC - Namestnik deželnega glavarja prva »žrtev« korupcijske afere Predsednik svobodnjakov FPK Uwe Scheuch napovedal odstop Toda vse njegove funkcije ostajajo »v družini«: nasledil ga bo brat Kurt ŠOLSTVO Res veliko zanimanje za furlanščino VIDEM - Rekordno število vpisov k pouku furlanskega jezika v šolskem letu 2012/13. Gre namreč za 39.236 malčkov iz vrtca ter učencev osnovne in nižje srednje šole Furlanije, kar predstavlja 29-odstotni porast vpisov v primerjavi z lanskim šolskim letom. V vi-denski pokrajini se je k pouku fur-lanščine prijavilo kar 74% učencev in učenk, kar predstavlja svojevrsten rekord. Podatke je deželni šolski urad posredoval pristojnemu deželnemu odborniku Robertu Molinaru. »To je pomemben in spodbuden podatek, saj gre za približno devet tisoč učencev več kot lansko leto«, je poudaril deželni odbornik za šolstvo, »in potrjuje pravilnost izbire deželne uprave, ki je v zadnjih mesecih sestavila seznam učiteljev s potrebnimi kompetencami za pouk furlanščine ter namenila temu projektu po 1 milijon evrov za leti 2012 in 2013.« Od septembra bodo postopoma uvedli vsaj eno uro pouka na teden za 31.600 učencev v vrtcih in osnovnih šolah ter posebne projekte za 7.563 učencev nižjih srednjih šol. www.primorski.eu1 CELOVEC - Spektakularno odkritje korupcijske afere na Koroškem pred tednom dni je včeraj »odplaknila« prvega vladnega politika. Na kratkoročno napovedani tiskovni konferenci je predsednik svobodnjakov (FPK) in prvi namestnik deželnega glavarja Uwe Scheuch napovedal svoj odstop od vseh svojih političnih funkcij. Njegov naslednik na čelu stranke kot tudi v deželni vladi bo njegov brat Kurt Scheuch, doslej vodja poslanskega kluba svobodnjakov v koroškem deželnem zboru. Ostalim strankam ta korak ne zadostuje in še naprej zahtevajo čimprejšnje predčasne volitve na Koroškem. Odstop 43-letnega Uweta Scheucha, ki je veljal za »močnega moža« v stranki z ambicijami na položaj deželnega glavarja, je treba videti v sklopu korupcijske afere okoli prodaje deželnega deleža Hypo Alpe Adria banke Bavarski deželni banki (Bayern LB) v katero so vpleteni predvsem deželni politiki FPK. Tako je državno tožilstvo za primere korupcije šele v torek pozno popoldne sporočilo, da sta Uwe Scheuch in tudi deželni svetnik Harald Dobernig (FPK) predmet preiskave zaradi suma pranja denarja. Pred tem, začetek julija letos, pa je bil Uwe Scheuch na deželnem sodišču v Celovcu v zadevi, imenovani »part of the game«, obsojen na sedem mesecev pogojnega zapora in 150.000 evrov kazni. Kljub temu ni odstopil. Novi prvak svobodnjakov FPK na Koroškem, Kurt Scheuch, je politik, ki velja za desničarja in ki predstavlja nemškonacionalni tabor v stranki FPK. Šele pretekli teden je ostro napadel demonstrante pred izredno sejo deželnega zbora, katero so zahtevali koroški socialdemokra- BOCEN Na račun italijanske skupnosti Poskus etničnega čiščenja na Južnem Tirolskem? BOCEN - Sodišče je arhiviralo kazenske ovadbe zoper osem funkcionarjev bocenske pokrajinske uprave, ki so južnotirolskemu planinskemu društvu Alpenverein naročili nove gorske table in smerokaze. Nekatere smerokaze so namestili, drugih pa ne in to zaradi ostrih polemik, ki so nastale na Južnem Tirolskem in tudi na relaciji Bocen-Rim. Na novih tablah so bila namreč imena hribov, planinskih koč in ledinskih imen navedena v izvirni obliki, torej le v nemščini, brez italijanskega prevoda. Takšnemu početju sta se zoperstavili tako italijanska vlada, kot tudi osrednja italijanska planinska zveza CAI. Alpenverein po mnenju tožilstva ni storil kaznivih dejanj, enako velja za funkcionarje Pokrajine, »ki niso hoteli namerno škoditi planincem italijanske narodnosti in tudi ne tamkajšnji italijanski narodni skupnosti«. Vodja bocenskega tožilstva Guido Rispoli je v primerih, kjer so bile postavljene table le z nemškimi izvirnimi imeni krajev, vsekakor ugotovil, da je prišlo do »etničnega čiščenja na Voditelj FPK Uwe Scheuch ti. Označil jih je za levičarje, kaote, itd. Za ostale stranke, socialdemokrate, ljudsko stranko in Zelene, je bil odstop Uweta Scheucha samo »zamenjava imena«, pred tednom dni odkrit sistem pa se s tem ni spremenil. Zato opozicija še naprej vztraja pri predčasnih deželnih volitvah na Koroškem in bo deželni zbor v petek popoldne tudi prvič glasoval o skupnem predlogu socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih o razpustu deželnega parla- menta in o razpisu čimprejšnjih predčasnih volitvah. Za slučaj, da bi svobodnjaki preprečili glasovanje, kar je včeraj že napovedal Kurt Scheuch, pa so socialdemokrati napovedali, da bodo vsak teden na novo vložili predlog za sejo deželnega zbora s točko »predčasne volitve« -če potrebno do regularnih volitev najkasneje marca 2014! Že za danes pa je napovedan shod v podporo predčasnim volitvam, ki ga organizirajo koroški socialdemokrati. Shod bo vodil od kolodvora do poslopja deželne vlade v Celovcu. Organizatorji po uspešnih demonstracijah pretekli teden tokrat pričakujejo več tisoč ljudi. To tudi pred ozadjem, da sta predsednik stranke FPK Uwe Scheuch in deželni svetnik Harald Dobernig zdaj tudi predmet nove preiskave državnega tožilstva za primere korupcije. Osnova nove preiskave so izjave davčnega svetovalca Birnbacherja, ki je pred sodiščem izjavil, da sta oba svobodnjaška politika leta 2009 od njega zahtevala 500.00 evrov za stranko. Pri tem sta se očitno sklicevala na dogovor med Martinzem in Haiderjem iz leta 2007, da bi od Birnbacherjevega honorarja kaj prejeli tudi stranki FPK (tedaj še BZÖ) in ÖVP. Ivan Lukan La Bande Eletriche zmagovalec Premi Friul Blues kvartet iz Karnije »La Bande Eletriche« je zmagovalec letošnjega Premi Friul, ki ga organizira Radio Onde Furlane. Furlanska radijska postaja bo v okviru svoje glasbene založbe Musiche Furlane Fuar-te karnijskim glasbenikom tudi omogočila izdajo zgoščenke. Skupina Le Bande Eletriche, ki jo sestavljajo mladi Silver, Ros, Nico, Marchi (vsi so stari manj kot 24 let) je v soboto, 28. julija, prepričala strokovno žirijo. Predsednik zadruge In-formazione Friulana, ki upravlja Radio Onde Furlane, Paolo Cantarutti je vsekakor poudaril, da je bila letošnja izvedba glasbenega natečaja še posebno kvalitetna. Poleg zmagovalcev se je izkazalo še drugih pet finalistov. Na odru parka Cormor so se zvrstili še karnijski kantavtor Matteo Segrado, pop skupina Bassa La Sal, combo hardcore punk iz Karnije Mataleao, rockerji iz Gumina Trabeat in skupina Truc, ki združuje Black Sabbath in desert rock glasbo. Posebni gostje večera pa sta bila člana skupine Ulisse e i Ciclopi, zmagovalci lanskega tekmovanja Premi Frul, ki so v soboto predstavili zgoščenko, ki je izšla pri Musiche Fur-lane Fuarte. Tudi duo Ulisse e i Ciclopi je zelo mlad, saj ga sestavljata glasbenika iz Mortegliana, ki sta stara nekaj več kot dvajset let. »V zadnjih letih se je povprečna starost nastopajočih močno znižala, obenem pa je tudi nivo vedno višji. Poleg glasbe pa so vedno bolj zanimiva tudi besedila. Premi Friul je zgodovinsko tekmovanje, ki že skoraj trideset let pro-movira sodobno furlansko glasbo. POLETNI VEČERI 0D ZVEZDAMI 2012 , L SEMP0LAJ €® il? j g "LII FltfM klhM ■"-"I ITtiVINClA • * TRIESTE Or4rMH n1 i.r'yj Eden od gorskih smerokazov, ki ga je postavila južnotirolska planinska zveza Alpenverein škodo toponomastike v italijanskem jeziku«, čeprav, kot rečeno, brez kaznivih dejanj. Pokrajina Bocen se bo morala zaradi novih gorskih smerokazov vsekakor zagovarjati pred Računskim sodiščem, češ da je s postavitvijo »napačnih« tabel oškodovala svoje blagajne. Arhiviranje sodne preiskave o vlogi Pokrajine je nekoliko umirilo t.z. vojno gorskih tabel, ki že nekaj časa razdvaja italijansko in južnotirolsko planinsko zvezo, kot tudi Bocen in osrednjo italijansko vlado. Rim vztraja, da morajo biti vse table dvojezične, imena pa navedena v nemški in italijanski različici. Bo-censka pokrajinska uprava temu načelno ne nasprotuje, zvezi Alpenverein pa je priporočila na tablah izvirna nemška imena, posebna tam (in to se je dogajalo na celotnem območju Južne Tirolske), kjer si je fašistična Italija čez noč izmislila italijanska imena za kraje, ki so vedno nosili le izvirne južnotirolske nazive. Glockenkarkopf je npr. postal Vetta d'Italia, podobno kot je v Julijcih Krn postal Monte Nero. SEMPOLAJ petek, 3. avgusta ob 21.00 - MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV Šempolajska cerkev Koncert Tria Novello s Federico Cecotti Tommasom Dionisom in Danielejem Ruzzierjem BOROV GOZDIČEK V PRAPROTU BOROV GOZDIČEK V PRAPROTU sobota, 4. avgusta Ob 19.00 - PISATELJI ZA VSE LETNE ČASE Društvi Sodalitas adriatico-danubiana in PP Vergerio predstavljata knjigo: »Fiumi... divini«, Marine Petronio, založba Luglio (2011). Spregovorila bosta Marina Petronio in Adriano Papo. ob 21.15 - MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI MA...CHI TE SON TI? Gledališka skupina PR0P0STE TEATRALI - F.I.T.A. predstavlja komedijo v tržaškem narečju. Avtorja: Letizia Nicotera in Luciano Volpi. Zamisel: Aldo De Benedetti. Režija: Luciano Volpi. Prireja združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia. nedelja, 5. avgusta ob 21.15 - GLEDALIŠKA PREDSTAVA V SLOVENSKEM JEZIKU BURKA 0 JEZIČNEM D0HTARJU Čeprav je komedija postavljena v 15. stoletje, odraža sodobne razmere, kjer si vsak prizadeva opehariti druge, nazadnje pa je opeharjen še sam. Režija: Sergej Vere Prireja SKD-ASC Tabor Opčine/Opicina ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30 - »POL URE Z...« srečanje z mladimi pianisti društva Associazione Punto Musicale Sodelovali bodo: Noemi Cresevich, Beatrice Giardina, Miriam Manasreh, Enrico Ri-goni. ob 21.15 - 25. Koncertna sezona Note Timave - poletna premiera predstave FESTIVAL »TANGO ZA RAZMISLEK« "V spomin na Astorja Piazzollo, revolucionarja tanga, ob dvajsetletnici smrti« pod pokroviteljstvom Ambasade Republike Argentine v Italiji Kvartet Neotango bandoneon: Massimiliano Pitocco klavir: Carla Agostinello violina: Alessandro Vavassori kontrabas: Giovanni Rinaldi Sodelovala bosta plesalca Margarita Klurfan in Walter Cardozo Info: www.puntomusicale.org - info@puntomusicale.org Informacije: Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, UOJ in evropske projekte Urad za odnose z javnostmi in evropske projekte Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina (TS) - Tel.: 040-2017372 E mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it V primeru slabega vremena bodo predstave v občinski telovadnici v Nabrežini. Program bi se lahko spremenil. il / TRST Četrtek, 2. avgusta 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu REPENTABOR - Občinska skupščina dokončno odobrila urbanistični dokument Repentabrska občina: prostorski načrt po meri in željah domačinov Deželna uprava predložila osem zadržkov - Skupščina ni sprejela zadržka o (ne)ureditvi prometa na Fernetičih Repentabrska občina ima nov prostorski načrt. Na torkovi seji ga je po več kot štiriurni razpravi soglasno dokončno odobrila občinska skupščina. Nov urbanistični dokument prinaša nekaj pomembnih novosti. V njem je izpostavljena pozornost občinskemu ozemlju, predvsem z omejitvijo velikih zazidalnih posegov, da bi tako preprečili gradbeno špekulacijo. Na prošnjo domačinov je predvidenih nekaj novih pozidav, ki pa bodo omejene na hiše z največ dvema stanovanjema, nove gradnje pa morajo imeti videz samostojne hiše. Stanovanjskih blokov z več stanovanji torej v repentabrski občini ne bodo gradili. Prav tako ne bo na območju Fernetičev kake obrtne cone ali drugih novih gospodarskih dejavnosti. Nevarnost, da bi tam zgradili avtomobilski odpad, proti kateremu so se domačini plebiscitarno izrekli, je torej mimo. Pač pa je v prostorskem načrtu poudarjena možnost razvoja kmetijstva, turizma in tradicionalnih dejavnosti. V prvi vrsti kamnolomov. Na torkovi seji je občinska skupščina razpravljala o osmih obvezujočih zadržkih (od katerih je bil zadnji razčlenjen v kar 32 točk ...), ki jih je k prostorskemu načrtu vložila deželna uprava, in 23 pripombah in ugovorih zasebnikov. Tako je bilo potrebnih kar 60 glasovanj (o posameznih zadržkih, pripombah in ugovorih), preden je občinska skupščina spravila regulacijski načrt pod streho. Svetniki niso sprejeli deželnega zadržka o prometni ureditvi na Fernetičih, in so svoj sklep tudi argumentirano podkrepili. Deželna uprava je zahtevala, naj ostane prometna ureditev na Fernetičih pač takšna, kakršna je, čemur pa domačini nasprotujejo, ker bi hoteli, da bi jo enkrat za vselej takole uredili, da bi bila pot skozi Ferneti-če manj kaotična in predvsem bolj varna. Na Repentabru s svojo odločitvijo v bistvu zahtevajo, naj se deželne oblasti in cestno podjetje Anas vendarle spoprimejo s »problemom Fernetiči.« Deželna uprava se je v enem od svojih zadržkov obregnila ob tako imenovane neaktivne kamnolome. Smatrala je, naj bi bili slednji »izčrpani«, kar pa občinski svet ni osvojil: odločil le, naj se v prostorskem načrtu obdržijo sedanja območja kamnolomov. Ostale deželne zadržke je občinski svet prevzel, saj so bili zgolj tehnične narave (nanašali so se predvsem na uskladitev novega prostorskega dokumenta novim zakonskim normam). Nadalje je skupščina posamično obdelala vse pripombe občanov. Nekatere je sprejela druge ne, vodilo za sprejem pa je bilo obdržati usklajen razvoj občinskega ozemlja. Odobreni prostorski načrt bo sedaj spet romal na deželo, saj je deželni upravi dana zadnja beseda. Čez nekaj mesecev, predvidoma jeseni, bi morali prostorski načrt objaviti v deželnem uradnem vestniku, šele potem bo stopil v veljavo. Na zadnji seji je občinska skupščina obnovila sporazum z zgoniško občino (za dobo dveh let) za skupno upravljanje šolske menze za osnovne šole in vrtce, Robert Gantar pa je bil potrjen za revizorja za obdobje 2012-2015. M.K. Repentabrska občina hoče imeti besedo pri ureditvi prometa na Fernetičih kroma BRIŠČIKI Pomemben projekt Projekt Trecorala, katerega vodja je geofizikalni observatorij od Briščikov, je bil uvrščen na prvo mesto razpisa za čezmejno sodelovanje programa Inter-reg Italija-Slovenija na območju okoljskih načrtov. Pri načrtu sodeluje naveza krajevnih uprav in združenj iz Furlanije-Julijske krajine in iz Sloveniije, ob njih pa še cela vrsta znanstvenih ustanov iz obeh držav, med katerimi so tudi postaja za morsko biologijo iz Pirana, univerza iz Nove Gorice ter navtična šola iz Portoroža. Projekt je namenjen promociji in izboljšanju upravljanja kamnitih obalnih predelov, ki predstavljajo prave naravne rezervate za razmnoževanje in bivanje morske flore in favne. Vodstvo geofizikalnega observatorija pri Briščikih je izrazilo zadovoljstvo nad odobritvijo pomembnega projekta, ki sodi med prioritetne programe Dežele Fur-lanije-Julijske krajine in s katerim bo mogoče bolje zaščititi različnost in zagotoviti trajnejši razvoj naravnega morskega bogastva. MANIFESTACIJA - Nocoj Ne dolgu! Pobuda proti klestenju socialne države Ob današnji noči razprodaj vabi tržaški odbor No debito (Ne dolgu) občane k reprizi pobude Socialna mesnica Monti. Člani odbora in somišljeniki se bodo zbrali ob 20. uri na Borznem trgu, od koder bo krenil sprevod po mestnih ulicah, ki so zaprte za promet. Organizatorji nameravajo s pobudo k razmisleku: medtem ko razprodaje vabijo k potrošnji zadnjih prihrankov, Montije-va vlada s svojim klestenjem ruši socialno državo in s tem nade bodočih generacij. Odbor No debito je posredoval nekaj številk o »Mon-tijevi razprodaji:« dežele in občine bodo ob 7,2 milijarde, kar bodo občutile na svojih ramenih predvsem manj premožne družine; v bolnišnicah bodo ukinili 7 tisoč ležišč, število javnih uslužbencev se bo znižalo za 10 odstotkov, kar bo spet prizadelo družine, ki so bile že doslej s krčenji deležne največjega bremena. Po oceni odbora No debito naj bi imela Montijeva vlada le en cilj: »potopila« naj bi socialno državo, in to ob »sodelovanju« institucij in strank, ki so se nekoč izdajala za »levičarske«. PETI KORIDOR - Kritično stališče o aktualnem vprašanju SSk: Zakaj je župan Cosolini sploh dal na glasovanje stališče o hitri železnici? »V težkem gospodarskem trenutku si mora politika prizadevati za razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so bistvene za naš prostor. Slovenska skupnost se zaveda, da je pristaniška dejavnost eden od gospodarskih temeljev Trsta. Tako je, odkar se je začelo mesto razvijati pod habsburško monarhijo do danes. Ko je pristanišče propadalo, je tudi mesto izgubilo na pomenu in vrednosti,« meni pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Bistvena za razvoj pristanišča je po njegovem prostocarinska luka, ki je bila glavni pogoj za razcvet mesta, ki je mednarodno in zakonsko zaščitena in ki predstavlja izjemo v svetovnem merilu in si jo želijo tudi pomembne države. Zato Močnik ne razume, zakaj nekateri hočejo ukiniti ta gospodarski adut in ga nadomestiti z nepotrebnimi gradnjami. Če je bila desetletja zanemarjena, to ne pomeni, da jo moramo uničiti, ker je koristna. Pristanišče potrebuje tudi primerne infrastrukture in povezave. meni tajnik SSk. Ni slučaj, da je Avstrija za svoje glavno pristanišče zgradila kar dve železnici. Te strukture so danes potrebne posodobitve in pri- Peter Močnik arhiv merne uporabe, medtem ko so že vrsto let zapuščene in malo ali nič izkoriščene. V zameno se množi onesnažujoči cestni promet. Zato Slovenska skupnost podpira predlog, da bi za tržaško pristanišče pripravili sodobno železnižko povezavo. Ampak ne z vrtanjem večkilometrskih predorov pod Krasom do morja, ki predstavljajo hudo onesnažujoč, drag in danes neures-ničljiv načrt, ki bo napolnil žepe načrtovalcev in podjetji za poskusna vrtanja, ne bo pa uresničen še desetletja. Bo pa za cela desetletja pustil vinkulacije na zelo obširni zasebni lastnini. Trst ne potrebuje hitre železnice, ki je v naših krajih nemogoča, temveč visoko nosilno progo, s posodobitvijo in nad-graditvijo proge, ki iz Tržiča pelje preko Nabrežine do Opčin, od tu pa se lahko tovori spustijo po hitri cesti v pristanišče ali nadaljujejo do Divače in do Kopra, kjer bi bilo potrebno zgraditi parkilometersko povezavo do Trsta. Tako bi končno tudi vzpostavili sinergijo med pristanišči Severnega Jadrana, ki jo v svetovni konkurenci krvavo potrebujejo. In končno bi uporabili progo, ki je nerazumljivo izkoriščena le za 20 odstotkov. Nerazumljiv in nesprejemljiv je bil zato po Močnikovem mnenju predlog, ki ga je odbor dal na glasovanje v tržaškem občinskem svetu. »Upoštevati moramo, da je mnenje občine le posvetovalno in se zato na predpise, ki jih je Trst dal v pozitivno mnenje o vplivu na okolje načrtovalec in izvajalec lahko požvižgata. Zaju velja le pozitivno mnenje na okoljski vpliv načrta. Zato so se izrekli proti takemu načrtu dve občini in pa prizadeti tržaški rajonski sveti. Predlagatelj načrta družba Italferr do danes ni ni- ti minimalno upoštevala pripomb in zahtev, ki so jih krajevne uprave že dale pred leti na ta načrt. To pomeni, da vleče vse za nos, kar je nesramno. Če se pa kdo boji, da bi se izgubili evropski prispevki za peti koridor zaradi negativnih mnenj o vplivu na okolje, ne more sedaj izsiljevati nesprejemljive proge. Časa za primeren načrt je bilo dovolj«. Drugačen je bil po prepričanju SSk razplet v pokrajinskem svetu, kjer se je podčrtalo pomen železniške infrastrukture, proti kateri se človek težko opredeli, ampak ne take, kot je v načrtu, ki ni bil sprejet, saj tržaška pokrajina ni dala nobenega povolj-nega okoljskega mnenja enostavno zato, ker načrtovalec ji ni niti še odgovoril na pripombe iz preteklosti. Zato so po mnenju SSk očitki, da kdor je proti predlagani progi, je proti razvoju Trsta, pavšalni in neresnični, saj je lahko razvoj tudi tak, ki ne uniči okolja. Razvoj Trsta ne temelji samo na pristanišču, ker imamo tu tudi trgovino, obrt in industrijo, znanost in turizem. Dejavnosti, ki ne prenašajo (več) uničevanja okolja, je prepričan Močnik. Lupieri: O uplinjevalniku lahko odloča Dežela FJK O plinskem terminalu v Žavljah lahko odloča deželna vlada. Čeprav je po mnenju državnega sveta za končno dovoljenje za gradnjo pristojna italijanska vlada, je namreč dovolj, da deželni svet sprejme ustrezen zakon. To je poudaril včeraj deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri. Kot je povedal, se razsodba državnega sveta sklicuje na dejstvo, da primanjkuje v deželi FJK ustrezna zakonodaja. V primeru, da deželni svet odobri ustrezen zakon, bi bila torej za odločitev glede uplinjeval-nika pristojna Dežela FJK, je dejal Lu-pieri in povabil vse deželne svetnike (in še predvsem tržaške), ki nasprotujejo projektu, naj ukrepajo. To je mogoče storiti takoj, saj pristojna deželna komisija ravnokar obravnava zakonski osnutek št. 210, ki urejuje energijo in goriva. Zakonskemu osnutku je dovolj dodati normativ, ki določa, da je za plinski terminal pristojna deželna uprava, je poudaril Lupieri. Škedenjska železarna: Kocijančič poziva h končanju delitev med občani in delavci Namesto reševanja vprašanja škedenj-ske železarne je tržaška oz. deželna politika v zadnjih desetih letih prepustila mesto nasprotujočim si zahtevam in potrebam zagovornikov dela, varstva okolja in zdravja. Toda še je mogoče obrniti stran in obsoditi preteklo dogajanje ter preprečiti situacije, kot je tista v tovarni Ilva v Tarantu. To je poudaril vodja svetniške skupine Mavrične levice v deželnem svetu Igor Kocijančič v tiskovnem sporočilu, posvečenem škedenjski železarni in »izgubljenim priložnostim«. Kocijančič sicer ne razume stališča sindikatov, češ da so zahtevali odprtje še enega omizja na pristojnem ministrstvu in zahtevali nadaljevanje industrijskih dejavnosti tudi po letu 2015. Sindikati tudi se ne zavedajo, pravi Kocijančič, da sta tovarni v Tarantu in Piombinu za italijansko vlado daleč pomembnejši. V Tarantu je medtem nastal odbor v bran občanov in delavcev, katerega namen je preseči delitev med zahtevami po zaščiti zdravja občanov in zaščiti delovnih mest in ki ga SKP podpira. Nekaj podobnega je pred desetimi leti zasledoval tudi tržaški forum, ki pa je ostal le na papirju. / TRST Četrtek, 2. avgusta 2012 5 VZHODNI KRAS - Naprava na biomaso Deželna uprava dvomi v okoljsko neoporečnost openske centrale Pokrajinski svet soglasno proti načrtu, ki mu nasprotujejo tudi Openci Deželna uprava močno dvomi v okoljsko neoporečnost načrtovane termoelektrarne na biomaso na Opčinah, zato bo ta načrt v prihodnjih tednih podvržen postopku za okoljsko presojo (italijanska kratica Via). Za ta korak se je odločila deželna odbornica za okolje Sandra Savino, ki se sklicuje na mnenje pristojne deželne tehnične komisije. Slednja je ocenila, da bi naprava na biomaso v bližini openske železniške postaje, poleg okoljskih, povzročila težave v lokalnem prometu, njena lokacija pa je preblizu naselju in tudi zaščitenih območij. Okoljsko presojo termocentrale so zahtevali Openci ob podpori vzhodnokraškega rajonskega sveta, zanjo se je v deželnem svetu zavzel Igor Gabrovec (SSk). Da takšen objekt ne sodi na Kras, se je soglasno zavzel pokrajinski svet na predlog svetnice SEL Sabrine Morene (drugi podpisnik resolucije Maurizio Vidali-SSk). Dvo- Deželna odbornica Sandra Savino me nad načrtom je izrazila tudi tržaška občinska uprava, začenši z županom Robertom Cosolinijem. Več kot dva tisoč občank in občanov (točneje 2457) je medtem podpisalo ljudsko peticijo proti načrtovani gradnji termoelektrarne na Opčinah. Pobudnik peticije je bila Demokratska stranka (pokrajinska svetnica Maria Monteleone in njena rajonska kolegica Valentina Baldas), dokument so že izročili predsedniku deželnega sveta Mau-riziu Franzu, ki ga je poslal v obravnavo pristojni deželni komisiji. Peticijo so podprli predsednik pokrajinske skupščine Maurizio Vidali ter deželna svetnika Gabrovec in Sergio Lupieri (Demokratska stranka), ki so prisostvovali izročitvi peticije predsedniku Franzu. Termocentralo načrtuje družba IIT iz Rima v bivši delavnici Laboranti v bližini openske vojašnice in nekdanje tovorne železniške postaje. Peticija našteva celo vrsto strokovno utemeljenih pripomb na ter-mocentralo, ki naj bi letno porabila okrog 60 tisoč ton palmovega in drugega rastlinskega olja. Biomasa v primerjavi s fosilnimi gorivi povzroča manj škodljivih izpustov, t.i. kolateralna škoda pa bi prišla iz transporta, saj je treba palmovo olje z vlaki in tovornjaki pripeljati do Opčin. V ZDA so vsekakor že zdavnaj palmovo olje izločili iz uradnega seznama ekoloških goriv. Peticija Opencev in Openk izrecno omenja tudi etične probleme, ki so vezani na proizvodnjo palmovega olja. Območja Afrike, ki se uporabljajo za nasade rastlinskega olja, so razlaščena na račun domačega prebivalstva, ki bi jih drugače uporabljalo za lastno preživetje. Gre za veliko okoljsko in družbeno škodo. Ob vsem tem bi prišlo do nepremičninskega razvrednotenja premoženja na tem delu Opčin, pod-črtujejo v odboru, ki ščiti interese krajanov. MIR NA KOLESU - Kolesarska tura od Poreča do Aviana Za svet brez jedrskega orožja Na Verdijevem trgu danes Solda, jutri Rumiz Nadaljuje se niz poletnih prireditev na Verdijevem trgu, ki jih pod okriljem Občine Trst prirejajo razna kulturna društva in ustanove. Danes bo trg pred opernim gledališčem gostil narečno predstavo »Le incredibili storie di un venditore di lunari«, ki je posvečena tržaški mešanici jezikov in kultur - različnim skupnostim, ki jih povezuje ravno tržaško narečje. Na oder bosta ob 21. uri stopila Maurizio Solda in Remigio Tedorovich. Jutri pa bo Verdijev trg gostil novinarja, pisatelja in pohodnika Paola Rumi-za, ki bo z glasbenikom Alfredom La-cosegliazom poslušalce popeljal na pot med Trstom in Premanturo (na to turo se je Rumiz lani res napotil peš). Pričetek ob 21. uri. Na gradu glasba in filmi Na gradu sv. Justa bodo v teh dneh nadoknadili nekatere dogodke, ki so julija odpadli zaradi slabega vremena. Tako bo nocoj ob 21. uri dvorišče prizorišče koncerta mestnega pihalnega orkestra Verdi. Spored predvideva tudi nastop saksofonistov, ki so obiskovali masterclass Fabrizia Paolettija in gojencev videmskega konservatorija To-madini. Jutri in v soboto pa bodo ob 21. uri na svoj račun prišli ljubitelji filma. Jutri bodo predvajali The Iron Lady; film o angleški premierki Margaret Thatcher je posnel Phillida Lloyd, v nosilni vlogi pa nastopa Meryl Streep. Predvajali ga bodo v angleškem izvirniku z italijanskimi podnapisi. Sobotni spored predvideva črno-beli nemi film The Artist režiserja Michela Hazanaviciusa, ki je na podelitvi filmskih oskarjev požel izreden uspeh. Na pobudo Blaženih graditeljev miru - Od nedelje, 5., do četrtka, 9. avgusta - Da ne bi pozabili jedrske katastrofe v Hirošimi in Nagasakiju Posebna večerna ponudba ~ P ' 7TH1 muzeja Revoltella Mestni muzej Revoltella in njegova očarljiva terasa bosta nocoj odprta do 23. ure. Ob 20. in 22. uri je predvideno brezplačno strokovno vodstvo po razstavi, ki jo muzej posveča potovanju barona Revoltelle v Egipt. Ob 20.30 bodo v avditoriju zavrteli film Double Take belgijskega video-umet-nika Johana Grimonpreza. Na šagri sardele tudi Riki Malva in jedci čevapčičev Na športnem igrišču v Ul. Campanelle 300 poteka te dni 15. šagra sardele, v sklopu katere so poskrbeli tudi za razvedrilni program. Danes bosta na primer Riki Malva in Theo La Vecia predstavila šov krajevnih talentov in svetovno prvenstvo jedcev čevapčičev. V soboto pa bo nastopil priljubljeni tržaški kantavtor Lorenzo Pilat. Sprememba v Ul. Virgilio Del Ulice Romagna je že nekaj časa zaprt zaradi zidu, ki se nevarno kruši. To povzroča težave predvsem tamkajšnjim prebivalcem; da bi jim olajšala dostop do bivališč, je občinska uprava odredila spremembo v prometu. Tako bo odslej del Ulice Virgilio med številkama 2 in 10 prevozen v obe smeri. Svet brez jedrskega orožja. To je svetlo geslo, ki ga bodo od Poreča do Aviana tudi letos nosili udeleženci vsakoletne kolesarske ture Mir na kolesu (Pace in bici). Pobudnik mirovniškega kolesarjenja je združenje Blaženi graditelji miru, ki si iz leta v leto prizadeva, da človeštvo ne bi pozabilo na smrtonosno jedrsko katastrofo v Hirošimi in Nagasakiju. Danes bodo kolesarsko turo ob 11. uri predstavili na tržaškem županstvu. Jedrsko orožje je namreč sinonim katastrofe za človeštvo, saj je močnejše od največjih konvencionalnih eksplozivov in lahko v hipu povsem uniči eno mesto. Prvič je bilo uporabljeno 6. avgusta 1945, ko je (po zaslugi ZDA) povsem uničilo japonsko mesto Hirošima, tri dni kasneje, 9. avgusta, pa še Nagasaki. Kljub zagotovitvam miru (realnim ali ne) pa danes še vedno ne obstaja prepričljiv načrt jedrske razorožitve. Celo nasprotno, ideja o novi uporabi jedrskega orožja se spet pojavlja na svetovni politični sceni. Novo katastrofo je treba preprečiti v imenu mirne globalne ureditve. Svet pa je žal vse bolj militariziran in jedrsko orožje predstavlja v njem izjemen vir bogastva. Morda pa bi sedanje gospodarske razmere le narekovale razmislek o nepotrebnem trošenju denarja: baje je samo za redni pregled 20 tisoč kosov jedrskega orožja potrebnih 100 milijard evrov letno ... Tura, ki se ke lahko udeleži kdorkoli, se bo letos začela v hrvaškem Poreču v nedeljo, 5. avgusta, in mimo Vižinade, Grož-njana, Buj, Sečovelj, Portoroža, Izole in Kopra dosegla v ponedeljek zvečer Milje. V torek, 7. avgusta, bodo kolesarji štartali z Velikega trga v smeri proti Devinu, Štaranca-nu, Cervignanu in dlje vse do ameriške vojaške baze v Avianu, kjer še vedno hranijo jedrsko orožje, kamor se bodo pripeljali v četrtek, 9. avgusta. Pobudniki vabijo predstavnike krajevnih ustanov, naj se jim pridružijo ob 11. uri pred bazo. Hkrati vabijo vse župane tistih občin, mimo katerih bo tekla kolesarska tura, naj se vključijo v organizacijo Mayors fot Peace (Župani za mir), da bi okrepili prizadevanja za boljša in mirnejša življenja občanov in doprinesli k ohranjanju svetovnega miru, spodbujanju strpnosti in človekoljubnosti. Mirovniški kolesarji pred Velikim trgom leta 2010 kroma UGL - Treba je čakati en mesec Zapadla vozniška: kako v Slovenijo? Italijanska vlada mora skleniti sporazum s Slovenijo in drugimi državami območja Alpe-Jadrana, da bo tudi v teh državah priznana začasna dokumentacija po obnovi oziroma podaljšanju vozniškega dovoljenja. To je zahteva deželnega sindikata Ugl, ki predlaga, da sosedne države upoštevajo potrdilo zdravnika o vozniški usposobljenosti v pričakovanju na uradno potrdilo iz Rima. Predlog je predstavil deželni tajnik sindikata Ugl Matteo Cernigoi in razložil, da italijanski državljani po zapadlosti vozniškega dovoljenja ne morejo dejansko v tujino. Zato je sindikat Ugl naslovil na prefekta Alessandra Giacchettija pismo z zahtevo, da Rim posreduje pri sosednih državah za rešitev vprašanja. Italijanski državljani morajo namreč po zapadlosti vozniškega dovoljenja za podaljšanje dokumenta opraviti zdravniški pregled. Nato morajo čakati več tednov (v povprečju en mesec) na uradno potrdilo iz Rima, ki ga je treba nalepiti na vozniško. Medtem lahko v Italiji vozijo avtomobil, vendar imajo pri sebi le potrdilo zdravnika, ki jih je pregledal. Zato bi bilo verjetno bolj spodobno zahtevati od italijanske vlade, da odpravi ta birokratski zapetljaj. V letu 2012 je namreč težko razumeti, zakaj neki ne sme npr. avtošola (ali pa kvestura) izdati nalepke že naslednji, če že ne isti dan zdravniškega pregleda. Ko pa bi bilo kaj narobe, bi lahko Rim naknadno preklical vozniško dovoljenje. A.G. MORJE Prepoved ribolova na rdeče tune Lov na rdeče tune je od 1. avgusta prepovedan. Prepoved je odredilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in se nanaša na tako imenovan športno-rekreacijski lov na rdeče tune z za to izrecno pooblaščenimi plovili. Novico je včeraj sporočilo tržaško luško poveljstvo. Ministrstvo se je odločilo za prepoved lova, ker so do konca julija izpolnili z evropskimi in državnimi normami odrejen ulov nekaj več kot deset ton rdečih tunov. Športno-rekreacijski lov na rdečega tuna se bo sicer lahko nadaljeval, a le s tako imenovano tehniko catch/release, po kateri morajo ribiči po ulovu takoj izpustiti še žive tune. V ta namen morajo za lov uporabljati posebne trnke, da ne bi poškodovali rib. Tržaško pristaniško poveljstvo je nadalje sporočilo, da bo v prihodnjih dneh in tednih še poostrilo nadzor v zalivu nad športno-rekreacijskim lovom na rdeče tune za spoštovanje sklepa o prepovedi lova. ČRNA KRONIKA - Na trgu Liberta Vino iz tetrapaka zna biti ... nevarno Vino vprašljive kakovosti jo je pošteno zagodlo trem tržaškim ljubiteljem (ne prav) dobre kapljice. V torek zvečer so si 46-letni A.L., tri leta mlajši P.L. in 31-letni M.S. privoščili na zelenici pred železniško postajo na Trgu Liberta kar precej požirkov. Vino so prešerno lokali kar iz tetrapa-ka. Potem ko so ga dodobra posrkali, so tetrapak pometali po zelenici. Tako se je v kratkem nabralo med zelenjem kar precejšnje število praznih tetrapakov. Nanje je postala pozorna izvidnica policije. Agenti so se približali trem vinskim bratcem, da bi jih povabili, naj pač pospravijo razmetano. Namesto zahvale za omikan nasvet, se je iz ust treh okajencev usul na može postave plaz nespoštljivih izrazov. Policisti so jih, vedno v zelo umirjenem tonu, povabili, naj jim izročijo dokumente, da bi jih legitimirali, kar pa je še bolj razkačilo trojico, ki je začela organom javne varnosti - kljub majavim nogam - groziti. Epilog je bil neizbežen: vse tri so odpeljali na kvestu-ro, kjer so jih legitimirali in prijavili sodnim oblastem zaradi grožnje in žalitve javnega funkcionarja. Namesto da bi jih plačal, jih je zabodel V torek zvečer so se trije nekdanji uslužbenci picerije v bližini hipodroma javili lastniku javnega lokala, da bi jih ta plačal za opravljeno delo. Namesto denarja jih je čakal ... nož. Lastnik naj bi dva od njih zabodel. Tržaška policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila potek dogodka in nakazala morebitne sodne posledice. Popravek V včerajšnji številki Primorskega dnevnika smo poročali o taboru tržaških volčičev in volkujic v Zagonu pri Postojni. V resnici tu taborijo le volčiči in voljkuljice, ki se zbirajo v Devinu in na Opčinah, torej kraški volčiči in volku-jice. Drugi tabor tržaških volčičev in vol-kuljic pa se odvija skoraj istočasno v Famljah pri Divači. Gre za Krdeli Velikega drevesa in Belih tigrov, ki se zbirajo v Dolini in v Škednju. Teh je letos 21 in taborijo v lovski koči v Famljah pri Divači, kot glavno temo pa imajo Harry Potterja. Vsi so opremljeni s čarobnimi palicami, s črnimi haljami in razdeljeni v štiri skupine: Griffinaureus, Melesruber, Corvus niger, Serpes viridis. Taborijo od nedelje, 29. julija, do sobote, 4. avgusta, načeljuje pa jim Luka Kocjančič. Za včerajšnje netočno poročanje se opravičujemo. 6 Četrtek, 2. avgusta 2012 TRST / PROJEKT OVERNIGHT - Ob mestni postojanki tudi boni za taksije Izberimo varnost! Preventiva v središču mesta - Nobenega tveganja, domov se vrnimo s taksijem Konec tedna bo odslej za našo mladino bolj varen. Pred dvema tednoma je štarta-la poletna sezona projekta Overnight (prvič je zaživel leta 2006), ki ga vodijo Pokrajina Trst, Občina Trst, Zdravstveno podjetje ter zadruge La Quercia, Duemilauno in Etnoblog. Projekt si prizadeva za širjenje zavesti o zdravi zabavi, se pravi zabavi brez prekomernega pitja in uživanja mamil. Doslej je predvideval brezplačni avtobusni prevoz do Sesljana, zaradi težav z lastnikom tamkajšnjega parkirišča, pa tudi nesoglasij z upravitelji lokalov, so morali pobudniki spremeniti ponudbo in se osredotočiti na dogajanje v mestu. Ob sobotni nočni (od 22. do 6. ure) postojanki v samem mestnem središču - v zdravstvenem okrožju v Ulici del Pane blizu Velikega trga - bo poskrbljeno še za bone za varno vožnjo s taksijem. »Okrepitev nočnih avtobusnih povezav je bila skorajda nemogoča, zato smo se odločili za taksije,«je pojasnil pokrajinski odbornik za prevoze Vitto-rio Zollia. Mladi bodo lahko izbrali varen povra-tek domov. Če bodo pregloboko pogledali v kozarec, bodo lahko vozilo pustili v parkirišču in se s taksijem odpeljali domov. Zainteresiranim mladim med 16. in 25. letom bodo razdelili po tri bone za taksi (vsak v višini 5 evrov), ki jih bodo lahko koristili ob petkih in sobotah med 22. do 6. uro. Delili jih bodo ob četrtkih in petkih od 19. do 21. ure ter ob sobotah zvečer v Ul. Del Pane 6. Polnoletni jih bodo lahko dvignili sami, mladoletne pa bodo morali spremljati starši; vsak bo dobil tudi izkaznico, ki jo bo moral pokazati taksistu. Kakor je povedala odgovorna na oddelku za odvisnosti pri zdravstvenem podjetju Tonia Contino, delijo pri postojanki informativni material, predvsem pa nasvete za pametno zabavo brez prekomernega pitja in zdravstveno pomoč (stalno bo namreč prisotna bolničarka) ter nudijo možnost opravljanja alkotesta. Operaterji se sprehajajo tudi med mladimi v središču (predvsem na območju med Velikim trgom in kopališčem Au-sonia, kjer je veliko lokalov) in se z njimi pogovarjajo ter poslušajo njihovim težavam. Starši se projekta veselijo, večkrat še sami stopijo v kontakt z operaterji, da bi po-bliže spoznali mladinsko problematiko. Pobudo pa so podprli tudi upravitelji mestnih lokalov, ki so se obvezali, da ne bodo s promocijami v stilu »happy hour« spodbujali odvečnega pitja. Seveda niso mogli mimo polemike, ki se je vnela v pokrajinski desni sredini. Njeni predstavniki so se zgražali, češ da gre 85 tisoč (javnih) evrov za spodbujanje sobotnega večernega pijančevanja. Očitno ne vedo, kaj je preventiva in kaj vse ta izraz zaobjema, je bil odgovor. (sas) Z leve - pokrajinski odbornik Zollia, občinska odbornica Famulari, pokrajinska kolegica Tarlao ter predstavnica Zdravstvenega podjetja Contino kroma RAZSTAVA Ženske v obdobju humanizma »Colei che sola a me par donna« je naslov razstavi o ženskosti med umetnostjo in življenjem v obdobju humanizma, ki bo od sobote na ogled v mestnem muzeju Pe-trarce in Piccolominija v Ul. Madonna del Mare 13 ter v Palači Co-stanzi za županstvom. Razstavo oziroma razstavi so javnosti včeraj predstavili župan Roberto Cosoli-ni, ravnateljica mestnih knjižnic Bianca Cuderi in kustosinji Alessandra Sirugo in Cristina Fenu. Gre za prikaz ženske stvarnosti v 12. in 13. stoletju v književnosti in v vsakdanjem življenju, ko je bila ženska prikazana dejansko še kot »nepopolni moški«. Župan Cosolini je pobudo označil kot zelo kakovostno in zanimivo v prepričanju, da bosta razstavi pritegnili pozornost tudi turistov. V ta namen so poskrbeli za vodene obiske. Razstava v Palači Costanzi bo na ogled do 23. septembra (urnik vsak dan med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro), v Ul. Madonna del Mare pa do 5. januarja (od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, v četrttkih tudi od 15. do 19. ure). GLASBENI NATEČAJ - Giampaolo Coral Prestižna kolajna Podelil jo je predsednik republike Giorgio Napolitano Združenje Chamber Music Trieste je doseglo prestižno priznanje. Predsednik republike Giorgio Napolitano je podelil svojo reprezentančno kolajno 13. izvedbi mednarodnega natečaja za nagrado Trio di Trieste, ki jo bo združenje priredilo od 25. do 27. oktobra letos na Miramarskem gradu. Letošnji natečaj bo posvečen izvirnim skladbam za komorne sestave. Umetniški vodja Fedra Florit je poudarila, da predstavlja predsednikova reprezentančna kolajna »priznanje za dejavnosti, namenjene mladim skladateljem in sodobni glasbi.« 13. mednarodni natečaj Trio di Trieste je združenje Chamber Music skupno z združenjem Chromas posvetilo spominu na tržaškega skladatelja in muzikologa Giampaola Corala ob prvi obletnici smrti. Odslej bo Giampaolo Coral Award potekal vsaki dve leti izmenično z mednarodnim natečajem Trio di Trieste. Letos nagrajene partiture bodo postale obvezne skladbe za nastop na 14. medna- rodnem natečaju komornih ansamblov, ki bo potekal prihodnje leto v dveh izmenah: maja (izločilni del) in septembra (izvedbe v živo). Žirijo 13. nagrade Giampaolo Coral Award bodo sestavljali Rocco Abate, Alberto Cola, Ivan Fedele, Zygmunt Krauze (predsednik), Luca Pfaff, Charlotte Seither in Berislav Sipus. Nagrajene skladbe bodo izvedli na turneji dobitnika nagrade Trio di Trieste. OBČINA TRST - Odborništvo za socialo V avgustu številne prireditve za priletne Izleti, glasbene prireditve, sprehodi, gledališke predstave, predvajanje filmov in tudi trebušni plesi bodo prispevali k prijetnemu počutju številnih priletnih, ki bodo v tem vročem avgustovskem poletju sodelovali pri specifičnem programu, ki ga je zanje pripravila tržaška občinska uprava. Projekt se je začel že v juniju in se bo zaključil v septembru, namen občinske uprave pa je spodbujati aktivno življenje ljudi v starejših letih in zagotavljati kakovost njihovega življenja. Številne prireditve, ki so na programu bodo v domovih za ostarele Bartoli, Gre-goretti in Capon ter v dvorani »Villa Carsia«. Pobude občinske uprave je predstavila včeraj tržaška občinska odbor-nica za socialo Laura Famulari ob udeležbi vodje pristojne občinske službe Anne Galopin in sodelavke Sabrine Rudl, odgovorne za občinske domove za ostarele Marie Giovanne Ghirardi in predstavnika združenja ACAAR v domu Marenzi Claudia Piuce. Kot je poudarila odbornica Famulari, je strateški cilj občinske uprave pomagati priletnim, Trst pa naj bi postal glede tega prava delavnica. V Trstu je namreč približno 57 tisoč ljudi nad 65. letom starosti, se pravi 27 odstotkov prebivalstva. Za 100 mladih do 14. leta starosti je v Trstu v povprečju 246,29 priletnih, v deželi Furlaniiji-Julijski krajini 186 priletnih, v Italiji pa 145 priletnih. Ta demografska slika narekuje javnim upravam in tudi zasebnikom, ki delujejo na socialnem področju, da iščejo in nudijo inovacijske odgovore na potrebe in zahteve priletnih, je povedala Famularijeva in dodala, da je potrebno zasledovati in spodbujati njihovo samostojnost oziroma aktivno vključevanje v družbo. Naj dodamo, da je za morebitne težave zaradi vročine na razpolago zelena številka 848-448-884, ki so jo ustanovili v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem in deželno upravo. PRIREDITVE - Potekal bo od 10. do 15. avgusta v okviru 3. Praznika prijateljstva V Miljah se pripravljajo na Evrokarneval Letošnji poudarek bo na glasbi, za katero bodo poskrbele godbe iz FJk, Slovenije in s Hrvaške - Novost bo mimohod, ki bo potekal od marine San Rocco do osrčja Milj Avgust bo pester in živahen tudi v miljski občini, kjer bo sredi meseca zaživela poletna izdaja miljskega karnevala. Med 10. in 15. avgustom bodo Milje gostile Evrokarneval, ki bo uokvirjen v 3. izvedbo prireditve Praznik prijateljstva, ki predstavlja vrhunec miljskega poletja, ki se predstavlja pod imenom Milje pod zvezdami - 59. izdaja poletnega karnevala. Več o bogatem sporedu prireditev so na včerajšnji novinarski konferenci povedali lokalni občinski odbornik za promocijo mesta Stefano Decolle, predsednik Združenja miljskih karnevalskih skupin Mario Vascotto in članica organizacijskega odbora Fabiana Pipitone. Miljski občinski odbornik Decolle je povedal, da je za organizatorje poletnih prireditev velik dosežek že to, da se več let vztraja pri isti prireditvi, ki zna pritegniti širše množice. Praznik prijateljstva bo poleg okrepljenega glasbeno-koncertnega nabora ponudil tudi druge predstave, med drugim tudi karnevalski mimohod. Ta bo na sporedu med 10. in 15. avgustom, ko se bodo Milje spremenile v prestolnico Evrokarnevala. Program je podrobneje predstavil Mario Vascotto, ki je najprej povedal, da bo letošnji poudarek na glasbi, za katero bodo poskrbele godbe iz naše regije, iz Slovenije in s Hrvaške. Naši obiskovalci se bodo odpravili na nekak- šno potovanje po bližnjih regijah, te pa bodo po-bliže spoznali tudi s pomojo kulinaričnih dobrot in foklore, je dejal Mario Vascotto. Za to priložnost bo miljski Mandracchio zaprt za promet med 20. in 23. uro, trg Caliterna pa se bo spremenil v brezplačno parkirišče. Vzdolž portiča se bodo raztezale stojnice s kulinaričnimi dobrotami, vsak večer, z začetkom ob 20.30, pa bo stari portič prizorišče koncertov godb iz različnih koncev Evroregije. Sklepno dejanje bo na sporedu 15. avgusta, ko bo nastopila GuggenBand Muja, zastavonoša miljskega karnevala v Evropi in svetu. Kot so še povedali na včerajšnji predstavitvi, bo novost letošnjega poletja tudi mimohod, ki bo potekal od marine San Rocco, vzdolž nabrežja Ve-nezia do osrčja Milj. Ta družinski poletni festival pa se bo povezal tudi s prireditvijo Vogadamata, ki bo na sporedu v nedeljo, 12. avgusta. Tekmovanje med skupinami miljskega karnevala na posebnih za to priložnost pripravljenih plovilih se bo začelo ob 19.30. Pisan folkloristični program bo zaključil glasbenik Lorenzo Pilat, ki bo svoj koncert začel ob 21. uri. Več o pestrem miljskem poletnem programu lahko preberemo tudi na spletnih straneh www.benvenutiamuggia.eu, www.carnevaldemu-ja.com in www.guggenband.it. (sč) Včerajšnja predstavitev v tržaški kavarni Tommaseo ansa / TRST Četrtek, 2. avgusta 2012 7 FILM - Pogovor z Natašo Peric V Tornatorejevem filmu nastopata tudi tržaški Slovenki Nataša Peric se rokuje z režiserjem Giuseppejem Tornatorejem Priznani italijanski režiser Giuseppe Tornatore je za prizorišče nekaterih scen svojega novega filma The best offer izbral mesto Trst. Snemanje filma se je začelo že 30. aprila, zaključilo pa se je junija. V filmu, ki govori o svetu dražb in je lociran v luksuznih restavracijah in hotelih nekaterih najpomembnejših evropskih prestolnic, igrajo svetovno znani igralci Geoffrey Rush, Donald Sutherland in Jim Sturgess. V filmu sta kot statistki nastopili tudi zamejki Dragica Hrovatin z Opčin in Nataša Peric iz Križa, s katero smo se pogovorili. Kako vam je uspelo nastopiti v filmu? V časopisu II Piccolo sem prebrala oglas, da iščejo statiste za film, in sem se prijavila. Agencija Galaxia je zbirala prijave in me nato preko sms sporočila obvestila, da me je izbrala. Po sms sporočilih so potekale vse nadaljnje informacije, kdaj in kje se moramo predstaviti, kako se moramo obleči. Tornatore je želel ljudi različnih kultur in narodnosti, zato so kandidate pri prijavi vprašali, katere jezike poznajo. Mogoče so mene in Dragico izbrali tudi zato, ker sva Slovenki. Katera je bila vaša vloga v filmu? Statistov nas je bilo 250. Bili smo milijarderji in smo morali na dražbi kupovati slike ali listati po brošuri s slikami. Zato smo se morali tudi elegantno obleči. Dra-žitelj je bil igralec Geoffrey Rush in zraven mene je sedel Donal Shutherland. Pri filmu sem sodelovala dva dni. Snemali smo scene v mali dvorani gledališča Verdi. Film je potekal v angleškem jeziku, zato smo mi samo mimirali pogovore. Kako bi opisali svojo izkušnjo? Izkušnja je bila zelo lepa, tudi ambient je bil zelo prijeten. Vse je bilo organizirano v najlepšem redu. Zanimivo je bilo videti, kako poteka snemanje filma, kako postavijo luči in vse ostalo, kar spada zraven. Gre seveda za profesionalce. Tornatore je bil vseh 10 ur na sceni nasmejan in zelo prijazen do igralcev in do nas statistov. Presenetilo me je tudi to, da je Geoffrey Rush med scenami stalno ponavljal dialoge. Ob tem pa sem tudi spoznala veliko novih ljudi. Andreja Farneti Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 2. avgusta 2012 ALFONZ Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 6.12 Jutri, PETEK, 3. avgusta 2012 LIDIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 32 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 10 km na uro, vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 4. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. U Kino GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un anno da leoni«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.50 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 17.00, 19.20, 21.40 »Na varnem«; 16.00, 18.30, 20.50 »Ted«; 18.00 »Madagaskar 3 3D (sinhro.)«; 18.40, 21.00 »Vroči Mike«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Hysteria«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.15 »Contraband«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bed Time«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.20, 20.05 »The amazing Spider-Man«; 16.20, 20.15, 22.15 »La memoria del cuore«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Biancane-ve e il cacciatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; Dvorana 2: 22.00 »Il cacciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.15 »L'estate di Giacomo«; Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Un anno da leoni«. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. Dobrodošel, mali princ Matjaž NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Veliko srečnih dni in mirnih noči ti Cheerdance Millenium želi. ¿i Čestitke Danes praznuje MAILA 40 let. Da bi se ji uresničile vse skrite želje ji želijo Boris, Urška in Matej. Danes praznuje teta MAILA rojstni dan! Vse najboljše ji želijo vsi nečaki z družinami. NINA praznuje danes 6. rojstni dan. Jeseni bo prvič sedla v šolsko klop. Da bi bila vedno tako pridna ji želijo vsi, ki jo imajo srčno radi. S Izleti ARISTON - Poletna arena: 21.00 »J. Edgar«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Bian-caneve e il cacciatore«; 16.30 »Free-runner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.00, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »I colori della passione«. HT! Osmice DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 0038631372632 (Metka). DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. NA KONTOVELU »NA KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! □ Obvestila AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Informacije na tel. št.: 392-2303152. ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebene-škem parku od petka, 3. do ponedeljka, 6. avgusta. Pričakujejo vas dobro založeni kioski, glasba in prijeten hlad. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Experience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbenega Društva Prosek na Balancu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; v soboto, 4., 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ŠAGRA V BAZOVICI - Mladi, pozor! V soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta, poletna šagra »Pri Kalu«: kiosk za mlade v exotičnem stilu! Pridite oblečeni v Hawaian oblačila in okrasne na-kite. Pričakujemo vas! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence »Poletnega seminarja ZCPZ« v Laškem odpeljal v nedeljo, 5. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do- nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 6. do 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri nastop Komornega moškega zbora »Val«; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 21. uri klavirski koncert v organizaciji Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repentabrsko Marijino cerkev za svetišče; jutranji romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje. Ve- čer bo obogatila nabrežinska godba na pihala. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspre-sivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Prireditve SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040-200123; 040299795. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. 0 Mali oglasi 30-LETNO DEKLE bivajoče na Opči-nah nujno išče zaposlitev kot varuška ali čistilka, nudi lahko tudi pomoč v kuhinji. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-2604619 ali 3276157659. PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-4462664. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967 ali 040212770. PRODAM MOTOR 125 sym xs125-k, letnik 2010, 6000 km, v dobrem stanju, idealen za začetnike, cena 1.350 evrov. Tel. št.: 347-2371244, email: tea94@vodafone.it. PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 3338008025. PRODAM knjige za klasično smer liceja F. Prešeren. Tel. št.: 040-422128. PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295. SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja opremljeni s pohištvom. Tel. 348-3667766. ^ Nepričakovano nas je zapustil Branko Oblak Žalostno vest sporočajo mama, sin in brat ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 3. avgusta, ob 13.00 iz ulice Costalunga na pokopališče v Ri-cmanje. Log, 2. avgusta 2012 Pogrebno podjetje Alabarda / TRST Četrtek, 2. avgusta 2012 8 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu KAJAK NA DIVJIH VODAH - Daniele Molmenti s Pordenonskega zlat, Slovenec Kauzer le šesti Veselje in razočaranje LONDON - V zgodbi, ki so ji predvsem v Sloveniji pripisovali srečen konec, je kot nekakšni deux ex machina nastopil 28-letni Daniele Molmenti iz vasi Torre pri Pordenonu in postal glavni junak. Eden glavnih favoritov za kolajno je bil namreč slovenski kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer, ki pa se mu finalna vožnja ni posrečila in se je naposled moral zadovoljiti s 6. mestom. Nasprotno pa je kot prekaljeni maček - sicer že svetovni prvak leta 2010 - v vodnem kanalu vodil svoj čoln Daniele Molmenti in se v cilju upravičeno veselil olimpijskega naslova ravno na dan svojega rojstnega dne. Na kajakaški sceni vsekakor nikakor ni novinec: nastopil je že v Pekingu, kjer je kljub visokim ciljem pristal na 10. mestu, leta 2010 je s svetovnim naslovom in prvim mestom na svetovni ja-kostni lestvici pokazal, kaj velja. Letos je beri kolajn dodal še zlato iz evropskega prvenstva in olimpijski naslov, tako da je tačas edini kajakaš s kolajnami najžlahtnejše kovine z vseh treh najpomembnejših tekmovanj. » Trdo sem treniral, da bi res pridobil pravo fizično pripravljenost. V osrednjem delu sem bil še pri močeh, medtem ko so bili ostali že utrujeni. Ure fitnessa so mi omogočile, da sem dosegel to, kar sem si želel,« je povedal Molmenti, ki je v polfinalu dosegel tretji najboljši čas. Eden glavnih slovenskih adutov za kolajno Slovenec Peter Kauzer, dvakratni svetovni prvak, pa je v finalni vožnji odpovedal. Potem ko je v polfinalu kljub kazenskemu odbitku dosegel najhitrejši čas, je v vožnji za kolajne že v tretjih vratcih dobil dve kazenski sekundi, vožnja na vse ali nič pa se mu v srednjem in spodnjem delu ni izšla, ko se je skoraj obrnil in je dobil še štiri kazenske sekunde, tako da ne le zlata, temveč tudi ostale kolajne so splavale po vodi. Kauzer je po tekmi razočarano pojasnil, kaj je šlo v odločilnem nastopu narobe: »V tretjih vratcih je voda zanihala in čolna nisem mogel spraviti spodaj, tako da sem jih udaril. Nato sem še ujel ritem in do 15. vratc mi je dobro kazalo in je bila vožnja še kar dobra, tam pa me je v bistvu skorajda prevrnilo. Zavedal sem se, da je to to danes za mene. Skušal sem se še boriti do cilja, ampak če veš, da se ti vožnja podre, potem ravno ne uživaš v njej. Takšna je usoda, kaj hočeš.« »Danes so bili Molmenti, Hradilek in Aigner pač boljši od vseh nas. Jaz sem naredil napako, oziroma ne le eno, kar precej napak, in na olimpijskih igrah si teh ne smeš privoščiti. Oni si jih niso in vsem trem iskreno čestitam za njihove nastope in za uresničitev olimpijskih sanj,« je o razpletu pri vrhu še povedal slovenski kajakaš. Njegov oče in trener Peter Kauzer st. je prepričan, da njegovega sina včerajšnji razočaranje ne bo preveč potrlo in da bo z uspehi še razveseljeval svoje navijače: »Seveda, kaj pa nam preostane drugega. Jaz mislim, da bo še vztrajal. Ima rad ta šport in dokler bo užival v tem, bo vztrajal. Jaz mislim, da se vnovič vidimo v Riu na popravnem izpitu.« Daniele Molmenti je olimpijsko zlato kolajno osvojil ravno na dan svojega 28. rojstnega dne. Napovedal je, da bo zmago proslavil s prosekarjem ansa Oče nabiral robidnice, sin pa prodal ducatija Molmentijev oče je med sinovim zmagoslavnim spustom po londonskih brzicah pobiral robidnice. O zmagi ga je obvestil šele svak, ki ga je moral poiskati med domačimi travniki vasi Torre pri Pordenonu. »Pritiska ni zdržal,« je pojasnila žena Gabriella, »Med polfinalom je šel na masažo, med finalom pa v gozd.« Ob veseli novici se je v Molmentijevi rojstni hiši zbrala cela vas: »Sicer sploh ne vemo, kdaj se bo Daniele vrnil domov. Saj je pred igrami napovedal, da bo nekaj dni preživel v Londonu, da se otrese pritiska,« je še dodala žena in mama olimpijskega prvaka. Daniele je veliko vložil v svoje športne uspehe. Med drugim je tik po zmagi razkril, da je moral celo prodati du-catija, da bi lahko odletel na treninge v Avstralijo.Trenira ga Pierpaolo Fer-razzi, ki je prispeval levji delež predvsem na psihološki ravni in je točno pred 20 leti - 2. avgusta v Barceloni leta 1992 - osvojil zlato kolajno. zlatih kolajn na poletnih olimpijskih igrah in še šest drugih na zimskih so zbrali športniki iz Furlanije Julijske-krajine. 63 je bilo še ostalih, 31 srebrnih in bronastih 37 kolajn. Na prejšnjih olimpijskih igrah v Pekingu se je z zlatom okitila Chiara Cainero (strelstvo), s srebrom lokostrelec Ilario Di Buo', z dvema bronastima kolajnama pa sabljačica Margherita Granbassi. Od skupne bere pa je eno prispeval tudi slovenski odbojkar Matej Černic, ki je leta 2004 z italijansko reprezentanco v Atenah osvojil srebro. 3000 oziroma še manj: toliko je kajaka-šev v Italiji, slalomistov na divjih pa je manj kot 1000. V Italiji lahko ka-jakaši trenirajo izključno v Mezza-ni, na reki Noce v pokrajini Trento, v naravnem vodnem kanalu. V Italiji namreč ni umetnih tekmovališč za kajakaše kot je lee Valley Wihte Water Centre v Londonu. Gre za si-tuacijski šport, kjer mora kajakaš imeti dobro razvite predvsem trebušne in prsne mišice. V olimpijski program so kajak vključili leta 1992, ko je zmago osvojil ravno Molme-nitjev trener Pierpaolo Ferrazzi. GIMNASTIKA Japoncu Učimuri mnogoboj LONDON - Japonski gim-nastični zvezdnik Kohei Uči-mura (na sliki) je zmagovalec olimpijskega mnogoboja in je po srebru iz Pekinga ter treh naslovih svetovnega prvaka pri 23. letih osvojil svoj prvi olimpijski naslov.Srebro je nekoliko presenetljivo osvojil Nemec Marcel Nguyen, ki je Nemčiji po 76 letih spet priboril mnogo-bojsko kolajno, bron pa je okrog vratu obesil Američan Danell Leyva. rekorderka LONDON - Avstralska ko-šarkarica Lauren Jackson je po tekmi z Brazilijo najbolj učinkovita igralka v zgodovini olimpijskih iger. Visokorasla Av-stralka in ena najboljših košar-karic na svetu v minulem desetletju je na včerajšnji tekmi prispevala 18 točk, na svojih štirih olimpijskih igrah pa je skupno dosegla 497 točk. Jacksonova je na večni lestvici strelk na OI prehitela slovito Američanko Liso Leslie (488 točk), ki si lasti levje zasluge za štiri zaporedna zmagoslavja ZDA od Atlante leta 1996 do Pekinga leta 2008. Avstralija se bo po rednem delu letošnjega olimpijskega turnirja v Londonu bržkone uvrstila v četrtfinale, tako da ima Jacksonova priložnost, da še izboljša svoj strelski učinek. pa popolno sprostitev Primorski LONDON 2012 Četrtek, 2. avgusta 2012 9 KOLESARSTVO - Wigginsu (pričakovano) kronometer Zdaj je najboljši britanski olimpijec LONDON - Britanski kolesarski «boom» je na olimpijskih igrah v domačem Londonu dobil piko na i. Bradley Wiggins, zmagovalec letošnje dirke po Franciji, je bil najhitrejši v 44 kilometrov dolgem kronometru, s tem pa je vzel tisto, kar mu je bilo namenjeno, saj je bil po spletu okoliščin edini favorit za zlato kolajno. Britanec je bil na letošnjih daljših kronometrih nepremagan (ne upoštevajoč prologe), tako da je bilo povsem logično, da so britanski ljubitelji kolesarstva pričakovali njegovo zmago, še posebej, ker sta imela najboljša kro-nometrista zadnjih let, svetovni prvak Nemec Tony Martin in štirikratni svetovni prvak ter branilec naslova Švicar Fabian Cancellara, letos veliko težav s poškodbami. Wigginsovi tekmeci so sicer računali, da bi se srebrni iz lanskega svetovnega prvenstva pod hudim pritiskom javnosti lahko zlomil, a se to ni zgodilo. Na nezahtevni progi je pokazal premoč in Martina premagal za 42 sekund, medtem ko je uspeh domačih kolesarjev s tretjim mestom potrdil Chris Froome. S svojo sedmo kolajno je Wiggins poskrbel, da je postal najboljši britanski olimpijec, doslej je bil najboljši skupaj z legendarnim veslačem Stevenom Red-grevom. Wiggins ima zdaj štiri zlate kolajne, prve tri je osvojil na stezi, za Red-grevom zaostaja za eno: «Zaenkrat to težko potrdim, toda verjamem, da bom peto zlato lovil v Riu.» Kronometer se ni odvijal po pričakovanjih samo v boju za vrh, povsem po pričakovanjih je šlo tudi edinemu slovenskemu predstavniku Janiju Brajkovi-ču. Kot je pri njemu značilnost, ni začel najhitreje, nato pa je ritem stopnjeval, in prišel do desetega mesta, kar je najboljša slovenska olimpijska uvrstitev v tej disciplini. «Moj nastop je bil soliden, ne pa perfekten. Trenutno več od tega nisem mogel storiti,» je dejal Belokranjec. Zelo dobro 5. mesto je zasedel Italijan Marco Pinotto. Največ kar se je od njega lahko pričakovalo. Bradely Wiggins je po število osvojenih kolajn prehitel rojaka, veslača Stevena Redgreveja, ki pa je osvojil zlato več ansa OLIMPIJSKI MONITOR Vsakemu svoj spletni portal Potekelje peti dan londonske olimpijade in marsikateri spletni bralec je izbral svoj referenčni olimpijski portal. Resnici na ljubo izbira ni najbolj preprosta, predvsem med italijanskimi spletnimi različicami dnevnikov Corriere, Repubblia in Gazzetta dello Sport. Vse tri spletne različice ponujajo posebno olimpijsko rubriko, vendar je treba včasih povezavo kar s težavo izbrskati med različnimi linki. Verjetno najbolj pestra in popolna je olimpijska spletna stran Repubblice, preko katere takoj razberemo izide, discipline in fotogalerije, ki spremljajo celotno dogajanje. Gazzetta in Corriere sta si nekoliko bližja, vendar manj pregledna, razen v primeru italijanske zmage. V takem primeru se homepage razsveti z olimpijskimi linki v stilu božičnega drevesca. To je nedvomno skupna hiba vseh italijanskih spletnih medijev. V dneh pogrešanja italijanskih kolajn je bilo občutiti skoraj mačehovski odnos uredništev do olimpijade, saj je bilo zaslediti manj svežih vsebin. Če pogledamo v slovenski medijski svet, je tu omembe vreden mul-timedijski portal RTV Slovenija, ki z zelo pisanim in preglednim layoutom privablja naključne bralce. Tudi v tem primeru pa je skoraj celotna vsebinska ponudba usmerjena v nacionalne oz. slovenske nastope. Ko si sami želite popolni pregled olimpijskega dogajanja, je najbolje, da kliknete na uradno stran londonske olimpijade www.london2012.com, ki v živo in nepristransko krije celotni spored. Tu boste verjetno lahko zasledili tudi zadnjega uvrščenega iz turnirja v badmin-tonu. (mar) LONDONSKI DNEVNIK Ko bi imel Jadran vsaj polovico takšne dvorane ... Mario Gerjevič Rokomet je šport, ki mi nikoli ni bil preveč všeč, ampak sem rokometaše vedno izredno cenil. Toliko kontakta, udarcev, porivanja in teka, kot jih prenesejo ti fantje in punce, res jih moraš občudovati. Pravijo vsi, da je enačba specifikacije podobna košarkarski, kar pomeni, da bi uspešni rokometaši verjetno bili tudi uspešni košarkarji in obratno. Ista področja morajo biti dobro razvita; hitrost, eksploziv-nost, odriv, spremembe smeri, tehniko z žogo, preciznost, ....itn. Ni slučajno, da se je eden od najboljših rokometašev na svetu, Hrvat Ivano Balič, v mladosti ukvarjal s košarko. Celo igral je za mlajše kategorije pri Jugoplastiki. Pravim to, da opravičim karte za rokomet, ki sem jih kupil. Spet smo v olimpijskem parku. Nepregledna množica ljudi se vali proti tek-movališčih, skoraj ne moreš verjeti, da gneče ni. Nikjer ni vrst, ker prostovoljci sproti opozarjajo na prihajajoče dogodke. Odstranite vso hrano in tekočine iz nahrbtnikov, prosim - opozarja mladi Indijec preko zvočnika. Ob strani so velike vreče za smeti tako, da lahko takoj odvržeš, kakšno plastenko vode ali pločevinko coca -cole. Nadaljujte gibanje, ne ustavljajte se prosim, opozori naslednja prostovoljka. In reka ljudi teče naprej. Naslednja postaja, kontrola vstopnic. Gre hitro, varnostniki imajo detektorje (skenerje), ki potrdijo ali je vstopnica veljavna. Če je, takoj greš naprej. Nadaljujte gibanje, brez ustavljanja, ponovno opozorijo. Pregled stvari in oseb (enako kot v Hyde parku, postopek opisan včeraj) tukaj opravijo moški. Škoda! Končno sem noter, veselo razmišljam, a sploh se ne zavedam, da je treba do rokometne dvorane hodit vsaj še pol ure. Dvorane za različne športe so čudovite, vsaj takšne se zdijo od zunaj. Neverjetne oblike, velikosti in polne svetlobe, naravne ali umetne. Ob vsaki taki priliki razmišljam, kako bi bilo lepo, da bi tudi naši košarkarji Jadrana imeli tako dvorano, pa tudi, če bi bila pol manjša. Ob tem razmišljanju spregledam rokometno dvorano. Edina navadna kocka v celem olimpijskem parku. Ni čudno, da sem šel mimo nje. Pred vhodom še enkrat kontrola kart. Tekme, ki si jih bom ogledal, so Hrvaška - Srbija, Danska - Španija in Francija - Argentina. Rokometa za naslednjih pet let. Od prve tekme sem največpri-čakoval. Organizatorji sploh niso ločili navijačev hrvaške in srbske reprezentance, sam, da ne bo kašne pi..... , upam, da so eni in drugi dovolj pametni da do tega ne pride. Hrvaška je boljša, sploh ni dvoma. Ob polčasu so štirje goli razlike, navijanje je res glasno, slišiš tudi kakšno neprimerno, nekaj piv se je že spilo, zato jezik lažje teče. Začetek drugega polčasa, Srbi zmanjšajo na minus dva, navijači ponori-jo.... Balič prestreže podajo, protinapad in gol. Odtlej gre samo v eno smer. Na koncu osem golov razlike za Hrvaško. Maščevanje za polfinale v Beogradu, komaj čakam na komentarje na spletnih straneh. Velika razlika v golih je verjetno pripomogla k temu, da ni prišlo do kakšnega ekscesa. Če bi pa tekma bila bolj izenačena, res res ne vem. Naslednja tekma je Danska - Španija. Odlična. Veliko bolj izenačena, vse, kar vrhunski rokomet ponuja. Ker nisem obremenjen z rezultatom jo spremljam sproščeno. Zraven mene sedi Španec s punco in temperamentno spremlja dogajanje na tekmi. Bolj kot on skače, ona leze v sedež. Verjetno ne ve, kaj se na igrišču sploh dogaja. Ker smo bili med navijači Danske, sem tudi jaz pozdravil dobre poteze njegovih sonarodnjakov. Hvaležno me je pogledal in večkrat pokimal, češ hvala ,ker nisem sam. Danci zmagajo z golom tri sekunde do konca tekme. Moj sosed je obupan, potolažim ga, ne pomaga. Šport je tak, enkrat da, enkrat vzame. Zadnja tekma dneva, Francija - Argentina, enosmerna ulica. Razlika v kvaliteti je očitna, Francozi igrajo samo, da zmagajo. Rokometa je bilo zadosti, grem že pred koncem prvega polčasa. Zadnjič ske-niram karto pred izhodom in se odpravim domov. Še enkrat pogledam celi kompleks dvoran, ki je ponoči čudovito osvetljen, neprecenljivo. PLAVANJE - Američan na 100 m prosto ugnal favoriziranega Magnussena Adrianu kraljevska tekma V Acquatic centru padli novi rekordi - Italijanska ženska štafeta na 7. mestu - Phelps danes spet v boju za kolajno LONDON - Črni raček je postal labod. Američan Nathan Adrian, ki je doslej v reprezentanci ZDA vztrajal v senci bolj znanih kolegov in se kvečjemu veselil šta-fetnih odličij (v Pekingu je bil zlat), je namreč postal sinoči olimpijski prvak na 100 m prosto, to je v disciplini, ki velja v plavanju za paradno. Ne le to, svoji državi je zlato kolajno na tej razdalji priboril prvič po 24 letih. Leta 1988 je bil namreč v Seu-lu prvi Matt Biondi. Adrian, visok je 2,02 metra, je v finalu za pičlo stotinko sekunde premagal nespornega favorita tekme, svetovnega prvaka iz Šanghaja Avstralca Jamesa Magnussena, tretji pa je bil Kandačan Brent Hay-den. Brez kolajne sta ostala Francoz Yannick Agnel, zlasti pa svetovni rekorder, Brazilec Cesar Cielo, ki se je moral sprijazniti s 5. mestom. V Acquatic centru so tudi včeraj beležili tri nove rekorde, skupno jih je padlo že pet. Prvega je z zmago na 200 metrov prsno (2:07,28) dosegel svetovni prvak Madžar Daniel Gyurta, ki je prvo olimpijsko kolajno osvojil že pred osmimi leti v Atenah, ko je - star komaj 15 let - izboril srebrno odličje. Ameriška plavalka Rebecca Soni je svetovni rekord na 200 m prsno s časom 2:20,00 postavila že v polfinalu. Kitajka Liuyang Jiao si je zlato odličje na 200 m delfin priplavala s časom olimpijskega rekorda 2:04,06. V ženski štafeti na 4 x 200 m prosto je v času olimpijskega rekorda zmagala reprezentanca ZDA (Missy Franklin, Dana Vollmer, Shannon Vreeland in Allison Schmitt ). Do srebra so prišle Avstralke, Nathan Adrian ansa bronasta pa je francoska štafeta. Italijanke (s Pellegrinijevo) so bile sedme. Michael Phelps, ki mu je po torkovem zmagoslavju zaradi 19. osvojene kolajne po telefonu čestital sam predsednik ZDA Ba-rack Obama, napoveduje novo odličje. V današnji finale na200 metrov mešano se je uvrstil s tretjim časom. Nalogo, da izboljšajo zelo do zdaj zelo slab obračun italijanske odprave, imajo danes Alessia Filippi s kvalifikacijami na 200 m hrbtno, in Luca Dotto, ki bo na 50 metrov skušal popraviti slab vtis z nastopa na dvakrat daljši razdalji. Urška zmagala? ^^^ I Je Urška Žolnir res zmaga-k la? Po pisanju Gazzette del- lo sport ni! Na 20. strani, kjer ugledni milanski športni dnevnik objavlja izide, piše: »Judo donne - 63 km: 1. Lili Xu (Cina), 2. Urska Zolnir (Slo)«. Ojej! Pogled avtomatično gre na sosednjo stran, kjer je objavljen pregled kolajn. Slovenia 1 oro. Vsaj to! VESLANJE - Finale ob 10.50 Špik in Čop danes med favoriti Iztok Čop in Luka Špik med lanskim nastopom na svetovnem prvenstvu na Bledu ansa Britanske stavnice so na novo opredelile favorite za današnji veslaški finale dvojnih dvojcev in med favoriti za medaljo sta po zmagi v polfinalu tudi Iztok Čop in Luka Špik. Stavnica Ladbrokes slovenska veslača uvršča na drugo mesto med kandidati za zmago in za njuno zmago ponuja kvoto 1:6, enako kot za Veliko Britanijo in Argentino. Zmagala naj bi Novozelandca (1:1,57). Čop in Špik sta olimpijska prvaka iz Sydneyja 2000. Finale bo ob 10.50. PLAVANJE Lucas: »Federica ne sme mirovati« LONDON - Čeprav sta se lani razšla na precej buren način, ker se ona, baje zaradi zaročenca Filippa Magninija (in ob podpori italijanske plavalne zveze), ni hotela preseliti v Pariz, ima francoski strokovnjak Philippe Lucas zelo dobro mnenje o Federici Pellegrini. Nekaj pa ga zelo skrbi. »Kljub neuspehu na igrah je Federica prava šampionka. Nikakor pa si ne sme vzeti leto dni premora, kot zdaj pravi. Zelo težko je spet začeti, zato ji to odsvetujem. Poznam Federico, poznam njeno moč in njeno miselnost. Na razdalji 400 m lahko še vedno plava pod mejo štirih minut,« pravi francoski strokovnjak, ki sicer velja za redkobesednega, mešanico strogega in očetovskega trenerja. V Italiji ga zaradi dolgih las, tetovaž in sloga oblačenja imajo za posebneža, pravijo mu viking. Za svoje metode dela potrebuje poseben bazen, ki ga niti v franciji še ni dobil, je pa poleg pokojnega Alberta Casta-gnettija edini, ki je s Federico uspel. Sta še skregana? »L Londonu sva se bežno srečala. Bila je zelo ljubezniva,« trdi Lucas. Kdo ve, morda se bosta njuni poti zdaj spet združili. 10 Četrtek, 2. avgusta 2012 LONDON 2012 Q5B3BM' PRIČAKOVALA JE VEČ LONDON - Kljub veliki želji se je judoistki Raši Sraki Vukovič na tekmovanju do 70 kg kolajna izmuznila iz rok. Sraka Vukoviče-va je olimpijski turnir sklenila na 7. mestu, kar ni niti najmanj slab dosežek, vendar pa 32-letna Ljubljančanka z njim ni zadovoljna. Možnosti za popravni izpit namreč ne bo imela več, kajti pri svojih letih se judoistka dobro zaveda, da je ne bo med potnicami na naslednje olimpijske igre čez štirimi leti v Riu de Janeiru. JUDO - Marjan Fabjan, trener Urške Žolnir UVRSTITEV IZBOLJŠALA SAMO TRŽAČANKA WEYMOUTH - V razredu laser radial so včeraj zaključili še dve regati. Tržačanka Francesca Clapcich je izboljšala svojo uvrstitev za eno mesto: po šestih rega-tah je 15. (bila je 9. in 27.), še vedno pa vodi Irka Murphy. Med moškimi v razredu laser pa je Slovenec Karlo Hmeljak poslabšal uvrstitev in je po včerajšnjih dveh plovih 33., Italijan Michele Regolo pa je 29. Danes bo na regatnem polju spet nastopil tudi Izolan Vasilij Žbogar, ki je skupno na 5. mestu. MONOPOL ŽE OD LETA 1988 LONDON - Kitajska namiznoteniška igralka Li Xiaoxia je nova olimpijska prvakinja. V finalu je druga nosilka s 4:1 v nizih premagala rojakinjo in prvopostavljeno Ding Ning. Do brona je prišla Feng Tianwei iz Singapurja, ki je v tekmi za tretje mesto s 4:0 slavila proti Japonki Kasumi Išikavi .Kitajske namiznote-niške igralke so na OI od leta 1988 osvojile prav vse zlate medalje. »Imam pravo šolo« RAZGLEDNICA IZ LONDONA Giulia Sadlowski: Angleški čaj doma nikoli ne manjka Doma (in v torbici) originalni angleški čaj nikoli ne manjka. »Pijem ga vsak dan, ker ne maram kave. Zjutraj in popoldne ob 16.00, tudi poleti,« razlaga 32-letna Tržačanka Giulia Sadlowski, ki se je po šestletni izkušnji v Londonu nalezla tudi nekaj angleškega duha. V olimpijsko mesto je odletela po maturi na znanstvenem liceju France Prešeren septembra 1999, ostala pa vse do konca leta 2005. Točnega razloga, zakaj je izbrala London, ni. Za študij se ni odločila: »Pri 19 letih se mi zdelo, da mi bo London nudil dovolj svobode, navdušena sem bila nad glasbo, Beatlesi, pa tudi zaradi ljubezni do angleškega jezika sem se odločila, da grem tja.« Tam se je hitro vključila na delovni trg. »Svoje delovne izkušnje sem začela v verigi restavracij Pret A Manger, nato pa v drugi japonski restavraciji,« je povedala Giulia, ki se je za kratek čas preizkusila za pultom, nato pa usmerjala in učila nove uslužbence. Živela je na jugozahodu prestolnice v četrti Fulham, kjer je bilo na prvih igrah leta 1908 olimpijsko središče in kjer stoji danes stadion nogometnega kluba Chelsea (ki ga sicer letos na OI ne uporabljajo): »Nogometnih tekem si nisem nikoli ogledala, vendar vedela sem, kdaj so igrali, ker so bile ceste zaprte in sem morala domov z drugim avtobusom.« V Fulham se vsakič vrača, ko obišče angleško prestolnico. »V London, kjer sem bila nazadnje marca, se vračam enkrat ali dvakrat letno. Tam so prijatelji, na katere sem zelo navezana, pa šoping, prestolnice pa ne zapustim, ne da bi nakupila zalogo čaja.« Med kotički Londona, na katere je najbolj navezana, je ravno Fulham, elegantna ulica King's Road in Kensington High Street, raj šopinga in kavarn. V London bi se vrnila, pravi danes, »ko bi imela svoje stanovanje, saj so sicer najemnine zelo visoke. Ko sem tam živela, se mi je zdelo, da je London država zase. Ali se vživiš v ritem, kot sem se jaz, ali pa te mesto prehiti. Pozabiti moraš, od kod prihajaš, in se prilagoditi mestu: si številka in to te veliko nauči.« Vreme je ni motilo: »Ne drži, da vedno dežuje,« poudarja Giulia, ki si vsakič, ko obišče London privošči tudi tipični angleški zajtrk. Pri Marjanu Fabjanu (levo z Žolnirjevo po finalu) se namestitveni štoro in telovadnica na Celjem med pripravami spremenita v asketski hotel za judoiste ansa LONDON - Marjan Fabjan je najboljši slovenski trener v judu. Tri olimpijske kolajne, dve svetovni in kar 22 na evropskih prvenstvih pričajo o tem, da zna svoje borce pripraviti za najvišja mesta. «Fabjan Dojo» na Lopati in dodatna lokacija nekaj sto metrov nižje na cesti proti Celju so polni uspehov željnih ju-doistov in judoistk, namestitveni šotor in telovadnica pa se med pripravami, ko pod njegovim vodstvom želi in hoče trenirati na desetine borcev in bork, ponoči spre- menita v hotel za judoiste. Asketska namestitev brez pretiranega udobja, zgolj osnovna higiena, prehrana in postelja, ko po treningih izmučen padeš vanjo. «Včasih jih je toliko, da je premalo prostora, potem jih povabim kar k sebi v hišo. Spijo tudi v mojem majhnem muzeju športa, pa pri kakšnem sosedu ...,» je pred leti dejal Fabjan. Že takrat se je vedelo, da uspehov še zdaleč ni konec. In zdaj je tudi on tako kot Urška Žolnir pozlatil svoje olimpijske sanje. Njegov oster, grob in skoncentriran pogled je bil po kolajni le drugačen kot sicer. Videti je bilo veselje, čeprav skakal ni. Ostaja osredotočen za naprej. «Ne vem kako je drugje, ampak pri nas je tak red. Tega se držim, zaradi česar sem sicer že imel probleme, ampak sem vztrajal pri svojem načinu, šel v ta 'riziko' in na koncu se je pokazalo, da imam pravo šolo,» je dejal. Kolajno je čutil že zjutraj. «Jaz vem in vidim človeka ko vstane. Čutim, če lahko kaj naredi ali ne more. Tudi pri Urški sem vedel, da bo,» je razložil svoj sedmi čut za osvajanje odličij. Tudi na dan zlate kolajne ni bilo nič drugače. Hrabro, ostro, dostojanstveno ... Korak za korakom, kot vsakič pred veliko tekmo. «Danes sem pazil na vsako besedo, že od pozdrava dobro jutro naprej. Desetkrat sem premislil, kaj bom rekel, da ne bom s čim pokvaril njene koncentracije. Najpomembnejše je bilo, da se ni obremenjevala s posameznimi tekmami, ampak sem ji samo 'vbijal' v glavo, prva, prva, prva moraš biti. Ne druga, tretja ... , prva! Povedal sem ji, da so velike razlike med drugim, tretjim in petim mestom. Zlato je tukaj, zdaj gremo naprej.» Sodnik Franci Očko miril strasti i* Veliko opravka je h imel slovenski sodnik na judoističnem turnirju I Franc Očko, ko je moral ukrotiti dva petelina v kategoriji do 81 kilogramov. Nekdaj odlični judoist iz Slovenske Bistrice ni imel težav pri tem. Velja za enega najboljših sodnikov IJF in ko sta si Nemec Ole Bischo in Američan Travis Stevens v polfinalu kategorije do 81 kg skoraj skočila v lase s pestmi, ju je lepo ločil. Od njiju zahteval, da se rokujeta, potem pa sta borbo nadaljevala po judoističnih pravilih. Lačna Šarapova Olimpijske igre v Londonu pri ruski teniški igralki Mariji Ša-rapovi očitno zbujajo apetit po hrani. Kot je namreč razkrila najboljša ruska teniška igralka, za prehrano ruskih športnikov skrbi tudi nekaj ukrajinskih kuharjev, kar je po njenih besedah odlično. Rusinja je namreč vedno prva v vrsti za hrano. Najboljše mesto na svetu Priznana britanska modna oblikovalka Stella McCartney je prepričana, da je London tudi sicer najboljše mesto na svetu, ne le v teh dneh, ko mesto gosti olimpijske igre. Hčerka člana legendarne skupine Beatles, ki je oblikovala oblačila britanske reprezentance, namreč pravi, da se v živahni britanski prestolnici skriva del celotnega sveta. «London imam preprosto rada. Po mojem mnenju je v njem najboljše iz vsakega mesta, kjer sem doslej bila. Ne glede na vreme, ga imam vseeno rada,» je dodala McCart-neyjeva. Severnokorejski športniki hvaležni vodstvu za uspehe Severna Koreja je z doseženo bero osvojenih medalj po štirih dnevih tekmovanj na olimpijskih igrah zasedla peto mesto, njeni športniki pa so za svoje uspehe hvaležni tako prejšnjemu kot sedanjemu državnemu vodstvu. Dvigalec uteži Om Yun Chol se je ob osvojeni zlati olimpijski medalji zahvalil pokojnemu severnokorejskemu voditelju Kim Jong Ilu, medtem ko je lahko judoistka Am Kum Ae za svoj uspeh po besedah njenega očeta hvaležna sedanjemu državnemu vodstvu. ODBOJKA NA MIVKI London ni Copacabana Igralci in igralke se spopadajo z muhastim britanskim vremenom LONDON - Britanskega vremena se ne da spremeniti. Dežni plašči, dežniki, sivo nebo in vlaga so nekaj vsakdanjega, zato se športniki, ki na olimpijskih igrah v Londonu tekmujejo na prostem, nanje pač skušajo prilagoditi po svojih najboljših močeh. To velja tudi za odbojkarje, ki merijo moči na mivki.Z nekoliko nizkimi temperaturami od običajnih za ta letni čas se po svoje spopadata tudi Brazilca, Emanuel Rego in Alison Cerutti, ki sta ob začetku nedavnega dvoboja s švicarskima tekmecema na olimpijskem turnirju v odbojki na mivki pač grela z majicami z dolgimi rokavi in dolgimi «pajkicami» iz lycre. A slika je bila drugačna na naslednji tekmi, saj so tekmovalke iz Španije in Argentine nosile običajne drese. Sodniki, ki so sicer nosili dežne plašče, so namreč odločili, da ni dovolj mrzlo, da bi igralke nosile še kaj drugega. «Navajene smo igrati v dežju,» je njihovo odločitev po- spremila Španka Liliana Fernandez. Običajno je, da imamo nekaj sonca, vendar ni vedno temu tako. «Treniramo v vetru, dežju ... skratka, ob kakršnemkoli vremenu,» je dodala. Odbojka na mivki sicer vse bolj pridobiva na priljubljenosti po vsem svetu. Igrajo jo od Južne Amerike do Kitajske, pa tudi na Nizozemskem in Norveškem. Igra se, ne glede na vreme, nikoli ne ustavi. Naj bo to dež, grmenje ali celo toča, edinole strele imajo lahko zadnjo besedo na potek tekme. Emanuel Rego je ob tem spomnil, da je nekoč igral pri osmih stopinjah Celzija v Sankt Peterburgu. «To pa je bilo mrzlo,» je dodal Brazilec, ki sicer trenira na plažah Ria de Ja-neira, prihodnjega gostitelja olimpijskih iger. Glede na napovedi bodo olimpijski turnir v odbojki na mivki prvič pripravili na znameniti plaži Copacabana. Tega pa London ne bi mogel preseči, četudi bi sijalo sonce. Primorski LONDON 2012 Četrtek, 2. avgusta 2012 1 1 ROMUNSKE TELOVADKE VEDNO S KOLAJNO ELONDON - Ob zmagi ameriških telovadk v ekipni gimnastični preizkušnji se je nekako pozabilo na uspeh Romunk, ki so osvojile bron. Gre za velik dosežek, saj se lahko Romunke pohvalijo z osvojeno medaljo na vsakih olimpijskih igrah od leta 1976. «Koliko telovadcev imajo ZDA? Kitajska? Rusija?» se je vprašal romunski trener Octavian Belu. Poudaril je, da imajo majhno skupino, s katero skušajo vsak dan narediti nekaj dobrega. «Na tekmovanje smo prišli z odprtim srcem,» je poudaril. OLIMPIJSKI DUH - Renzo Mattelig KAZNOVANA PRERAČUNLJIVOST LONDON - Mednarodna zveza za badminton je suspendirala in izključila z iger štiri pare, dva iz Južne Koreje ter po en s Kitajske in Indonezije, ki so več kot očitno namerno izgubili dvoboje, da bi se v nadaljevanju tekmovanja izognili najtežjim tekmecem. Nacionalne zveze kaznovanih igralk so že napovedale pritožbo. Celo nevešči gledalci v dvorani so hitro opazili, da nekaj ni v redu. Začetni udarci so pristajali nizko v mreži, svetovni prvakinji s Kitajske sta grešili najlažje udarce in najdaljša izmenjava v dvoboju ni trajala več kot nekaj sekund. OSMEREC VRNIL UGLED NEMČIJI LONDON - Nemški veslaški osmerec je v finalu v Etonu upravičil vlogo favoritov ter nepremaganost od olimpijskih iger v Pekingu raztegnil na 36 zmag in zlato olimpijsko medaljo. To je bila tudi prva zlata medalja za Nemčijo v tej paradni veslaški disciplini po letu 1988. Zmaga v paradnem osmercu je poseben obliž na nemške veslaške rane, saj so v Pekingu pred štirimi leti v nasprotju s pričakovanji ostali brez veslaškega zlata. Takrat so resno spremenili delo v reprezentanci, saj so so bili brez veslaškega zlata prvič po 52 letih. Ko David premaga Goljata Olimpijsko ozračje lahko občutimo res povsod. Tokrat smo se mudili v Benečiji, kjer smo k pogovoru povabili Renza Matelliga, pravo beneško institucijo. Mattelig je trenutno ravnatelj izseljeniškega društva Slovenci po svetu, ob tej pomembni funkciji je še član Inštituta slovenske kulture v Špetru in številnih drugih društev ob vznožju Matajurja. Sam je takoj razjasnil, da mu je šport precej oddaljena tematika, vendar smo tudi pri njem uspeli obuditi olimpijski duh. Ste mogoče v teh dneh vzpostavil posebno vez z Londonom? Če mislite na olimpijske igre, moram povedati, da jim nisem še veliko sledil. Do včerajšnjega dne sem bil aktivno soudeležen pri daljšem kongresu mladih izseljencev, ki so hkrati potomci ali sinovi Beneških emigrantov. Kaj pa prejšnje izvedbe? Do prejšnjih izvedb sem gojil drugačen odnos, predsem do takih, kjer so nastopali samo amaterji. Včasih mislim, da je nastop profesionalcev na olimpijskih igrah skoraj narodno izdajalstvo De Coubertina. Všeč mi je bilo slediti pla-valskim nastopom Marka Spitza, žal pa ne moram pozabiti dogodka iz Munch-na leta 1972 in poznejša bojkotiranja izvedb v Moskvi in Los Angelesu. Prej ste omenil, da ste cel mesec preživel z mladimi izseljenci. Mogoče poznate kakega beneškega izseljenca ali potomca beneške družine, ki je kdaj nastopil na olimpijadi? Seveda, vendar točnega obdobja se težko spominjam. Bila sta kar dva predstavnika, ki sta sicer nastopila z italijansko reprezentanco hokeja na ledu na neki zimski olimpijadi. To sta bila hokejista Topasič in Rukin, sinova beneških izseljencev iz Kanade, ki sta se spet preselila v Italijo. Takih je kar veliko, spomnim se še svojega soobčana s Svetega Lenarta, košarkarja Roberta Chiaciga, ki je bil srebrn v Atenah leta 2004. ^ Če bi moral v finalu navijati med Italijanom, Slovencem ali izseljencem iz Benečije, koga bi izbral? Gotovo bi izbral nekoga, ki je v neki meri vezan na Benečijo, vendar težim k temu, da navijam vedno za šibkejše športnike. Pri teh pa državljanstvo ni važno. Všeč so mi trenutki, ko David premaga Goljata. Taki Davidi so res moji najljubši, naj velja tako za atleta iz Peruja ali Afganistana. Omenil ste Afganistan. Majhen primer Davida je bil tudi udeleženec države s končnico na -stan v cestni kolesarski preizkušnji. Ste mogoče zasledili to zmago? Žal ne ... To je bil Kazahstanec Vinoku-rov. Verjetno kolesarstvo vam ne leži. Ste mogoče vzljubil kakšno drugo olimpijsko panogo? Kar se tiče poletne olimpijade mi je maraton najljubši, pri zimski različici občudujem disciplino, kjer nastopajoči porivajo neke okrogle kamne . Curling! Točno curling. Kaj pa Renzo Mattelig in aktivno športno udejstvovanje? V mladih letih sem bil tudi dober nogometaš in kljub svoji nepretirani višini tudi dober košarkar. Rad sem zadeval iz razdalje. Ob koncu pogovora nam je Mat-telig zaupal, da bi v naslednjih dneh rad izkoristil daljši odmor in si privoščil kak set odbojkarskega turnirja. Za curling pa bo moral počakati zimsko olimpija-do v Sočiju leta 2014. (mar) Renzo Mattelig NAKLJUČNI TURISTI - Hrvata Zlatko in Daniela Kolajna za Hrvaško? »Brez Blanke ne bo nič« Hrvatica Daniela in njen prijatelj Zlatko sta se z vlakom pripeljala v Trst iz Milana. Na železniški postaji ju je čakala Danielina mlajša sestra Denise. Kakšna so hrvaška pričakovanja na teh olimpijskih igrah? Denise: To ni vprašanje za nas. Najboljše bi vam znal odgovoriti naš oče. On je cele dneve pred televizorjem in vse ve, kaj se dogaja. Daniela: Mi pa res zelo malo vemo. Zlatko: Tudi jaz v bistvu ne vem, kaj se dogaja. Nekaj včasih ujamem. Ali sploh veste, kje bi Hrvaška lahko pobrala medaljo? Daniela: Naša najboljša športnica je atletinja Blanka Vlasic, ki pa na teh olimpijskih igrah ne bo nastopila. Daniela: Če se ona ne bi poškodovala, bi imeli nekaj možnosti za kolajno. A mislim, da brez nje ne bo nič. Tako da po mojem ni možnosti, da bi Hrvaška karkoli dobila. Imate pa nekaj dobrih reprezentanc v skupinskih športih ... Daniela: Kje že? Zlatko: V vaterpolo če se ne motim. Tudi rokometaši so menda dobri. Visoko so na primer premagali Srbijo. Daniela: A je že bilo to srečanje? Meni se je zdelo, da ga morajo šele odigrati. Zlatko: Vidite, res nima smisla, da sprašujete nas. Zadnje vprašanje bo zato o vašem postanku pri nas. Kako dolgo boste tukaj? Denis: Tukaj smo, ker sem prišla čakat sestro in njenega prijatelja, ki sta prišla iz Milana. Ampak ne bomo se ustavili v Trstu. Šli bomo takoj domov na Hrvaško. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA ro ro 21-letni Jar Martini je v poletnih mesecih zaposlen pri inženirskem studiu v Trstu, kjer opravlja delovno prakso. Nogometaš iz Doline bo tudi v prihajajoči sezoni igral pri kriški Vesni, olimpijske igre spremlja, kar mu čas omogoča, predvsem bo spremljal atletiko. Kje si v času olimpijskih iger? V glavnem v službi, razen prihodnji konec tedna, ko bom na Pagu. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Malo, saj delam in nimam veliko časa. Preko katerih medijev? Kar mi uspe spremljati, gleda po televizijskih omrežjih sky in rai. Katere panoge te najbolj zanimajo? Všeč so mi vse panoge, najbolj pa me zanimajo tek na 100 m in 200 m, met kopija in košarka. Katere pa najmanj? Najmanj me zanimajo športi, ki niso še razviti tukaj pri nas in vem bolj malo o njih. Za koga boš najbolj navijal med športniki? Za vse slovenske in italijanske športnike. Poleg teka pa nestrpno čakam nastop Usaina Bol-ta, ker upam, da bo izboljšal svoj čas v teku na 100 m in 200 m, čeprav mislim, da bo težko. In med športnicami? Za športnice velja isto. Navijal bom za vse slovenske in italijanske športnice. In med ekipami? Navijal bom za Slovenijo (jih ni, op.ur.) in Italijo in za šibkejše ekipe. Upam, da bo prišlo do presenečenj. Preverjanje znanja: Sta baseball in softball olimpijski disciplini? Da, sta. Žal, odgovor ni pravilen. Bili sta olimpijski disciplini do leta 2008 v Pekingu. Andreja Farneti MOK »POPRAVLJA« NAPAKO Korejki Shin A-Lam kolajna za športno vedenje Na (najbrž napačno) odločitev žirije je čakala celo uro LONDON - Mednarodna sabljaška zveza bo nesrečni sabljačici iz Južne Koreje, ki je v ponedeljek izgubila v sumljivih okoliščinah v zadnji sekundi dvoboja, podelila medaljo za športno vedenje. Bolj kot nagrada za Korejko, pa je to opravičilo zveze, ki je priznala, da so obstajale določene težave z uradnim merjenjem časa. Shin A-Lam je ena od tragičnih figur olimpijskih iger. Za poraz z Nemko Britto Heidermann je izvedela, potem ko je celo uro na tekmovalnem traku pred 8000 ljudmi čakala na sodniško odločitev. Težava je bila namreč v tem, da sta bili tekmovalki po rednem času izenačeni na 5:5, v dodatni minuti oziroma 59 sekundah pa prav tako ni prišlo do odločitve. Zadnjo sekundo so morali sodniki oziroma časomerilci kar štirikrat za- vrteti nazaj, saj sta tekmovalki istočasno dosegli točko. V petem poskusu je Nemka vendarle prehitela tekmico, južnoko- rejska delegacija pa je vložila protest, ker naj bi točko zabeležila po izteku časa. Sodniki so kar eno uro preučevali «deli-katno situacijo», kot so sami zapisali, nato pa zmago dosodili Nemki. Korejka je dvorano zapustila v solzah in ob bučnem aplavzu publike. Dogodek pa jo je tako pretresel, da je nato izgubila boj za bronasto medaljo. DETERGENTI IZ PIPE DETERSIVI ALLA SPINA D □ MMDfRO© fiMGMl Primer: 2 kg DETERGENTA ZA STROJNO PRANJE PERILA, 2 kg MEHČALCA, 1 kg DETERGENTA ZA TLA, 1/2 kg DETERGENTA ZA ROČNO PRANJE POSODE ZA SAMO 6,90 € ZALAGAMO ČISTILNE SERVISE, PRALNICE, PRALNICI SELF-SERVICE, HOTELE, ŠOLE, BARE, RESTAVRACIJE Z LINIJO SAPC ULICA BRIGATA CASALE 9, 34170 Tel. 346 4759201 - timmagini2012@gmail.com LONDON 2012 12 Četrtek, 2. avgusta 2012 CAMERON? NE HVALA! LONDON - Ni neobičajno, da najvišji predstavniki države vzpodbujajo svoje športnike na olimpijskih igrah, a Britanci nad vzpodbudo britanskega premiera Davida Camerona (na sliki) niso preveč navdušeni. Še več, nekateri so prepričani, da njegova prisotnost vpliva na slab nastop britanskih športnikov. Dokaz? Ko je Cameron spremljal nastope, je tekmovalec v skokih v vodo Tom Daley ostal brez želenega odličja. Enako Se je zgodilo na kolesarski preizkušnji, na kateri je brez kolajne ostal tudi domačin Mark Cavendish. GLEDALCI UŽIVAJO NA STRELIŠČU LONDON - Gol v nogometu ne potrebuje razlage. As v tenisu govori sam po sebi. Kaj pomeni 9,9 v strelstvu, pa je za mnoge že uganka. Prireditelji na strelišču na jugu Londona so zato za obiskovalce pripravili različne pripomočke, s katerimi jih seznanjajo z disciplinami, orožji in načinih tekmovanja. Vsakdo ob prihodu na Kraljevo strelišče dobi brošuro, pred vsakim tekmovanjem na zaslonih poteka učna ura, možno je najeti tudi slušalke, preko katerih se obiskovalec v realnem času seznanja s potekom tekmovanja. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi PREMAGAL NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA Tajvanski namiznoteniški igralec Chuang Chig Yuan kljub zmagi in uvrstitvi v olimpijski četrtfinale ne čuti veliko zadovoljstva. V torek je namreč gladko premagal Romuna Adriana Crisana, ki je njegov najboljši prijatelj na olimpijskih igrah. »Ampak to je šport. Zelo mi je bilo žal, ker sem moral igrati proti njemu. Počutil sem se, kot da bi ubil svojega brata,« je dodal Tajvanec. FINALI NAMIZNI TENIS Ženske posamično: fianle Xiaoxia Li (Kit) - Ning Ding (Kit) 4:1, za 3. mesto: Tianwie Feng (Sin) - Ka-sumi Ishikawa (Jap) 4:0. PLAVANJE 200 M PRSNO, MOŠKI Izidi: 1. D. Gyurta (Mad) 2:07.28 (Svetovni Rekord), 2. M. Jamieson (Vbr) +0.15, 3. R. Tateishi (Jap) +1.01, 4- K. Kitajima (Jap) +1.07, 5. S. Weltz (Zda) +1.74, 6. C. Burckle (Zda) +1.97, 7. B. Rickard (Avs) +2.00, 8. A. Willis (Vbr) +2.16 200 M DELFIN, ŽENSKE Izidi: 1. L. Jiao (Kit) 2:04.06 (Olim. Rekord), 2. M. Belmonte Garcia (Špa) +1.19, 3. N. Hoshi (Jap) +1.42, 4. K. Hersey (ZDA) +1.72, 5. C. Adams (ZDA) +2.72, 6. J. Lowe (VBr) +2.74, 7. Z. Jakabos (Mad) +3.27, 8. Z. Liu (Kit) +3.71 100 M PROSTO, MOŠKI Izidi: 1. N. Adrian (ZDA) 47.52, 2. J. Magnussen (Avs) +0.01, 3. B. Hayden (Kan) +0.28, 4. Y. Agnel (Fra) +0.32, 5. S. Verschuren (Niz) +0.36, 6. C. Cielo (Bra) +0.40, 7. H. Garcia (Kub) +0.52, 8. N. Lo-bintsev (Rus) +0.92 4 X 200 M PROSTO, ŽENSKE Izidi 1. ZDA 7:42,92; 2. Avstralija 7:44,41; 3. Francija 7:47,49; 4. Kanada 7:50,65; 5. Velika Britanija 7:52,37; 6. Kitajska 7:53,11; 7. Italija 7:56,30; 8. Japonska 7:56,73 KAJAK NA DIVJIH VODAH, K1, MOŠKI Izidi: 1. D. Molmenti (Ita) 93.43, 2. V. Hradilek (Češ) +1.35, 3. H. Aigner (Nem) +1.49, 4. M. Polaczyk (Pol) +2.71, 5. S. Hernanz (Špa) +3.52, 6. P. Kauzer (Slo) +7.58, 7. E. Daille (Fra) +8.44, 8. H. Oblin-ger (Avt) +10.85, 9. K. Yazawa (Jap) +11.01, 10. B. Boukpeti(Tog) +60.80 KOLESARSTVO, KRONOMETER Ženske: 1. K. Armstrong (Zda) 37:34.82, 2. J. Arndt (Nem) 37:50.29, 3. O. Zabelinskaya (Rus) 37:57.35, 4. L. M. Villumsen (Avs) 37:59.18, 5. C. Hughes (Kan) 38:28.96, 6. E. Pooley (VBr) 38:37.70, 7. A. Neben (ZDA) 38:45.17, 10. E. Van Dijk (Nem) 38:53.68, /.../, 21. T. Guderzo (Ita) 41:48.94, 22. Noemi Cantele (Ita) 41:51,18. Moški: 1. B. Wiggins (Vbr) 50:39.54, 2. T. Martin 51:21.54, 3. C. Froome (Vbr) 51:47.87, 4. T. Phin-ney (ZDA) 52:38.07, 5. M. Pinotti (Ita) 52:49.28, 6. M. Rogers (Avs) 52:51.39, 7. F. Cancellara (Švi) 52:53.71, 8. B. Grabsch (Nem) 53:18.04, 9. J. Ca-stroviejo Nicolas (Špa) 53:29.36, 10. J. Brajkovič (Slo) 54:09.72, med 32 Erica Barbieri (Ita) JUDO Ženske, do 70 kg: 1. Lucie Decosse (Fra), 2. Kerstin Thiele (Nem), 3. Yuri Alvear (Kol) in Edith Bosch (Niz), 7. Raša Sraka Vukovic (Slo) Moški, do 90 kg: 1. Song Dae-nam (JKo), 2. Asley Gonzalez (Kub), 3. Ilias Iliadis (Grč) in Masaši Ni-šijama (Jap) STRELSTVO, PIŠTOLA, 25 M, ŽENSKE Izidi: 1. J. Kim Jangmi (JKor) 792.4, 2. Y. Chen (Kit) 791.4, 3. O. Kostevych (Ukr) 788.6 SKOKI V VODO, SINHRONI SKOKI, 3 M, MOŠKI Izidi: 1. Luo / Qin (Kit) 477.00, 2. Zakharov / Kuz-netsov (Rus) 459.63, 3. Dumais / Ipsen 446.70, 4. Prygorov / Kvasha 434.22, 4. Mears / Robinson-Baker(Vbr) 432.60, 6. Despatie / Ross (Kan) 421.83, 7. Castillo Huerta / Sanchez Gallegos (Meh) 415.14, 8. Huang / Lomas (Mal) 405.09 VESLANJE DVOJNI DVOJEC BREZ KRMARJA, ŽENSKE Izidi: 1. Glover / Stanning (Vbr) 7:27.13, 2. Horn-sey / Tait (Avs) 7:29.86, 3. Haigh / Scown (Avs) 7:30.19, 4. Hendershot / Zelenka (Zda) 7:30.39, 5. Andrunache / Susanu (Rom) 7:37.67, 6. Hartmann / Sinnig (Nem) 7:42.06 BIS Veslanje, moški dvojni dvojec: katera bo uvrstitev Luke Špika - Iztoka Čopa? Jadranje, RS:X ženske: Alessandra Sensini bo po tretjem dnevu regat med 5, med 10, med 20? Moški vaterpolo: kateri bo izid tekme Italija - Hrvaška? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko, pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta, od 4. do 6. mesta) IFVir.AR.II MATEJA MEZGEC Skoki v vodo, ritmika in plavanje 21-letna Mateja Mezgec je z desno roko sposobna jesti in tipkati sms sporočila na mobitelu. »Absolutno nisem sposobna ne pisati, ne risati z desno roko,« je pojasnila. Politično ji je levica ali desnica vseeno, saj jo politika ne zanima. Še do pred dvema letoma se je Mateja, ki je doma iz Bazovice, ukvarjala z ritmično gimnastiko pri Boru. Po dokončani višji srednji šoli pa se je odločila za študij veterine v Ljubljani in je s športom prenehala. Na olimpijskih igrah spremlja skoke v vodo, plavanje in seveda ritmično gimnastiko. Atletinj in atletov ritmične gimnastike ne pozna, saj jih ne spremlja več kot včasih, ko se je s tem ukvarjala. Spremljala bo pač vse, ki bodo nastopali. Napoved Mateje Mezgec Veslanje: Špik - Čop 4. Jadranje: Sensini med 5 Moški vaterpolo: Italija - Hrvaška 10:8 SKUPNO 12 Včeraj (Irena Rustja): Košarka: Avstralija - Brazilija več kot 10 Kajak kanu: Peter Kauzer 1. Vaterpolo: Italija - Rusija 8:6 0 TOČKI nFSMf.AR.II ALES KODRIC OI ne spremlja veliko Napoved Aleša Kodriča Veslanje: Špik - Čop 3. Jadranje: Sensini med 10 Moški vaterpolo: Italija - Hrvaška 14:10 SKUPNO 4 Včeraj (Jernej Bufon): Košarka: Avstralija - Brazilija več kot 10 Kajak kanu: Peter Kauzer 1. Vaterpolo: Italija - Rusija 7:10 1 TOČKI DVOJNI ČETVEREC, ŽENSKE Izidi: 1. Ukrajina 6:35.93, 2. Nemčija 6:38.09, 3. ZDA 6:40.63, 4. Avstralija 6:41.67, 5. Kitajska 6:44.19, 6. Velika Britanija 6:51.54 OSMEREC, MOŠKI Izidi: 1. Nemčija 5:48.75, 2. Kanada 5:49.98, 3. Velika Britanija 5:51.18, 4. ZDA 5:51.48, 5. Nizozemska 5:51.72, 6. Avstralija 5:51.87 DVIGANJE UTEŽI Ženske, do 69 kg: 1. J. Sim Rim 261 kg (SKo), 2. . Cocos (Rom) 256 kg, 3. M.ana Shkermankova (Bel) 256 kg Moški, do 77 kg: 1. Yiaojun Lu (Kit) 379 (svetovni rekord), 2. Haojie Lu (Kit) 360 kg), 3. I. Cambar Rodriguez (Kub) 349 kg. SABLJANJE Meč, moški: 1. R. Limardo Fascon (Ven), 2. B. Pia-secki (Nor), 3. J. Jung (JKo), 4. S. Kelsy (ZDA), do četrtfinala Pizzo Paolo (Ita) Sablja, ženske: 1. J. Kim (JKo), 2. S. Velikaya (Rus), 3. O. Kharlan (Ukr), 4. M. Zagunis (ZDA). GIMNASTIKA, POSAMIČNO MOŠKI Izidi: 1. K. Učimura (Jap) 92.690, 2. M. Nguyen 91.031, 3. D. Leyva (ZDa) 90.698, 4. M. Kuksenkov (Ukr) 90.432, 5. D. Belyavskiy (Rus) 90.297, 6. K. Tanaka (Jap) 89.407, 7. K. Thomas (Vbr) 89.406, 8. J. Orozco (Zda) 89.331, 18. Enrico Pozzo (Ita) 87.032 OSTALA TEKMOVANJA NAMIZNI TENIS Moški posamično, četrtfinale: Zhang - Jiang 4:1, Kishikawa - Wang 0:4 KOŠARKA, ŽENSKE Skupina A: Kitajska - Angola, 76:52 Hrvaška - Češka 70:89, ZDA - Turčija nočna tekma. Skupina B: Kanada - Francija 60:64, Avstralija -Brazilija 67:61, Velika Britanija - Rusija 61:67. NOGOMET, MOŠKI Skupina A: Senegal - Združeni arabski Emirati 1:1, Vbr - Urugvaj 1:0. Končno: Vbr 7, Senefgal 5, Urugvaj 3, ZAE 1. Skupina B: Mehika - Švica 1:0, J. Koreja - Gabon 0:0. Končno: Mehika 7, Koreja 5, Gabon 2, Švica 1. 22-letni Aleš Kodrič lahko z levo roko drži vilice, ko je in igra na bobne. Kako lahko še drugače uporablja levo roko, tega ne ve. Pred leti se je Aleš ukvarjal najprej z orodno telovadbo, potem pa z judom. Sedaj se ne ukvarja več z nobenim športom. Svoje zanimanje je usmeril predvsem v glasbo, saj igra bobne pri glasbeni skupini Stereosfera. Goričan, ki študira fizioterapijo na Univerzi v Ljubljani, ne spremlja veliko olimpijskih iger. »Pogledam, kar gledajo doma, bolj malo in na hitro. Me ne posebno zanimajo.« Bivšega judoista ni pritegnil k ekranu niti finalni dvoboj Urške Žolnir, na katerem si je Slovenka prisvojila zlato kolajno. Pw KOLAJNE Država Z S B Skupno Kitajska 17 9 4 30 ZDA 12 8 9 29 J.Koreja 6 2 4 12 Francija 5 3 5 13 S. Koreja 4 0 1 5 Nemčija 3 8 2 13 Italija 3 4 2 9 Kazahstan 3 0 0 3 Japonska 2 4 11 17 Rusija 2 4 5 11 Vel. Britanija 2 3 4 9 Madžarska 2 1 1 4 Ukrajina 2 0 4 6 Južna Afrika 2 0 0 2 Avstralija 6 2 9 Romunija 3 2 6 Brazilija 1 1 3 Nizozemska 1 1 3 Gruzija 0 0 1 Litva 0 0 1 Slovenija 1 0 0 1 Venezuela 1 0 0 1 Kolumbija 0 2 1 3 Kuba 0 2 1 3 Mehika 0 2 0 1 Kanada 0 5 6 Indonezija 0 1 1 Norveška 0 1 2 Češka 0 0 1 Danska 0 0 1 Egipt 0 0 1 Španija 0 0 1 Poljska 0 0 1 Švedska 0 0 1 Tajska 0 0 1 Tajvan 0 0 1 NZL 0 0 2 2 Slovaška 0 0 2 2 Azerbajdžan 0 0 1 Belgija 0 0 1 Belorusija 0 0 1 Grčija 0 0 1 Indija 0 0 1 Moldavija 0 0 1 Mongolija 0 0 1 Katar 0 0 1 Singapur 0 0 1 Srbija 0 0 1 Uzbekistan 0 0 1 Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! Skupina C: Brazilija - Nova Zelandija 3:0, Egipt -Belorusija 3:1. Končno: Brazilija 9, Egipt 4, Belo-rusija 3, NZL 1. Skupina D: Japonska - Honduras 0:0, Španija -Maroko 0:0. Končno: Japonska 7, Honduras 5, Maroko 2, Španija 1. ROKOMET, ŽENSKE Skupina A: Črna gora - Angola 30:25, Velika Britanija - Brazilija 17:30, Rusija - Hrvaška Skupina B: Norveška - J. Koreja 27:27, Francija -Švedska 29:17, Španija - Danska 24:21. HOKEJ NA TRAVI, MOŠKI Skupina A: Španija - Avstralija 0:5, Južnoafriška republika - Velika Britanija 2:2, Pakistan - Argentina 2:0 Skupina B: Belgija - Nizozemska 1:3, Nova Zelandija - Indija 3:1, J. Koreja - Nemčija nočna tekma. ODBOJKA, ŽENSKE Skupina A: Dominikanska republika - Japonska 0:3, Alžirija - Rusija 0:3, Velika Britanija - Italija 0:3 Skupina B: Srbija - Turčija 0:3, ZDA - Kitajska 3:0, Brazilija - J. Koreja nočna tekma. VATERPOLO, ŽENSKE Skupina A: Madžarska - Kitajska 11:10, Španija - ZDA 9:9 Skupina B: Italija - Rusija 4:7, Velika Britanija - Avstralija 3:16. BOKS Moški, bantamska: Luke Campbell (VBr) - Jahyn Vittorio Pirrinello (Ita) Moški, težka: Tumba Silva (Ang) - Clemente Russo (Ita) Moški, supertežka: Ytalo Perea Castillo (Ekv) -Roberto Cammarelle (Ita) LOKOSTRELSTVO Posamično moški: 1/32 Xiaoxiang Dai (Kit) - Klemen Strajhar (Slo) 6:0, Mauro Nespoli - Yu-Cheng Chen (Taj) 2:6 Posamično ženske: 1/32 Un Sil Kwon (SKo)- Natalia Valeeva (Ita); 1/16 Ksenia Perova (Rus) - Natalia Valeeva (Ita) 6:2 JADRANJE RS:X moški: 1. D. van Rijsselberge (Niz) 6 točk (1, 1, 1, 3), 33. Federico Esposito (Ita) 125 točk (31, 30, 33, 31) 49er: 1. N. Outteridge / Jensen (Avs) 18 točk (8, 1, 2, 4, 2, 1), 15. Angilella/Sibello (Ita) 66 (14, 11, 13, 10, 11, 7) Laser Radial: 1.A. Murphy (Irs) 31 točk (1, 1, 1, 1, 8, 19), 15. Francesca Clapcich (Ita) 103 (20, 16, 24, 7, 9, 27) Laser: 1.P. Kontides (Cip) 21 točk (9, 4, 1, 1, 2, 4), 29. Michele Regolo (Ita) 175 (31, 35, 46, 10, 21, 32), 33. Karlo Hmeljak (Slo) 170 (23, 30, 18, 33, 35, 31) RS:X ženske: 1. Marina Alabau Neira (Špa) 5 (2, 1, 1, 1), 11. Alessandra Sensini (Ita) 40 (12, 9, 11, 8) TENIS Ženske dvojice, 2. krog: Chuan / Hsieh (Tai) -Pennetta/Schiavone (Ita) 6:7, 7:5, 6:4 prej do novice www.primorski.eu1 Današnji spored Končne odločitve (18) Lokostrelstvo - 15.00 posamično, ženske - četrt-, polfinale, tekma za 3. mesto, finale Sabljanje - 19.00 floret-ekipno, ženske - tekma za 3. mesto, finale (ITA: Di Francisca, Errigo, Salvatori, Vezzali) Judo - 15.00 100 kg, moški - repasaži, polfinale, borba za 3. mesto, 17.10 finale; 78 kg, ženske - repasaži, polfinale, borba za 3. mesto, 17.00 finale Kajak kanu - 14.30 slalom, C2, moški - polfinale (SLO: Božič in Taljat), finale; K1, ženske - polfinale (SLO: Eva Terčelj, Maria Clara Giai Pron), finale Kolesarstvo - dirkališče: 17.00 ekipni sprint, moški in ženske Veslanje - 11.00 lahki četverec, moški, dvojni dvojec, moški (SLO: Luka Špik in Iztok Čop, ITA: Alessio Sartori in Romano Battisti), 13.30 osmerec, ženske Strelstvo - 16.00 dvojni trap, moški (ITA: Daniele Di Spigno, Francesco D'Aniello) Plavanje- 20.30 200 m prsno, ženske; 200 m hrbtno, moški; 200 m mešano, moški; 100 m prosto, ženske Namizni tenis - 15.30 posamično, moški - tekma za 3. mesto, finale Gimnastika - 17.30 mnogoboj, ženske Sabljanje - 10.00 floret-ekipno, ženske - osmina finala, četrt-, 13.00 polfinale, tekme za mesta 5-8 (Italija) T A. Rokomet - moški - predtekmovanje: 10.30 Španija - J. Koreja, 12.15 Francija - Tunizija, 15.30 Hrvaška - Madžarska, 17.15 Velika Britanija - Argentina, 20.30 Srbija - Danska, 22.15 Švedska - Islandija Hokej na travi - ženske - predtek-movanje: 9.30 J. Koreja - Japonska, 11.45 Avstralija - ZDA, 14.45 Kitajska - Nizozemska, 17.00 Južnoafriška rep. - Nemčija, 20.00 Belgija - Velika Britanija, 22.15 Nova Zelandija - Argentina Judo - 10.30 - 100 kg, moški - predtekmovanje, četrtfinale; 78 kg, žen-j ske - predtekmovanje, četrtfinale f j (SLO: Ana Velenšek) Konjeništvo - 12.00 dresura - posamično/ekipno - velika nagrada, 1. del (ITA: Valentina Truppa) Ostala tekmovanja: Badminton - 10.00 dvojice, moški -četrtfinale; 13.30 posamično, ženske - četrtfinale; mešani pari - polfinale; 18.00 posamično, moški - četrtfina-le; dvojice, ženske - polfinale Košarka - moški, predtekmovanje: 10.00 Francija - Litva, 12.15 Avstralija - Kitajska, 15.30 Argentina - Tunizija, 17:45: Brazilija - Rusija, 21.00 Španija - Velika Britanija, 23.15 ZDA - Nigerija Odbojka na mivki - moški/ženske -predtekmovanje: od 10.00 do 24.00 (ITA: Daniele Lupo, Paolo Nicolai; Greta Cicolari, Marta Menegatti) Lokostrelstvo - 10.00 posamično, ženske - osmina finala Boks - osmina finala: 14.30 in 21.30 lahka (ITA: Domenico Valentino), 15.30 in 22.30 srednja Kolesarstvo - dirkališče: 17.40 4000 m ekipno zasledovanje, moški - kvalifikacije Veslanje - 10.30 polfinale: enojec, ženske, lahki dvojni dvojec, moški, četverec, moški, lahki dvojni dvojec, ženske Strelstvo- 10.00 olimpijska pištola 25 m, moški - kvalifikacije, dvojni trap, moški, kvalifikacije Plavanje- predtekmovanje: 11.00 50 m prosto (SLO: Luca Dotto, Marco Orsi), 100 m delfin (ITA: Matteo Rivolta), moški (SLO: Peter Mankoč); 800 m prosto (SLO: Tjaša Oder), 200 m hrbtno, ženske (SLO: Anja Čarman, ITA: Alessia Filippi); polfinale: 20.30 50 m prosto, 100 m delfin, moški; 200 m hrbtno, ženske Jadranje - 13.00 finn, 470 moški in ženske (SLO: Mrak/Černe, ITA: Zan-dona/Zuchetti), RS:X moški in ženske (ITA: Alessandra Sensini, Federico Esposito), 49er (ITA: Angilelia, Sibel-lo), zvezda, elliott Tenis- 12.30 posamično, moški/ženske - četrtfinale; dvojice, moški/ženske - polfinale mešani pari - četrtfi-nale Namizni tenis- 11.00 posamično, moški - polfinale Odbojka- moški - predtekmovanje: 10.30 Srbija - Nemčija, 12.30 Avstralija - Bolgarija, 15.45 Rusija - Tunizija, 17.45 Pojska - Argentina, 21.00 Brazilija -ZDA, 23.00 Velika Britanija - Italija Vaterpolo- moški - predtekmovanje: 11.00 Španija - Avstralija, 12.20 Ka-zahstan - Grčija, 15.10 Črna gora -Srbija, 16.30 Romunija - Madžarska, 19.20 Velika Britanija - ZDA, 20.40 Italija - Hrvaška w / TRST Četrtek, 2. avgusta 2012 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik IZ LONDONA V LJUBLJANO LJUBLJANA - Košarkarski klub Union Olim-pija je v svoje vrste privabil novega igralca. Enoletno pogodbo je podpisal avstralski re-prezentant Aron Baynes, ki trenutno nastopa na olimpijskih igrah v Londonu. Gre za 208 centimetrov visokega centra, ki bo nosil glavno breme pod obročema. Šestindvajsetle-tni Baynes je igralec z bogatimi evropskimi izkušnjami. Nazadnje je igral v Grčiji, pred tem pa v nemškem Oldenbugu in v Litvi za Lie-tuvos Rytas. V Grčiji je v pretekli sezoni dosegal povprečno 13,8 točk in 8,7 skokov, s čimer je bil prvi skakalec lige. zurro« nari. A GDANSK, HRVAŠKA IN POŠKODBA TRST - Italijanska košarkarska reprezentanca bo jutri iz Trsta, kjer je od ponedeljka opravila prvi del priprav (na sliki), odpotovala na turnir v Gdansk. V Trst se bo vrnila 6. avgusta, 8. pa bo v športni palači odigrala tekmo za trening proti Hrvaški, 9. pa se bo z njo pomerila v Poreču. Prvi del priprav v Trstu je postregel tudi z neprijetnostjo. Ramo si je poškodoval »az-NBA-lige, član moštva Denver Nuggets Danilo Gallini nič hudega. IZ REPNA S KOLESOM V MEDZUGORJE TRST - Danes ob 17.40 bo skupina štirih kolesarjev, med katerimi sta pobudnik, 44-letni Igor Vodopivec iz Repna (na pot se bo podal tretjič) in 30-letni Aleš Tul iz Mačkovelj, iz Repna začela kolesarsko romanje od Trsta do Medžugorja v Hercegovini (530 km). V spremstvu trenerja Aleksandra Kalca izGropade naj bi četverica kolesarjev prikolesarila v romarski kraj v BiH jutri, po možnosti pred 17.40, to se pravi v manj kot 24 urah. Ob tej priliki se bodo kolesarji spomnili pred kratkim preminulega prijatelja Dimitrija Prašlja iz Doline. NOGOMET - Maribor še bližji nastopu v ligi prvakov Na pragu napredovanja Maribor - Dudelange 4:1 (2:0) Strelci: 1:0 Mezga (13.), 2:0 Tavares (38.), 3:0 Mezga (46.), 4:0 Beric (77.), 4:1 Joachim (90.). Maribor: Handanovic, Mejač (od 58. Potokar), Traj-kovski, Rajčevic, Arghus, Mezga, Ibraimi (od 67. Filipo-vic), Cvijanovic, Mertelj, Tavares, Beric (od 85. Komazec). MARIBOR - Slovenski prvaki so v tem delu tekmovanja pričakovali avstrijski Salzburg, a igralci iz nogometno manj uglednega Luksemburga so presenetili bogate in ambiciozne «rdeče bike» in namesto njih «zapolnili» ta dvoboj tretjega predkroga Lige prvakov. Izbranci Darka Milaniča so bili bržčas s tem kar zadovoljni, saj so ne nazadnje istega tekmeca lani v drugem krogu kvalifikacij lige prvakov gladko izločili. Tudi tokrat so v vlogi favorita, kar so nocoj v polnem Ljudskem vrtu (12.000 gledalcev) tudi upravičili. Že v prvem polčasu so si priigrali izdatno prednost, v drugem pa jo še oplemenitili in si praktično že zagotovili nastop v zadnjem predkrogu. Ta jim ob uspešnem nastopu prinaša nastop v ligi prvakov, ob porazu pa igranje v skupinskem delu evropske lige. Povratna tekma bo prihodnjo sredo v Luk-semburgu. 1. SNL - Zaostala tekma: Aluminij - Luka Koper 0:3 (0:1) UDINESE - Izid prijateljskih tekem: Juventus -Benfica 1:1 (Cardona, Krasic); Udinese - Antalyasport 1:2 (strelec za Udinese Maicousel). BALZARETTI - Dosedanji branilec Palerma in državne reprezentance je odslej igralec Rome. S klubom iz prestolnice je podpisal triletno pogodbo (za poldrugi milijobn evrov letne plače), Palermu pa odštel 4,5 milijona evrov. PRIHAJA - Sedemindvajsetletni vezist španskega Villareala Borja Valero je zdaj igralec Fio-rentine. Toskanski klub zapušča Vargas. V Firence naj bi se preselil tudi Aquilani. PODPIS - Branilec Real Madrida Alvaro Ar-beloa bo beli dres s kraljevim grbom nosil vse do konca sezone 2015/16. ČISTKA - Novi nizozemski nogometni selektor, Luis van Gaal, je po debaklu ekipe na letošnjem evropskem prvenstvu v reprezentanco vpoklical kar 11 novih igralcev. Nizozemci so na EP, ki sta ga gostili Poljska in Ukrajina, izpadli že v predtekmovanju. Inter drevi v Splitu V tekmi predkroga evropske lige bo danes debitiral milanski Inter. V Splitu ga čaka domači Hajduk. »Hajduk je najbrž kondicijsko boljše pripravljen od nas,«opozarja mladi trener Stramaccioni (na sliki). Začetek ob 20.45. KOŠARKA Znani tekemci Bora in Brega Deželna košarkarska zveza FIP je objavila seznam moštev, ki bodo nastopala v prihodnji deželni C-ligi. Poleg Bora in Brega so to še Falconstar Tržič, Basket Cer-vignanese, Libertas Acli, Tarcento, UBC Videm, Goriziana, Tagliamento, Collina-re Basket, Codroipese, Ronchi, Rorai-grande, Romans in Venezia Giulia. □ Obvestila ŠD SOVODNJE organizira na igrišču v Sovodnjah nogometni kamp 2012 in sicer od 27.8. do 31.8. v jutranjih urah od 8.30 do 12.30. Prijave (do ponedeljka 20.8.) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan). AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152. 8. Timava cup lepo uspel V nedeljo se je na občinskem nogometnem igrišču v Vižovljah, v organizaciji Slovenskega športno kulturnega društva Timava Medjavas Štivan, odvijal 8. Timava Cup v malem nogometu. Na turnirju je, ob vročem sončnem vremenu, sodelovalo 12 moških in 4 ženske ekipe. Prve štiri ekipe iz vsake skupine so se prebile v popoldanski drugi del tekmovanja. Izidi četrtfinalov so bili sledeči: Real Kras - Ziv Texas 2:4, Blancos - Tre in Piazza 4:5, Gorjansko - Vrh Danica 2:0, Amministrazioni Stabili Aaron - T'Zejni 2:1. Poleg teh ekip so na turnirju sodelovale ekipe Timave, Rumenih Kraševcev, Europieni in Taniche FC. V pol-finalu je Ziv Texas premagal Gorjansko 2:0, Amministrazioni Stabili Aaron pa Tre in Piazza 4:3 po kazenskih strelih. Z rezultatom 3:0 so 3. mesto osvojili Gorjanci, finale pa ekipa Amministrazioni Stabili Aaron po streljanju sedemetrovk. V ženski konkurenci so se ekipe pomerile med sabo po sistemu vsak proti vsakemu. Končno prvo mesto je osvojila ekipa Gorjansko B, pred ekipami Ziv Texas, Gorjansko A in Timava. Vse tekme so potekale v sproščenem vzdušju in v duhu fair playa ob brezhibnem sojenju skupine sodnikov iz Coppa Trieste. Ob robu igrišča je deloval dobro založeni kiosk s hrano in pijačo. (IT) NOGOMET - Prirejanje izidov Sodniki menijo, da bi bila kazen za Conteja preblaga RIM - Upal je, da se bo neprijetni obtožbi izognil z blago kaznijo - tremi meseci diskvalifikacije, in še blažjo globo (200.000 evro so zanj mačje solze), toda kaže, da se je uštel. Na športni obravnavi v zvezi s prirejanjem izidov je disciplinska komisija zavrnila predlog tožilca Stefana Palazzija, da bi trenerju Juventusa Antoniu Conteju dodelili dogovorjeno kazen. Sodniki menijo, da vsebuje dogovor premilo kazen. Antonio Conte naj bi kot nekdanji trener Siene vedel, da je prišlo do poskusa prirejanja izida tekem med Sieno in Novaro oziroma Albinoleffejem, a o tem ni obvestil ustreznih športnih organov. Conte je sprva zanikal kakršnokoli vpletenost, vendar je moral požreti grenko pilulo, kar dogovorjena kazen, ki v bistvu pomeni priznanje krivde, tudi je. Toda sodišče meni drugače in zdaj bo, kot kaže, potrebno najti novo rešitev, kazen pa bo vsekakor višja. Če pa dogovra ne bo, čaka Conteja obravnava. Disciplinska komisija je medtem Sieno kaznovala z odvzemom šestih točk, za Grosseto pa je Palazzi zahteval izpad v ligo LegaPro. JADRANJE - Svetovno prvenstvo razreda 420 Posadka Sirene odlično Solidne uvrstitve v prvih šestih plovih - Danes prost dan, od jutri v zlati skupini lijankami. »Punci prvič tekmujeta na svetovnem prvenstvu. Moja skrita želja je, da se uvrstita med prvih deset. Dokazali sta, da to zmoreta. Jadrata dobro in zbrano, prvenstvo je še dolgo. Lahko se še marsikaj zgodi,« je povedal trener Matjaž Antonaz, ki spremlja posadko v Avstriji. Do konca prvenstva je še tri dni re-gat in skupno šest plovov, zaključilo se bo v nedeljo. OPTIMIST Gaja Pela (Sirena) Matjaž Antonaz, Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo Posadka razreda420 TPK Sirena Carlotta Omari/Francesca Russo Cirillo je na svetovnem prvenstvu na avstrijskem jezeru Neusiedler See na 7. mestu. Prvenstvo se je začelo v ponedeljek, danes pa je bil zadnji dan kvalifikacijskih regat. Od jutri, saj imajo danes prost dan, bosta jadralki tekmovali v zlati skupini. V treh dneh so izpeljali 6 plovov z zmerno lahkim vetrom. Omari/Russo Cirillo sta jadrali dokaj solidno (2, 3, 16, 3, 13, 2 v posameznih plovih) in sta začasno prvi mesto Ita- 1. v Senigalliji Prejšnji konec tedna so v Senigalli potekala druga etapa Trofeje Optimist Italia, Pokal Aico (namenjen junioresom) in Pokal Touring (namenjen kadetom). Regate se je udeležilo 314 krmarjev iz cele Italije. V treh dneh je organizatorjem na regatnem polju za kadete uspelo izpeljati štiri plove. V kategoriji letnikov 2003 je zmagala Gaja Pela (Sirena ), ki je zasedla 22. mesto med kadeti ter 5. mesto med kadetinjami. Gaja je kot zmagovalka v kategoriji letnikov 2003 odnesla domov tudi Trofejo Avis. / TRST Četrtek, 2. avgusta 2012 2 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Gradnja grajske vzpenjače se nadaljuje Varianta projekta v pripravi, V teh tednih mineva poldrugo leto od začetka gradnje vzpenjače na goriški grad, projekta občine Gorica, ki je v zadnjih letih spodbudil vroče polemike in še vedno razdvaja mnenja Goriča-nov, med katerimi ima številne nasprotnike. Po prvotnih načrtih bi morala vzpenjača danes že delovati, zaradi različnih zapletov, ki so se pojavili med deli, pa ima grajski grič še vedno videz gradbišča. Kljub precejšnjim zamudam, do katerih je privedlo predvsem odkritje ostankov antičnega obzidja, pa na občini zagotavljajo, da se postopek za gradnjo povezave med Travnikom in grajskim naseljem nadaljuje: izpeljali ga bodo do konca, saj so prepričani, da bo vzpenjača lahko prispevala k turistični privlačnosti grajskega naselja, kjer ravnokar poteka tudi obnova Trga Seghiz-zi in grajskega obzidja. »Trenutno se nadaljuje gradnja spodnje postaje "Vittoria", s katere bo peljalo prvo dvigalo vzpenjače. Z ostalimi deli ne moremo nadaljevati; po odkritju ostankov starega grajskega odzidja smo jih morali namreč na zahtevo spomeniškega varstva zamrzniti,« je povedal direktor del Vittorio Ranalletta in pojasnil, da je odkritje ostankov zahtevalo spremembo načrta drugega dela vzpenjače. »Drugo dvigalo, ki je bilo sprva predvideno znotraj grajskega obzidja, bo treba premakniti izven obzidja. Občini smo predlagali alternativno rešitev, zdaj pa čakamo na odgovor,« je povedal inženir Ranalletta, po katerem bo nato varianta romala še na spomeniško varstvo, deželno direkcijo za okolje in druge službe, ki so za to pristojne in bodo morale načrtu prižgati zeleno luč. »Šele takrat se bodo dela lahko nadaljevala,« je povedal Ra-nalletta, ki se ni želel prenagliti z napovedovanjem trajanja postopka. Med tem je goriški občinski odbor odobril sklep za nakup treh dvigal, na katerih se bodo turisti po zaključku gradbenih del peljali s Travnika na grad. S prvo panoramsko kabino, ki bo povezovala travniško postajo »Vittoria« s postajo »Castel-lo«, se bo lahko peljalo približno 40 ljudi. Z drugim dvigalom, katerega trasa je predmet variante projekta, ki jo ravnokar preučujejo, se bo lahko peljalo šest ljudi, isto število potnikov pa bo lahko prenesla tudi tretja kabina, ki bo v notranjosti grajskega stolpa. Za nabavo treh kabin je dežela Fur- Cementna »rana« v grajskem griču, ki čaka na vzpenjačo bumbaca lanija-Julijska krajina namenila občini 950.000 evrov. V študiji izvedljivosti, ki jo je poleg sklepa odobril občinski odbor, piše, da je bilo doslej izvedenih približno 75 odstotkov predvidenih del. Več podrobnosti o poteku postopka za odobritev variante projekta ter o nadaljevanju in zaključku del bo go- riški župan Ettore Romoli posredoval novinarjem v prihodnjih dneh na novinarski konferenci. Župan je včeraj potrdil, da še vedno preverja možnost, da bi za upravljanje vzpenjače skrbelo pokrajinsko podjetje APT, kar je v intervjuju za naš dnevnik prvič povedal aprila. »Čakamo na odgovor dežele,« je zaključil Romoli. (Ale) TRŽIČ Meccanonavale, delavce bodo končno plačali Delavci tržiškega podjetja Meccanonavale so si končno lahko nekoliko oddahnili. Iz goriškega sedeža zavoda INPS so včeraj sporočili, da jim bodo končno začeli neposredno izplačevati dopolnilno blagajno, podjetje pa je že začelo pripravljati dokumentacijo, ki je potrebna, da bo do izplačila prišlo v doglednem času. Pozitivno novico je včeraj naznanil predstavnik sindikata Fiom-CGIL Fabio Baldassi, ki je pobliže sledil problemu tridesetih delavcev tržiškega podjetja, ki je dolgo let opravljalo podizvajalska dela v ladjedelnici Fincantieri. Odkar je tržiški obrat pred sedmimi meseci zašel v hudo krizo, so bili delavci brez plače, ob tem pa niso prejemali niti denarja iz redne dopolnilne blagajne, čeprav jim je bila priznana. Pred dvema tednoma so delavci opozorili na svojo stisko pred sedežem zavoda INPS v Gorici, ki naj bi jim ne izplačeval dopolnilne blagajne, ker podjetje od lanskega novembra ni plačevalo socialnih prispevkov. Baldassi je istega dne opozoril vodstvo goriškega sedeža zavoda, da je tako ravnanje nepojmljivo, saj so zaradi podjetja nastradali delavci in njihove družine. »Upamo, da se taki primeri v prihodnosti ne bodo več ponovili. Zavod INPS mora ščititi delavce. Če podjetja ne izpolnjujejo obvez, lahko zavod zoper njih postopa po pravni poti. Krivično je, da plačujejo delavci,« je povedal Baldassi, po katerem so od 16. julija delavci v izredno dopolnilni blagajni. Za podjetje Meccanonavale je že bil imenovan stečajni upravitelj. GORICA - Policijski sindikat znova opozarja na nevzdržno stanje Stavba kvesture razpada Kabinet kvestorja je neuporaben, v različnih prostorih so podprli strop, da se ne zruši, preverjajo stabilnost poslopja GRADIŠČE Bežijo iz centra CIE Četudi je na center za nezakonite priseljence CIE trenutno legel molk, to še ne pomeni, da je v njem čez noč zavladala idila. Nasprotno. V torek so zabeležili nov pobeg; zaprtemu priseljencu je uspel skozi prostore podjetja, ki upravlja s centrom. Moški se je najprej skril v pisarno, nato pa izkoristil okvaro železnih vrat, preskočil zid in za seboj zabrisal vsako sled. Do pobega je prišlo tudi pred slabim mesecem. Tedaj si je moški sam zadal rano na roki, ki so mu jo zašili in obvezali v notranji ambulanti. Isto noč pa se je še težje ranil, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico, od koder mu je uspelo zbežati, še preden so ga naslednje jutro operirali. Cilj pogostih samopoškodb v CIE, kjer je trenutno zaprtih 75 priseljencev, naj bi bil ravno pobeg. Da je stavba goriške kvesture krvavo potrebna temeljite obnove, je znano dejstvo. Na nevzdržno stanje je ponovno opozoril policijski sindikat SAP, ki opozarja, da je soba v zadnjem nadstropju poslopja že eno leto neuporabna zaradi nevarnosti, da bi se pod zrušil. Sindikat je na pokrajinsko upravo, ki je lastnica nepremičnine, naslovil zahtevo po preverjanju stabilnosti poslopja, nakar je pokrajina poverila izdelavo študije podjetju Tecnoindagini iz Milana. »Osebje podjetja je julija presenečeno ugotovilo, da so v različnih prostorih poslopja podprli strop, kabinet kvestorja, ki je osrčje kvestu-re, pa je neuporaben,« pravi tajnik sindikata Angelo Obit in dodaja, da se vse to dogaja kljub temu, da pri nas ni bilo potresnih sunkov. »Podprli so celo strop hodnika pred kvestorjevo pisarno. Položaj je zaskrbljujoč,« trdi Obit in pristavlja, da predstavljajo dodatno nevarnost kupi papirja, ki so bili odloženi na sedežu kvesture: »Gasilce smo že večkrat opozorili, da uskladiščeni papir presega dovoljeno količino.« Sindikat SAP zahteva zato sklic storitvene konference in čimprejšnjo rešitev iz takšnega stanja. Sprejeli sklep za nakup dvigal - Župan preverja, ali bi za upravljanje lahko skrbela družba APT Električar na delu Podprti strop bumbaca Pred kvestorjevo pisarno bumbaca GORICA Nižje cene za obrtniške storitve in manj goljufij Solidarnostne cene za obrtniške storitve in manj goljufij. To sta cilja sporazuma, ki sta ga sklenila goriška občinska uprava in zveza obrtnikov Confarti-gianato iz Gorice, s katerim želijo pomagati predvsem družinam v gmotni stiski in starejšim občanom, ki živijo sami. Dogovor je sad srečanja med goriško občinsko odbornico za produktivne dejavnosti Arianno Bellan, goriško občinsko odbornico za socialo Silvano Romano, pokrajinskim direktorjem zveze Confar-tigianato Brunom Gazullijem in drugimi predstavniki obrtnikov. »Srečanje z obrtniki je bilo plodno. Na njem smo položili temelje za nadaljnje sodelovanje in se dogovorili o uvedbi solidarnostnih tarif za posameznike in družine, ki jih bo določila občina na podlagi ekonomskega stanja oz. težav, ki jih doživljajo,« je povedala odbornica Arianna Bellan. Obrtniki, ki bodo pristopili k pobudi - vodoinštalaterji, električarji, mizarji in drugi - bodo storitve ponujali po ugodnejši ceni, ob tem pa se bodo odpovedali pravici do plačila za prihod na dom, če ne bodo izvedli dela. »Cilj sporazuma in sodelovanja z zvezo obrtnikov ne bodo le solidarnostne tarife, s katerimi želimo pomagati družinam, ki se spopadajo s čedalje večjimi težavami zaradi posledic gospodarske krize. Ob ekonomskih problemih je resno vprašanje tudi varnost: starejši občani namreč neradi odpirajo vrata svojih stanovanj neznancem. Zato bomo občanom ponudili seznam podjetij, ki bodo pristopila k pobudi in na katere se bodo lahko zanesli,« je povedala Romolijeva od-bornica za socialo Silvana Romano, ki je pobudnica sporazuma z obrtniki. Gazulli je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom in napovedal, da bo vodstvo zveze septembra organiziralo srečanje s člani, katerim bo pojasnilo vsebine dogovora z občino. »Vsako podjetje bo seveda samo odločalo, ali želi pristopiti,« je še pojasnil pokrajinski direktor zveze Confarti-gianato. (Ale) Vpisovanje za šolski prevoz Na uradu za vzgojne storitve goriške občine v centru Lenassi (Ulica Vittorio Veneto št. 7) so se začela vpisovanja za šolski prevoz v letu 2012/2013. Šolski avtobus je na voljo za vse otroke osnovnih šol, ki stanujejo vsaj en kilometer od šole. Vpisovanja se bodo zaključila 31. avgusta, število mest je omejeno. Dodatne informacije ponujajo v centru Lenassi od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in ob ponedeljkih popoldne med 16. uro in 17.30. Na voljo je tel. 0481/383517-518-510. Palmanova pod Vidmom Sodniške izpostave v Palmanovi ne bodo pridružili goriškemu sodišču. Tako je odločila pravosodna komisija italijanskega senata, ki je preučila osnutek reorganizacije sodnega sistema. Združitvi z goriškim sodiščem so odločno nasprotovali župani spodnje Furlanije in drugi politični predstavniki. Solidarnostni parmezan Goriški Emporij solidarnosti, ki ga vodi goriška Karitas, je včeraj prejel 100 kg parmezana. Sir so naročili člani pokrajinskega sveta in pokrajinskega odbora, ki so s tem želeli podpreti proizvodne dejavnosti v Emi-lii Romagni, ki jih je prizadel potres, in pomagati revnejšim Goričanom. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 2. avgusta 2012 15 NOVA GORICA - V mestu nastaja nov poslovni objekt Kriza na tržišču ne ugaša optimizma Podvig podjetja Gonzaga, ki bo opremljalo črnogorski parlament GORIŠKA Ogenj pustoši V Novi Gorici požarna ogroženost Včeraj je gorelo na Prevali v občini Moš, v neposredni bližini meje. Ogenj je pustošil na območju 200 kv. metrov, poraslem s travo; ker pa je na istem mestu letos že večkrat gorelo, se poraja sum, da je bil ogenj podtaknjen. Včeraj je gorelo tudi pri Fossalonu, v Ulici Terza Armata v Gorici pa je zgorela baraka z nekaj sena, ki jo je lastnik uporabljal tudi kot skladišče; bližnji kokošnjak so pravočasno zavarovali, vzrok za požar pa še preiskujejo. Zaradi suše goriški gasilci odsvetujejo katero koli kurjenje ali sežiganje v naravnem okolju. Novogoriška mestna občina je včeraj razglasila veliko požarno ogroženost v naravnem okolju. Tako je do preklica prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj ter puščati ali odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Požarna straža, ki jo bodo izvajala prostovoljna gasilska društva Čepovan, Nova Gorica in Dornberk, bo enkrat do dvakrat dnevno z gasilskim vozilom prevozila območje ter po potrebi opozarjala občane, ki ne upoštevajo prepovedi oz. jih prijavili policiji ali inšpektoratu za požarno varnost. V Kanalu pa je do preklica prepovedana uporaba pitne vode iz vodovoda za zalivanje vrtov in njiv, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov ... (km, red) Včeraj so gradbišče ogradili z gradbeno mrežo, danes bodo v zemljišče zakopali bagerji. Novi poslovni center Gonzaga, v katerem bo tudi več stanovanj, bo nared do oktobra prihodnjega leta, zagotavlja direktor podjetja Gonzaga Iztok Bizjak in dodaja: »Značilnost objekta je visoka energetska varčnost in popolna energetska neodvisnost posameznih enot, pri čemer zasnova omogoča minimalne skupne stroške.« Več kot polovica prostorov je že zasedenih, pa se gradnja pravzaprav še niti ni dobro začela. Novi objekt s skoraj 3.000 kv. metri uporabnih površin nastaja na vstopni točki v mesto, med novogoriško konkatedra-lo in krožiščem pred Kromberkom. Objekt, ki nastaja zaradi potrebe podjetja po večjih poslovnih prostorih, a ga dobršen del namenjajo trgu, bo imel dve podzemni parkirni etaži. Na voljo bo 30 zunanjih in 122 notranjih parkirišč. Pritličje in prva tri nadstropja bodo namenjena poslovnim prostorom, četrto in peto nadstropje pa stanovanjem. Kljub temu, da v Novi Gorici zaradi krize v gradbeništvu in splošne gospodarske krize ostaja precej novozgrajenih stanovanj in poslovnih prostorov praznih - na primer v stolpnici Cedra na Majskih poljanah ali v Eda centru -, so v Gon-zagi optimisti glede prihodnosti svojega projekta. »Če smo toliko kupcev prepričali samo z načrti, verjamem, da, ko se bo začela zadeva odvijati in ko bodo videli, da pri nas dobijo več za isti denar, se bo ta odstotek zelo zmanjšal,« odgovarja direktor podjetja Gonzaga, ki bo v izgradnjo 5,5 milijonov evrov vrednega objekta vložilo 25 odstotkov lastnih sredstev. Med že znanimi kupci poslovnih prostorov so Gospodarska zbornica Slovenije, Zavarovalnica Tilia, banka Sparkasse in podjetje Vitanest. Stanovanja v petem nadstropju so malo-dane že razprodana. Koliko stanovanj bo nadstropje nižje, pa je odvisno predvsem od želja kupcev, saj si vsak lahko prostore projektira po meri. Posebnost objekta, ki ga bo gradilo ljubljansko podjetje VG5, bo tudi vgrajen sistem toplotnih črpalk, ki energijo pobirajo iz okolice. Testni izračun za enega od uporabnikov kaže na 70 odstotkov manj stroškov za ogrevanje in hlajenje, kot jih ima v sedanjih prostorih. Cene kvadratnega metra stanovanja Bizjak včeraj ni želel razkriti, je pa dejal, da so primerljivi s konkurenco. Poslovni center Gonzaga (levo) gradijo med novogoriško konkatedralo in krožiščem pred Kromberkom; Iztok Bizjak (desno) foto k. m. Gonzaga je v štirinajstih letih delovanja postal vodilni slovenski proizvajalec pohištva in opreme za pisarne, vrtce, šole, knjižnice, hotele, izdelujejo pa še zunanja igrala in didaktične materiale. Tovarno imajo v Čepovanu. »Od našega prometa - to je dobrih 5 milijonov evrov - uspemo v Če-povanu narediti samo polovico. Tam smo se usmerili v izdelavo zahtevnejših izdelkov. Velike serije pa kupujemo od posla do posla v kooperaciji,« pravi direktor. Lani je 45 zaposlenih ustvarilo 5,3 milijona evrov prihodkov in 155 tisoč evrov dobička; 40 odstotkov prihodkov družba ustvari na tujih trgih: v Veliki Britaniji, na Irskem, v Bene-luxu, Nemčiji, Italiji, bivših jugoslovanskih državah in zalivskih državah. V kratkem se jim obetata donosen posel v Afriki in opremljanje črnogorskega parlamenta. Katja Munih GORICA - »Kapljice kulture« Ob pretresljivih vojnih zgodbah tudi kabaret in kuharski recept Kuhar Bruno Vignanelli (desno) med odrsko pripravo jedi in nastop deklet Cheerdance skupine Star Dust iz goriškega športnega društva Dom (spodaj) foto vip RUPA-ŠTANDREŽ - Z ženo je upravljal zadnjo trgovino v Gabrjah Poslednja pot Emila Tkaliča, Goričana brez državljanstva Emil Tkalič V torek so se na rupenskem pokopališču poslovili od Emila Tkaliča, ki bi bil letos oktobra dopolnil 94 let starosti. Pokopali so ga zraven njegove žene Zalke Tomsič, ki je pokojna že veliko let. S soprogo, ki je bila po rodu iz Rupe, sta dolga leta upravljala trgovino z jestvinami na glavnem trgu v Gabrjah. Zaprla sta jo leta 1986 in od takrat vas ob Vipavi nima več svoje trgovine. Življenjska zgodba Emila Tkaliča je dokaj nenavadna zlasti ob ugotovitvi, da je bil brez državljanstva. Rodil se je v Gorici 13. oktobra 1918. Rad se je pohvalil, da je bil dvajset dni avstroogrski državljan. Po vojni se je s staršema preselil v Štandrež, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na poklicni šoli, njegova hči Breda pa ve povedati, da je eno leto bil v goriškem semenišču. Njegove težave z državljanstvom so se začele konec leta 1937. Takrat je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, Emil pa je sklenil, da ne bo vojak v državi, ki je Slovence zatirala. Odločil se je za pobeg v Jugoslavijo. Leto kasneje je vstopil v jugoslovansko mornarico. GORICA Vegetarijanski festival bo v mestnem središču Gorica bo tudi letos gostila festival vegetarijancev, ki ga bo že tretjič organiziralo podjetje Biolab. Največja novost prireditve, ki bo potekala med 31. avgustom in 2. septembrom, bo prizorišče. Po uspehu, ki ga je lani in predlanskim doživela na območju t.i. »kazermet«, se bo prireditev tokrat preselila v mestni center. Stojnice bodo zasedle Travnik, Raštel, Ulico Roma in Ulico Oberdan, spremni dogodki pa bodo po- tekali tudi v Hiši filma na Travniku (organizirali bodo filmski niz z naslovom »No impact«). Naslov letošnjega festivala bo Od globin do zvezd (»Dagli abissi alle stelle«), rdeča nit pa bo »green way of life«, življenjski stil, ki je pozoren do okoljskih vprašanj. V središču festivala bo seveda gastronomija - razstavljavcev iz Italije in Slovenije bo okrog 70 -, pomemben del programa pa bodo srečanja z gosti, med katerimi bodo ekonomist Andrea Segre, radijski voditelj Massimo Cirri, astrofizičarka Margherita Hack, novinar dnevnika La Repubblica Pietro Del Re ter potapljača Enzo in Patrizia Maiorca. Na lanskem festivalu Kasnejša leta predstavljajo nekakšno neznanko v njegovem življenju; hči in znanci se spominjajo, da jim je pripovedoval o tem, da je bil med vojno in po njej v Dalmaciji in v Zagrebu, v spominu pa je zbledelo sosledje Emilovih premikov in doživetij. Domov se je vrnil takoj po vojni, ko so na Goriškem bili še zavezniki. V knjigi »Štandrež v duhu NOB« se je ohranilo daljše Emilovo pričevanje, v katerem opisuje svojo udeležbo v udarniški delovni brigadi, ki je gradila progo Brčko-Banovici v Bosni. Ko je Gorica prešla pod italijansko upravo, so se njegove težave zaostrile. Oblasti so ga imele »na piki« zaradi predvojnega pobega in mu zaradi tega niso priznale državljanstva, vendar tudi sam ga ni hotel imeti, je pogosto zaupal najožjim prijateljem. Imel pa je jugoslovansko državljanstvo. V Italiji so mu zato priznali le začasno bivališče, ki je v različnih navedbah trajalo do njegove smrti pred nekaj dnevi. Po vojni je bil najprej na črno zaposlen pri stricu, po poroki z Zal-ko Tomsič leta 1958 pa sta zakonca odprla trgovino z živili v Gabrjah. Za njeno upravljanje je v glavnem skrbel Emil, bila pa je registrirana na ženino ime. Zanimivo je tudi to, da se je mladi par poročil le v cerkvi, kajti zaradi Emilovih težav z državljanstvom na županstvu poroka ni bila registrirana. V zakonu se jima je rodila hči Breda, ki je zaradi omenjenih očetovih prigod morala prevzeti mamin priimek Tom-sič. Dodatne težave so se za Emila Tkali-ča začele leta 1991, po razpadu Jugoslavije. Kot zaprisežen Jugoslovan ni hotel sprejeti državljanstva nobene od držav, ki so nastale na pogorišču do tedaj skupne domovine. Sedaj je našel svoj mir ob ženi Zal-ki na pokopališču v Rupi, pa čeprav je pretežni del svojega življenja preživel v Štan-drežu, kjer so ga vsi poznali kot poštenega in razgledanega človeka. (vip) Tudi torkov večer v Ljudskem vrtu je občinstvo spremljalo s prisrčnim ploskanjem. »Kapljice kulture« so ponovno postregle z različnimi umetniškimi izrazi. Prvi je na prizorišče stopil Rajko Slo-kar, bivši ravnatelj novogoriške knjižnice Franceta Bevka. Iz knjige »Osapski naviha-nec«, ki jo je prevedel iz angleščine, je prebral črtico o mučeniški smrti Lojzeta Bra-tuža. Avtor knjige je škotski pisatelj James Findlay Hendry, ki v njej opisuje obdobje fašizma na Primorskem. Nato je nastopil mladi Luca Brumat z Vrha, ki je z znano Co-henovo pesmijo »Hallelujah« dokazal, da se razvija v odličnega interpreta tudi zahtevnih skladb. Sledila je pretresljiva pripoved goriškega zgodovinarja Pierluigija Lodija: izbral je zgodbo iz časa prve svetovne vojne o dveletni Doroteji Cotič, ki je leta 1916 umrla zaradi kolere, ki so jo vojaki prinesli na Goriško z drugih bojišč. Dekletce je svoj zadnji dom našlo na vojaškem pokopališču v Žigonih pri Renčah, njen grob pa se je čudežno ohranil. S kabaretno točko in z dov-tipi iz vsakdanjega življenja sta občinstvo pošteno pozabavali Tatjana Malalan in Irena Pahor; prihajata s Tržaškega, njuni nastopi pa temeljijo na klevetah dveh ostarelih gospa, ki opravljata na levo in desno. Zelo dobro se je s svojo akustično kitaro odrezal goriški glasbenik in kantavtor Giulio Nerini, ki je dokazal, da je bluesman iz pravega testa; pred kakim letom je s prijatelji izdal CD ploščo z naslovom »Thank you«. S kratko pripovedjo »Sončeca« iz svoje knjige »Tišina« je nato pred publiko stopila novogo-riška kulturna delavka in bivša podžupanja Darinka Kozinc. Posebno pozornost je pritegnil kuhar Bruno Vignanelli, ki je pripravil večerno jed iz zelenjave in povrtnin ter pripravo pospremil s simpatično razlago. Z njo je tudi postregel zbranim ljudem. O Vi-gnanelliju, ki bo nocoj spet na odru, naj povemo, da se je kuharskih spretnosti učil na tečajih zavoda Ad formandum, ki ga je med torkovim večerom predstavila Maja Humar. Nazadnje so nastopila še dekleta Cheer-dance skupine Star Dust iz športnega društva Dom; vodi jih Nikol Križmančič, kljub okrnjeni zasedbi pa so dokazala, da jim akrobatsko-plesna zvrst zelo leži. »Kapljice kulture« bodo kapljale le še danes in jutri med 21. in 22. uro. (vip) 16 Četrtek, 2. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR / GABRJE - Na pobudo društva Skala Nogometni turnir navdihoval otroke Udeleženci umetniške delavnice v Gabrjah Ob koncu minulega tedna se je v Gabrjah zaključil vsakoletni nogometni turnir, v okviru katerega so letos poskusno ponudili tudi novost za najmlajše. Pod mentorstvom članic društva Skala in še nekaterih krajank so zanje priredili umetniško delavnico: skupaj s starši in mentoricami so otro- ci ustvarjali na temo vsega, kar se je medtem dogajalo na igrišču. Izpod njihovih rok so nastale male živopisane lutke, ki ponazarjajo nogometaše in nogometašice: vsak otrok je namreč izdelal svojo maskoto turnirja, marsikdo je tudi portretiral svoje junake in junakinje z gabrskega igrišča, naj- prej na skicirki in nato v slikarski tehniki. Z ustvarjalnim kotičkom, ki je pospremil nogometni turnir, je društvo Skala še dodatno okrepilo pozornost, ki ga posveča mladim ter medgeneracijskemu povezovanju s ciljem zdravega druženja in aktivnega prostovoljnega dela. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.15 »L'estate di Giaco-mo«; 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D) - film prepovedan mladim izpod 14. leta starosti. Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spi-der-Man«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Contraband«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Un anno da leoni«. SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira poletna glasbena kampusa za učence in novov-pisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do 31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobil-ni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fabio2410gm@gmail.com); od 3. do 7. septembra pa kampus vseh instrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije in vpisovanje na info@emilkomel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 333-7044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. Ü3 Obvestila ~M Koncerti M Izleti NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: v sredo, 8. avgusta, v baziliki Sv. Eufemije v Gradežu Ens. Orientis Partibus »L'umana virtu e la ricerca del vero«; vstop prost. POLETJE V PALAČI CORONINICRON-BERG: v petek, 10. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20.00 koncert Su-zahne Fiering, do 23.00 možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed og-getti d'oro« v bivši konjušnici palače; informacije za vodene oglede vsak dan od 8. do 19. ure po tel. 0481-533485 ali na info@coronini.it. 9 Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta, da bo v nedeljo, 5. avgusta, odpeljal v Miramar in Koper prvi avtobus ob 8. uri s trga Medaglie d'oro/Gorišček, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri Arcoba-lenu in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 8.15 s Pilošča, nato iz Sovodenj pri lekarni in cerkvi ter iz Doberdoba. Udeleženci morajo imeti dokument, veljaven za tujino. Priporoča se točnost; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Seslja-nu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta od 6. do 18. avgusta. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: go-rica@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: ZSKD sporoča, da bodo udeleženci z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. KROMBERK Ob glasbah sveta tudi kulinarika Organizatorji letošnjega festivala Glasbe sveta obljubljajo najboljše izvajalce etno glasbe, ki jo bo spremljala lokalno pridelana hrana in drugi bu-tični izdelki. »V poplavi koncertov, ki se v poletnem času vrstijo eden za drugim, smo v Goriškem muzeju hoteli ponuditi nekaj več. Ni nam dovolj, da je glasba dobra, ampak smo iskali unikatno glasbo, ki poleg prijetnih melodij prenaša tudi pristne, prvinske in srčne emocije in poslušalca tako res napolni z energijo,« je koncept festivala, ki bo potekal pri kromberškem gradu, pojasnil umetniški vodja in organizator Aleks Vičič. Poleg Goriškega muzeja pri organizaciji sodelujejo še kulturno umetniško društvo Morgan in družba Odprta koda. Štiri avgustovske torke bodo torej zaznamovali nastopi etno glasbenikov. Na odru pred gradom Krom-berk bodo 7. avgusta najprej nastopili tamburaši skupine Šukar, ki že več kot dvajset let preigravajo romsko glasbo. Drugi večer, 14. avgusta, je rezerviran za istrsko ljudsko glasbo skupine Vruja in za Tminske madrigaliste, ki v tolminskem narečju opevajo ljubezen, poštenost, skromnost, prijateljstvo in iskrenost. Tretji večer, 21. avgusta, bo na oder festivala stopila hrvaška glasbena velemojstrica Tamara Obrovac, festival pa bodo 28. avgusta zaključili, kot so se izrazili organizatorji, »slovenski crème-de-la-crème glasbeniki«, trio Dovč&Gom-bač&Krmac. Festival Glasbe sveta 2012 ni namenjen samo glasbenim sladokuscem, ampak tudi tistim, ki kaj dajo na kakovostno hrano. V okviru festivala bo tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, ze-liščarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. Obetajo se torej večeri, na katerih bo mogoče spoznavati tako glasbeno kot tudi prehransko dediščino. 0 Prireditve KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI V KANALU pod brezo na igrišču pri osnovni šoli Kanal: danes, 2. avgusta, ob 19.30 pogovor z novinarjem, pesnikom in publicistom Esadom Babači-cem o njegovi knjigi »Trdobojec, zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah«; v petek, 3. avgusta, ob 19.30 srečanje z vojnim novinarjem in poročevalcem s kriznih žarišč Boštjanom Videmškom, z njim se bo pogovarjal Toni Dugorepec o tem, ali se premikamo proti novemu svetovnemu redu. BRESKVA FEST V PRVAČINI: odprjte v petek, 3. avgusta, z razstavo breskev v dvorani, možnost jahanja konjev, vožnja s konjsko vprego, možnost nakupa spominkov, breskev in izdelkov iz breskev, na stojnicah bodo predstavljene tradicionalne in domače jedi, na ogled bo tudi razstava aleksan-drink v Hiši na placu; ob 21. uri nastop skupin Estwind, Niet in Corvus. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici med 3. in 31. avgustom; v petek, 3. avgusta, ob 21. uri »House passion«, nastopata Mike Vale in Paolo Barbato, vstopnina znaša 4 evre, vstop mlajšim od 16 let ni dovoljen; v nedeljo, 5. avgusta, ob 16. uri dan športa (tek, turnir v odbojki na mivki, predstavitev Slovenske vojske in športnih društev), sledil bo zabavni program; vstop prost. BUKAFEST V KALU NAD KANALOM: v petek, 3. avgusta, med 13.30 in 16. uro delavnica za otroke (od 4. do 12. leta), med 16. in 20. uro razstava; v soboto 4. avgusta, ob 18. uri koncert skupine »Jam session«, ob 21. uri nastop skupine »Mojo hišni band« esperanto blues in ob 23. uri koncert skupine »Ansambl Ikebana« rokenrol s harmoniko; vstop prost. OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: 4. av- GRADEŽ - Jutri Lagunamovies, za uvod kultni film z Beatlesi The Beatles Jutri ob 21. uri se bo na nabrežju Nazario Sauro v Gradežu začel deveti festival Lagunamovies. Letošnja prireditev, ki so ji umetniški vodje Sergio Naitza, Daniela Volpe in Paola Sain, ima naslov »Splash - Vizije iz podvodnega sveta«. Prvi festivalski večer bo posvečen skupini The Beatles, saj bo 5. oktobra letos ves svet obeleževal 50. obletnico snemanja uspešnice »Love me do« v studiu Abbey Road. Občinstvo si bo med jutrišnjim večerom ogledalo kultni animirani film »Yellow Submarine« iz leta 1968 z Beatlesi v glavni vlogi, ki je bil letos restavriran. Pred projekcijo bo govor na temo »Beatlesi, ki jih niste nikoli videli: animacija, stripi, risanke - Četverica Fab Four od stripov do ekrana«: sodelovali bodo kantavtor Alberto Fortis, ki se je družil s Paulom McCartneyem in Yoko Ono ter bo pri klavirju tudi zaigral in zapel nekaj pesmi, glasbeni kritik Enzo Gentile in novinar Gian Paolo Polesini. Poleg filma »Yellow Submarine« bodo ponudili še »pokušnjo« televizijske animirane nanizanke iz leta 1966 in odlomke iz oddaje italijanske mreže RAI »Obladi-Oblada«, ki je tudi bila posvečena Beatlesom. Pokrovitelji festivala, ki bo do 9. avgusta poživljal večere v laguni, so občina Gradež, od-borništvo za kulturo dežele FJK, Fundacija Goriške hranilnice in Čedajska banka; podroben program na spletni strani www.lagunamovies.com. gusta Davide e Samantha trio; vstop prost. 10. MUŠJE DIRKE LEVPA: ŠKTD LEV-PA prireja v nedeljo, 5. avgusta, ob 14. uri tradicionalne mušje dirke (dirke na oslih), mušji triatlon, nastop humoristke Nataše Tič Ralijan (Analiza), nastop harmonikašev, tombolo, razstavo slikarja in pesnika Franca Šuligo-ja - Kanalca (v večnamenski dvorani); ob 19. uri ples s skupino Primorski fantje. Ponujali bodo domačo hrano in razstavo domačega peciva, vstop prost; več na www.drustvo-levpa.si. ZVEZDNATE ČAŠE V ŠTEVERJANU: degustacijski večer bo potekal v petek, 10. avgusta, na posestvu grofice Tac-co na Dvoru v Števerjanu. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Francesco Mazzolini (iz splošne bolnišnice) v cerkvi pri Madonini in na glavnem pokopališču; 10.30, Matilde De Cesare vd. Rossi (iz splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Hilarija in Tacijana, sledila bo upepelitev; 12.00, Annamaria Cumar vd. Fonovich z glavnega pokopališča v stolnico, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Dorina Na-dalia z glavnega pokopališča v stolnico Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. ^ Zapustil nas je Giuseppe Pahor Žalostno vest sporočajo hčerke Rada, Maria in Anna, zeti, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 3. avgusta, ob 11.00 v župnijski cerkvi v Jamljah. Jamlje, 2. avgusta 2012 Priznano pogrebno podjetje Preschern / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 2. avgusta 2012 17 GLOSA Slovenska Cerkev kot Costa Concordia Jo2e Pirjevec Peter Kovačič Peršin je izdal pred kratkim izbor svojih razprav, objavljenih delno v reviji 2000, ki je bila dolgo ena najbolj svobodnih in izzivalnih na Slovenskem. Bila je namreč glasilo tistih katoličanov, ki se niso strinjali s socialističnim režimom na oblasti, pa tudi ne z uradno Cerkvijo. Kritični odnos do slednje je bil opazen posebno po osamosvojitvi, ko se je Cerkev znašla na križpotju, na katerem je bilo treba odločati, kam naj krene. Naj postane glasnica pristnih evan-gelskih vrednot, kakršne je izpovedal Vatikanski koncil, ali naj si skuša pridobiti tisto hegemonijo znotraj slovenske družbe, ki jo je imela pred drugo svetovno vojno. Na žalost je podlegla skušnjavi oblasti in denarja in si s tem zapravila moralni kapital, ki si ga je pridobila v letih, ko jo je preganjal stari režim. Danes je kot ladja Costa Concordia: nasedla je na čereh pohlepa in kratkovidnosti svojih voditeljev, ki so dosegli to, da se je znašla skupaj s politiko na dnu lestvice institucij, katerim ljudje zaupajo. Oceniti knjigo Petra Kovačiča Peršina, izzivalno naslovljeno »Duh inkvizicije. Slovenski katolicizem med restavracijo in prenovo«, ni enostavno. V njej so namreč razprave teološkega značaja, kakor tudi tiste, ki so posvečene razmisleku o zgodovini naše Cerkve od leta 1848 dalje. Zakaj je Peršin izbral prav to letnico za izhodišče svojega pisanja? Ker je v habsburški monarhiji takrat prišlo do odločilnega preobrata. Če so vodilni sloji hoteli premagati revolucijo, ki je izbruhnila marca '48 in je skoraj spodnesla vladajočo dinastijo, so morali spremeniti svoj odnos do Cerkve. Morali so se odpovedati poskusu, ki ga je uvedel Jožef II. konec 18. stoletja, da jo usmerja in ji vlada, ter skleniti z njo zavezništvo, kar pomeni, da so ji bili prisiljeni odmeriti velik vpliv v javnem življenju. V šestdesetih letih 19. stoletja so sicer nemški liberalci na oblasti na Dunaju skušali ta vpliv nekoliko omejiti, a poskus se jim ni povsem posrečil. Cerkev je še nadalje igrala pomembno vlogo, ki se je zadnja desetletja pred prvo svetovno vojno še okrepila, ko so se začele oblikovati politične stranke s konfesionalnim predznakom. Te razmere so se ohranile v osrednji Sloveniji tudi v času med obema vojnama in privedle do tistega in-tegralizma, ki ni razklal samo našega katoliškega občestva, temveč je usodno vplival na razvoj dogodkov, kakšen se je udejanjil med drugo svetovno vojno. Po letu 1945 se je Cerkev znašla v katakombah, kar ji je dalo novega elana, saj je v svoji sredi izoblikovala ljudi kot so bili filozof Anton Trstenjak ali teologa Janez Janžekovič in Vekoslav Grmič, ki so začeli razvijati novo misel o človeku in njegovem ustvarjalnem odnosu do transcendence. Moram reči, da me je zapis, posvečen nesojenemu mariborskemu škofu Grmiču, prevzel, ker sem v njem našel vrsto podatkov, ki jih nisem poznal. Skozi prizmo Grmičeve tragične izkušnje sem bolje razumel papeža Pavla VI., ki je skušal uresničiti nauk Drugega Vatikanske koncila in navezati tudi s socializmom na oblasti možnost dialoga. V tem načrtu naj bi slovenska Cerkev in posebej Grmič odigrala pomembno vlogo. Stvari so se obrnile drugače. Socializem na oblasti je propadel, na Zahodu je triumfiral kapitalizem neo-liberalnega kova, v Cerkvi pa restavracijska miselnost Janeza Pavla II. In Benedikta XVI. To je zapečatilo Grmičevo usodo in utišalo njegovo misel in akcijo, ki ni bila vedno premočrtna, je pa vendar iskala odgovor na bistveno vprašanje: kako uresničiti krščanske ideje bratstva in sestrstva že v zemeljski danosti. Slovenska Cerkev po osamosvojitvi te velike dediščine ni znala izrabiti in dograjevati, temveč se je zagledala v preteklost in jo skušala - kot Frankenstein svoj stvor - vrniti v življenje. S poraznimi razultati, ki so vsem očitni. Toda, naj se dotaknem izhodiščne razprave v Peršinovi knjigi, naslovljene »Krščanstvo med utopijo in prakso«. Avtor v njej razlikuje »utopizme«, kot je bil na primer komunistični, od »utopije«, ki po njegovem ni mogoča brez vere v transcendenco. Utopizmi, ki so totalne vizije razvoja človeške družbe, se neizbežno sprevržejo v tota-litarnost. Samo utopija, ki jo racionalna zavest vedno sproti preverja ter popravlja, je lahko plodna. A ta utopija, če sem prav razumel, po Peršinu ni mogoča brez religioznega naboja. Moram priznati, da tega naboja nimam več. Na žalost ne morem moliti s Kocbekom: »Tvoja odsotnost mi hipoma ostaja najvišja in najlepša resnica o Tebi, kajti umaknil si se iz sveta, da napraviš mesto človekovi svobodi, in glej, šele zdaj doumevam spoznanje, da na ta način postajamo Tvoji svobodni soustvarjalci ... « Utopiji pa se kljub temu ne bom odpovedal. ODPRTA TRIBUNA Pomen širitve dvojezične šole tudi v Tersko in Karnajsko dolino Lani je bila desetletnica sprejetja zaščitnega zakona (št.38/2001) in v teku leta smo se večkrat spomnili nanjo: zakon namreč predvideva posebna člena za vidensko pokrajno tako na področju šolstva kot glede razvoja gospodarstva. Lepo je bilo, da sta se prav lani občini Tipana in Bardo odločili in zaprosili vse institucionalne sogovornike, naj razširijo dvojezično šolo in Nadiških tudi v Tersko in Karnajsko dolino. V Kanalski dolini pa sta občini Naborjet-Ovčja vas in Trbiž zaprosili za uvedbo trijezičnega pouka, torej, poleg italijanskega, tudi slovenskega in nemškega jezika. Za Vidensko pokrajno je to velik korak naprej, ki nam jasno kaže, da so razmere boljše, kot so bile v preteklosti, čeprav ni povsod tako, Vsekakor je zanimanje za slovenski jezik in z njim raste tudi skrb za identiteto in kulturo. O tem smo imeli v teku leta 2011 večkrat priložnost govoriti in poudariti naše zahteve: V Čedadu na Dnevu Emigranta, kjer je bil prisoten tudi deželni odbornik za kulturo, Elio De Anna, v Naborjetu, aprila, ko smo organizirali posvet o desetletnici zakona. Prisotni so bili deželni odbornik za kulturo, Elio De Anna, deželni odbornik za šolstvo, Roberto Molinaro, deželni funkcionar za slovenske šole Tomaž Simčič, in druge oblasti. O tem smo v poletmnem času govorili tudi na prazniku emigrantov b Bardu, ko je bil med prisotnimi tudi deželni svetnik Franco Baritussio, v Špetru smo isto tematiko obravnavali oktobra, ko je dežela FJK orga- nizirala poseben posvet o dvo/večje-zičnosti. Skratka, lahko rečemo, da je bilo lansko leto v veliki meri posvečeno pomembenjšemu aspektu zašči-tenga zakona: to je utrditvi in uveljavljanju slovenskega jezika v Vi-demski prokrajni. Kaj to bi pomenilo za nas, Slovence videnske pokrajine? Dvojezična šola v Špetru lepo dokazuje, kako so pozitivni in pomembni rezultati tega učenja. Čeprav ima šola v zadnjih letih logistične težave, in to že od marca 2010, je vedno več vpisanih otrok, ki prihajajo tudi z bližnjih občin. Ta sistem pomaga ohranjati krajevno kulturo in obenem osvojiti tudi knjižni jezik. Znanje knjižnega jezika pa nam daje možnost da se pogovarjamo in vzpostavljamo dialog tudu z drugimi Slovenci. In v tem kontekstu ima ustrezen prostor tudi naša krajevna kultura. Znanje slovenskega jezika pomeni za naše ljudi tudi imeti glavo bolj odprto, razširiti obzorja in misliti v evropskem duhu. Kaj se je dogajalo lani, smo videli. Kaj pa letos? Želeli bi, da bi omenjene občine dobile pozitivne odgovore na njihova upravičena vprašanja, kar se do danes, žal, še ni zgodilo. Seveda gre za zahtevne procese, čeprav se pri teh zahtevah opiramo na jasno zakonsko podlago. Potrebni so torej tudi z naše strani dodatni, dogovorjeni koraki. V Kanalski dolini, v Naborjetu-Ovčji vasi in na Trbižu deluje en sam večstopenjski zavod, ki ga obiskuje vsa mladina od vrtca do mature. In predlog je, da bi v šolski kurikulum vključili tudi učenje slovenskega jezika. V Bardu in Tipani pa naj bi obstoječi šoli (od vrtca do petega razreda) z italijanskimi učnim jezikom spremenili v dvojezične, delovali pa naj bi v okrilju Večstopenjskega dvojezičnega špetrskega zavoda. V Nediških dolinah uspešno deluje, kot je znano, dvojezična šola. Stara stavba še čaka na začetek prenove in tu so veliki problemi, saj ni še jasno, koliko časa bo potrebno za dokončanje del. Menim, da je prav da naša skupnost v celoti podpre želje občinskih uprav in staršev, zato smo na aprilskem pokrajinskem kongresu SKGZ sprejeli ustrezen dokument, ki smo ga naslovili na Deželo in druge pristojne oblasti. Bodočnost Slovencev videnske pokrajine je v kulturni rast in to pomeni, da moramo znati tudi slovenski jezik. Živimo v deželi, kjer se srečujejo in se govorijo glavni jeziki Evrope. To je veliko bogastvo, ki ga je treba ohraniti, razvijati in ovrednotiti prav tako, kot nam kaže sama Evropa. Dežela FJK je s posvetom ki ga je organizirala oktobra lani v Špetru, dala v tem smislu pomemben signal, ki smo ga z veseljem sprejeli. Upamo v našo deželo in v javne oblasti, da bodo pozitivno odgovorile na zahteve in potrebe občin, staršev in predvsem otrok. Spremljati moramo te procese in prispevati k pozitivni rešitvi šolske problematike na Viden-skem. Luigia Negro PISMA UREDNIŠTVU Tri vprašanja zagovornikom hitre železnice Tisti domači politiki, ki podpirajo hitro železnico, bodo sami odgovarjali za lastne napake, če bo prišlo do materialne in nepopravljive okoljske škode zaradi vrtanja? Kolikšno odškodnino bodo dobile družine, ki jim bodo kamioni desetletje vozili pred nosom in prašili njihova pljuča? Kdor je poslal tehnike, da so pred časom vrtali luknje na zemljiščih domačinov celo brez dovoljenja lastnikov in izkazal zvrhano mero nespoštovanja do le-teh, bo res do natankosti spoštoval stroge geološke, urbanistične in okoljevar- Nlfi stvene pogoje, ki jih omenjajo na tržaški občini? Imel bi še dve dodatni vprašanji: ali bo hitra železnica čez 20-30 let (ko naj bi bila izredno draga dela zaključena) res še nujno potrebna glede na projekcije o potrebah po prevozu blaga, in če bo sploh mogoče se izogniti raznovrstnim špekulacijam, ki v tej državi zelo pogosto spremljajo velika in v tem primeru faraonska dela. Hvaležno odklanjam odgovor na ti vprašanji, saj si znam odgovoriti sam. Pavel Križman LJUBLJANA - Člani društva Slovenija - Rusija Zbirajo podpise pod protestno peticijo LJUBLJANA - Člani in simpatizerji Društva Slovenija - Rusija, ki je bilo eden od organizatorjev nedeljske slovesnosti ob Ruski kapelici, so zaradi zapletov glede govornikov na proslavi začeli zbirati podpise pod peticijo. Kot so zapisali, nasprotujejo »nedopustni praksi izvršilne oblasti, ki posega v avtonomno delo in življenje društev in civilnodružbenih gibanj«. Kot so zapisali v peticiji, so bili ob letošnji slovesnosti neprijetno presenečeni, ker so »bili na zahtevo nekega vladnega urada prikrajšani za napovedani govor Jožeta Pirjevca ob tem slovesnem dogodku«. To je po njihovem opozorilu zaskrbljujoče in »bati se je, da tako ravnanje presega enkratnost nedeljskega dogodka«. Ob tem izrekajo »globoko nezadovoljstvo in nestrinjanje z oblastniškim vmešavanjem v civilnodružbeno življenje, ki kaže tudi nerazumno podcenjevanje zgodovinskega pomena, trdoživosti in vpliva društvenega življenja na Slovenskem«. Uvodni nagovor na nedeljski slovesnosti v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz, je namreč imel predsednik Društva Slovenija - Rusija Sašo Geržina, čeprav naj bi ga po prvotnih načrtih moral imeti zgodovinar Pirjevec. Ta je nato za spletni portal MMC dejal, da je iz kabineta predsednika vlade »prišel ukaz, da naj pri Ruski kapelici v imenu Društva Slovenija -Rusija govori ali gospod Geržina, ki je pač predsednik društva, ali nihče drug«. Zahtevo naj bi pogojevali z udeležbo vojakov na slovesnosti. V uradu vlade za komuniciranje so poudarili, da iz kabineta predsednika vlade niso bile postavljene zahteve glede govorcev, temveč so želeli skupaj z organizatorji pripraviti koncept prireditve, ki je bil skladen z naravo in protokolom letošnje pomembne obletnice. Civilnodružbena pobuda je izjavo objavila na spletni strani www.ruskakape-lica.si, na kateri do petka tudi zbirajo podpise, je za STA povedala sociologinja in prvopodpisana pod pobudo Neda Pagon, ki je sicer tudi članica društva. Na dogajanje glede izbire govornika so se odzvali tudi v zunajparlamentarni LDS, kjer prav tako izražajo nestrinjanje s tem, da na slovesnosti ni nastopil zgodovinar Pirjevec. Od predsednika DZ Gregorja Viranta pričakujejo, da »nemudoma obsodi ponovne ideološke delitve vladajoče koalicije, kakor je to že večkrat obljubil«, so sporočili iz stranke. SENOŽEČE - jutri in v soboto Pastirske igre vabijo s pestrim programom SENOŽEČE- Kulturno umetniško društvo Senožeče organizira že 14. Pastirske igre, ki bodo potekale v petek in soboto, 3. in 4. avgusta v Senožečah, na osrednjem prireditevenem prostoru, na vrtu nekdanje restavracije Adrija. Gre za tradicionalno etnografsko, kulturno, športno in družabno prireditev, namenjeno ohranjevanju pastirskih običajev, saj so Senožeče bile v zgodovini znane kot pastirski in furmanski kraj, pa tudi v današnjem času so pomembno živinorejsko območje. Praznovanje v Senožečah bodo pričeli jutri, ko bodo ob 18.30 v domačem gasilskem domu predstavili knjigo Vstala Primorska si v novem življenju, ki so jo napisali trije avtorji: Štefan Cigoj, Branko Marušič in Jože Šušmelj, hkrati pa bodo prikazali igrano dokumentarni film »Streli na Bazoviški gmajni« režiserja Jadrana Sterleta. Sobotno dogajanje se bo pričelo že v jutranjih urah, ko se bodo pri Bajerju ob 8. uri pomerili v športnem ribolovu. Popoldne si bo mogoče ogledati ekološko kmetijo Meden, dan odprtih vrat pa bo imela tudi domača avtomobilska tovarna Cimos. Pripravljajo vrsto razstav. Tako bo na domačiji Pod mitnico etnografska razstava Zdravka Čuka, Stanko Rupnik pa bo pri svojem čebelnjaku prikazal razstavo čebelarstva in rož iz voska. V prostorih krajevne skupnosti bo več razstava: pro- dajna razstava voščilnic, lutk in nakita Olge Gregorovič iz Divače, razstava tihožitja domačinke Marije Meden. Tudi tokrat bo gotovo nadvse zanimiva razstava, ki jo pripravlja domači aktiv žena z naslovom Po domače. Na domačiji Stepančič (Senožeče 89) bo prikaz kuhanja na ognjišču. Poskrbljeno bo tudi za mlade v pa-stirčkovem kotičku v sodelovanju s sežansko ZPM, medtem ko bo Razvojno društvo Bandera iz Dolenje vasi tudi letos prikazalo peko kruha v krušni peči. Pred osrednjo prireditvijo, ki jo bo vodil in povezoval Igor Malalan, bo ob 16. uri tradicionalno srečanje harmonikarjev Primorske. Godci se lahko prijavijo za nastop tudi pred prireditvijo. V odmoru bo igralska skupina iz Harij prikazala skeč. Osrednja prireditev pa bodo prav Pastirske igre, ki se bodo pričele ob 18.30. Tudi tokrat se bodo v zanimivih in hudomušnih ter zabavnih igrah, katerih oče je priznani primorski humorist Andrej Je-lačin, pomerile ekipe za privlačne nagrade. V času iger bo domače Društvo lastnikov gozdov Vrhe Vremščica prikazalo uspešno in varno podiranje lesa. Oba dneva bo poskrbljeno tudi za ples. V soboto bo igral ansambel Popcorn, v nedeljo pa Akordi. Vstop na prireditev je tudi letos prost. V primeru slabega vremena pa bo prireditev odpadla, sporočajo organizatorji. Olga Knez 18 Četrtek, 2. avgusta 2012 KULTURA / SLIKARSTVO - Odprli jo bodo drevi pod naslovom Commedia umana Razstava Jožeta Ciuhe v Villi Manin pri Vidmu Na ogled bodo slike in mozaiki iz štirih desetletij umetnikovega ustvarjanja VIDEM - V Villi Manin v Codroipu pri Vidmu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Jožeta Ciuhe "Commedia umana". Na ogled bodo slike in mozaiki iz štirih desetletij umetnikovega ustvarjanja, poudarek pa bo na novejših delih. Po oceni umetnostne zgodovinarke Nadje Zgonik Ciuha "vztraja pri tem, da dojamemo, kako drugačen je od ostalega slikarstva". Kot je v uvodu razstavnega kataloga zapisal italijanski likovni kritik Toni To-niato, je Ciuha umetnik v "klasičnem smislu", kar je po njegovem mnenju vedno redkejša izjema v panorami sodobne figurativne kulture. S Ciuho po Toniatovem mnenju slikarstvo slavi "nov prehod domišljije v brezmejno vsepričujočnost smisla". Ciuhova dela iz zadnjega obdobja gledalca, kot je zapisala Zgonikova, spominjajo na velike temačne sivo-črne table, na katerih je izrisan bel mrežni diagram figur, zapletenih v medsebojni dialog. Umetnikove slike že nekaj desetletij nastajajo med vzhodnim Sredozemljem in evropskim zahodom - poleti na hrvaškem otoku Šipan, pozimi v Parizu, pojasnjuje Zgonikova, ki med drugim opozarja tudi na "globinskost in globalnost" slikarjevega intelektualnega oblikovanja, ki se odražata v umetniški praksi. Likovni kritik Zoran Kržišnik je ločil dve konstanti Ciuhovega ustvarjanja: kon-templacijo in eksperiment. Njegova želja prodreti z razmišljanjem v bistvo stvari in nagon zadreti v nekaj novega, še nepreizkušenega prinašata "slast in muko, izhajajočo iz zmeraj spet obnavljajoče se zavesti omejenosti človeških možnosti. Toda človeka, umetnika Ciuhovega kova, navaja prav ta zavest k novim in novim poskusom, k napadanju poligona likovne ustvarjalnosti z najrazličnejših strani", je zapisal Kržišnik. Dodal je, da je rezultat tega izjemno bogastvo likovnih sporočil, ki zastavljajo tako rekoč vsa vprašanja in pokrivajo vse bivanjske razsežnosti sodobnega človeka. Uvodna nagovora za katalog sta med drugim prispevala predsednik republike Danilo Turk, ki je pokrovitelj razstave, ter minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Razstava bo odprta do 23. septembra. Jože Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Imel je več kot 400 samostojnih in 300 skupinskih razstav. Za svoje umetniško delo je prejel več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado, francoski naziv vitez lepih umetnosti in literature ter avstrijski častni križ znanosti in umetnosti. Je član Ruske akademije umetnosti. (STA) KNJIŽEVNOST - V torek v ZDA Umrl pisatelj Gore Vidal Bil je znan po svojem eklektičnemu slogu NEW YORK - Na svojem domu v Hollywoodu je v 87. letu starosti umrl ameriški pisatelj, dramatik in kritik Gore Vidal, je včeraj sporočil njegov nečak Burr Steers. Po navedbah tujih tiskovnih agencij je Vidal umrl za posledicami pljučnice. Gore Vidal je eden velikanov ameriške književnosti, ki je prejel številne ameriške literarne nagrade. Napisal je 25 romanov in številne drame, eseje, scenarije za film in televizijo ter zgodovinske knjige, še posebej o ZDA in ameriških javnih osebnostih. Med njegovimi najbolj uspešnimi deli sta romana Myra Breckinridge (1968) in Lincoln (1984). Prvega je v slovenščino leta 2001 prevedel Jure Potokar. S svojim tretjim romanom "The City and the Pillar" iz leta 1948 je postavil nove meje v homoseksualni literaturi. Roman velja za prvo povojno gejevsko literaturo, ki o homoseksualnosti govori odprto in brez zadržkov, njen protagonist pa je družbeno dobro prilagojen. Vidal je za svoja literarna dela prejel več nagrad, bil pa je tudi dramatik, esejist in scenarist. Njegova igra "The Best Man" je bila nomini-rana za nagrade tony. Aktivno se je vključeval tudi v politiko. Bil je demokratski kandidat za kongresnika, deloval pa je tudi kot politični komentator. Vidal je bil vztrajen kritik ameriškega militarizma, med drugim je trdil, da je Busheva administracija vnaprej vedela za teroristične napade 11. septembra 2001. Gore Vidal ansa Bil je visok ter navidez hladna in cinična osebnost, piše ameriška tiskovna agencija AP. Kolega po peresu Christopher Hitchens ga je nekoč opisal kot sodobnega Oscarja Wilda. Znan je bil tudi po razburkanem zasebnem življenju. S sodobnikoma Normanom Mailerjem in Truma-nom Capotejem pripadal zadnji generaciji avtorjev, ki so bili tudi resnične zvezdniške osebnosti - redni gostje pogovornih oddaj in družabne kronike. Vidal je umrl v torek po daljši bolezni na svojem domu v Los An-gelesu, kamor se je po letih bivanja v Italiji preselil leta 2003. V Italiji je živel z dolgoletnim spremljevalcem Howardom Austenom. (STA) GLASBA - Turneja po deželah Alpe-Jadran Evropski duh mladih simfonikov Maestro Kuret in mladi simfoniki na arhivskem posnetku kroma V novi podobi zopet prihajajo na evropski glasbeni oder mladi simfoniki, člani mednarodnega simfoničnega orkestra Wonderful Youth Orchestra (WYO). Orkester je zrasel na več kot dvajsetletnih izkušnjah in nadaljuje poslanstvo mladinskega godalnega orkestra ter nato Simfoničnega orkestra Srednjeevropske pobude. Orkester bo v novi široki preobleki vključeval mlade evropske talente od Atlantika do Urala in se bo v prvi polovici avgusta predstavil na javnih koncertih na Hrvaškem (Terme Tuhelj), v Sloveniji (Terme Olim-je), v Srbiji (Beograd) in Italiji (Trst, Lignano, koča Gilberti v kaninskem pogorju). Simfonike vodi maestro Igor Coretti - Kuret, idejni oče projekta, ki že dvajset let združuje odlične mlade glasbenike iz različnih držav. Orkester WYO ob tej priliki sestavlja 54 mladih iz enajstih držav Evrope. Gre za edinstveno skupino mladih, saj vključuje glasbenike med 11. in 18. letom, ki še niso stopili na akademsko pot, vendar so že popolnoma predani glasbi, ki jih spremlja na vsakem koraku njihovega življenja. Mlade glasbenike, ki so se v teh dneh zbrali v Termah Tuhelj, pripravljajo mednarodni in izkušeni profesorji, člani najuglednejših evropskih orkestrov. Koncertni program vsebuje skladbe W.A. Mozarta, F. Schuberta, Di Giandomenica, J. Bahmsa, B. Bartoka in Z. Kodalya. Krstnemu nastopu orkestra WYO lahko prisluhnete 9. avgusta v dvorani Primula Hotela Sotelia v Podčetrtku (Terme Olimje). FILM - Od danes do 9. avgusta V Rovinju že dvanajsti italijanski filmski festival V Rovinju bodo predvajali tudi slovenski film Piran-Pirano S filmom Io sono Li (Ime mi je Li), zgodbo o prijateljstvu med kitajsko krčmarico in ribičem jugoslovanskih korenin, ki ga je v Chioggi posnel Andrea Segre, se bo danes v Rovinju pričel 12. italijanski filmski festival. Dnevi italijanskega filma bodo do 9. avgusta potekali na sedežu italijanske krajevne skupnosti na Trgu Campitel-li; večerne projekcije bodo na sporedu v poletni areni, popoldanske pa v prenovljeni veliki dvorani. Rovinjski festival, v sklopu katerega si lahko predvsem italijanska manjšina in številni turisti ogledajo najnovejšo italijansko filmsko produkcijo, vodita Vittorio Sega iz Adrie in Tržačan Alessandro Radovini, kinematografska krožka iz obeh mest pa sta njegova soorganizatorja (seveda s skupnostjo Italijanov iz Rovinja). V sekciji Panorama si bo mogoče ogledati nekatere filme iztekajoče se sezone, na primer Habemus Papam Nannija Morettija ali Il gioiellino, ki ga je posnel Andrea Molaioli. V središču tokratne retrospektive pa bosta pokojna italijanska igralca Amedeo Nazzari in Antonio Gan-dusio (slednji se je rodil leta 1873 ravno v Rovinju). Letos bo na sporedu samo en dokumentarec, in sicer Il secolo lungo, ki sta ga Roberto Salinas in Marina Cantucci posvetila astrofizi-čarki Margheriti Hack. Kot poseben festivalski dogodek pa bodo v torek zavrteli film Piran, Pi-rano režiserja Gorana Vojnovica. Slovenski film sicer ne bi spadal na italijanski filmski festival, a so se prireditelji odločili zanj, ker obravnava zgodbo, ki je rovinjskemu občinstvu še kako blizu: zgodbo o Italijanu, Bosancu in Slovenki, ki se v Piranu ponovno srečajo petdeset let po drugi svetovni vojni. (pd) V Trenti bodo mentorji Dunajski filharmoniki V Trenti bo med 25. avgustom in 3. septembrom potekal tradicionalni glasbeni forum za nadarjene študente godal z vsega sveta. Desetdnevni brezplačni seminar bodo vodili ugledni profesorji Dunajske fil-harmonije.Nadarjeni mladi glasbeniki pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev za izobraževanje pri uglednih profesorjih, zato se je profesor Alfred Staar, od leta 1961 prvi violinist Dunajske filharmonije, pred desetimi leti odločil, da skupaj s pokroviteljem ustanovi brezplačen poletni forum. Med številnimi prijavami z vsega sveta je vsako leto po strogih kriterijih izbranih dvajset najbolj nadarjenih glasbenikov, starih od 16 do 25 let. Ti dobijo priložnost, da se učijo pri Dunajskih filharmonikih, med katerimi so Volkhard Steude, Peter Gotzel, Robert Nagy, Elmar Landerer in Andreas Rentsch. V idiličnem okolju Triglavskega narodnega parka bodo potekale celodnevne glasbene delavnice igranja violine, viole in violončela. Dopoldne bodo mladi glasbeniki obiskovali individualni pouk, popoldne pa ure zborovske glasbe. Vajam bodo lahko brezplačno prisostvovali tudi obiskovalci. Desetdnevni tečaj se bo zaključil z dvema brezplačnima glasbenima prireditvama, 1. septembra s komornim koncertom v bovški kapeli in dan kasneje s koncertom solistov v Domu Trenta. 19. septembra bodo najboljši študenti nastopili tudi v Brahmso-vi dvorani Musikvereina na Dunaju. Negrita v Majanu V furlanskem mestu Majano bo nocoj ob 21.30 koncert skupine Negrita iz Arezza. Priljubljeni italijanski bend bo nastopil v okviru poletne turneje Dannato vivere, s katero pro-movira svojo najnovejšo ploščo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. avgusta 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Damjak 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Bivanje trenutka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 6 (pon.) 15.10 Nan.: Capri (pon.) 16.50 Rai Parlamente Telegiornale 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissa-rio Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Dok.: L'incredibile viaggio della tartaruga (Avstrija/VB/Nem. '09, r. N. Stringer) Rai Due 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Rubrika: Art Attack 10.45 Dnevnik 10.50 XXX. Olimpijske igre London 2012: plavanje (kvalifikacije); veslanje (finale); prenos 13.00 Dnevnik Rai Tre Blue 12.55 Nan.: Distretto di polizia 413.50 Film: Poirot - Il pericolo senza nome (krim., VB, '90, r. R. Rye) 16.05 Nad.: My Life 16.35 Film: Una pistola per Ringo (ve-stern, It./Šp., '65, r. D. Tessari) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Due imbroglioni e... mezzo! 23.05 Film: Un sacco bello (kom., It., '80, r. in i. C. Verdone) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: La banda Olsen al circo (pust., Norveška, '05, r. A. L. Naess) 10.20 Nan.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Rosamunde Pilcher - Un amore all'orizzonte (rom., Nem., '10) 16.30 Film: Il diario di Suzanne per Nicholas (rom., ZDA, '05) 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline 21.20 Film: Blonde ambition (kom., ZDA, '07, r. S. Marshall, i. Jessica Simpson, L. Wilson) 23.10 Film: Mind the men! - Nella mente degli uomini (kom., Nem., '10) C/ Italia 1 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: moški vaterpolo (Italija -Hrvaška); sabljanje - floret, polfina-Ie (ženske skupine); glinasti golobi -Double Trap, finale (m); lokostrelstvo - finale (ž), prenos; športna gimnastika - finale AII Around (ž); sabljanje - floret, finaIe (ženske skupine), prenos 14.40 17.00 Dnevnik - Olimpija-de 16.00 20.30 Dnevnik 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: sabljanje - finale (ženske skupine), prenos; plavanje - finale (prenos); odbojka na mivki (prenos); moška odbojka (Italija - Velika Britanija), povzetek 22.30 Dnevnik 22.40 Žrebanje lota 0.30 Rubrika: Buonanotte Londra (v. J. Volpi) 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Human Target 23.50 Film: The uninvited (horor, ZDA, '09, r. C. in T. Guard La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Aktualno: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.301S.00 Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: I tre moschettieri (pust., Šp., '73, r. R. Lester) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: I bambini ci guardano (dram., It., '43, r. V. De Sica) 9.30 Dok.: La Storia sia-mo noi 10.30 Aktualno: Cominciamo be-ne 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Af-fari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella prateria 15.45 Film: Ci sta un fran-cese, un inglese e un napoletano (kom., It., '08, r. E. Tartaglia) 17.20 Rubrika: GeoMa-gazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Law & Order 23.20 Nočni in deželni dnevnik 0.00 Film: L'evaso (dram., Fr./It., '71, r. P. Granier-Deferre) u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific 21.10 Film: Sud (dram., It., '93, r. Gabriele Salvatores, i. S. Orlando) 22.55 Aktualno: La valigia dei sogni 23.35 Film: Mistery (triler, ZDA, '86) ^ Tele 4 12.10 19.55 Aktualno: Musa Tv 12.20 20.25 Tg Agenparl 12.25 16.00, 22.30 Ro-tocalco Adnkronos 13.10 Aktualno: 20 minuti... 13.30 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi -2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: La dove scende il fiume (vestern, ZDA, '52, r. A. Mann, i. J. Stewart) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Notte di nozze (dram., ZDA, '35, r. K. Vidor, i. A. Sten, G. Cooper) Jr Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena 7.20 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.30 Risanke 9.20 Nan.: Ribič Pepe 9.35 Pravljice iz lutkarjevega vozička: O lažnivi laži, za možitev godni 10.00 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.45 Poučno-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.00 Dok. film: Krila upanja (pon.) 11.15 Nan.: Pot-platopis 11.35 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.10 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Lutk. odd.: Studio Kriškraš - Barve (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.45 Eko utrinki 17.55 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Boudu (kom., Fr., '05, r. G. Ju-gnot) 21.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Sveto in svet: Vera in kultura (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 9.10 Igralci brez maske -Franc Markovčič (pon.) 10.10 Igralci tudi pojejo (pon.) 10.30 Olimpijske igre (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.25 Beseda volivcev 11.05 Kontaktna oddaja 12.35 Slovenija in Evropa 13.00 22.00 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.00 Globus 16.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 23.15 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS - glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 16.00 Olimpijske igre London 2012 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012 22.15 Glasba zdaj 22.30 Primorska kronika 23.50 Na obisku 23.20 Koncert: Lynx 00.20 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.30 Vaš krog 18.00 Žogarija v Ptuju 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Poletje v Bukowci 21.00 Naj NVO 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Sinhronizi-rane ris. serije 10.4014.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Zvezda na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 22.55 Misli zdravo 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: George iz džungle (pust., ZDA, '97 r. S. Weisman, i. B. Fraser) 21.40 24UR zvečer 22.00 Nan.: Detektiv na Floridi 23.00 Nan.: Zvit in prebrisan 23.50 Nan.: Enajsta ura 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.3512.45 Dok.: Borgo Italia 8.0014.05 Dok.: Piccola grande Italia 11.30 Dok.: Chioggia tra cielo ed acqua 12.00 20.10 Aktualno: Salus Tv Kanal A vihanci iz Benidorma (zab. serija) 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Na kraju zločina - Miami (nan.) 14.25 Film: Poslednji klic (krim., ZDA, '04, r. D. R. Ellis, i. K. Basinger, C. Evans) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Flight of the phoenix (akc., ZDA, '04, r. J. Moore, i. D. Quaid, M. Otto) 22.00 Film: Nekoč brata (biogr., ZDA, '10) 23.25 Film: Pošast iz morja (horor, ZDA, '08) 7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Na- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Florenin in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost - Samuel Lukas; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val - V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 36. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Pastirske igre v Senožečah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Večerni dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.30 Dogodki dneva - Olim-pijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Spored; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.000.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 6.dan; 10.05, 17.45 Olimpijski naval, pregled; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval, pregled. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 2. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Topel afriški anticiklon se zadržuje nad Italijo, medtem ko se hladnejši atlantski tokovi pomikajo proti srednji Evropi; v petek se bodo ti tokovi približali Alpam in povzročili večjo vremensko n nestanovitnost. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 14.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 6.12 Nad Britanskim otočjem je ciklonsko območje, nad preostalo Evropo pa prevladuje območje dokaj enakomernega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam toplejši in bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in spodbuden, le popoldne bo po nekaterih nižinah velika toplotna obremenitev. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.21 najnižje -73 cm, ob 12.07 najvišje 48 cm, ob 17.48 najnižje -22 cm, ob 23.16 najvišje 44 cm. Jutri: ob 5.50 najnižje -67 cm, ob 12.38 najvišje 49 cm, ob 18.29 najnižje -22 cm, ob 23.51 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.......... 26 2000 m .......... 14 1000 m .......... 22 2500 m .......... 11 1500 m .......... 17 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^ Terme Zreče | Rogla Cena (na osebo na dan v dvoposteljni sobi): VILE TERME ZREČE**** 46,00 € HOTEL VITAL**** 57,00 € Minimalna doba bivanja 3 dni/ 2 noči. 39,00 € 47,00 € Program vključuje: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, lx obisk Savna vasi, pohod na Lovrenška jezera (julij, avgust), spust po Zlodejevem (lx v času bivanja za otroke), animacijo štirih letnih časov, večerne urice ob zvokih glasbe (četrtek, petek, sobota) DOBRODOŠLI OTROCI: en otrok do 12. let, v sobi z dvema odraslima osebama, biva gratis, otroški pavšal za drugega otroka (do 12 leta): 15,00 €/ dan GORSKI ODDIH na Rogli Cena (za 3 dni v dvoposteljni sobi): HOTEL BRINJE, BGW ROGLA*** HOTEL ROGLA*** HOTEL PLANJA**** do 25.11. 2012 1. oseba 148,00 € 180,00 € 210,00 € 2. oseba 74,00 € 90,00 € 105,00 € Program vključuje: 3x polpenzion, lahko kosilo, neomejeno kopanje na Rogli, lx kopanje v Termah Zreče, lx obisk savne na Rogli, otroške igrarije z Zlodejem (po programu), lx pohod do Lovrenških jezer s pohorsko malico iz nahrbtnika (po programu) DARILO: WELLNESS VOUCHER v vrednosti 20,00 € programe Sprostitev & Relax, Ostanimo fit ali Rogla je cool Ostali pogoji na www.terme-zrece.eu in www.rogla.eu. Info: +386 3 75 76 149, www.terme-zrece.eu rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 16/29 TOLMEČ O 17/30 TRBIŽ O 14/28 O 12/23 KRANJSKA G. IS4 ČEDAD O yH VIDEM O 19/34 T^f 18/35 O PORDENON 19/34 CELOVEC O 14/27 O TRŽIČ 17/27 O KRANJ O 16/26 S. GRADEC CELJE 16/28 O „ MARIBOR 019/29 PTUJ O M. SOBOTA 017/31 O ^ LJUBLJANA 17/29 N. MESTO 18/30 ZAGREB 18/32 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno oz. pretežno jasno, v gorah bodo v Po vsej deželi bo pretežno jasno. popoldanskih urah možne krajevne pooblačitve in posa- Najvišje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje mezne plohe ali nevihte zlasti na meji s Cadorejem. Ob dnevne od 28 do 33 stopinj C. obali bo zjutraj pihal burin, čez dan pa lahen krajevni veter. O GRADEC 16/28 CELOVEC O 16/25 TOLMEČ O 18/31 o 13/21 KRANJSKA G. J! VIDEM O l^f 19/34 O PORDENON 20/33 ČEDAD O 20/33 TRBIŽ O JS»0 KRANJ _„ oc6- ^ LJ™A GORICA O ° N- GORICA POSTOJNA 18/29 22/34 ^ 19/31 OH/28 KOČEVJE PORTOROŽ O 20/32 O 17/26 S. GRADEC CELJE 18/28 O MARIBOR 019/29 PTUJ O M. SOBOTA O 20/31 & M N. MESTO 19/31 O ZAGREB 20/33 O O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 19/31 (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob obali bo jasno ali pretežno jasno, pihali bodo lahni krajevni vetrovi. Toplo bo in bolj soparno kot v prejšnjih dneh. V gorah bo povečini pretežno jasno do spremenljivo, čez dan se bo pooblačilo, možne bodo krajevne nevihte. Jutri, soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Predvsem v soboto lahko v notranjosti nastane kakšna vročinska nevihta. ZDA - V Kaliforniji se je začel proces Spopad med tehnološkima kolosoma Apple in Samsung SAN JOSE - Na ameriškem zveznem sodišču v kalifornijskem San Joseju se je začel spopad med ameriškim tehnološkim velikanom Apple in njegovim južnokorejskim tekmecem Samsungom. Odvetniki Appla so v uvodnem nagovoru Samsung obtožili »kopiranja vseh elementov iphona«, medtem ko Samsung pravi, da si Apple ne more lastiti »pravokotne oblike«.Tožbo je sprožil Apple, ki trdi, da so izdelki Samsunga iz Južne Koreje le kopija njihovih iphonov in tabličnih računalnikov ipad. V podkrepitev svojih trditev ima Apple nekaj Samsungovih notranjih dokumentov, ki naj bi dokazovali namerno kopiranje. Ponoči po evropskem času je odvetnik Appla Harold McElhinny podal uvodni nagovor, v katerem je poudaril, da se je Samsung »na najvišji ravni« odločil, da bo »preprosto kopiral vse elemente« priljubljenega mobilnega telefona Iphone in tabličnega računalnika Ipad, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Samsungov odvetnik Charles Verhoeven je trditve zavrnil s podatkom, da južnokorejski proizvajalec zaposluje na tisoče ljudi, ki se ukvarjajo z dizajnom, in za raziskave in razvoj novih proizvodov porabi milijarde dolarjev. Poudaril je še, da Apple, tako kot številna druga podjetja, uporablja podobno tehnologijo in dizajn za zadovoljevanje potreb uporabnikov po telefonih in drugih napravah, ki predvajajo glasbo in filme ter omogočajo fotografiranje in snemanje. Tako je po njegovih besedah več podjetij vložilo zahtevo za patentno zaščito pravokotne oblike z zaobljenimi robovi, ki je značilna za Applove proizvode. »Apple ni izumil pravokotne oblike, ki jo kar naprej videvate,« je dejal Verhoeven. Zato Apple tudi nima pravice »monopola nad pravokotno obliko«. Sicer pa je odvetnik Samsunga menil še, da je osnovna oblika, na kateri delajo skoraj vsi proizvajalci, enaka. »Nič ni narobe, če spremljaš delo svojih tekmecev in te to navdihne,« je dejal. V kolikor bi sicer v procesu, ki bo predvidoma trajal vsaj mesec dni, zmagal Apple, bi lahko sodišče prepovedalo prodajo Samsungovih izdelkov Galaxy na ameriškem trgu. V kolikor bi zmagal Samsung, bi to lahko vodilo k podražitvi Applovih izdelkov. Sicer bosta obe podjetji v prihodnjih tednih pripeljali kup prič, ki pa so večinoma javnosti dokaj neznani strokovnjaki. Vodilni predstavniki podjetij naj ne bi nastopili na prostoru za priče. Samsung v svojo obrambo trdi, da je na trgu mobilnih telefonov že od leta 1991, Apple pa je prišel šele leta 2007. Dizajn telefonskih naprav je industrijski standard že dolga leta in se ni rodil z Applom, ki po trditvah Samsunga želi izriniti konkurenco s trga in omejiti izbiro potrošnikom, da bi zadržal pretirane dobičke. Poleg tega naj bi Apple kopiral obliko iphona od podjetja Sony. Apple ima prednost domačega terena, saj je eden od največjih delodajalcev v območju mesta San Jose oziroma v Silicijevi dolini in zvezna sodnica Lucy Koh mu je že prisodila dve predsodni zmagi z začasno prepovedjo prodaje tabličnega računalnika galaxy tab 10.1 in pametnega telefona galaxy nexus. (STA)