Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 23. septembra 1954 bi jih zato z ogorčenjem obsodil. V svojem komentarju k gornjim stavkom vzklika Rolanda, da je potrebno vzeti za vzgled slovanski patriotizem, in pravi: «Patriotizem Slovanov, ki je strašno resna zadeva, bi moral sluiiti kot opomin!*. Qb zaključku pa Rolando takole filozofira: sMorda ni napačno verjeti, da sovražniki italijanskega Trsta niso v toliki meri najbolj neposredni nasprotniki, ki se nam zoperstavljajo na terenu lokalne politike, kot so tisti, ki širijo s pomočjo utrujenosti lažno in lagodno mentaliteto, ki bi mogla biti za nas usodna, če bi jo dogodki podprli. Ne smemo pozabiti, da bi bila italijanska stvar v Trstu namenjena razkrajanju onega dne, kot bi nas zaradi kakšnega nesrečnega dogodka Italija, ki jo tako želimo ponovno imeti, morala pozvati — kot je dejal profesor — naj od borbe odnehamo zaradi njene boljše sreče.* Pripominjamo, da ima omenjeni bellunski profesor pravzaprav veliko srečo. Kajti, če bi bil v Trstu, bi kaj kmalu prišlo njegovo ime na dan in v javnost. Takoj bi se našel neki patriotični mladenič, ki bi se imenoval n. pr. Runner in. bi objavil n. pr. v časopisu, ki ga ureja njegov sorodnik, da mora svoje izjave preklicati. In če jih ne bi preklical, bi zalajalo vse iredentistično časopisje in posledica bi bila njegova takojšnja premestitev najmanj v Rim, če ne celo v Kalabrijo. Tako se je namreč zgodilo — kot smo že poročali — s tistim direktorjem bolniške blagajne ki je poleg napisa v petih jezikih dodal na zadnje še napis v slovenščini v nekem mladinskem prenočišču za mednarodne mladinske turiste. Bil je to dr. Toaldo. o katerem so v najnovejšem času pisali celo v znanem liberalnem tedniku eMondo» ter v socialdemokratski rimski eGiustizia*. Omenjeni Toaldo, za katerega pravijo, da je simpatizer Parrijevega gibanja sUnita popolare*, niti ni ime! tako pregrešnih misli kot bellunski profesor — ali vsaj javno ne. Pomislimo torej, kaj bi se zgodilo šele bellunskemu profesorju. Če bi bil v Trstu. V omenjenih časopisih namreč beremo, da je bilo dr. Toaldu z najvišjega mesta prepovedano brez dovoljenja stopiti na tržaška tla. Ugodni inozemski komentarji o Titovem govoru na Ostrožnem DAHES ZAČETEK SPLOSNE DEBATE v glavni skupščini Združenih narodov ZAGREB. 22. - Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je sprejel sinoči v Zagrebu državnega podtajnika v ameriškem vojnem ministrstvu Johna Slezaka in ga zadržal na večerji. Volilna kampanja v ZDA naš novi podlistek ameriškega publicista Stet-sona Kennedyja. Hošimfnhove izjave » odnosih s Francijo Odnosi s Kambodžo in Laosom na podlagi znanih petih načel Nehru se bo na poti v Peking sestal v Hanoju s Hošiminhom pravkar vrnil iz Francije in ki bi moral po nalogu Ban Daja sestaviti skupno fronto dveh verskih sekt proti vladnemu predsedniku, pa baje ni uspel pri svojem načrtu, ker se mu je posrečilo doseči podporo samo ene sekte. Načelnik glavnega štaba general Hinh pa je izjavil, da ne bo napravil nobenega koraka, dokler ne bo cesar Bao Daj sprejel dokončnega sklepa. Vse kaže, da je sedanji spor v veliki merj posledica ameriškega vmešavanja v vietnamsko politiko, kar se odraža tudi v vedno ostrejšem franco-sko-ameriškem sporu. Zdi se. da bi Francozi želeli padec Diema. medtem ko ga Ameri-icanci na vso moč podpirajo. LABURISTIČNA RESOLUCIJA 0 NEMŠKI OBOROŽITVI HOSIMINH Attlee zahteva eliminacijo Čangkajška TAJPEH, 22. — Cangkaj-škova letala so danes nadaljevala z napadi na kitajske pomorske enote in čolne v bližini Amoja. Cangkajškove bojne ladje križarijo po morju med Cekjangom in Fukje-nom in napadajo kitajske čolne. Med Kvemojem in Arno-jem pa se nadaljuje topniški dvoboj. Pekinški radio je javil, da so Cangkajškova letala izvršila v ponedeljek 37 vojnih poletov nad področjem Amoja in ob obali pokrajine Fukjen. Istočasno so začele streljati tudi baterije na otoku Kvemoj. Danes zjutraj pa je prišel na Formozo poveljnik 7. ameriške flote admiral Pride. Ameriška flota na Pacifiku je dobila ojačenje s prihodom velike nosilke letal «Midway» in 16 rušilcev, ki so prišli z Atlantskega oceana. Sedaj ima pacifiška flota 15 nosilk letal, okoli 10 križark, 150 rušilcev in 60 podmornic. Britanski laburistični voditelj Clement Attlee, k> se je danes s svojega potovanja vrnil v London,, je ob svojem prihodu izjavil, da je po ženevski konferenci prišlo do olajšanja napetosti, a je glede Formoze izjavil: »Mislim, da Formoza predstavlja največjo oviro od vseh. Osebno mislim, da bo tem bolje, čim frej bomo zapodili Cangkaj-ka in njegove čete.» Attlee se je tudi izrekel za priznanje pekinške vlade in za njen sprejem v OZN. sti sodelovali «z drugimi«. Nadaljevala se bodo posvetovanja in pogajanja s Francijo. Na podlagi enakosti in medsebojne koristi se bodo izboljša-lt odnosi in trgovinska izmenjava ter se bo utrdilo prijateljstvo med obema narodoma. Uvedli se bodo odnosi s Kambodžo in Laosom na podlagi petih načel medsebojnega spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti, nenapadanja, nevmešavanja v notranje zadeve, enakosti in medsebojne koristi ter mirnega sožitja. «Utrdili bomo enotnost t azijskimi narodi, je poudaril Hošiminh. tn bomo ostali trdni na strani sil miru in demokracije ter se brez pre stanka borili proti ameriškim vojnim načrtom in proti napadalnemu bloku Jugovzhodne Azije in za združitev, neodvisnost in demokracijo Vietnama«. Medtem pa vlada v Južnem Vietnamu še vedno zmeda zaradi spora med vlado in vojsko. Zaradi včerajšnjih demonstracij so danes sprejeli stroge policijske ukrepe. Pred vladno palačo straži na stotine agentov in vojakov ter več tankov. Vladni predsednik Dien Biem se še dalje trudi, da bi preosnoval svojo vlado, čeprav je devet ministrov odstopilo. Pozval je tiste člane dveh verskih sekt, ki so naklonjeni njegovi politiki, naj sodelujejo v novi vladi. Politični opazovalci trdijo, da naslanja Diem vse svoje upanje na ameriško podporo. General Van Vien, ki se je mimogrede povemo, da je bila n.pr. krivda enoimpolurne zamude posebnega vlaka na obmejni postaji na Opčinah. Ti organi pa niso jugoslovanski in čeprav po navadi nimajo težav pri štetju oseb, ki gredo na množične izlete t> Jugoslavijo, so za čudo imeli pri štetju udeležencev partizanske proslave na O-strožnem nenadoma zelo velike težave. Seveda je prav tako velika laž, da je vozni listek izletnikom plačala Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki ima sedež v «ele-gantni pili« na »Strada del Friuli 54*, kajti vsak izletnik je plačal za vožnjo določeno precej visoko vsoto denarja v lirah. Zadeva je namreč v tem, da so za odhod v Vittorio Venelo na De 'Gasperijev politični shod gospodje v zares elegantni palači Diana lani brezplačne vozili svoje zveste pristaše z avtobusi, ki pa vendar niso bili toliko zvesti, da bi se odločili za enodnevni izlet v ta prelepi in slavni kraj Italije. In to jih peče tam pri CLN, v palači Diana in v Ulici Silvio Pellico. novemu položaju. IzvršUniTd. stranke J® danes sprejel resolucijo, ki jo bo predložil letnemu kongresu, ki bo prj. hodnji teden v Scarboroueh,, NOVI DELHI, 22. — Indonezijski ministrski predsednik Sastroamidjojo je danes prišel v Novi Delhi, kjer se je eno uro razgovarjal z Nehrujem. Temu jazgovoru bodo sledili se drugi, na katerih bosta oba državnika govorila o paktu SEATO in o arabsko-azijski konferenci, ki jo predlaga indonezijski vladni predsednik. Sastroamidjojo je izjavil, da 3e nedavni obisk Cu En Laja v Indiji «začel novo razdobje za azijska vprašanja in je znak prenosa mednarodne politike iz Evrope y Azijo«. Zares jih peče <(Giornale di Trieste» v zadnjih dneh ne skriva svoje jeze zaradi množične udeležbe Tržačanov na partizanski proslavi na Ostrožnem. Zato je tudi včeraj objavil članek, p katerem bi hotel oblatiti vse, kar je jugoslovanskega, začenši z železnicami pa do ravnanja carinskih organov na meji. Vendar pa — čeprav nima mnogo smisla odgovarjati klerikalnim lažnivcem zs PRIMORSKI DNEVNIH 2 — 23. sep' -tembra 1® SPOMINSKI l>XKVI Na danaSnji dan leta 1945 je bil v Ljubljani L kongres Enotnih sindikatov Slovenije, f v m "Danes, ČETRTEK tt sep,e"b" Tekla, Sjav>a ( :i Sonce v?ide ob 552 m 0 18.2. Dolžina 'd liA vzide ob 2.0 m za b„ Jutri, PETEK 24 s«1' RadivoJ ^ Vsi suspendirani delavci se morajo vrniti v proizvodnjo! Suspenzija delavcev €RWA je predstavljala ukrep v okviru politike krčenja osnovnih kompleksov tržaške-ga gospodarstva, posebno še ladjedelniške industrije Pristojna komisija bo načrte pregledala v enem mesecu - Obnavljanje raznih ulic v mestu odločna akcija za vključitev vseh suspendiranih delavcev v produkcjo prav gotovo dala še bolj pozitivne rezultate, Slavka delavcev prehrambene industrije Stavka delavcev, zaposlenih v mlinih, rižarnah in tovarnah testenin, ki je v Trstu prizadela šest podjetij, je imela precejšen uspeh. Kot v Italiji tako so delavci te stroke tudi v Trstu pokazali, da ne odnehajo od svojih zahtev po izboljšanju mezd. Stavka se konča danes ob 6. uri zjutraj. Dva ukaza ZVU Zavezniška vojaška uprava je z ukazom št. 97, ki postane veljaven na dan objave v Uradnem listu, izdala določila, ki urejajo proizvodnjo in prodajo jedilnih ekstraktov in podobnih proizvodov na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. * * * Zavezniška vojaška uprava je odredila, da se premestijo nameščenci bivšega Državnega zavoda za nezgode za Julijsko Benečijo in Zader («Isti-tuto Nazionale Infortuni per la Venezia Giulia e Zara»),| A. i u vi ki imajo letne anuitete od j UDVCSllIO KlTIBCKC ZV6Z6 Državnega zavarovalnega zavoda («Istituto Nazionale del-•le Asslcurazioni«) k obveznemu zavarovanju za invalidnost, starost in preživetje na britansko-ameriškem področju STO. Tozadeven ukaz št. 98, OD 25. SEPT. DO 3. okt. y OKVIRU PRAVKAR ZAKIJUČEMGA NATF.CAJA Lržg8!t*mUvet!ežim*u 10 NOVIH NAČRTOV Trst bo sodeloval s poseb-1 rv t 7FT T\T T A I 7"N IT T T) A"4 nem ..inednarodnem8 velesejmu L A ZtLtN JAVNI 1KO v Gradcu, ki bo od 25. septembra do 3. oktobra. V tržaškem paviljonu bo enotni j odbor za propagando tržaške-! ga pristanišča prikazal osnov-! ne tržaške dejavnosti s pomočjo fotomontaž, napisnih desk in modelov. Na otvoritvi velesejma bodo prisotni tudi predstavniki tržaškega gospodarskega življenja in med njimi ing. Mar-tinoli, ki bo vodil tržaško delegacijo, ing. Sospisio, podžupan ing. Visintin, dr. Višal in predstavniki pristanišča, javnih skladišč, špediterjev itd. Tržaško delegacijo so u-radno povabili predstavniki graškega velesejma in bo prisotna pri svečani otvoritvi in ostalih svečanostih o priliki velesejma. dvolastnikom v coni B Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v coni B in ki nameravajo vložiti prošnje za , sečnjo drv, da morajo te ki bo stopil v veljavo na dan | prošnje dostaviti občinskim objave v Uradnem listu, je j odborom najkasneje do 15. bil podpisan 20. septembra j okt. t. 1. Vsa pojasnila daje 1954. I tajništvo Kmečke zveze. Zadnji natečaj za zgraditev zelenjadnega trga na debelo se je zaključil s predložitvijo okrog 10 načrtov, katere sedaj proučuje za to odrejena komisija. Vprašanje zelenjadnega trga je že staro in se vleče že več let. Večkrat se je že zdelo, da bo zadeva re-Štna, toda vsakikrat je bila iz enega ali drugega razloga odložena. Zadnjikrat n. pr. se je pokazalo, da so bili predloženi načrti sicer lepi in ustrezni, vendar pa bi bila njih realizacija predraga. Določena je bila nato maksimalna vsota izdatkov za zgraditev trga, ki ne bi smela presegati 400.000.000 lir. Komisija za proučevanje predloženih načrtov bo, kot se zdi, svojo nalogo opravila v približno enem mesecu. V okviru javnih del so bili predloženi tudi načrti za zgraditev novega cestnega mostu na Istrski cesti, katerega bodo po predvidevanjih začeli graditi proti koncu tega leta. V preteklih dneh so oddali v najem tudi vrsto cestnih de! Povezovanje Delavskih zadrug v Trstu z italijanskim monopolističnim podjetjem Z ustanovitvijo podjetja «Centralvino» v kombinaciji med Delavskimi zadrugami in «Federconsorzi» je okrnjena gospodarska moč tega velikega zadružnega podjetja tržaških delavcev - Kdaj bo konec sedanje uprave? Te dni so nekateri tržaški i ske zadruge same ne bi listi poročali, da je bilo od-1 zmogle zgraditi zaradi po-prto novo podjetje »Central-j manjkanja denarnih sredstev, vino«. Podjetje je povabilo na ; Toda nadzorni odbor Delav-ogled novih modernih kletnih j sidh zadrug, v katerem imajo naprav tudi novinarje tržaških dnevnikov, kot običajno pa so seveda »pozabili« na naš list. Zvedeli pa smo, da je podjetje povabilo novinarje po «Circolo della stam-pa», kjer so včlanjeni sami italijanski nacionalistični novinarji. Ta »Circolo« je povabil vse svoje člane, razen tega pa še predstavnike «Uni-ta» in «Corriere di Trieste«, ker so pač. .kljub vsemu italijanski listi. Jasno je, da nam ne gre zato, da nas niso povabili, ker od takšnih ljudi kakršni vedrijo v omenjenem «Circo-lu» ni mogoče pričakovati drugega, Zal nam je samo, da si nismo mogli ogledati tega novega monopolističnega vinskega podjetja, da bi lahko o njem kaj več pisali. Znano pa nam je, da gre za kombinirano podjetje med Delavskimi zadrugami in Italijansko federacijo konzorcijev. Ustanovitev tega podjetja sc že v poročilu o letnem proračunu Delavskih zadrug skušali prikazati kot pozitivno za Delavske zadruge in za tržaške potrošnike. Poudarili so predvsem, da bodo Delavske zadruge kot tudi Trst, dobil novo moderno klet, ki jo Delav- večino m odločujočo besedo demokrščanski predstavniki, ni povedal, da je podjetje dejansko v rokah «Italijanske federacije konzorcijev«, ki razpolaga z 5l odstotki delnic. To pomeni, da ima ta italijanska ustanova večino v upravnem odboru in da dela in ukrepa, kot se ji zljubi. Delavske zadruge, ki so dal£ kar gre v škodo splošnega premoženja te velike tržaške zadružne organizacije, ki so jo ustavili tržaški delavci in ki je sedaj na žalost v rokah protidelavskih elementov. Italijanska federacija konzorcijev (Federconsorzi) je organizacija italijanskih veleposestnikov in ne zadružna ustanova malih proizvajalcev, kot bi lahke sodili po naslovu. Ta organizacija je izrazito monopolističnega značaja na področju trgovine kmetijskih pridelkov. Zvedeli smo, da je «Federconsorzi» skušala že v V zvezi s položajem, ki jc nastal v ladjedelnicah CRDA spričo neugodnih vesti glede suspendiranih delavcev, se je včeraj sestal odbor Razrednega sindikata industrijskih delavcev, proučil resno vprašanje suspendiranih delavcev CRDA ter povzel iz te proučitve sedanjega položaja zaključke za pravilno usmeritev borbe lastnih članov ter vseh delavcev, ki so zainteresirani na taki rešitvi, ki bo njim v korist. Suspenzije delavcev v CRDA šo opravičevali s pomanjkanjem dela. Sedaj, skoraj šest mesecev po uveljavitvi samovoljnega sindikalnega sporazuma, so dogodki v svojem razvoju do-kazg.ll, da trditev o pomanjkanju dela ni resnična, marveč da je slo za ukrep v okviru politike krčenja osnovnih kompleksov trza- ..... — — skega gospodarstva poseb- proTIDELAVSKA POLITIKA SEDANJIH POSTAVLJENIH UPRAVITELJEV DZ no pa še njegove ladjedel-\--------------------------------------------------------------l------------------------------------------------------- niške industrije, kar je Raz- j redni sindikat že prej sumil in na kar je tudi ze opozarjal. I Ko so se delavci ladjedelnice Sv. Marka borili proti bivanju v barakah, so se zavedali, da se borijo za stvar, ki presega njihove neposredne koristi. Vedeli so. da bi neuspeh njihove akcije povzročil resno nevarnost za vse tržaško gospodarsko življenje. ce je torej ravnateljstvu CRDA uspelo odstraniti z dela nad tisoč delavcev, se je to zgodilo zaradi neodgovorne akcije nekaterih voditeljev sindikalnih organizacij Rok za suspenzijo delavcev, ki je bil določen s sporazumom, bo v kratkem zapadel in na prvem sestanku med obema strankama na uradu za delo se je že pokazalo nasprotovanje ravnateljstva CRDA ponovnemu sprejetju vseh suspendiranih delavcev v produkcijo. To ravnateljstvo je že obrazložilo svoje stališče s tem, da je izjavilo, da ne more sprejeti nazaj na delo več kakor 200 delavcev. To stališče je v polnem nasprotju z izjavami in zagotovili, ki so jih dali pred sestimi meseci razni predstavniki CRDA in oblasti. Na upravičeno zaskrbljenost in zahteve delavcev so takrat predstavniki pozivali delavce, naj jim zaupajo ter so jim zagotavljali, da se bodo stvari v najkrajšem času normalizirale. Spričo tega razvoja dogodkov in grenkih izkušenj poziva Razredni sindikat industrijskih delavcev vodstvi Zveze dela in Delavske zbornice, naj se z vso odločnostjo upreta tezam in TaZZTa. “Tf?. ŽE| PROMETNA NEZGODA ERI »AFRIŠKEM KAMNOLOMU. tobrom vsi suspendirani de- j -----——————————— —- lavci ponovno vključijo v proizvodnjo. Odbor Razrednega sindikata poziva delavce, pa naj so člani Delavske zbornice ali Zveze dela, naj napnejo vse sile. da ne bo ostal noben delavec CRDA izven ladjedelnic ter da naj bo geslo sindikalne akcije: «Vsi v proizvodnjo!». Samo s takim nepopustljivim in vztrajnim stališčem bodo lahko delavci in sindikati na odgovorne oblastvene kroge in organe izvajali neogibno potrebni pritisk. da jih prisilijo k čim bolj konkretnemu prizadevanju za hitrejšo izboljšanje proizvodne dejavnosti v tržaških ladjedelnicah. Drugačno ravnanje in sprejetje kompromisa bi namreč u-blažilo odgovornost vladnih organov in vodstvo indu-strijcev ter bi omogočilo razvoj politike krčenja industrijskih podjetij. C e je odpor delavcev pred šestimi meseci kakor koli povzročil izboljšanje položaja v produkciji ladjedelnic, bo v sedanjih okoliščinah “ rsaj-Ksss jo sestavlja nad 100 proda jaln, pa imajo 49 odstotkov delnic, kar pomeni, da so v manjšini. V pogodbi so se Delavske zadruge obvezale, da bodo kupovale odnosno prodajale v svojih prodajalnah samo vino iz tega podjetja. S tem si je podjetje «Central-vino«, v katerem imajo glavnico v rokah italijanski kapitalisti. zagotovilo v Trstu največjo in najbolj organizirano potrošno mrežo. Hkrati pa so se Delavske zadruge obvezale, da bodo vsi dosedanji uslužbenci kleti Delavskih zadrug prešli v odvisnost novega podjetja.Ng ta način bodo Delavske zadruge zgubile svoje klet in je del do sedaj zaposlenega osebja odpadel od Delavskih zadrug To pomeni, da je bila gospodarska moč Delavskih zadrug okrnjena, Zaradi počene zracnice težak tovornik ob skalo * ■ ----------------------- Težko vozilo se je po trčenju prevrnilo na nasprotno stran • Šofer ostal k sreči nepoškodovan V trenutku, ko je 21-letni šofer Guglielmo Barlova iz Mortegliana pri Vidmu vozil tovornik proti Sesljanu mu je v višini tako imenovanega «afriškega kamnoloma« nepričakovano počila zračnica prednjega desnega kolesa, zaradi česar se je težko vozilo najprej nagnilo na desno stran in se nato, potem ko je udarilo ob kamnito steno, ki je na desni strani ceste, zvrnilo na levo stran in obležalo na cesti. Šofer, ki se k sreči ni niti najmanj poškodoval je stopil iz kabine in nato na mestu počakal gasilce. ki so po pol ure trajajočem delu ponovno postavili tovornik na kolesa. Potem ko je šofer zamenjal prazno kolo s polnim je lahko nadaljeval pot proti Vidmu; vozilo je namreč utrpelo le malenkostnb škodo. Zaradi nerodnega koraka si je zlomi! ode nogi Zaradi zloma stegnenice desne noge in verjetnega zloma istega dela leve noge so morali včeraj pozno popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku 84-letnega upokojenca Francesca Oiszo iz Ul. G. Goz-zi ki je pojasnil, da je nerodno padel, ko je stopil iz stranišča ljudskega prenočišča, v katerem stanuje. Mož, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, bo po mnenju zdravnikov okreval, če seveda ne nastopijo komplikacije, v 4o ali 60 dneh. stanoviti podobno monopoli' stično klet. Toda vsi poizkusi so propadli, ker ni našla ni-kjer tako velike potrošne mreže, da bi si zagotovila prodajo vina v stalnih prodajalnah S sporazumom z nadzornim odborom Delavskih zadrug pa jim je to uspelo, ker imajo Delavske zadruge že svojo široko potrošno mrežo in bodo same letno prodale na stotine in stotine hektolitrov vina podjetja «Central-vino«. Poleg tega bodo Delavske zadruge pripomogle k ugledu te nove vinske monopolistične kleti in ji omogočile plasiranje vina tudi v drugih prodajalnah. Sporazum med Delavskimi zadrugami in Italijansko federacijo konzorcijev o ustanovitvi novega podjetja «Cen-tralvino« predstavlja samo potezo, da so omogočili tej veliki italijanski kapitalistični in monopolistični organizaciji^, da je postavila nogo na naš trg. To kar jim v Italiji ni uspelo jim je uspelo v Trstu z Delavskimi zadrugami. Prepričanj smo, da ne bi prišlo do takšnega absurda, če ne bi Del. zadruge, ki jih delavci ustanovili, danes služile nekemu kapitalističnemu podjetju, če bi bile v rokah resničnih lastnikov t, j. delavcev. Ce bi tržaški delavci imeli v rokah Delavske zadruge, bi takšne protisocialne in protidelavske kombinacije preprečili. Na žalost pa so danes Delavske zadruge v ro-kun ljudi, ki z delavci nimajo nič skupnega. Zato se tudi z vsemi kremlji borijo proti vrnitvi Delavskih zadrug dejanskim lastnikom-delavcem. ker vedo, da bi s tem zgubili svoje položaje pri tej veliki zadružni ustanovi. Hkrati pa se kot predstavniki protidelavskih sil bojijo delavskega napredka, bojijo se resničnih zadružnih ustanov in delavskega upravljanja velikih podjetij, kar bi pomenilo propast njihove kapitalistične iz-koriščevalne politike. Sicer se v Trstu že več mesecev govori, da nameravajo nekateri ljudje, ki danes odločajo o usodi Delavskih zadrug, povezati naše Delavske zadruge i omenjeno Italijan- sko federacijo konzorcijev. Zdi se celo, da pripravljajo načrt, ki naj bi dal tej italijanski kapitalistični organizaciji pravico do komisarskega mesta v tržaških Delavskih zadrugah. Ce je to res, potem je nujno, da se vsa vprašanja okrog Delavskih zadrug čimprej razčistijo, da ZVU končno pristane na volitve u-pravnega sveta Delavskih zadrug, da se s tem ta velika tržaška zadružna ustanova vrne delavcem, ki so njeni dejanski lastniki. Sedanji postavljeni upravitelji pa naj jasno povedo svoje namene. Ustanovitelji in dejanski lastniki Delavskih zadrug imajo vso pravico, da vedo, kaj nameravajo storiti z njihovo imovino. na ulicah Gatteri. Timeus, Xi-dias. S. Giacomo in monte. G. R. Carli in delle Campa-nelle. Delno pa bodo obnovili cestišča ulic Commerciale, Mclin a vento, Miramare, Ghe-ga, Cellini, Cumano, Rossetti in Nabrežje Oktaviana Avgusta. Razprodaja starih avtomobilskih motorjev Dne 28. septembra 1954 bo v avtomobilski garaži ZVU v Ulici Doda točno ob 10. uri razprodoja starih avtomobilskih motorjev in raznih drugih avtomobilskih delov, ki si jih lahko vsi, ki se za to zanimajo, ogledajo dne 27. septembra 1954 od 9.30 do 11.30 in od 15. do 16. ure. Predstave „Seviljskega brivca" bodo v gledališču „Rossetti" Zaradi nastalih ovir in tež-koč ne bo v soboto in nedeljo napovedanih opernih predstav »Seviljskega brivca« v kino dvorani «Auditorium». Pač pa se je gospa Angeli sporazumela s podjetjem STES, da ji da od 2. do 7. oktobra na razpolago gledališče «Rossetti», v katerem bodo razen »Seviljskega brivca« predvajali še dve drugi operi. Z lambreto v tramvaj Ko je 33-letni Romeo Puzzer iz Ul. Molin a vento privozil s svojo lambreto do križišča pri Portici di Chioz-za je opazil tramvaj št. 3, ki je tedaj zavijal iz Ul. Battisti v Ul. Carducci. Lam-bretist je takoj stisnil zavore, vendar je bil njegov trud zaradi mokre ceste brezuspešen in tako je Puzzer trčil v tramvajski voz ter se zvrnil na tla. Takoj zatem se je Puzzer dvignil in se s svojo lambreto zatekel v bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno zdravniško pomoč in mu izprali razne praske na nogah, rokah in ramenih, kjer so mu ugotovili tudi verjetni zlom. Mož je takoj nato zapustil bolnišnico in odšel naravnost domov, kjer se bo moral sam zdraviti in počivati 5 ali v I primeru zloma 15 dni. IZLET SPD V nedeljo 10. okt. t. 1. izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan. Akademski klub »Jadran« priredi dne 3. okiobra t. l. enodnevni jesenski izlet na Vremščico, Vpisovanje danes 22. septembra od 18. do 20. ure na sedežu, Ult Machiavelli 13, ij. Člani m simpatizerji toplo vabljeni. OF IV. okraja - Skedenj organizira 3.10.54 enodnevni izlet na Reko - Opatijo. — Vpisovanje še danes na sedežu OF — Ske-denjska ul. 122, od 15. do 18. ure. Mladina organizira za nedeljo 10. ckf. množični jzle* v Sežano. Vabljeni tudi starejši. Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi G in v Ul. R, Manna 29 od 18. do 20. ure ter na Opčinah v društvenih prostorih od 20 do 21. ure. Motoklub »Jadran* z Opčin organizira v nedeljo 3. okt. izlet v Branik in Zaluhrib. Vpisovanje še danes na sedežu. Izlet v Komen iz nabrežinske-ga okraja. Odhod avtobusa v soboto zjutraj izpred postaje v Vi-žovljah ob 5.20, izpred gostilne Gospodič ob 5.30, izpred kino dvorane v Nabrežini ob 5.35. Drugi avtobus odpelje istega dne ob 6.30 iz Sempolaja pri Svetliču (Vrh), iz Bajte izpred hiše Škrka ob 6.35, od križišča Bajta-Salež ob 6.40, iz Gabrovca izpred društva ob 6.45. je Z vespo podrl pešca na Opčinah Nekaj minut po poldnevu 61-letni upokojenec Anton Hrevatin, stanujoč v gostilni Kobau na Opčinah hotel prekoračiti Narodno ulico. Prav v tistem trenutku je po isti cesti privozil s svojo vespo, na kateri je sedela tudi 31-letna Silvestra Škabar od Banov, 21-letn; Bruno Malalan prav tako od Banov, ki se je v višini stavbe št. 30 zaletel v upokojenca. Zaradi trčenja so vsi trije padli na tla in se več ali manj potolkli. Medtem ko sta Malalan in Ska-barjeva odklonila vsakršno zdravniško pomoč, se je Hrevatin z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali več prask na nogah ter rokah kakor tudi več podplutb na glavi in drugih delih telesa. UH ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 23. septembra 1954 ob 20.30 uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti V soboto, 25. sept. 1954 ob 20.30 uri in v nedeljo 26. sept. 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti Ideale. io.»- "“>orcora«, ljaja«, Domta C pi(jgev Garson ,inno «Tujec», G' Impero. Jkapitan» ^ ( GLEDALIŠČE V EK 1)1) Pri blagajni gledališča se začne danes prodaja vstopnic za drugi nedeljjki jesenski koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki bo pod vodstvom dirigenta Ala-darja Jonesa in s sodelovanjem violinista Alfonza Musestija v nedeljo ob 11. uri. Program obsega: Vivaldi: Koncert v g-molu za godala in čembalo (novost za Trst); Mendelssohn: «Fingalova jama«, uvertura; Brucih: Koncert v g-molu za violino in orkester; Dvorak: V. simfonija v e-molu »Iz novega sveta«. Osvobodilna fronta Seja izvršnega odbora OF IV. okraja - Skedenj bo v petek 24. m. ob 20. uri v Skedenjski lilici 122. Zaradi važnosti seje so vaibljemi tudi sektorski odbori Kolonkovca in iz Skednja. Darovi in prispevki Vesela družba na porokii naših tov. Irme in Egona na Opčinah je zbrala za Dijaško Matico 8.500 lir. Valter PljPi ■ «Tuj' Itaiia. 16.00; .R*J larida«. Ivonne jn 0 assimo. io.uv. -- u vratka«, John jj M )t’ Moderno. 17.00. . tu». B..CLawford ^ Savona. '16.00: Skedenj. ' 13.00: kesom«, “Moj v S. Marco 16.00. c«>wafl Gr*Č James Maso n, ■ Vittorio Veneto. 16.00? iStf* Loretta yo“ng;,<,|rah f ^ Azzurro. 16.00. ' rd ba Alagi«. LuwcIrSniK& Ooeon. 16.00: Radio. 16.00: »Gusarj vanje« N3 roM Verezia. 16-°°._,„ Girotit pole«, M assimo POLETNI K<;V Ariston. 2U.UU j 19.30: Paradiso. Pcnziana. -lister«. _ Rojan. 19.45: ‘lG“'war(l 1» de», Susan jloWvaoj* ^ Secolo. 20.00. <

v*:.ikim učnim jezikom v Trs"!, ki Ima poleg raz-redor z ronlnim učnim načrtom ŠOLSKA OBVESTILA tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1954-55 od 1. septembra dalje vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9, II. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi tazglasnj deski. Uprava slovenskih otroških vrtcev v Trstu obvešča starše, da se Je začelo vpisovanje v slovenske otroške vrtce dne 2*. septembra in Je vsak dan od 9. do 12, ure v prostorih otroškln vrtcev. Vabimo starše, kt imajo otroke za otroški vrtec, da jih člm-prej vpišejo. Podrobna navodila glede izpitov In vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega Indu- strijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja; Vpisovanle v 1., II. in III. razred od 1. do 25. septembra 1954 vsak dan od 10. do 12, ure dopoldne. Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOI E s slovenskim učnim jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da je vnisovanje v I., II. jn III, razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj In praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne; Razporedi 'n podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski, Vita potrebna nadaljnja no. iasmla daje tajništvo šole. Ravnateljstvo Industrijskega prihoda v našo cono, res ka-stilski princ, sin pokojnega španskega kralja Alfonza in njegove žene Battembergove, kakor sam trdi, ali pa je čisto navaden Wilhelm Gulyas sin Emerika, rojen nekje na s0 ! Madžarskem, kakor trdi tukajšnji kriminalistični preiskovalni odsek civilne poli- cije? . Domnevni princ je bil ze lani pred zavezniškim sodiščem in je seveda isto trdil ter svojo trditev dokazal s kupom listin in pisem. Tedaj je Interpol najprej sporočil, da ni mož nihče drugi kot Gulyas. kasneje pa so tudi to zanikali. Policija ga torej smatra za Gulyasa, česar pa mož noče priznat' Ko so ga včeraj klicali s tem imenom, ni vstal z obtožne klopi, temveč je mirno sedel kot da se ga to ime ne tiče. Sele ko so ga poklicali z imenom, o katerem trdi. da je edino pravilno je »kastilski princ« vstal in molče poslušal agenta, ki je govoril o preiskavi. Slednji je predsedniku pojasnil, da se je obtoženi., sodeč se-veda po njegovih izjavah, ki jih je dal med zasliševanjem, kot polkovnik španske vojske boril skupno z Nemci na ruski. afriški in tudi italijanski fronti, kjer so ga ,vluaki V. ameriške armade ujeli in poslali v ujetništvo. Zaradi ran in možganskega pretresa so ga morali sprejeti v veronsko umobolnico, kjer je ostal do 1950. leta. 2 leti kasneje so ga poslali v begunsko tabo rišče Le Fraschette, od koder je decembra istega leta zbe-žal 3. septembra 19.)3. leta pa ga najdemo na našem o-zemlju in ker je ilegalno prekorači! mejo, se je moral zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem. V pričakovanju nadaljnjih ukrepov direktorja javne varnosti, so moža sprejeli kot gosta v begunskem taborišču, kjer je ostal do 5. oktobra. Kot «princ», ki je vajen vsakoletnih potovanj, je mož zapustil taborišče in odšel skozi Italijo v Francijo in nato prepotoval pol Evrope. Kje je stanoval in s čim se je hranil nj znano, dejstvo pa je, da se je 14. t. m. zopet pojavil pri nas kjer je želel, da ga sprejmejo kot politič- ki poveljuje taborišču, je policija postavila vprašanje, če bi bil pripravljen ponovno sprejeti moža. Odgovor pa je bil, da je nezaželen in funkcionar je izrazil mnenje, da bi ga poslali nazaj v Fraschette. V trenutku aretacije je policija našla prj možu poleg pisem naslovljenih na ((Njegovo visokost De Borbone, Kastilski princ »tudi špansko slovnico, žepni špansko -francoski slovar, «curriculum vitae« v raznih jezikih in 370 lir v gotovini. Tukajšnji kriminalistični preiskovalni od-srk, je končal agent. trdi. da je obtoženec Wilhelm Gulyas. Naravno je, da obtoženec ni mogel molčati in je, čim mu je predsednik dovolil, začel glasno v angleščini govoriti. Predvsem je dejal, da ga španski diktator Franco preganja in da so tudi vse policije. bodisi tu, bodisi po drugih državah proti njemu ker se je boril proti Sovjetski Rusiji. «V Italiji« je dodal «so me spravili v begunsko taborišče«. Obtoženi je nadalje izjavil, da je žrtev policije in da no- če v Italijo, kjer bi ga gotovo izročili Francu. On pa hoče mir in košček kruha. Preds. — Tu ne morete 0-stati ker nimate nobenih dokumentov in niti dovoljenja za bivanje. Obt. — Nimam dokumentov, ker sem jih izgubil, medtem ko so mi potni list vzeli italijanski partizani 1945. leta. Preds. — Ni pomoči; vrniti se boste morali v Le Fra schette. Obt. — Ni mogoče ostati tu? Rad bi ostal tu, da bi se pripravil za povratek v Španijo, kamor bom šel po Francovem padcu. V Fraschet-ti ni hrane in brez te se ne morem boriti na strani zahod nih držav proti Francu. Preds. — Ni mogoče. Po nalogu sodišča vas bodo poslali v Italijo. Vse dokumente pa vam bodo vrnili. Obt. - I am sory, sir (žal mi je gospod). Preds. — Meni tudi. Na vsak način vam želim obilo sreče. Plavolasi, slabo oblečeni Burbonec se je usedel in zbe gano gledal po dvorani. Razumel je, da bi bila vsaka beseda zaman in je zaradi tega molčal. 01) VČERAJ DO DANES ČETRTEK, 23-*4>fikJ C« A A ' #K£ 254.6 m ali t Poročna v slov. 13.30, 19.00 m | rt, 6.I5' Poročila v itai. l^Oin 23.00, ^&£ iiHi-aru* no 6.45. Jutranja s „411 * gled tiska: 7.00Jgk; €1.f 7.30 Zenski kot ^ etobna jugoslovj* j4.15 B'rJgC Zabavna =lač gnlturn' pl* tehniki; 14-4.5ck„ 15.00 Slovenske Berut p<-izvaja pianist ^0iiO ^ 15.15 Sopranistki1 , W poje samospeve gr, ^ A s »m • "De 1.20 žei;?^S-s»'V Poročila v - tenorist Anton Q znanih oper, gjt\fi 'iterature - f. strokovnega tečaja v Dolini opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m. Na slovenski trgovski akademiji (tel. 95326) traja vpis učencev do vključno 25, septembra vsak delavnik od 10.-12, ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 Ur, ki Je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih. Državni industrijski strokovni tečaj s slovenskim učnim Jezikom v Dolini. Vpisovanje je vsak dan od 9, do 11. ure do vključno 25. t. m, Starše vabimo da pohite z vpisovanjem svojih 0-trok ln ne odlašajo na poslednje dni. Na državni nižji trgovski Soli se vpisovanja zaključijo dne 25. t, ni. Prošnje ra vpis sprejema j tajništvo zavida vsak dan od 9. -- • „ tohrmSče do 12 ure v Šolskem poslopju "ega preganjanca v taborišče pri Sv. Ivanu, Trg Giobcrti 4.1 na Opčinah. Sam namreč trai, HOJSTVA, SMRTI IN POROKE| in gospodinja Gisella Gioanetti, i mehanik Mario Cragnolin mi go-Dne 22. nepiembra so se v " T* J- *MaMl. Trstu redili trije otroci, parpk UMRL JE 70-1 etri i Giacomo je bilo 19, umrla je 1 oseba. , »nei POROČILI SO SE: kaplar1 amer vojske Rajmond Edvvard VVarrick In učiteljica Malvina Rešeta, šofer Antonio Varesano in šivilja LHIa Spinčič, učitelj Bruno dr. Cooeani in uradnica Maria Gnus, mehanik NereoGa/-zalin Mura ii in gospodinja Renata Sled inloufo, geometer Krvino Emln-rger in gospodinja Friderika JuriSevič, uradnik Radi-miro Batič in uradnica Garineri Disiot, uradnik Mario Kotigni in gospodinja Rachele Assalini, šofer Licio Tankoff in profesorica I.tcia Frag-iacomo, trgovec Stel-lio dr. Sironi in uradnica Luciana Srerza, Umberto Monaco in šivilja Anna Maria Fusar, slikar Frajicesco Goruppi in šivilja Bjanca Posega. uradnik Bruno Kabris in uradnica Rita Anna Richelli, pomorščak Bruno BaJvini in bolničarka Nives Jenko, pek Sergio Cavaliieri D’Oro In uradnica Liliana Sluga, livar Halib Kadrovič in prodajalka Milira Butorac, uradnik Giuseppe Gregoris m gospodinja Caro- PRIHOD1 IN ODHODI LADIJ PRIHODI: z Reke s 184 t železa jug. ladja »Drina«, iz Benetk z 212 t raznega blaga ho- landska ladja »Midas«, z Reke z 10 L raznega blaga m 44 pot- niki jug. ladja »Istra«, iz Sidona s 16.255 t olja ital. ladja »Marija Cristina«, iz SUobbe s 40 t. peska in 4 potniki ital. motor, jad ((Leonilda II.«. Iz Sdobbe 7. 20 't peska in 3 potniki Ital. motor i .Ki «Llsetta», i/. Benetk s 50 t raznega blaga in 76 pot- niki ital ladja »Barletta«, iz Benetk s 16 t raznega blaga in 244 potniki ital. ladja »Esperia«. ODHODI: proti Reki r 48 potniki jug. ladja «Bakar«, proti Sdobbi s 4 potniki ital. motor, jad »M. Giannino« in «Orest«». ADRIA EXPRESS SE NAHAJA UL. CICERONE ST. 4 (pritličje) TELEFON 29243 VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19.6, naj- nižja 15.0, ob 17. uri 16.6, zračni tlak 1011.7 stanoviten, veter 37 ... ... ___________ km vzhod-šever-vzhod. dež 8.4 ima Doeriler, agent CP Luclolmm, nebo oblačno, morje raz- Decllch m gospodinja Glovanna I gibano, temperatura morja 21.9. Kuzzier, bolničar Dario Ronzani I š:bru shdlu shr shrd shdrl m J Rossetti. 16.00: »Napad Kibrov«: Tyrone Povver. Ezcelsior. Aaprio zaradi obnove Fenice 16.00: «Zeja po oblasti« VVIMiani Holden, June All.vson Nazionale. 18.30: »Santarellina« Fernandel in Anna Maria Pier angeli. Fitodranimatlco. 16.30: »Deporti- ranci iz Botany Bay»,’ Alan Ladil in James Masori. Arcobaleno. 16.00: «Pogumn princ«, James Mason. Auditorium. 16.3(1: «Dvoboj na soncu«, Gregorv Peck. Astra Rojan. 16.30: «AndaluziJ ski zaklad«, Hossano Brazzi CrUtallo. 16.00: «2ivio Robi Hood« John Deček in D. Lynn Grallacielo. 1630: «Ne streljaj poljubi me!# D. Day, H. Keel Alabarda. 16.00: «Plaža», Martine Carol in Raf Vallone. Mlado letnim prepovedano. Ariston. 18.00: »Sijajna šala«, Ga-ry Grant, M ar i Iv n Monroe. Armonia. 15.00: »Madona z rožami«, E. Nova, B. Maggio, Aurora. 14.30, 17.00, 19.30 I 22.00: «JuliJ Cezar«, M. Brando, Garibaldi. 15.30 «Aoge! I.tubez ni«, Alnta della Fuentes, 1 svetii M a* simfonija, or*^; K H violino , U13SD3' (Al t vvaoriKrkr.Slke . ž/ Sfj,. 16i37°i° .?:m018.lO° SKlaF^^ Domače kov večer at v. pevov», ir 3 n t ^ kvartet m Literarni d letna suithaajet ' geljnik, ba 2. I® oK» NOVO DELO BORISA PA HORJA BO IZŠLO V MA. R1BORU - PRIHODNJE LE- f0 KNJIGA NOVEL DVEH TRŽAŠKIH KNJIŽEVNIKOV nn«!^2 aluz‘f na dnevn e Povejmo «t'umnost tržaških Sloven-le fatla v preteklosti in r, l da*es arteriia. Po k ate-j, nn tekl ka/co dobro »en, kf °Ce7li!i Ut0S° ^ Poletno de/0 'ma kulturno-pro-»ejti j ° 20 utrjevanje zatreta nni Za Tast duhovnega Kiju življa- 'n iereZ08^1 °tn'm tokovom Veriskena J>T,ebiia barka slo-"ttoščajoZ turnega življenja čoljujem val°ve. in če napisati, prtsPodobo, moram 'iudie, iti h“ barfci stoje negaterj n \ bd nesel pre-«°ie ljuZk°°Ceanski P^nik, ‘«rn*m ,maJo o fcul- ««oj0 in Sk: svetu duho 'n tUTnon,iZn0 f‘z‘°snomijo Kratk- m0 ' Osebnosti. sliknfč tržaških sloven- ili ko« tarjeu :c,stop Ptsateljev, pu- ■ Btedaliških umetni- m° n° ra2, — pomisli- Stttr3aj0 "lere> « katerih u-l* niiho’Vt>na Vpl*vno območ-Z’ nu ni rimetniškega iz-Zublja .af'Tm“cijo, ki jih V (ineva v dan bolj nSk^eja da sredi vsako-»2? C Poenostavljamo it. Ijihn,, ’ pri vredno-i,- Hi „ e,oa delu ne upo-im. tek0 sr n- komP°nent in )*,> boj*d* vihravega po-i. nišk0 , daJemo obledelo ni tr> tem zZ^tko, ne da bi ratff rrstu n„e„dail> kai pome- Pi«. 0*ei>nitniSCbnost ki ima * p°datki še pri- t>eZ Vtstice\ narcdn°sti. ilh iZ ^ri^ V naalici za- 0 Po^ il°oek ™e taclh ki »feob?’IU hulturn0 Tazmišlia ienJ Ta*bo i„ . - ega dela za oh tn nd utrjevanje druž- 1 n'» so °Q!°nalne za^ti, nnjgj d°nes p°tnž ^ n°j V°Ve‘ ne J **<>» .. rp aj slovenskih dajP ~ V Trstu Te‘[°Vensk iih za r°žnatih prih°dnost v ‘ obetop »«*> nsakd* * ?Cenjp,,„Sebi zon. njep enim “nja kljub e do-1 taborišča smrti. Minejo leta, kulturna u-l ki so zabrisala ostrino vojnih grozot in arhitekt Godina se znajde v naselju ob Gardskem jezeru, V treh dneh, ki jih, preživi v hlastajoči dejavnosti, obišče svojega sošolca, podoživlja z njim spomine na nekdanje dni, riše skice ribiških naselij ob jezeru in jih namerava uporabiti kot osnovo pri načrtih slovenskih ribiških vasi v bližini Trsta. Vmes se spozna z dvajsetletno Luciano, delavko bližnje tekstilne tovarne, hčerko gospe Amalije, ki je imela med voj no gostilno, kamor je zahajaj kot vojak, z Luciano doživi na videz vsakdanjo, toda v resnici svojevrstno ljubezensko zgodbo, ki njega sprosti, Luciano pa odreši strahu pred diktatorjem Ducejem, ki so ga rodoljubi obesili v bližnji vili. Mimo zgodbe, ki ne prese-g i novelističnega okvira, se kaže umetniška moč Pahorjevega dela v psihološki analizi človeka, ki mu je zapustilo taborišče smrti svoj pečat življenjskega presojanja. V. razglabljanju o diktaturi in svobodi je mnogo aluzij na sodobne probleme evropskega človeka, prav tako pa opozarja podoba preprostega dekleta, ki so ji tekla otroška leta v totalitarnem ozračju pedagoškega idoliziranja, na aktualen problem današnje italijanske mladine. Ljubezenski intermezzo kaže kljub vsej neposrednosti in človeški prepričljivosti še tretjo dimenzijo simboličnega razmerja: italijanska delavka in slovenski inteligent iz Trsta. Borisa Pahorja poznamo po objavljenih novelah kot mojstra razpoloženjskih opisovanj, kot liričnega opisovalca čustvenih prelivov in prefinjenega analitika miselnega sveta. Tako se kaže tudi v aSli-k i v jezeru«. V kompoziciji se podreja asociativni pripovedni tehniki in z neposrednim izrazom daje svojemu pisanju svojevrstno, če hočete, intuitivno drai. Menim, da bo njegova priznati bo- takšen, da nobe- treznemu bol sen< da ni* s,rnboličnosti. »no ost, ki Z°oli retorična r'ij^e*eru:> 3e naslov ^Jakona j!*00 de>a Bo- Klor Se let H bo po vsej -a , »• knT* sp°i hi p rsik(i0 1,goJ-rških p0(j_ 86 Še skom- » lasJf°Vale '‘Kanem V950» ; kl *«« Ho,* P‘*?eTdih-. r" "°- C osvai Jez*ru kr°’u ob c“rd- 4 kat .. . Kjer «ie. »m. 'feije - Je nekoč £ Mirkl fabuL'' . Ep!‘ke di-joO skromne: nec ° 'J°Kina, trzala Povratnik iz •v- Iz poklica spet na šolsko klop — Stari pomorščaki, poveljniki in višji častniki potniških ovormh ladij, obiskujejo posebne tečaje, da se osposobijo za ravnanje z radarskimi napravami Singer. Bili so to stroji majhne zmogljivosti in povrhu še nekompletni. Poslali so jih nekako na kolav-dacijo. Težave so bile velike. Tovarna je pričela s proizvodnjo, toda delo je tu pa tam šepalo v prvi vrsti zaradi pomanjkanja orodja za stroje in poleg tega tudi zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Bilo je res težko, toda delavci, ki so zaradi tega dosegli nizko proizvodnjo in dobivali komaj 60—80 odst. prejemkov, niso popustili. Dobro so vedeli, da je vsak začetek težak ter da je treba samo vztrajati. «In kaj ste nato ukrenili, da ste končno vendarle zadihali?«, sem ga vprašal. «Padel je predlog naj bi pričeli s proizvodnjo ročnih igel«, je odgovoril tovariš Drole. «In res — s krediti iz fonda pomoči za zaostale kraje smo nabavili v Nemčiji kompletno opremo za tovrstno proizvodnjo. Nemške tovarne so nam poslale tudi dva strokovnjaka za usposabljanje domačega kadra in strokovnjaka za proizvodnjo...« Po premostitvi teh težav je tovarna igel v Kobaridu dobila svoj proizvodni polet in je danes dosegla že velike uspehe. Od začetka je delalo le 27 delavcev in delavk. Danes pa jih dela že 77. tovarna proizvodnjo še povečati in se razširiti. * * * Tovarna, ki se je v zadnjem času izpopolnila z novimi stroji, .zdeluje danes naslednje proizvode; strojne šivanke za šivalne stroje Singer, navadne ročne šivanke vseh vrst, igle za sedlarje, čevljarje ter igle pletilke. Proizvedla je tudi 50 tisoč kosov trioglatih igel za jadra za Jadransko plovidbo na Reki in za lastno zalogo. Proizvodi so po splošni ocenitvi zelo kvalitetni in v ničemer ne zaostajajo za inozemskimi. To dokazuje tudi dejstvo, da tovarna doslej ni prejela še nobenih reklamacij. Kar se tiče trga absorbira vse domače tržišče. Povpraševanje po proizvodih pa je tolikšno, da bi morali dvigniti zmogljivost vsaj za 10-krat več kot sedaj, če bi hoteli kriti vse potrebe. Lahko bi zaposlili v tem primeru do 1000 delavcev. Največ proizvodov, ki jih tovarna odpremlja na naročila takoj po pošti, gre v ostale jugoslovanske repu-' blike, medtem ko je Slovenija predvsem pa Primorska v prejšnjih letih uvo- 150.000 igel vseh vrst na dan - Ne kaj zgovornih številk - Problem su- ______________rovin in embalaže Ugodne perspektive za bodočnost - Samoupravljanje v tovarni zila mnogo tovrstnih proizvodov in bo trg vsaj še za nekaj časa nasičen. Najmanj obdelan trg pa je Istra, kjer se bo tovarna zanimala, da prejme naročila. Tovarna nudi svojim odjemalcem to prednost, da je cena njenih proizvodov zaradi dobro organizirane proizvodnje nižja od cen v inozemstvu. £ j;< «Torej ste zadovoljni s sedanjim tempom proizvodnje«, sem pripomnil. «Res smo lahko zadovoljni«, mi je odgovoril tovariš Drole. Poglejte samo nekaj številk«. Pokazal mi je razpredelnico s temilb podatki; pet in pol milijona din prometa na mesec. Plan dohodkov je v prvem polletju letos močno presežen. Realiziranih je 78 odstotkov letnega plana proizvodnje, tako da bo do kor.ca leta bruto - proizvodna vrednost ne samo dosegla, temveč prekoračila predvidenih 47 milijonov. Za prihodnje leto pa je predviden bruto-dohodek v višini 60 milijonov, ki ga bo tovarna gotovo tudi presegla. Predvi- V bodoče pa namerava dena je tudi razširitev ob IZŠLA JE F RVA KNJIGA POMORSKE ENCIKLOPEDIJE jekta, za kar je že letos prejela 1Q milijonov din dotacij iz fonda pomoči zaostalim krajem. Tovarna igel ima tudi za bodočnost najboljše perspektive. Prihodnje leto namerava začeti tudi s proizvodnjo gramofonskih igel, v kratkem pa bo proizvajala igle za tekstilne stroje. Prav tako bo pričela s proizvodnjo čevljarskih šil, trnkov in raznih drugih proizvodov kovinske galanterije. Prihodnje leto računa tovarna tudi na izvoz. Perspektive v tem pogledu so odlične. Treba je samo rešiti vprašanje surovin, ki je pravzaprav glavni problem. Zaenkrat dobiva tovarna surovine iz Nemčije in tudi z Jesenic, kjer je že naročila jekleno žico. Le škoda, da je jeseniška žica razogličena, tako da igla pri obdelavi ne dobi tistega popolnega bleska. Vendar upajo, da bodo Jesenice čimprej začele dobavljati potrebne surovine za proizvodnjo, tako da ne bo treba več trošiti zanje dragocenih deviz v inozemstvu. To bi obenem prineslo nadaljnje znižanje cen proizvodom. ((Računamo, pravi tovariš Drole, na zelo dober plasma naših produktov na inozemskem trgu. Ce bomo dobili doma vse potrebne surovine, bomo lahko konkurirali na svetovnem trgu celo z najcenejšimi proizvajalci takega blaga — z Nemci, Drugi problem, s katerim se borimo, je problem embalaže. Ce bi bili dobili potreben material, bi bili lahko že začeli z izvozom. Vendar tovarna raču- (Nadaljevanje na 4. strani) Izdaja prve knjige Pomorske enciklopedije sodi med velike kulturne dogodke v Jugoslaviji, pomeni datum v jugoslovanski kulturi. S to knjigo se nam je predstavil Leksikografski zavod FLRJ. Pokazal je, kakšne bodo v redakcijskem in tehničnem oziru njegove enciklopedije in kaj lahko pričakujemo,, da bo pomenilo njegovo r.ajvečje delo — Jugoslovanska enciklopedija. Prva knjiga Pomorske enciklopedije je tehnično dovršena. Papir, tisk, reprodukcije fotografij, precizno izdelani zaščito otroka Peti dan so bili sami sekcij- ■i CUE° 8lSrano *£a|“ w! Jderati in šesti dan Vi 2Wa "0stio, da se ' k' ucne resolucije posameznih i* sil* . n odriva. I 'Lvi ?*><* vr- na u , -a |sto sklepov. Mednarodna naJboljsa laVQri,*es »i m’ 'n *e ee v I!1 lveZa ki*r owOČ.a’ n“i se uhija Z d°hiQltl .Z1V1' ohra- l*>te °rg*hizir; 'ednarod CH ^tH,°k*:Ut„VSak° let"° -i r°ci . e kolonije Ci Jh , z bli? ^vVVti >ujPreblVal-«***. - .a„a, utva_ V"!?’ ki B\ priPravimo leVb>h nIiPe|ihj »ret fesov do in uni- ja se je obvezala povečati svojo aktivnost za izboljšanje življenjskih pogojev družine Vse pridobitve na gospodar skem, zdravstvenem, socialnem in pedagoškem področju morajo služiti otroku in njegovi vzgoji. V odgovornosti do otroka in njegove vzgoje pa se morajo vzgajati tudi starši, treba jim je pomagati da premostijo predsodke in zaostalost. Razmere v posameznih deželah so seveda ze->o različne in Unija priporoča 1 Posebne odbore, ki naj bi proučevali socialno in umsko stanje družine. Organizirajo naj se posebne skupine, ki bodo skrbele za zapuščene in zaostale otroke. Ustvariti jim je treba možnosti, da se kot koristni člani vključijo v človeško družbo in da razvijejo svojo lastno osebnost. Družba se mora zavedati odgovornosti do nezakonskih otrok in do otrok ločenih staršev. Razen ekonomskih in pravnih odnosov so bistveni tudi čustveni. Tudi v tem naj otrok ne čuti razlike. Med temi in mnogimi drugimi sklepi stopa neprestano v ospredje družina in njeno okolje, toda za nas tržaške Slovence in za Blovence na Goriškem in v Benečiji je bistvene važnosti tista točka, ki govori o materinskem jeziku in je bila sprejeta na intervencijo tržaškega delegata Draga Pahorja. Dobesedno se glasi: « Kongres ugotavlja, da je šolska in predšolska vzgoja, ki se daje otroku v jeziku, ki ni njegov materinski jezik z namenom, da se odnarodi, to je odtuji njegovi družini, v nasprotju s prvo in drugo točko deklaracije o pravicah otroka, zato kongres priporoča včlanjenim organizacijam in vsem prijateljem otroka, da si prizadevajo,, da se zagotovi vsem otrokom osnovni in predšolski pouk v materinskem jeziku». Cas med posameznimi referati in čas po referatih in diskusijah je bil določen za ogled raznih ustanov in razstav Na listek je bilo treba napisati, kam želiš in ker je bilo vsega toliko in časa relativno premalo, je bila izbira silno težka. Najrajši bi si seveda ogledala vse. toda to je bilo pupulnoma nemogoče. Pa sem zato stopila v informacijsko pisarno in prosila, naj mi kot Tržačanki, ki bi rada odnesla čim več vtisov, sami svetujejo. Le tako sem videla dve zanimivi ustanovi, ki bi jih sicer ne bila, ker si nisem znala predstavljati njunega pomena. Ti dve ustanovi sta: pionirsko mesto in šola učencev v gospodarstvu. Šola učencev v gospodarstvu O pionirskem mestu v Zagrebu je bilo pisano že mnogo, a šlo je tako bežno mimo mene, da vse do sedaj nisem vedela, da je tam pravzaprav le šola. Nižja gimnazija kot toliko drugih v državi in vendar prav posebna šola. Tja prihajajo iz vse države najboljši učenci za nagrado in ostanejo po en semester. Takoj naj povem, da je tuje delegate zanimalo predvsem, kako profesorji vskladijo različno raven znanja, ki ga dijaki prinesejo iz posameznih zavodov. ((Pedagoška sposobnost in kvaliteta pouka«, se je gla- sil odgovor. Zaradi počitnic seveda dijakov ni bilo, toda šola je priredila kljub temu neke vrste razstavo, ki je prikazovala način poučevanja v posameznih predmetih, ki so v programu nižje gimnazije Mene osebno je najbolj zanimal pouk materinskega jezika, toda zaradi pičlega časa sem tudi to le bolj na hitro pregledala. V spominu pa mi je ostal napis iz Pre-radoviča: Ljubi, rode, jezik iznad vsega, v njem živi, umri za njega. Pod tem napisom je bil poleg velike slike Dositeja Obradoviča grafikon njegovih potovanj v tujino. Na drugem takem grafikonu so bile slike pisateljev S katerimi so se tretje-šolci seznanili v preteklem šolskem letu in naslovi njihovih del. Poleg gledaliških programov so bile recenzije predstav in kritični zapiski o njihovi izvedbi. Iz slovnice pa so bile v različnih barvah grafično ponazorjene spregatve in sklanjatve. INaduljevunje sledi) klišeji risb, priloge v bakro-tisku, zemljevidi v devetih barvah — prispevajo k temu, da knjigo z zadovoljstvom listaš. Vse je na ravni naj večjih in najboljših enciklopedij. Na tej ravni je tudi besedilo. Včasih je celo nad to ravnijo, kot na pr. v uvodni besedi. Direktor Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža in glavni redaktor dr. Mato Uje-vič sta vsekakor močno zaslužna za vsebino in zunanjost enciklopedije, na kateri je delalo okrog 200 članov redakcije, strokovnih redaktorjev, sodelavcev za posamezne stroke, kartografov in administratorjev. S Pomorsko enciklopedijo je Leksikografski zavod izdal delo, ki bo koristno ne samo pomorščakom, temveč tudi širokemu krogu bralcev. Tvorci te enciklopedije so pojmovali besedo pomorstvo ne samo široko, temveč, lahko rečemo, kar najbolj široko. In to je dobro. Takšna, kakršna je, pomeni Pomorska enciklopedija o-gromon prispevek k jugosl. kulturi. Vir spoznanja bo za vsakega bralca, bodisi pomorščaka ali ne. Prepuščamo strokovnjakom, i da docela presodijo vrednost te knjige. Nemara bodo imeli kako majhno strokovno pripombo, izrekli pa bodo vsekakor tudi več pohval, kot smo jih mi navedli. Prepričani pa smo pri tem, da bodo tudi najstrožji strokovni kritiki presodili tisto, kar lahko presodi tudi preprost bralec: da je Pomorska enciklopedija tako po vsebini, kakor po tehnični opremi najboljša knjiga te vrste, ki je bila doslej objavljena v Jugoslaviji. lahko naprtilo človeštvu novo gorje. V mnogih krogih na Zapa-du se zatrjuje, da je Cangkajšek velik »patriot«. No. o tem patriotizmu pa bi bilo dobro nekoliko spregovoriti. V' začetku bomo dali besedo kar samim Cangkajškovim dobrim znancem z Zapada: Ameriški general Joseph Stilsvell, ki je bil dolgo let v vojaški politični službi na Kitajskem in nekaj časa celo Cangkajškov glavni strateški svetnik, je napisal knjigo »The Stilwell Papers«, ki je izšla leta 1948. O Cangkajšku in njegovih čitamo v njej sledeče: *To je skupina banditov, ki nimajo druge skrbi, kakor da se za kakršnokoli ceno obdrže na oblasti. Denar, oblast, položaj, to je cilj voditelja in njegove druščine. Spletkarstvo, dvojna igra. laž in izsiljevanje, to so sredstva, da se prerinejo do tega cilja« Ta opis ni nikakor lep, toda o samem Cangkajšku je Stilwell napisal tudi tole; «To je olimpijski diktator, ki pušča svoje čete, da umirajo od lakote. V strateškem pogledu je to brez dvoma največji tepec na svetu, pa četudi smatra samega sebe za utelešeno božanstvo, dejansko pa je rigajoči osel«. Ta zares nenavadna sodba, ki jo je izrekel strokovnjak, ki mu je bilo dano spoznati Cangkajška od blizu, pa ni edina. Pred kratki-i, in sicer 29. junija letos, je v ameriškem ilustriranem tedniku «Look» pisal o Cangkajšku tudi bivši poslanik ZDA na For-mozi, William K.C.VVu, ki je Cangkajška tudi dobro poznal, saj je bil njegov ožji sodelavec. Wu zatrjuje, da je Cangkajšek grob in nesramen tiran, ki je podobno kot nekoč na Kitajskem, tudi na Formozi uvedel režim «trde roke« in to zaradi tega, da bi se obdržal na oblasti, pa četudi ga je ljudstvo sito do grla. Tako mislijo o Cangkajšku ljudje, ki so ga kot svojega protežiranca dodobra spoznali. Zato se tu postavlja cela vrsta vprašanj. Vseh se ne moremo lotiti, pač pa jih bomo omenili le nekaj in sicer. Kje tiči tista gonilna sila, ki ga tira v njegove zaenkrat le pustolovske podvige ponovne vrnitve na celino, in v čem je oni toliko opevani »patriotizem«, o katerem se toliko govori na Zapadu? Odgovor na to bo dal krajši Cangkajškov življenjepis in pa nekateri podatki, ki so z njim ozko povezani. Cangkajšek je zrasel v senci velikega kitajskega reformatorja in voditelja meščanske revolucije, Sun Jat Sena, ki je leta 1924 zrušil kitajsko cesarstvo in proglasil republiko. V vsem tem času se je Cangkajšek »razvijal« v senci tega velikega moža, toda leta 1927 je Sun umrl in Cangkajšek je prišel na dan v 1 svoji pravi luči in bistvu. V najkrajšem času je uničil vse, kar je njegov prednik zgradil in ponovno vklenil Kitajsko v kapitalistične in fevdalne verige. Sam pa se je postavil na čelo ozke kapitalistične in fevdalutične oligarhije, ki je prevzela vso gospodarsko in politično oblast na Kitajskem. V začetku druge svetovne vojne so na Kitajskem zavladale dejansko le štiri družine in sicer Cang-kajškova. Sungova, Kungova in Cengova. Te štiri družine pa niso bile med seboj povezane samo v gospodarskih odnosih, ampak tudi družinskih. Cangkajšek se je oženil z eno Sungovih hčera, druga hči pa se je omožila s Kun-gom. Med Kungom in Cen-gom pa je tudi prišlo do nekih podobnih družinskih vezi. Kaj pa so pomenile tedaj na Kitajskem te štiri družine, bomo videli iz naslednjega: Cangi, Sungi, Kungi in Cengi so si med seboj porazdelili štiri največje kitajske denarne zavode in sicer Centralno kitajsko banko, Kitajsko banko, Delniško banko in Kmetsai denarni zavod. Na čelu upravnega odbora vseh teh štirih bank pa pogosto srečamo kar samega Cangkajška. Ko so si te štiri družine že razdelile «u-snovni kapital«, so si razdelile tudi področja in ce je bilo leta 1936 v samih teh bankan kar 59 odst. vseh kitajsiun vlog, so se te vloge v samih desetin letih povečale kar na 90 odst. vseh kitajsivih vlog kai pomeni praatično vse kitajsko finančno premoženje. Toda druščina se s tem se ni zadovoljila. S finančno močjo, ki so jo imeli, so se polastili skoraj vseh ostalih manjših bank in so imeli leta 1946 v svojih rokah kar. 4734 bank in denarnih zavodov. Med temi bankami so bile mnoge tudi take, ki so sicer bile o-značene kot državne banke. Toda Cangkajškova družba se m zadovoljila a finančnim monopolom. Ker je bil Cangkajšek, tudi formalno na oblasti in z njim tudi njegovi sodelavci iz sorodnih družin, mu je bilo lahko prevzeti v svoje roke tudi državni monopol in omenjena druščina je dejansko imela v svoji u-pravi ves državni monopol soli, sladkorja, tobaka in vžigalic. Prj tem monopolu je šlo 10 do 20 odstotkov dobička v državne blagajne, ostalih 80 do 90 odst. pa v žepe omenjenih štirih družinskih «delničarjev». Pri takem apetitu je jasno, da se s temi ((malenkostmi« družba ni mogla nasititi. Cangkajšek in ostali so si nako-' pičili še vrsto industrije. Sam Cangkajšek je imel večino, delnic kar v 116 tovarnah, 37 rudnikih in 23 elektrarnah. Družina Sung pa je kontrolirala kar 52 tekstilnih tovarn, ki so ji samo leta 1946 dale kar 48 milijonov ameriških dolarjev čistega dobička. Kdor ima v rokah gospodarsko moč države, ima v rokah tudi njeno oblast, toda ni nujno, da jo ima tudi formalno. Na Kitajskem pa je bilo to urejeno zelo popolno. Omenjene štiri družine so si tudi formalno oblast lepo razdelile. Cangkajšek je bil predsednik. Kungi, Sungi in Cengi pa so bili njegovi ministri. Da pa bi to ne bilo preveč očitno, so si včasih vloge zamenjali in sicer tako, da je zdaj ta, zdaj oni zamenjal ministrski stolček s stolčkom guvernerja kake pokrajine. Seveda je bila zamenjava možna samo, če je šlo z dobrega položaja na še boljšega. Samo ob sebi se razume, da so bili ti ljudje, ki so bili ministri ali pa guvernerji, vse bolj bančniki in in-dustrijalci ali pa trgovci kot pa ministri, odnosno guvernerji in da so s svojih položajev usmerjali kitajsko gospodarstvo in politiko izključno sebi v korist. In v času, ko so si ti ljudje kopičili svoja bogastva, je kitajsko ljudstvo umiralo od lakote in pomanjkanja. Toda razmere so se spremenile. Revolucionarno gibanje in osvobodilna vojna je pometla z vso to šaro in Cangkajšek se je s svojo druščino komaj umaknil na Formozo, kjer skuša z ameriško pomečju pripraviti vpad na celinsko Kitajsko. Na koncu pa še nekaj o a-meriški pomoči Cangkajšku. Cangkajškova polomiada ni šla v račun ameriškim kio-gum. ki so s tem izgubil; svoje velikansko tržišče. Toda to ni prišlo do izraza šele ob koncu, leta 1949, ampak že zdavnaj prej, ko so skušali na vse načine obdržati Cangkajška na celini in so mu zato dajali neverjetno veliko pomoč. Leta 1942 je na primi ameriški kongres izglasoval Cangkajšku pomoč v znesku pol milijarde dolarjev. Leta 1946 pa je Truman izjavil, da je Cangkajšek dobil pomoči za 652 milijona dolarjev. Kljub Cangkajškovim neuspehom se v Washing-tenu niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je to slabo naložen kapital in so še vedno upali v neko iluzijo, namreč, da bo Cangkajšek z njihovo pomočjo zavrl revolucijo m s tem ohranil njihove položaje na Daljnem vzhodu. In dotok dolarjev se je nadaljeval. Cangkajšek pa ga je trošil, Samo od konca japonske vojne do leta 1950 je Cangkajšek dobil od ZDA nič manj kot 5 milijard dolarjev pomoči. Kako pa je ta denar znal uporabiti, nam najlepše pove sledeči primer še iz časa njegove »vojne« proti kitajski revolucionarni vojski. Ena ameriška «pošiljka» je znašala 423 milijonov dolarjev Vso to vsoto je Cangkajšek porabil v pičlih 23 dneh, kar pomeni, da je vsak dan njegove #vojne» stal ZDA celih 2u milijonov dolarjev. Teh nekaj podatkov, ki smo jiu navedli, nam dovolj drastično pnea o velikem »patriotizmu« Cangkajška in njegove druščine. Tu je očitna ona gonilna sila, ki ga tira nazaj na celino. Gre za velikanska bogastva, ki jih je moral zapustiti, gre za banke in tovarne, gre za gospodarski »patriotizmu« delnic in lz.voriscanja, ki ga sili v borbo »za osvoboditev« kitajskega ljudstva. Tu velja za njega m njegove. Kar se pa tiče Američanov, je stvar nekoliko drugačna, vsaj z našega stališču drugačna. Njim gre za tržišče. Zato vlagajo aenar v Cangkajškovo »podjetje«, ki naj jim to tržišče ponovno pribori. Predvsem je jasno to, da je to podjetje zelo blizu bankrota, v kolikor že ni bankrotiralo; toda to, da vlagajo svoje ka-pitale v podjetje, ki je pred bankrotom, je njihova stvar, ni pa samo njihova stvar tu, da s tem spravljajo v nevarnost mir v svetu. WE BG jwB" K? Vremenska napoved za danes: Vreme se bo izboljšalo. Pove- čini bo jasno, temperatura se bo zvišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 19.6 stopinje: najnižja pa 13.0 stopinj. TKST, četrtek 23. septembra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.15: Sopranistka Rožica Kozem poje samospeve Fra3S .. oktet. - Trst ]|; — Slovenija- Ven- turinija. — Trst II.: 20.05: Slovenski 21.30; Koncert violinista Alfonsa Musestija. 16.10: Utrinki iz literature - J. Kač: Savinjske zg° JUGOSLAVIJA - VVALES 3:1 (0:0) i I I P®«: Vse tri gole zo Jugoslavijo je dosegel Veselinovič MEDTEM KO SE JE PROIZVODNJA ZMANJŠALA PO ŠTIRINAJSTIH D N H V IH POHAJANJA CARDIFF, 22. — Prvič v svoji zgodovini je bilo moštvo Walesa na svojem igrišču premagano od kontinentalne reprezentance. V današnji tekmi je Jugoslavija premagala Wa-les s 3:1 (0:0). Prvi polčas je potekel brez golov in v znaku premoči domačih, ki so nevarno napadali; toda jugoslovanska obramba je bila na mestu in Beara je nekajkrat odlično rešil v nevornem položaju. Jugoslovanski napad je v tem času poslal en sam nevaren strel na vvaleška vrata, čeprav sicer ni igral podrejene vloge. V drugem polčasu je Veselinovič nadomestil Dvorniča na levem krilu in prinesel novega duha v jugoslovanski napad, ki se je razživel. Prvi gol so sicer dosegli domačini z AUchurchom v 7. minuti. Nato je igra, dotlej klasična in elegantna, postala ostrejša in na trenutke tudi bolj zmedena. V 16. minuti je Veselinovič začel s svojo serijo treh golov; izenačil je z enajstmetrovko. V 25. minuti drugi Veselinovičev gol; proti neubranljivemu strelu levega krila je bil vratar Kelsey brez moči. Dve minuti pred koncem je Veselinovič postavil končni rezultat in tako poleg lepe — in po slabih pripravah nepričakovane — jugoslovanske zmage slavil tudi osebno zmagoslavje. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi; Beara; Stankovič, Zekovič; Mantula, Horvat, Boškov; Pe-takovič, Jočič, Vukas, Bobek, Dvornlč (Veselinovič). vodila iz Ganda v Namur (251 km). Drugi je bil Italijan Pez-zx. Etapa je bila po dežju in vetru, zaradi tega tudi povprečna brzina ni bila zelo visoka. Od včerajšnjih 77 tekmovalcev se je danes prijavilo na startu samo 60. VRSTNI RED NA CILJU DRUGE ETAPE: 1. Diot (Fr.) 6.52’05”, 2. Pezzi (It.), 3. Bois (Fr.), 4. Gianne-schi (It.) vsi s časom zmagovalca, 5. Couvreur (Belg.) 6.54'01”, 6. Mancisidor (Fr.) 6.54’16”. 7. Bianchi (It.) 6.54’47”; g. Assirelli (It.) 6.55’06"; 9. Ver-dini (It.) 6.55’06”, 10. Close (Belg.) 6.55T5”, 11. Buttle (V. B.) 6.55'49”, 12. Perly (Fr.) G.56’05”, 13. Huber (Švica) 6.56’09”; 14. Van Vaerenbergh (Belg.). 15. Robič (Fr.) oba s časom Huberja. SPLOSNA OCENA PO 2. ETAPI: 1. Pezzi (It.) 14.38’27”; 2. Diot (Fr.) 14.39’20”; 3. Gianneschi (It.) J4.39’24”; 4. Couvreur (Belg.) 14.39'30’; 5. Close (Belg.) 14.40'44”; 6. Volpi (It.) 14.41’44”; 7. Cerami (It.) 14.42’21”; 8. Mancisidor (Fr.) 14.42'24”; 9. Van Vaerenberg (Belg.) 14.43’10”; 10. Assirelli (It.) 14.43’H”. ZANIMIVA KOLESARSKA PRIREDITEV Od Triglava do Jadrana Slarl dvoetapne dirke bo v soboto v Bovcu, v nedeljski etapi od Postojne do Kopra pa bo prva poletapa do Sežane na kronometer SYDNEY, 22. — Organizacijski odbor finalne tekme za Davisov pokal ki bo od 27. do 29. decembra v Sydneyu. je že zdaj dobil 34.000 zahtev za vstopnice. Na stadionu pa je prostora samo za 22.059 oseb, 7.000 več Ivot leta 1951, ko je tudi bilo tam finalno srečanje za Davisov pokal. Kolesarska dirka po Evropi NAMUR, 22. — Francoz Diot je zmagal v drugi etapi kolesarske dirke po Evropi, ki je Letos bo že tretjič ta za mednarodno etapno dirko «Po Hrvatski in Sloveniji« najpomembnejša kolesarska prireditev v Sloveniji, ki jo pod pokroviteljstvom koprskega časopisa «Slovenski Jadran« organizira koprski «Proleter». Prva etapa se začne v soboto, 25. t. m. v Bovcu in bo šla skozi Kanal, Solkan, Novo Gorico, Ajdovščino, Vipavo in Razdrto k cilju v Postojno. Start druge etape bo naslednji dan, 26. t. m. Razdeljena bo v dve poletapi. Na prvo do Sežane (30 km) pojdejo s posameznim startom, t. j. z dvemi-nutnim presledkom. Po nekajurnem postanku bodo skupaj odbrzeli na drugo poletapo, ki bo šla iz Sežane skozi Divačo v Herpelje. Kozino. Crni kal, Rižano, Koper h končnemu cilju v Piran. Celotna proga znaša 295 km. Za to pomembno etapno dirko vlada posebno med prebivalstvom krajev, skozi katere bo potekala, precejšnje zanimanje. Prireditelj je, kakor vedno, tudi letos poskrbel za lične praktične in spominske nagrade, s katerimi bodo nagrajeni tako posamezniki ka- kor tudi moštva. Poleg drugih določenih tekmovanj, bosta tudi ti dve etapi šteli za točkovanje k letošnji «ranglisti» najboljših desetih dirkačev Jugoslavije. LONDON, 22. — Skot Peter Keenan si je ponovno priboril naslov britanskega prvaka v boksu kategorije bantam z zmago nad Ircen Johnom Kel-leyem. Keenan je zmagal s knock outom v šesti rundi. Možno je, da bo Keenan zdaj izzval novega svetovnega prvaka kategorije, Francoza Roberta Cohena, ki je postal svetovni prvak včeraj z zmago nad Siamcem Songkitratom. Marciano 1/8.000 dolarjev Charles 89000 dolarjev Raunaislisluo uvala polilo groženj do zavednih delavcev livarne SAFOG? MILANSKA POLICIJA ARETIRALA sodnijskega pisarja iz Palmanove Delavci so prejeli pisma, v katerih so jih opozo- rili, da jih bodo odslovili zaradi pomanjkanja oela Gospodarska kriza v goriški pokrajini se najbolj odraža v industrijskih podjetjih, posebno v Združenih jadranskih ladjedelnicah in podjetjih, ki so deloma odvisna od njihove proizvodnje. Tako je proizvodnja v livarni «SAFOG» v zadnjih letih zelo majhna in večkrat zmanjka dela še za tiste malcštesn-ne delavce, ki so v njej zaposleni, Krivda je predvsem na zastarelih proizvodnih sredstvih, ki ne dopuščajo znižanja proizvodnih stroškov, čeprav bi to bilo mogoče, ker je k livarni zelo veliko število kva. lificiranih delavcev. Tako primanjkuje naročil, ki bi zadostila potrebam livarniške kapacitete. Ravnateljstvo od časa do časa preti z odpusti in zaposleni delavci živijo vedno v strahu pred nadaljnjim obstojem. Pred počitnicami meseca avgusta se je pripetilo, da je vodstvo poslalo številnim delavcem, predvsem tistim, ki so na delu najboljši in starej ši, pisma, v katerih jih obvešča, da bodo morali zaradi zmanjšanja proizvodnje zapustiti delovna mesta. Seveda so ti ljudje preživeli poč.tnice v strahu in so se pomirili šele zadnje dni, ko je ravnateljstvo razglasilo, da je prejeio nova naročila strojev za predelavo svile. Tako ravnanje ravnateljstva ni v skladu z odnosi, ki bi morah vladati med deloda.ia! ci in delavci. Zdi se namreč, da se je metod ustrahovanja ravnateljstvo poslužilo prvi! tistim, ki so v borbi za delavske pravice najbolj dosledni. Prav bojazen, da bi lahko človek izgubil službo, je eden izmed vzrokov, ki mlačnejše delavce odteguje od aktivnega sodelovanja v borbi za boljše delovne in ekonomske pogoje proletariata. Chersoi/ani je med vojno precej trpel in ima razr-vane živce - Pred pobegom je ukradel 60.000 lir j Natečaj za učitelje Na zahtevo državnega tožilca iz Vidma so v torek aretirali na stanovanju v Gorici pomočnika sodnijskega zapisnikarja iz Palmanove 37-let-nega Attilia Chersovanija, Obtožen je, da je ukradel v pisarni vsoto 60.000 lir, last zapisnikarja palmanovske sodnije dr. Leddea, in se polastil tudi drugega denarja, namenjenega scdnijskemu uradu. Kot je znano, se je Cherso-vani še 7. septembra odstranil od doma, zapustil brez dovoljenja urad. in nihJz ni vedel, kje je možak. Oblasti so ugotovile, da je vdrl v blagajno pisarne in iz nje odnesel 60.000 lir. Ljudje so se spraševali. kam naj bi izginil. Poznali so ga v Gorici kot v Palmanovi za precej nervoznega človeka, ki mu je zadnja vojna zelo razrvala živce, in odtod je izhajalo tudi njegovo nenavadno obnašanje. Chersovaoi je bil pred leti uslužben v Belluno; tudi tam je večkrat izginil, ne da bi j se javil. Tovarna igel v Kobaridu 30. t. m. zapade rok za predložitev prošenj za učiteljski j natečaj v goriški pokrajini, j Razpisanih je 12 mest, od ka-: terih eno v občini Gorica, o-! stala mesta pa v ostalih obči-i nah pokrajine. (Nadaljevanje s 3. strani) Od sobotnega dvoboja za svetovno prvenstvo je zmagovalec Rocky Marciano dobil 178.000 dolarjev kot svoj delež dohodka iz prodaje vstopnic in pristojbin za radijski in televizijski prenos, Ezzard Charles pa je dobil 89.000 dolarjev. xi. Šahovska ol.impiada v amstebdamu Kdo bo končno drugi? Po porazu s S/, je Jugoslavija padla na tretje in četrto mesto V dvoboju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo sta do prekinitve izbojevala zmago Fuderer proti Gelerju. Bron-stejn pa je premagal Trifunoviča. Ostali dve partiji sta bili prekinjeni. Na prvi deski se je Pirc ogorčeno boril s svetovnim prvakom Botvinikom, ki je dosegel v srednji igri nekoliko boljši položaj. Pirc se je v nadaljevanju vztrajno u-piral in navzlic slabši poziciji skužal najti boljše poteze. Brž ko se je prepričal, da ni rešitve. se je vdal v 67. potezi. Partija Gligorič - Smislov se je končala remi brez nadaljevanja. in sicer na pobudo Smislova. Dvoboj se je torej j končal 2 in pol - 1 in pol v korist SZ. Rezultati ostalih partij osmega kola: Argentina - Anglija 3:1. Madžarska - Holandska 3:1, Bolgarija - CSR 1.5:2.5, Zahod- 6 točk tudi v desetih partijah. Jugoslovanom sicer glede drugega in tretjega mesta ne kaže rožnato. Do konca so jim ostali še težavni dvobolji z Zahodno Nemčijo, Argentino in CSR. Čeprav so Madžari trenutno na šestem mestu, so zelo nevarni konkurenti za drugo mesto, ker imajo pred seboj dvoboja s slabima ekipama — Švedsko in Anglijo — in je lahko samo Izrael v zadnjem kolu Madžarom huda ovira. Kot Jugoslavijo tako tudi Argentino čakajo še trije hudi dvoboji, in sicer proti Jugoslaviji. Izraelu in Zah. Nemčiji. Najtežavnejše dvoboje bo imela Zahodna Nemčija, tako da ne kaže, da bo obdržala svoj sedanji visoki plasman na lestvici. Qd dvoboja z Argentino je odvisno, kako bo jugoslovan- ska ekipa napredovala. Kapetan jugoslovanske ekipe je dejal: «V prvi tretjini turnirja so Jugoslovani odlično igrali, v drugi tretjini so na splošno začudenje in brez očitnega vzroka znatno odpovedali. Naš končni plasman bo odvisen od tega, kako se bodo naši mojstri borili v zadnjih treh kolih. No papirnati računi, temveč samo dobra igra nam lahko pomaga«. * * * V drugi polovici novembra bo jugoslovanska šahovska reprezentanca odšla na daljšo turnejo po Zahodni Evropi. 20. in 21. novembra bo dvokrožni dvoboj na desetih deskah z Zahodno Nemčijo v Nemčiji. 23. in 24. novembra bo Jugoslavija igrala z Luksemburgom, 26. in 27. novembra pa proti Saaru na, da bo v kratkem rešila tudi to vprašanje. V glavnem gre za problem nevtralnega papirja za ovijanje, ki pa mora biti prost kislin. Prav tako bo treba poskrbeti še za boljšo reklamo. Dejstvo je namreč in to je razumljivo, da je tovarna mlada in zaradi tega mno-gokje še nepoznana«. * * # Ne bi bilo treba še posebej poudarjati, da ima tovarna svoj delavski svet in upravni odbor, ki poleg direktorja skrbita za uspešen razvoj tovarne. Le-to pa je potrebno pribiti da sta oba organa samouprave zelo aktivna. Zanimata se za pro-probleme tovarne in delavstva in soodločata pri sprejemanju sklepov. Vzpon tovarne je temu zgovoren dokaz. Veliko skrb posvečata tudi vzgoji mladih kadrov, bodočih strokovnjakov. Življenje kolektiva pa se ne odraža samo v vsakdanjem delu pri strojih, temveč tudi zunaj. Ze je zasejano seme bodoče delavske Svobode, kjer se bodo delavci in delavke lahko politično in kulturno izživljali. * * * Cela ura je minula v prijetnem pomenku. Mnogo sem zvedel in videl. Več kot sem pričakoval. Ko sem se vračal opoldne po lepo a-sfaltirani cesti ob bregu Soče proti Tolminu, pa sem premišljeval kaj vse zmoreta vztrajnost in zavest discipliniranega kolektiva. Taki ljudje lahko z zaupanjem gledajo v bodočnost. Kobariška se počasi a gotovo spreminja v majhno industrijsko središče. BRANKO GABRŠČEK ; Dražba na goriški občini I 7. okt. bo na goriški občini dražba nasiednjih predmetov: avtomobila, 2 konj, 15 vozov, 2 kočij, 3 plugov, itd. Ponudbe naj zainteresirani pošljejo v zaprti kuverti do 6. oktobra na občino Tokrat je bil zdoma kar 14 dni. Vrnil se je v Gorico šele v ponedeljek, in sicer na ukaz milanske policije. Možak je ukradeni denar zapravil v Milanu, kjer so ga tudi zasačili v brezdelju in pohajkovanju. Sedaj je v goriških zaporih in v kratkem se bo moral zagovarjati pred sodnimi oblastmi zaradi tatvine denarja, poneverb in izkoriščanja svojega službenega mesta. K sreči so upravniki podjetja pravočasno obvestili goričke gasilce, ki so pritekli na kraj ter z gumijastimi čolni pripeljali vse delavcev na varno. Izplačev »vanje vojne škode manjše od 250 hsoč lir Ministrstvo za pošte in telekomunikacije je določilo, da se lahko pri vseh krajevnih uradih in agencijah izplača na račun države 250 tisoč lir. Podtajništvo zakladnega ministrstva je odločilo, da lahko izplačajo poštni uradi, kamor so zainteresirani pristojni, odškodnino in prispevke za vojno škodo, ki niso večji od 250 tisoč lir. KINO VERDI. 17: ((Maščevanje Mon-tecrista«, barvni film, L. A-manda in J. Marais. VITTORIA. 17: «Rdeče sence«, J. Wayne. MODERNO. 17: ((Opustošenje na veliki stezi«, S. Montgo-mery. V NEDELJO 26. SEPTEMBRA 1954 BO OB 16 V in HjUEj lul» tu. OCii I u Dfl r\ I*■* ffl' NA DVORIŠČU GOSTILNE LUTMAN V STANDB ASTOP GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV PROGRAM: UVODNA BESEDA. O. Dev: «Soči» B. Ipavec: «Oj, tedaj« Štiri srbske narodne E. Adamič: «Živio!» V. Vodopivec: «Tam na vrtni gredi« Narodna: «Glejte že sonce zahaja« Mešani j rt* ji Stand«9 H. Volarič: «Na ples« M. Rožanc: «Kaj bi te vprašal?« rtK» Moški jz S*ančfe 3. P. Jereb: «Balada» «Pelin roža« «0 kresu« Moški zbor 4. M. Pirnik: »Zima« P. Lipar: ((Naokrog« E. Adamič: «Svatovska» Dekliški zbor iz pod 5. F. Ferjančič: ((Pozdrav« C. Pregelj: ((Štajerski fantič« 6. E. Komel: «Pobratimija» V. Vodopivec: «Bratje v kolo« Moški zb«' SteveH zbof iz Moški z Vrha 7. A. Foerster: ((Planinska« C. Pregelj: «Svi cigani« 8. Z. Prelovec: «Jaz bi rad« A. Hajdrih: «Luna sije« 9. E. Komel: ((Slovenski fantič« H. Sattner: «V zeleno polje« H. Volarič: «Zvečer» p0dgora-So Moški zh“ pol-P°] Moskl polja«* Vrh - Dol - ”°1 10. V. Vodopivec: «Sijaj lunica« St. Premrl: «V Korotan« 11. F. Flajšman: ((Triglav« M«an’S»i* Štandrez-S°v DOBRE VESTI IZ SVOBODNE GO Zadnja pot Alojzija Čuka Vcera.; pup.ddne so pripe-ljeli iz Jugoslavije posmrtne ostanke 57-letnega Alojzija Cuka iz Pevme. Pokojnik je ! bil zelo zaveden Slovenec in naprednega mišljenja. Bil je dolgo let vodja prosvetnega delovanja po prvi in drugi svetovni vojni v Pevmi. Med prebivalstvom je bil zelo priljubljen, kar priča velika udeležba ljudi na njegovem pogrebu, ki je bil včeraj popoldne ob 17. uri. Pogrebni sprevod se je razvil izpred hiše žalosti na vaško pokopališče. Razen domačinov je bilo opaziti tudi veliko pogrebcev iz okoliških vasi in iz Gorice. Nosili so številne vence, med katerimi sta bila tudi venec ZSPD iz Gorice in venec pevmskega prosvetnega društva. Venec so poslali tudi pevmski rojaki, ki žive v novi Gorici. Pogreba se je udeležil tudi pevski zbor, ki je zapel žalostinke na domu, v cerkvi in pri odprtem grobu na pokopališču. Pokojnemu Alojziju Cuku naj bo lahka domača zemljica, ki jo je tako ljubil! Pričelek pouka ne srednjih šolah Na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se novo solsko leto 1954-55 začne 1. oktobra, pouk pa na nižji srednji šoli in na strokovni šoli v ponedeljek 4. oktobra: na gimnaziji - liceju in na učiteljišču v ponedeljek 11. oktobra; vsakokrat s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Pred mašo se dijaki zberejo ob 8.30 v svojih učilnicah, kjer jim bodo razredniki povedali nekaj uvodnih besed in šolski urnik. Novi delovni sporazumi Pred dnevi so se na ministrstvu za delo zaključila pogajanja za obnovitev državnih delovnih sporazumov za uslužbence kavarn, barov, slaščičarn. restavracij, gostiln, itd. Soča grozila 20 delavcem Prihodnje leto bodo v Solkanu ari »Goriške strojne tovarne in n d#0 Ko bo tovarna dokončana, bo zaposlovala okoli 500 ^ cev - Celotni stroški bodo znašali približno 1.168.000^^,. verjetnosti že Ze večkrat po priključitvi je DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. Deževje v hribih je povro-čilo naraščanje Soče. Tega pa 20 delavcev zaposlenih pri podjetju Caprara v Gorici, ni pravočasno opazilo, ampak šele ljudje ob Soči. Delavci so stali na majhnem peščenem otoku in kopali. Bili so preveč zaposleni, da bi mogli opaziti, da voda stalno narašča in jih spravlja v težaven položaj. Naenkrat so se ob 10. uri znašli obkoljeni; reka jim ni dopuščala dostopa do brega. bilo govora o zgraditvi večje ga kovinskega industrijskega podjetja v Solkanu, ki naj bi se razvilo iz sedanje tovarne Štrukelj. Ta livarna ima nekaj priznanega visoko kvalificiranega livarskega kadra in mehanikov, saj že sedaj izdeluje z zelo skromnimi sredstvi razne stroje. Nima pa primernih prostorov. Sedanji prostori livarne so tesni, neprimerni in tik državne meje. Pred šestimi leti se je takratno ministrstvo za komunalne zadeve zavzemalo za zgraditev nove tovarne, vendar je ta zamisel zaspala. Cez dve leti je vzel zadevo spet v roke oblastni odbor goriške oblasti. Toda z reorganizacijo, ki je kasneje nastala, in ukinitvijo oblastnega odbora je šlo v arhiv tudi vprašanje graditve strojnih tovarn in livarn v Solkanu. Lani se je Okrajni ljudski odbor v Gorici spet resno zavzel za to vprašanje in imenoval študijsko komisijo, ki naj prouči vse možnosti graditve nove tovarne, njene rentabilnosti in perspektive razvoja. V komisiji, ki jo vodi inž. Milko Bremec, je 8 inženirjev in drugih strokovnjakov. Pretekli teden je bila v Novi Gorici plenarna seja te komisije, ki so ji prisostvovali še predsednik okrajnega ljudskega odbora Mirko Remec, predsednik okrajnega sveta za gospodarstvo Milan Vižintin, predsednik LOMO Nova Gorica Ludvik Gabrijelčič, direktor sedanje livarne Jože Štrukelj, več strokovnjakov, urbanistov in drugih. Komisija je predložila po temeljitem študiju izdelane e-lahorate investicijskega programa in idejnega projekta v odobritev. Po živahni razpravi je seja investicijski program in idejni projekt bodočih goriških strojnih tovarn in livarn — tako se bo namreč imenovala nova tovarna — odet-ri-la in jih sklenila predložiti še ta teden v dokončno odobritev revizijski komisiji pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS. Spričo temeljitega študija vsega, kar je v zvezi z graditvijo, proizvodnjo in napredkom tovarne, z ozirom na to, da je veliko povpraševanje po predmetih, ki jih bo tovarna izdelovala in da bo zgrajena tako, da bodo njeni proizvodi med najcenejšimi, nj nooene-ga dvoma, da bi revizijska komisija ne odobrila predloženih elaboratov. Lokacija nove tovarne je določena in bo na obeh straneh severnega dela Prvomajske ceste tako, da pride tudi sedanje upravno poslopje Splošnega gradbenega podjetja «Gorica» v sklop tovarne. Te prostore bodo preuredili in v njih namestili en oddelek tovarne. Tovarna se bo razvijala postopno. Vendar bodo po vsej — K jj..j' začeli gradili °b3„ i» 5' objekta - l'va i gradnjo Ko bo tovarn« jrt, bo zaposlovala 1 ti« i* di. Proizvajala stroje za gradnje cest. za o jjt* ke. sobne pe«* delke. . s,. Celotni strosk^ra« opreme tovarne (> po sedanjih 1.168.000.000 d in- obrbj / tl Hudo^ V Beneški Sl°v6?, Beneški n> v torek hudo i>e tajco v tak° « je in treskalo * , prebivalci kaj ,e s ne pomnijo. n3pr3 pl«, tudi toča, ki J® # ? ,jT cej škode pre „ n*^ ,u. Zaradi rnocm jc narasla Nadiz®* seo bonescu podrla J )e KallS uni Praprotnem ^jja«9 ceste, ki je Vodovje Je liko hlodov nosil° ,e « ajp«-1; . precej(/ Gordon P°vzl°l V0*. Tudi v Tajpan* pfe*V r s de. Podrl )e ^til G ni zemeljski P- j. V suli poti, tako met za nek3-1 s,le “ SovS»»P£*« podatkih ni na Nemčija - Island 3:1. Vrstni red je v tinalni skupini po osmem kolu: S’/ 25 točk; Argentina 20; Jugoslavija in Zahodna Nemčija 19.3;! CSR 18.5; Madžarska 1*. Izrael ! 17 5 Itd. Jugoslovanska ekipa, ki )e v prvih kolih finalnega tekmovanja začela zelo lepo je zaradi nepotrebnega poraza z Madžarsko, neodločenega izida i Bolgarijo in skromne zmage nad Islandom zamudila priložnost. da učvrsti svoj položaj v vrhnjem delu tabele. Kliub te mu ima Jugoslavija možnosti, da v preostalih srečanjih zboljša svoj položaj in uspesno sodeluje v borbi za najvišja mesta. 2e borba z Argentino u-tegne razčistiti položaj. Vsekakor pa lahko rečemo, da bi osvojitev drugega ali tretjega mesta pomenila velik uspeh za jugoslovansko reprezentanco in potrdita sloves, ki ga uživa Jugoslavija v šahovskem svetu. Najuspešnejši igralec jugoslovanskega moštva je doslej Fuderer. ki je dosegel sedem in pol točke (v desetih partijah), nadalje Pirc. ki je na prvi deski odvzel nasprotniku r Začenjamo z objavljanjem knjige «Bil sem s Ku Klux Klanom« («1 Rode With the Ku Klux Klan«), ki jo je napisal ameriški publicist Stetson Kennedy, Izvlečke iz te zanimive knjige, ki je pred nekaj meseci izšla v Veliki Britaniji. ker avtor ni mogel najti založnika v ZDA, bomo začeli objavljati jutri. »Dame so padale v nezavest od navdušenja otroci so kričali kot preplašena čreda moški so se pregibali kot kambali, kričali prostaške žaljivke, se zvijali kot v kaki kanibalski tranši. Bila je noč, toda kot Senljernejska noč, razsvetljena z grozljivim plamenečimi križi in groznimi sta-vističnimj strastmi pošasti v kutah. Umrl je neki Črnec? Ne, gospodje, umirala je demokracija, prerešetane so bile ameriške svoboščine. Kip svobode ob vhodu v največje mesto Amerike ni več držal v rokah goreče bakle svobode in idealov. To je bil plameneči križ te bedne, osamljene m fanatične tolpe morilcev in razbijačevi). Tako je v aprilu letos pisal posebni dopisnik francoskega lista sFrance Soir», ki je prisostvoval sceni groznega terorja zloglasne druščine Ku Klux Klan. Ku Klux Klan je fanatična tolpa morilcev in razbijačev — toda je to le osamljena skupina, prehoden madež na demokratični ureditvi, samo prevratniška trauma brez upanja na uspeh? Avtor knjige «/ Rode With the Ku KIux Klan», ameriški publicist Stetson Kennedp, je dokazul v svoji zanimivi knjigi. ki je pravkar izšla v An- gliji, da ta skrivnostna organizacija obstaja, da se širi, da je opevana demokracija ni mogla odpraviti in da je ta barbarska ustanova tudi danes, devet let po vojni, obdržala svojo ostro in zoprno podobo. Blodnja ali stvarnost, junaki iz groba ali z ulice, zakasnela epizoda ali zelo pogosta praksa? Kaj je danes Ku Klux Klan? Druščina fanatičnih primitivcev Ku Klux Klan je bila ustanovljena leta 1865. Ob rojstvu so jo blagoslovih lastniki velikih plantaž, ki so s pomočjo svojih agentov poskušali zadušiti demokratično gibanje, ki je rastlo med osvobojenimi črnci, siromašnimi belci in ljudmi s Severa, ki so prišli na Jug iskat kruh, ki ga politični Sever ni mogel vsakomur nuditi. Oblast sile, samovolje, sebičnosti in ome- jenosti je poskušala ponovno vzpostaviti fevdalne uzde z udobnim načelom, da je božja previdnost določila, da je treba revežem tako vladat i. Zgodovinsko je Ku Klux Klan ena izmed najzgodnejših manifestacij fašizma. Njena metoda apeliranja na najnižje instinkte najbolj bedastih članov srednjega sloja je postala klasična. Kaj nas to ne spominja na metode makartizma, tega fašizma moderne Amerike? Zgodovina Ku Klux Klana je zgodovina umorov ljudi, križanih zaradi predsodkov, reakcionarne filozofije, organizirane grobosti in terorja. To je v podrobnosti izdelan sistem stalnega poneumnjanja nerazvitih značajev, zaslepljenih do fanatične blaznosti, ki se ne strašijo niti ubijanja. To je danes glavni opornik rasne ločitve v ZDA, zaslep- ljenega antisemitizma in, kar je unajbolj praktično)), glavno topništvo protisindikalnega gibanja. Politično mistifikacijo Ku Klux Klana podpirajo dolarji, ki se molče pretakajo iz žepov milijonarjev nazadnjaškega ameriškega Juga v blagajne organizacije, ki se sistematično ukvarja s plačanimi ali naročenimi umori, požigi, rušenjem hiš in terorjem. O Ku Klux Klanu je bilo napisanih mnogo knjig. Vendar so bila to v glavnem kritična dela, pisana analitično, toda pogosto brez poznavanja notranjega ritma organizacije, ki je samo v državi Georgia leta 1948 oropala življenja 111 Črncev. Pisec te knjiga je stopil v Ku Klux Klan v Atlanti, kot agent pravnega oddelka države Georgie. Njegova naloga je bila, da se ugotoui, koliko resnice je v vse pogostejših govoricah o povojnem povratku Ku Klux Klana. Njegova knjiga daje odgovor. Ku Klux Klan ni osamljen incident, temveč široko razvita organizacija, ki je odlično organizirana, ima zelo urejene finance in, na žalost, ogrom- no število članstva, Policaji, čuvaji javnega reda, oblačijo ponoči tunike z maskami in se pridružujejo primitivnim orgijam ali sodelujejo pri tako imenovanih «zakonskih» linčanjih v imenu svojih uka-zovalcev iz Ku Klux Klana. Tudi nekateri duhovniki zamenjujejo ponoči svojo cerkveno obleko za s krvjo omadeževane cunje Klana. Linčanja, bičanja Črncev, rušenje sindikalnih sedežev. vse to se nadaljuje. Eksplozije uničujejo hiše Črncev, toda ne pretresejo Washingtona ki jih ne sliši. Čeprav je bilo z javno akcijo pisca knjige članstvo v Klanu osmešeno in začasno zaustavljeno, je vendarle, kot pravi pisec, v porastu. Ken-nedy je v Klanu postal celo «Kleagle», kar pomeni organizator, in sodeloval v Klenovem skrajno tajnem eKavalir-skem klubu» ki razpravlja o umorih. Njegova knjiga je eksplozivna, alarmantna in razburljiva. Pisana je kot napet roman, ki Pa ima meso in kri stvarnih O’1 J’ *>KW dogodkov. Njegovi poskusi, da ja, ki je svol0 v Angliji, je j» j kril PoV0J Lnegš roko razširj r««*,^ I prepreči ugrabitve, bičanja in linčanja, so ga večkrat s pravili v smrtno nevarnost. Tudi zdaj ga iščejo pripadniki Ku Klux Klanovega nnevidnega carstva)). Knjiga se včasih razživi, toda tudi vedrejše note piščevega duha delujejo zlokobno in žalostno. Skoda pa je, da je pisec dopustil, da ga tu in tam zapelje senzacionalnost opisovanja, kar gre na škodo podatkov in statističnega materiala, ki primanjkuje. Zasluga Stetsona Kennedy- pokazal J«. aaiek, >7 ni mrtvoroje^ ^ f trok, ki m nesli'1'0'- ? J1 Ijiva P^0>;,6 pa reakcij11, j)< i« J« l\ 5° l Oti p s 1* „r. t« »«1 Odgovorni uiedink STANISLAV HLNKO - OHEDNISTVO: UUCA MONTECCH1 »t. 6 IH. nad. - Telefon številka D3-8UII in «4-63«. - tmltiii preclal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. ZO - Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 - 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov* /a vsak nun višine v širin* l stolpe« trgovski 60 finančno upravni 100, oamrtnice 90 lir — &a KLHJ za vsak mm širine 1 -t.npca /.» vse vrste oglasov po 25.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTt - Podnitn Goric« Ul, 8. Pellico I II Tel. 33-82 - Rokooisi se n* vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za V’LHJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, li- nije, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — izdaja Založništvo tržaškega