Komentar tedna Minuli teden je sklenil delo VII. kongres slovenskih komunistov. Uspel je v organizacijskem in vsebinskem smislu. Redko kateri kongres Zveze komunistov smo spremljali s takim zanimanjem in pričakovanjem kot sedanji. To trditev ilustrira že dejstvo, da je delo kongresa spremljalo več kot 200 novinarjev iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije pa tudi tujine. Na kongresu, prisostvovalo mu je več kot 600 delegatov iz vse Slovenije, je razpravljalo 221 komunistov, ki so izrazili svoje mnenje in voljo sredin, v imenu katerih so prišli na kongres. ■MisiS&mSSgSimSS BzmsgBffi&BBsm Tudi tokrat so delovni ljudje naše republike v številnih brzojavkah manifestativito pozdravili delo kongresa in izrazili nesporno podporo programu in usmeritvi ZKS in ZKJ. Kot je poudaril v svoji sklepni besedi France Popit, je opazovalce naravnost presenetila samozavest, mirnost, enotnost in jasna družbenopolitična smer akcije ZK, ki je prežemala vse delo kongresa. Ustvarjena je enotnost, ki izvira iz revolucionarne ofenzive, iz boja za osvoboditev dela in za takšen družbenopolitičen položaj delovnega človeka v sedanjem življenju, kakršnega predvideva naša ustava, in ZK. Kongres je sprejel resolucije v katerih so poleg jasne usmeritve ZKS jasno vidne tudi določene obveznosti in naloge komunistov. Te obvezujejo vse. Da jih v običajnem delovnem dnevu izpolnimo, da uresničimo usmeritev nove ustave in neštetokrat izraženo voljo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da dogradimo socialistično samoupravljanje. Kongres je prepričljivo osvetlil temeljnje cilje naše družbe v najširših krogih ljudi. Zvezo komunistov Slovenije je idej-no-politično in organizacijsko usposobil za delo, ki jo čaka. V novo obdobje stopa ZK pripravljena, trdna v svojih vrstah in enotna z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, dosledna v naši politiki neuvrščenosti in neomajnai v boju za mir, tako v svetu kot v odnosih med sosedi. Kongres je dal tudi nedvoumen odgovor -ne samo Slovence«, temveč vse Jugoslavije, na zloglasno noto italijanske vlade. Komunisti so potrdili odločnost naših narodov, da se postavijo kot en mož po robu vsakomur, ki bi skušal prestopiti našo mejo kot sovražnik. Kongres je tudi nesporno dokazal, da je delavska večina v Zvezi komunistov pogoj za njeno resnično avantgardno vlogo in najboljše zagotovilo za uveljavljanje novih družbenih odnosov. Delavska večina ni zgolj oblika in odstotek delavcev v ZK in organih ZK, ampak predvsem vsebina dela. Pri tem pa mora ZK svoja stališča, programe in akcijske naloge neposredno preverjati ne le med delavci komunisti, temveč med vsemi delovnimi ljudmi. Sedmi kongres slovenskih komunistov je poudaril tudi močnejšo in učinkovitejšo vlogo ostalih družbenopolitičnih organizacij, ki morajo temeljiti na razredni vsebini naše družbe. Pri tem je prav SZDL bistven in nezamenljiv dejavnik, ki povezuje vse socialistične sile, zajete v družbenopolitičnih organizacijah in ki je temelj za široko mobilizacijo in usposabljanje delovnih ljudi. Zato se bo zveza komunistov stalno bojevala, da bo imela SZDL zares vlogo takšne organizacije, v kateri naj se demokratično rešujejo družbena protislovja, ZK pa se v njej potrjuje kot vodilna politična sila delavskega razreda v neposrednem stiku z delovnimi ljudmi. Tako bo nastajala v Socialistični zvezi kot najširši demokratični organizaciji vseh za socialistično samoupravljanje opredeljenih ljudi enotna politična akcija. Kongres je izvolil tudi nove organe Zveze komunistov Slovenije, za predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita, za sekretarja izvršnega komiteja predsedstva ZKS pa Franca Šetinca. S kongresa so poslali komunisti pozdravno pismo tov. Titu, v katerem so med drugim izrazili enotno misel vseh delovnih ljudi Slovenije, da naj tudi v prihodnje ostane na čelu ZK Jugoslavije, katerih živi del je tudi ZK Slovenije, zvesta Titovi misli, delu in zgle- du. MILAN MEDEN V času, ko so delegati sprejemali osnovne smernice našega nadaljnjega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, tudi komunisti na terenu niso mirovali. Na dveh sestankih v Velenju so sprejeli v ZK 23 novih članov. Obenem so na sestanku komunistov terenske organizacija ZK sprejeli sklep o ustanovitvi treh organizacij - v Kleparstvu vodovod Šoštanj, Izdelovalni« gumiranega papirja Velenje in v Gostinskem podjetju Paka. Na sliki: slovesen sprejem na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju. ril 1974 Leto X št. 14 (223) Cena 1,5 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ 3 SO POČILE CEVI NA DRUGEM PREGREVALNIKU PARE NA KOTLU NA KOTI +55:__ Eden od razlogov za okvaro — tudi polna obremenitev kotla ŠOŠTANJ, 9. APRILA - Zadnjo soboto, 6. aprila, je dežurna je prišel v Šoštanj tudi zahodno-ekipa v Termoelektrarni Šoštanj 3 opazila netesnost na drugem nemški konstruktor kotla. Po n«nA*M>rnlMiln. nn^ MA L^il.. _ ~ 1__4-1 1 ffl 1T ____I__il- x__^ f pregrevalniku pare na kodu na koti + 53. V sistemu kotla tega 275 MW bloka so morali zaradi počenih cevi nekaj časa dodajati napajalno vodo. Ob 17,46 pa so povsem zaustavili obratovanje tega našega največjega termoenergetskega objekta. Točne vzroke te zadnje okvare v tretji fazi šoštanjske Termoelektrarne za zdaj še niso mogli določiti. Danes, 9. aprila, podrobnem pregledu okvare bodo skušali določiti točne vzroke te okvare. Eden od razlogov za netesnost na drugem pregrevalniku pare na kotlu pa je zagotovo, kot poudarjajo v temeljni organizaciji združenega dela Rudarsko elektroenerget- >0 PRVI SEJI DELAVSKEGA SVETA NOVEGA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE:_ družen! - za vzor, kako je treba delati 5ali smo že, da je bila 2. aprila v Velenju prva seja delavske-novega Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, o je prišlo več gostov, med drugim član sveta federacije in član delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje Franc išek-Luka, predsednik občinske skupščine Nesd Žgank, 5ni sekretar komiteja OK ZK Franc Korun, predsednik občin-sidnikalnega sveta Teodor Jelen, predsednik občinske konfe-! ZM Ciril Grebenšek in drugi. in komercialni sektor - Anton Močilnik. Po besedah Toneta Boleta je bil s prvo sejo delavskega sveta storjen nov korak v samoupravnem oblikovanju Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Z dokončnim imenovanjem vodilnih delavcev, v prvi polovici maja, bo proces konstituiranja sklenjen. Veliko zadovoljstvo k združitvi temeljnih organizacij Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj je izrekel na seji Franc Les-košek-Luka Poudaril je, da je bila to njegova dolgoletna želja. Zdru- ženo podjetje bo zagotovilo nadaljnji napredek Šaleški dolini, drugim pa mora pokazati, kako je treba delati. Rudarsko elektro energetski kombinat Velenje mora biti vsem za vzor. Vsemu kolektivu je tovariš Leskošek zaželel veliko delovnih uspehov. sdsednik konference osnovnih izacij sindikata Rudarsko elek-lergetskega kombinata Velenje ladliček, ki je začel prvo sejo ikega sveta, je med drugim iril, da je prvi zbor delegatov jnih organizacij združenega skupno delo nove združene ne organizacije. Pred delavskim m so odgovorne naloge, naj-ritnejša pa je - uresničiti vse kar predvidevajo temeljna išča samoupravnega spora- 0 združevanju temeljnih orga-dela. Dosedanje da smo na dobri poti, je iril predsednik konference saj se zavedamo, da moramo oviti še hitrejši prihodnji razvoj ne organizacije in Šaleške do- ■ tem, ko je predsednik Jože a v imenu komisije poročal o m volitev v delavski svet Ruti elektroenergetskega kombi-Velenje so na predlog kadr.ov-omisije komiteja Zveze komu- 1 in s soglasjem vseh drugih leno političnih organizacij li za predsednika delavskega Jožeta Aljaža iz TOZD Rudnik > Velenje, za podpredsednika icneta Vidica iz TOZD Termo-rarna Šoštanj. Javski svet je na prvi seji imenoval tudi predsednike in člane izvršilnih odborov delovne organizacije, in sicer za gospodarsko politiko (predsednik Anton Pozvek, podpredsednik Alojz Bole), za splošno in samoupravno politiko (predsednik Rudi Kortnik, podpredsednik Martin Tomše) in za kadrovsko in socialno politiko (predsednik Alojz Kikec, podpredsednik Franc Rifel). Na predlog kadrovske komisije komiteja ZK je delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje imenoval vršilce dolžnosti vodilnih delavcev nove delovne organizacije. Za vršilca dolžnosti glavnega direktorja je bil imenovan diplomirani ekonomist Tone Bole, predsednik gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije in kandidat za člana predsedstva SR Slovenije, za vršilca dolžnosti pomočnika glavnega direktorja pa diplomirani rudarski inženir Bogomir Bizjak. Za vršilca dolžnosti direktorjev sektorjev pa so bili imenovani: razvojno tehnični sektor - diplomirani rudarski inženir Jože Hrastnik, finančni sektor - Karel Vrečko, splošni sektor - diplomirani politolog Kristian Hrastel, kadrovsko-socialni sektor -diplomirani pravnik Teodor Jelen, plansko analitski sektor - diplomirani rudarski inženir Anton Seher, V soboto je obiskalo modni salon Velenje okrog 30 mladincev iz ljubljanske tovarne Pletenina. Skupaj s svojimi gostitelji mladinci komunalno obrtnega centra so si najprej ogledali novo tovarno konfekcije v Velenju, v kateri je zaposlenih približno 150 delavcev, v glavnem žensk. Za tem so se v krajšem pogovoru zanimali, kako živijo mladi v Velenju, kaj delajo, vodja TOZD Modntsalon Marjan Gaberšek pa jih je seznanil s samoupravljanjem v podjetju, družbenim standardom zaposlenih ter z nadaljnjimi načrti. Popoldne so se Hubljanski mladinci pomerili z Velenjčani v nogometu ter odbojki, ogledali pa so ti tudi nekatere zanimivosti Velenja. skega kombinata Velenje — Termoelektrarna Šoštanj, tudi polna obremenitev kotla, saj je obratovala Termoelektrarna Šoštanj 3 s polno močjo, z izjemo dveh krajših prekinitev, vse od srede decembra preteklega leta do začetka aprila. Takoj po zaustavitvi 275 MW bloka termoelektrarne so v Šoštanju začeli s popravilom. Najprej so delale ekipe Termoelektrarne Šoštanj, v ponedeljek, 8. aprila, pa so se jim pridružili še varilci mariborske Hidromontaže. Ekipe delajo neprekinjeno, po 12 ur na dan in so se menjale kar na delovnem mestu. Izrezati in na novo navariti je treba 200 cevi, na delu pa je bilo skupaj 60 strokovnjakov in delavcev. Po podatkih, ki smo jih dobili v TOZD Termoelektrarna Šoštanj_naj bi 275 MW blok začel spet redno obratovati v četrtek, 11. aprila. Zaradi okvare Termoelektrarne Šoštanj 3 je bilo treba omejiti porabo električne energije. Najbolj prizadeto je bilo gospodarstvo, posebej tudi zato, ker je Termoelektrarna Trbovlje II v remontu, v času popravila Termoelektrarne Šoštanj 3 pa so morali zaradi okvar zaustaviti oziroma zmanjšati proizvodnjo električne energije tudi v ljubljanski Toplarni in v stari trboveljski Termoelektrarni. • Petkov kulturni večer Za ljubitelje likovnih del pripravlja občinska zveza KPO Velenje novo zanimivost. Drevi ob 19. uri bodo v galeriji Velenjske knjižnice odprli razstavo likovnega kluba delavske univerze DJURO SALAJ iz Beograda. V kulturnem večeru bodo nastopili člani komornega ansambla iz Pesja. wmmmmmmm osebne avtomobile -j- OPEL renomirane tvrdke dobavlja ugodno za devizna sredsta in dinarje blagovnica MMnSIlHli MMM ■MH ZADNJI POSNETEK ALENDEA - Za zadnji posnetek ubitega čilskega predsednika je New York Times dobil na mednarodnem izboru za najboljšo časnikarsko fotografijo prvo nagrado. Na tem izboru je bilo 3 tisoč fotografij. Lani je posnetek naredil neznani fotoreporter, ld ni hotel odkriti svojega imena, zato je nagrada 850 funtšterlingov pripadla časniku, ki je sliko odkupil. Na nagrajeni fotografiji je Alende obdan z osebnimi stražarji, ko se pripravlja na spopad s pučisti. i f MmM&mr - , i..... DŽIHAN EL SA&AT MED RANJENCI - Med zadnjim obiskom v Jugoslaviji žena egiptovskega predsednika Džihan el Sadat ni pozabila svojih ranjenih sodržavljanov, ki se zdravijo pri nas v Jugoslaviji. Z Brionov je s posebnim avionom odletela v Beograd, kjer se zdravijo težki ranjenci iz oktobrske vojne. Med njimi je bila določen čas, jih spodbujala in pripbvedovala o življenju iz domovine. Za ranjence so njene besede pomenile več kot marsikatero zdravilo. Na fotografiji jo vidimo obdano z ranjenci. Štafeta mladosti na poti - iz Ti vega Velesa je 6. aprila letos krenila na ] štafeta mladosti. Prvi jo je ponesel kvalificir delavec Lazar Sirkovski. Štafeta se bo na < tisoč kilometrov dolgi poti ustavila v mno delovnih kolektivih in krajih. Po 47. dnevih jo bodo mladi nosilci izročili v Beogradu pi sedniku Titu. Letošnjo štafetno palico, v kat bodo pozdravi in najboljše želie za rojstni di , je izdelal Toma Andrejevski. Na fotografiji Lazar Sirkovski, prvi nosilec štafetne palice. Pozdravi in želje VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije Komunisti in delovni ljudje iz občine Velenje so poslali VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije vrsto pozdravnih pisem in brzojavk. Med drugim so v njih zapisali: „Delovni kolektiv, družbeno politične organizacije in organi upravljanja Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje pošiljamo VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije iskrene in tovariške pozdrave z željo, da bi sprejel taka stališča in sklepe, ki bodo še bolj povezali in združili vse napredne socialistične in samoupravne sile v borbi za nadaljnji napredek in blagostanje vseh delovnih ljudi Socialistične republike Slovenije. Delavci Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje se zavedamo pomembnosti tega zgodovinskega trenutka, zato že naprej obljubljamo, da se bomo dosledno in brezkompromisno borili tudi v prihodnje za vodilno družbeno vlogo Zveze komunistov in delavskega razreda ter odločno nastopili proti vsem nasprotnikom našega samoupravnega socialističnega sistema. Prav tako smo tudi odločeni, da se postavimo po robu vsakomur, ki bi poskušal ogrožati našo neodvis-„ nost in ozemeljsko celovitost. Delovni kolektiv Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje" ..Komunisti in delavci temeljnih organizacij združenega dela Gorenje, Tovarne gospodinjske opreme Velenje, pozdravljamo vse delegate in goste na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije z željo, da bi kongres utrdil dosedanje pridobitve delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Želimo, da bi VII. kongres Zveze komunistov Slovenije odločilno pripomogel k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja v duhu novih ustav in politike Zveze komunistov Jugoslavije. Komunisti in delavci Gorenje, Tovarne gospodinjske opreme Velenje" „Tudi člani organizacije Zveze komunistov Velenje - teren z velikim zanimanjem spremljamo delo VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Našo odločenost, da se bomo bojevali za sklepe VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije izpričujemo tudi z današnjim sestankom, na katerem smo sprejeli v Zvezo komunistov 23 novih članov - delavcev iz Kleparstva - vodovod Šoštanj, Izdelovalnice gumiranega papirja Velenje in Gostinskega podjetja Paka Velenje. Člani organizacije Zveze komunistov Velenje - teren tudi najodločneje obsojamo ozemeljske apetite fašističnih sil Italije. Pridružujemo se milijonskim množicam delovnih ljudi in občanov širompo Jugoslaviji ter odločno izjavljamo, da so meje SR Slovenije in SFR Jugoslavije nedotakljive ter da se bomo borili za vsak košček naše samoupravne socialistične domovine. Člani organizacije ZK Velenje - teren" Delegati in gosti iz velenjske občine na 7. kongresu ZKS OBVESTILO Zaradi mile zime in pomanjkanja snega obveščamo smučarje, da se sezonske karte, kupljene za sezono 1973/74, podaljšajo v sezono 1974/75. Plačane sezonske karte dvignite pri gozdnem obratu Šoštanj. S sabo prinesite sliko. GLIN Nazarje gozdni obrat Šoštanj SK Velenje ZADNjE PNI PO SVETU., • Utrditev prijateljstva in sodelovanja Te dni se je mudil na štiridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji predsednik vlade DR Vietnam Pham Van Dong. Spreje ga je gostitelj predsednik ZIS Džemal Bijedič. Med obiskom v Jugoslaviji sta vietnamska in naša delegacija izmenjali mnenje o dvostranskih odnosih ter mednarodnih in drugih vprašanjih. V nedeljo je na Koprivnici pri Bugojnu sprejel ha-noiskega premiera tudi predsednik republike Tito. V prisrčnem pogovoru sta državnika skupaj s svojimi sodelavci razpravljala o številnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Posebej sta izmenjala mnenja o položaju na območju jugovzhodne Azije ter na Bližnjem vzhodu, govorila pa sta tudi o dejavnosti neuvrščenih, o položaju mednarodnih gospodarskih odnosih ter o drugih pomembnih vprašanjih. Na koncu pogovorov sta Džemal Bjedič in Pham Van Dong podpisala skupno sporočilo o jugoslovansko-vietnamskih pogovorih, še pred tem pa sta podpredsednika obeh vlad dr. Anton Vratuša in Nguyen Duy Tinh podpisala petletni sporazum o gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in drugem sodelovanju. Pham Van Dong je povabil predsednika ZIS Džemala Bije-diča, naj obišče DR Vietnam. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto, datum obiska pa bodo določili kasneje. • Kdo bo nasledil predsednika Pompidouja? Čeprav je minilo le nekaj dni od smrti predsednika francoske republike Geor-gesa Pompidouja, so praktično že znani vsi kandidati za njegovega naslednika. Nič manj kot 14 jih je; de Gaulle se je vedno bal, da po njegovi smrti na političnem odru ne bo praznine, ampak da bo „preveč polno". Degolistična stranka Unija demokratov za republiko je sklenila, da bo njen kandidat bivši najožji sodelavec generala De Gaulla in bivši predsednik francoske vlade Jacques Chaban-Delmas, čeprav ima sedaj že tri tekmece. Tako politični opazovalci menijo, da bo delitev glasov med štirimi kandidati degolističnega gibanja dala veliko možnosti za uspeh predstavniku .združene levice Mitterrandu. Prognoze v takem ozračju so vsekakor nehvaležno opravilo; jasno pa je, da razcep v vladni koaliciji slabi njeno moč in hkrati vzbuja neprijeten vtis med volilci, v trenutku, ko se levica brez težav sporazumeva o skupnem kandidatu. Sicer pa iz vrst vladne koalicije zdaj dajejo določeno prednost Chabanu Delmasu. • Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN V torek se je na sedežu svetovne organizacije v New Yorku začelo izredno zi dan je generalne skupšč Združenih narodov, po čeno surovinam ter enei] Sodelujejo delegacije iz držav. Jugoslovansko del« cijo vodi Miloš Minič, p predsednik zveznega izvri ga sveta in zvezni sekretar zunanje zadeve. Pred tem so se ses vodje delegacij neuvršče držav, na pobudo kateril generalni sekretar ZN Kurt VValdheim tudi skl izredno zasedanje. Šefi di gacij so se dogovarjali enotnem nastopu neuvri nih, ki so pripravili osnu temeljnih listin, o kate razpravljajo v New Yoi med sedanjim izrednim sedanjem. Ti listini izražata ži neuvrščenih, da bi dos spremembe v mednarod ekonomskih odnosih in rezultat sicer kratkih, vendarle izčrpnih priprav. Izredno zasedanje ge ralne skupščine, posveči problemov surovin in raz ja, vzbuja sicer različna čakovanja, toda pri tem vendarle mogoče najti ne skupnega: prepričanje m reč, da na najboljši mo; način označuje zače nekega dolgega procesa sj memb, ki jih bo treba ui ničiti, če si želimo zagoto ti varnejšo prihodnost. OBISK - Minuli teden se je nekaj dni mudil na obisku v Bosni in Hercegovini predsednik republike Josip Broz Tito. Med bivanjem na Koprivnici pri Bugojnu je odšel tudi na lov in ob tej priložnosti uplenil medveda, ki po lovskih kriterijih velja za redko trofejo. KONGRES - „S takšno Zvezo komunistov, kakršna se je pokazala na kongresu, smo sposobni iti v vsak še tako trdoživ boj za ideale socializma, za našo svobodo in neodvisnost. Seveda pa nas sklepi kongresa tudi obvezujejo, da usmeritev in duh kongresa takoj prenesemo v osnovne organizacije, v aktive, med delovne ljudi - da jih spremenimo iz besed v dejanja!" - to je v sklepnih besedah ob koncu 7. kongresa ZK Slovenije poudaril ponovno izvoljeni predsednik CK ZKS France Popit. Kongres je zasedal v Ljubljani tri dni, na koncu pa sprejel tudi 6 resolucij, ki se nanašajo na boj za uveljavljanje samoupravnih in družbenoekonomskih in političnih odnosov ter na vlogo in naloge ZK, na razvoj proizvajalnih sil in uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odno- sov, na organiziranje delavcev in delovnih ljudi v TOZD, KS in SIS, na razvoj kmetijstva in podeželja, na vzgojo, izobraževanje in raziskovalno delo, ter na kulturo socialistične samoupravne družbe. ZAKON - Predlog novega zakona o srednjem šolstvu, ki bo te dni sprejet, prinaša veliko olajšavo za dijake - možnost opravljanja popravnih izpitov v dveh izpitnih rokih. Po do zdaj veljavnem zakonu so imeli srednješolci samo en rok za popravne izpite, v prihodnje pa naj bi imeli na voljo dva roka, pri čemer se bo lahko sam odločil za rok, ki mu najbolj ustreza. Toda, dijak, ki bo izpustil prvi izpitni rok, bo imel na voljo samo še naslednjega, torej enega samega. Dijak, ici bo padel, bo imel priložnost, da se odloči za izredni študij. V tem primeru bi mu priznali vse predmete, iz katerih ima pozitivne ocene. PROTESTI - Po vsej državi se nenehno nadaljujejo protestna zborovanja, na katerih naši občani izražajo svoje ogorčenje spričo italijanskega pohlepa po delu našega ozemlja. „Ko se pridružujemo protestom delavskega razreda in vseh občanov, najostreje obsojamo iredentistič-ni pohlep po neodtujljivih delih našega ozemlja, pohlep, ki ga je izrazila italijanska vlada v svoji .IN DOMOVI] noti." Tako se je začela brzojavka, ki so jo iz sindikata delavcev rudarstva in industrije Jugoslavije, poslali vsem sindikatom industrijskih in rudarskih delavcev Italije. DENAR - Tudi denar se je podražil zaradi tega, ker so se podražile surovine. Narodna banka bo plačala za tiskanje in kovanje novega denarja skoraj 6 milijonov več (zaradi podražitev bombaža, celuloze, bakra . ..) kot so računali konec lanskega leta. Vsak kovanec za 5 par na primer velja nekaj več kakor 17 par ali trikrat več, kot je njegova nominalna vrednost. Sicer pa v Narodni banki obljubljajo, da bodo novi bankovci kvalitetnejši od starih, ki so se trenutno obrabili, kar je, poleg povečanja denarne mase, tudi razlog za tiskanje novih bankovcev. ŽELEZNICE - Skupnost jugoslovanskih železnic je sprejela predlog novega voznega reda, ki bo veljal od 26. maja dalje, pri tem pa zagotavlja, da bo v prihodnje z vlaki na naših železnicah potovanje veliko ugodnejše kot doslej. To še posebej velja za prevoz potnikov na daljših progah in na poslovnih vlakih, saj bodo na primer letos za zboljšanje potniškega [ ta, vključili v promet 22 i kompozicij motornih vlakov. I DOGOVOR - V LjubljaJ bil podpisan družbeni dogovj osnovah in programiranju i in o oblikovanju sredstf skupno in splošno porabo.| tej priložnosti je predsedn" vršnega sveta SRS Andrej 1 dejal, da s podpisom tega d vora začenjamo z novim, vitim sistemom programiral financiranja družbenih nosti, kar pomeni revotJ narno dejanje pri premagov^ odtujenosti med gospodariti in družbenimi dejavnostmi. I LETALIŠČE - Odločiti padla: od 24. junija do 26. gusta bo ljubljansko letališči Brniku sprejelo skoraj ves L ski promet, ki bi ga sicer i| času moralo prevzeti zag letališče. Slednje bodo na tem času obnavljali in r, pa bo zaradi tega zaprto l letalski promet. Tako bo| liansko letališče od 24. jui 26. avgusta sprejelo in milo 200.000 potnikov več] običajno. V tem času bodol Ljubljano preusmerjene I^Bl domačih, tudi vse mednai letalske proge, ki sicer čez Zagreb. OBČINA VELENJE Izvoljeni delegati v zbor krajevnih skupnosti BELE VODE - Stanko Go-čnik, Silvo Kotnik, Jože Na->tnik, Marija Rezoničnik in lojz Toplak. BEVCE - Rudi Grm, Ivan ■rudnik, Andrej Koren, Marjan ,esjak, Vladimir Pečečnik, Da-inka Ramšak in Vlado Videm-ek. CIRKOVCE - Štefka Britov-k, Helena Cafuta, Ivan Dvorjak L, Alojz Koradej in Konrad Otočnik. GORENJE - Marija Glinšek, jnac Hanžič, Janez Letonje, rane Sevčnikar, Franc Stefan-Sič, Ivan Tajnik in Magdalena Trobina. r DRUŽMIRJE - GABERKE Rafael Blatnik, Jožef Borov-ek, Edvard Brodnik, Henrik onko, Matko Podvinšek, abina 'odvinšek, Stanka Ravljen, Ma-'jan Skaza, Ivan Štipal, Jože erbič in Franc VVidečnik. LOKOVICA - Eva Berdnik, Jranko Drev, Franc Drev, Jože . Zal mu je otroka, ki bo za ceno ive in denarja oropan nečesa naj-'šega - svojega vsakdanjega igra-ija, brezskrbnosti in preprostega itroštva. Na sliki: Ryan OTVe ta luna. i hči Tatum v filmu Papima- Linda Kenningam iz Londona, stara 18 let, je juniorska [ kinja Velike Britanije v karateju. V kratkem bo začela j mati tudi svoj prvi film „Udarci v prazno", kjer bo pof svojo borbenost in spretnost. Preveč strasti red kratkim sta se v Lon-ločila dvaindevetdeset-dr. Kenenth Thurner in ldvajsetletna Branka, doma jgrada. Sodnik je upošte-sroke, ki jih je navedla za atev mlada žena: ni mogla dan izpolnjevati zakonskih losti s človekom, ki bi bil to njen ded. Ja sodišču je med drugim edala: „Ko sem se z njim »čila, sem bila prepričana, |mu bom bolj prijateljica in t bom delala družbo v njego-zadnjih letih. Kasneje sem lala njegove nepričakovane jalne apetite in mu takoj edala, naj si poišče drugo Modna kreafork Staša )r. Kenenth je spoznal Bran-Beogradu. Bil je prijatelj ega očeta, poročila pa sta asko leto, ko je odšla Bran-london, kjer je nameravala Srati angleščino... ZA MLADA LETA V novi modi, ki poudarja ženskost, ke linije, lahne materiale in sveže barvi dobilo krilo spet popolno veljavo. Modi krilo pa je nekoliko drugačno kot bili vajeni doslej. Predvsem je nova d ki koleno spet pokrije. Lahko za nekaj metrov, lahko pa je krilo še daljše in s< polovice meč. Tudi kroj je nov. Krilo je jeno zelo navzven, še večkrat pa je kri počez in pada v mehkih gubah. In kaj bomo oblekle k takšnemu frfol vemu in valovitemu krilu? Zelo mladi videz bomo dosegle s kratkim in ohli| bluzonom, ki je v pasu stisnjen in ima ši rokave z manšetamL Zapenja se lahl zadrgo ali z velikimi gumbi. Tak blu: lahko narejen tudi iz vzorčastega bi; bo takšen skupaj s krilom prijetna p kombinacija. njej. Nobeden ni pogledal proti njemu. - Kadar hočeš, Gisele. - Potem pa k mizi. Umij si roki, Marianne. Kot vsak večer, so začeli večerjati: juha, omleta s šunko, solata, camembertski sir in marelice. Pred hišnimi okni se je raztezal zelenjavni vrt, za katerega sta skrbela oba, žena in on, pa tudi Marianne je prečepela dolge ure pri trganju plevela. Fižol je že dosegel drog. Za omreženim kokošnjakom je zobalo kakih petnajst be-Jih kokoši, leghornskih, v senci si opazil kunce. Skozi odprto okno je prodiral mlačen zrak, včasih tudi sveža sapica. Kovač, obilni Didier, je še vedno tolkel po nakovalu. Narava je bila mirna, počasi se je nočilo. Vprašanja profesorja Bigota so bila skoraj vedno nepričakovana. -Ste od tistega večera dalje imeli občutek, da ste jo izgubili? -Koga? Andrejo? Bil je presenečen, na to ni pomislil. - Enajst mesecev sta živela, ne pretiravam, če rečem, veliko ljubezen ... Ta beseda mu ni prišla na misel. Želel sije Andrejo. Po nekaj dnevih brez nje je bil obseden s spomini na tiste vroče, hrupne ure, ki sta jih preživela skupaj. Obseden s spominom na njen vonj, njene prsi, trebuh, njeno pohot-nost. Ko je ležal ob Gisele, ure in u/e ni uspel zaspati, oblegale so ga čudovite sanje. - S' za to, da bi šla v kino? - Kateri dan je danes? - Četrtek. Gisele se je začudila. Ponavadi sta hodila v kino enkrat na teden v Triant, ki je bil oddaljen le dvanajst kilometrov. Drugače je ob večerih Tony delal v delovni sobi, medtem je žena pomila, po-*em pa prišla k njemu in se ukvarjala s šivanjem in krpanjem nogavic. Včasih sta za hip prekinila z delom, izmenjala par besed, skoraj Bili sta šivilji, kdor je šel mimo njune hiše, ju je videl pri delu za oknom, kjer je poležaval velik maček. Marianne ju ni imela rada. - Smrdita, je govorila. Res okrog njiju se je širil nekak poseben vonj, hkrati vonj iz trgovin s tkaninami, z vonjem cerkva, zraven tega pa še rahel pridih bolniške sobe. - Grdi sta! - Če te ne bi pazili, bi vedno ostala sama v hiši. - Ne bojim se. Gisele se je smehljala s tipično njenim nasmehom, čisto nalahno, komaj je raz-prla usta, kot bi hotela nasmeh zadržati v sebi. - Kaj mislite s tem? Sposobnost obdržati skrivnost? Spet besede! Ni hotela, da bi jo kdo opazil. Bala se je, da bi zavzela preveč prostora, da bi nadlegovala ljudi, da bi jih prosila za uslugo. - Je bila taka že kot dekle? - Mislim. Ko sva hodila iz kina ali s plesov, mi nikakor ne bi priznala, da je žejna, ni hotela nobenih izdatkov. - Je imela prijateljice? - Eno, sosedo, ki je bila starejša od nje. Z njo je hodila na dolge sprehode. - Kaj vas je pritegnilo na njej? - Ne vem. Tega se nisem vprašal. - Vas je njena prisotnost pomirjala? Tony je nepremično zrl v sodnikov obraz in se trudil, da bi ga razumel. - Mislil sem, da bo . .. Zaman je iskal pravo besedo. - Dobra žena? Ni bilo ravno to, toda vdal se je in rekel da. - Ste jo ljubili? In ker je molčal: - Ste si želeli spati z njo? Sta imela odnose že pred poroko? -Ne. - Si je niste želeli? Kako da ne, ko pa se je oženil z njo. - In ona? Mislite, da vas je ljubila, ali pa, da je videla nekaj le v poroki? - Ne vem. Mislim ... Kaj bi odgovorU sodnik, voril sem da in ne, pri tem pa mislil na vse kaj drugega. - Na kaj, na primer? To je bilo preveč. Čim prej je hotel biti spet v jetni-škem vozilu: tam ga nihče ne bo spraševal. - Ne vem. Gisele je stekla obvestit gospodični Molard, medtem pa je dal on Marianne v posteljo. Pred tem se je oprhal in premenjal perilo, tako kot je storil po vsakem srečanju z Andrejo v Tri-antu. V prvem nadstropju so bile tri sobe in kopalnica. - Če bova imela še več otrok, bodo lahko fantje spali v eni sobi, deklice pa v drugi, je rekla Gisele nekoč, ko sta govorila o načrtih. Po šestih letih sta imela še vedno samo Marianne in tretjo sobo so uporabili le enkrat, takrat, ko sta prišla Giselina starša na počitnice. Živela sta v Montsartoisu, šest kilometrov od Poitiersa. Germain Coutet je bil sviri-čar, težak človek, zgrajen kot gorila, z rdečkastim licem in z zvonkim glasom; njegovi stavki so se vedno začeli z: - Kakor sem zmerom de-jal... - Jaz sem prepričan ... Že od prvega dne je bilo čutiti, da je ljubosumen na svojega zeta, ki je imel svetlo, lepo urejeno delovno sobo, moderno kuhinjo, predvsem pa skladišče s kmetijskimi stroji. - Se vedno sem prepričan, da ni prav, če se delavec osamosvoji... Svojo prvo steklenico rdečega vina je načel ob osmih zjutraj, potem pa se ni ustavil ves dan. Srečal si ga v vseh vaških gostilnah in že zunaj je bilo slišati njegov » grmeč glas. Če ni bil pijan, je postajal proti večeru odločen, skcjrajda agresiven. - Kdo gre ribarit vsako nedeljo? Ti ali jaz? Prav! Pa še! Kdo ima tri tedne plačanega dopusta? In komu si po končanem dnevu ni treba razbijati glave s številkami! Njegova žena je bila debela, pasivna, z obilnim trebuhom, ni mu upala ugovarjati. Je bil s tem razumljiv tudi Giselin bledi značaj? • GEORGES SIMENON FELJTON • Se dolgo potem, ko je 7. maja 1945 nacistična Nemčiia že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja VOJNA PO KO Komandantu in načelniku štaba se je čudno zdelo, da pošilja sovražnik na tako pomembne razgovore - šlo je vendar za življenja desettisočev! - tako nepomembnega častnika. Toda dolga vojna ju je navadila, da se nista skoraj ničemur več čudila. V izbo je vstopil visok, plečat domobranski kapetan. Pozdravil je in se ustavil sredi sobe. Skozi vrata je za njim vstopilo še nekaj oficirjev iz divizijskega obveščevalnega oddelka. Za trenutek je postalo v sobi vse tiho. Domobranski kapetan je bil neveijetno urejeno oblečen. Čevlji so bili brezhibno zloščeni, hlače zlikane. Opa-sač je bil malone nov in na njem je visela nemška oficirska pištola. „Le zakaj mu je niso vzeli," je pomislil, „bomo videli, kdo je hitrejši. . ." Tedaj pa se je načelnik štaba nagnil naprej in tiho, vendar jasno, vprašal: „0 čem se bomo pogovarjali, polkovnik Sudar? " Domobranski kapetan se je za trenutek zmedel.. ..Oprostite . .. jaz . . . to.je pomota!" „Nehajte se pretvarjati," je dejal podpolkovnik Basta, „dobro sem si zapomnil vas in vašo divizijo .. . Povejte na kratko, kaj želite!" Ustaški polkovnik se je zravnal. Trajalo je nekaj trenutkov, da se je zbral, potem pa je rekel z odločnim glasom: „Zahtevam, da mene in mojo divizijo spustite skozi vaše bojne črte. Predali se bomo Angležem v Bleiburgu . . . Predal se bom komurkoli, Rusom, Bolgarom, samo vam ne!" „ Govoril je z neko divjo odločnostjo, ki ni nikakor bila v skladu s položajem njegovih enot: Kazalo je, da mu prav ta brezupna situacija daje moči za njegovo drznost in odločnost. VOJ Tedaj so mu Sreta Savič in drugi začeli dopovedovati, da je vsak odpor zaman in da mora ukazati svojim ljudem, naj položijo orožje. Videti je bilo, da na kaj takega niti ne pomišlja. Vztrajno je zahteval prosto pot zase in za svoje vojake. „Samo Angležem se bom predal," je ponavljal. „Vam nikoli!" Ko so videli, da je vsak nadaljni razgovor z ustaškim polkovnikom zaman, je komandant 51. divizije pomignii oficirjem, ki so stali okoli. V trenutku so se vrgli nanj in mu vzeli pištolo ter ga odpeljali ven. „Pištolo sem obdržal kot spomin na zadnje dni vojne," se spominja general-polkovnik Sreta SAVlC. „Dolgo sem jo imel, potem pa sem jo podaril Muzeju ljudske revolucije v Novem Sadu. Se dandanašnji je tam!" „TIGER" SE JE VDAL „Nemčija je kapitulirala, vojne je konec!" je veselo dejal Vojo Todorovič, komandant 10. divizije, Radi Brkiču, komandantu Sedme brigade. V štabu brigade je nastalo neizmerno veselje. Toda prihod kurirja je v hipu zresnil te, kot otroke, vesele ljudi. Zdelo se jim je neveijetno, da bodo sploh kdaj dočakali konec vojne, ki se je odmikal kot fatamorgana v puščavi iz dneva v dan. A zdaj je bilo nepreklicno res, da je Nemčija kapitulirala, čeprav je bilo prav tako res, da dolge vojne še vedno ni konec. Sedma brigada je bila tedaj blizu Karlovca. Povelje, ki ga je prinesel kurirje bilo kratko in jedrnato. „Brigada se mora takoj premakniti s področja Samo-bora, kjer se umikajo proti Avstriji enote nemške divizije „Tiger". Nemcem je treba preprečiti preboj v Avstrijo in jih prisiliti k predaji." Brigada je bila kmalu nared. Odhod! Nemce so dohiteli naslednji dan. Vnel seje oster, toda kratek boj, ki so ga prekinili sovražnikovi parlamentarci z visoko dvignjenimi zastavami. „Ustavite boj, naša divizija se je voljna pogajati. Nima smisla, da se bijemo sedaj, ko je nemška armada že kapitulirala," je dejal nemški major, kije prišel na čelu delegacije. „Z vami se ne bomo pogajali," je dejal komandant brigade. „Naj pride poveljnik divizije '! Parlamentarci so odšli. Okoli desetih dopoldne je prišel nemški general, poveljnik divizije „Tiger". Korakal je tako, kot bi bil zmagovalec in ne poraženec. „Zahtevam, da vsem mojim častnikom pustite njihovo osebno orožje, zadržal bom tudi vsa motoma vozila, četo tankov in četo pehote. Prav tako zahtevam vso našo komoro. Ostalo orožje in opremo sem vam voljan prepustiti!" „Kaj pa vojaki? "je vprašal nekdo na pol v šali. „Vojake boste pustili, da odidejo v Avstrijo. Tam se bodo javili zavezniškim oblastem, ki bodo poskrbele za njihov transport v Nemčijo," je naduto odvrnil nemški general. „Ah, tako torej," je dejal komandant brigade. „Tako!" je odvrnil samozavestno komandant divizije „Tiger". Pristavil je, da mora imeti tankovsko četo in četo pehote zato, ker ima slabe izkušnje še iz prve svetovne vojne. Tedaj je v Srbiji poveljeval bataljonu in se je moral prav tako vdati. Ker pa so predali vse orožje, so se: jim potem na poti v ujetniško taborišče- posmehovale celo ženske in otroci. Tega, da ne more več prenesti, zato si hoče zagotoviti vsaj najnujnejše oboroženo spremstvo, da bo „ohranil red in mir" na poti domov. ..Pojasnite temu nadutežu," je zavpil besno Rade Brkič. „da ima natanko deset minut časa za premislek. Zahtevam, da njegova divizija takoj in brezpogojno položi orožje. Ali je mar^nor, da misli, da bo on postavljal pogoje? " Opoldne je nemška divizija „Tiger" položila orožje. „No, dobro, če mojih pilul ne moreš najti, pa zadevo preloživa na jutri." Čudno Jakob se je vozil z vlakom in pri odprtem oknu venomer vzklikal: „Sijajno! Prekrasno! Imenitno! Bravo O, „Ali Ti je tako všeč jesenska pokrajina? ' ekrasno! Imenitno! Bravo O, O, Ohoho!" iko všeč jesenska pokrajina? " Ah, kaj pokrajina! Čudim se strojevodji, da tako natančno vozi kozi predore. Vedno točno po sredini!" Je le res „Veš. „Torej , bom le morala kupiti pomivalni stroj v Gorenju!" ej je le res, da si se skregala z možem!' Strah sredi noči Mož se je vračal domov v zgodnjih jutranjih urah. Precej je bil v rožicah. V mraku ga je žena hotela prestrasiti: „U, u, uuuuuu,,,.....duh sem z onega sveta!" „Hvalabogu, sem že mislil, da je moja ta stara ..." Križanka VODORAVNO: 1. kmečki delavec, 6. kar se zadene pri streljanju, pri igri, pri tomboli, itd., 8. Alfi Nipič, 9. ime jugoslovanske pevke popevk Štefok, 10. pesniško ime za Koroško, 13. letopis, kronika, 14. industrijski predel Ljubljane, 17. švicarski kraj v Bernskih Alpah, 19. poteg z nožem, 20. avtomobilska oznaka za Skopje, 21. privrženci nudizma, 24. pozitivna elektroda, nasprotje katoda. NAVPIČNO: 1. težko orožje, top, 2. predlog, 3. znak za kemično prvino selen, 4. privrženec etatizma, 5. denarna vrednost česa, 6. dej Bleda s kampom, 7. mongolski poglavar, predstojnik kanata, 11. muslimanski postni ča^, 12. kraj pod Pireneji na vzhodu Španije, 15. italijanski pevec Arturo, 16. sumerski bog modrosti in orakljev, vladar nad zemljo, 17. italijanski kraj južno od Torina, 18. Krleževa drama, 22. avtomobilska oznaka za Mostar, 23. Ivo Daneu. 1 2 3 4 5 e 7 8 S S 9 10 11 12 1] - 14 IS 16 17 18 1i •• • • 20 21 22 23 ' 24 KRUTA USODA ŽIVE BOGINJE S kombibusi smo se peljali z nepalskim vodičem in našim prevajalcem po glavni ulici Kathmanduja in občudovali pisano množico ljudi. Zaradi neizmerne gneče, ki čez dan preplavi ulice in zaradi „svetih" krav katerih tudi tu ni malo, le da so veliko bolj rejene kot v Indiji in sploh uživajo večje svoboščine kot ljudje, smo se bili primorani večkrat ustaviti. Vodič nas je podučil, da v primeru, če nastane na cesti situacija ali povoziti kravo ali človeka, se mora voznik odločiti za človeka. Poleg tega nam je ogorčeno povedal, da od nas ni lepo, ker jemo meso. Prevajalec se je pošalil in mu rekel, kako mora trditi, ob toliki množici ver, da je ravno njihova prava. Nepalec je resno odgovoril: „Zafadi slabih prevodov so našo vero izmaličili. Sicer pa meni res ni treba verjeti, toda religiji morate!" Ob asfaltni cesti po kateri smo nadaljevali pot se je razprostiral velik, lepo urejen travnik, namenjen oddihu in vojaškim paradam. Sredi travnika je stala lična tribuna za kralja in kraljico. Večje število „sve-tih" krav, ki se tu pase, prežvekuje ali spi, ne daje Tundikhelu - kakor Nepalci ta travnik imenujejo in so sploh sila ponosni nanj, nič kaj veličasten videz. Mene je spominjal na navadno nogometno igrišče, zaradi krav pa na vaško gmajno. Ljudje v Nepalu brez zavisti gledajo na tiste, ki počivajo. Vodič nas je opozoril naj ne dajemo bakšiša otrokom, ker je to grda razvada, ki jih lahko pokvari, saj delavec zasluži za osem urno delo na dan le tri ru-pije, kmet pa, ki prinese prodat drva tudi sedem do osem milj daleč prejme pet do osem rupij — zato nimamo pravice plačevati brezdelja.. Lepa paša za oči so tudi ženske. Mestne se od hribovskih razlikujejo le po oblačilu in nakitu, po lepoti pa ne. Mestne gospe so oblečene v sarije, hri- bovske pa v krilo, bluzo. Širok trak blpa pa imajo zavit okrog pasu. Ženske iz vasi nosijo v nosnici nekakšno rinčko, včasih še z verižico povezano do pre-luknjanega ušesa. Vsekakor ekstravagantno, praktično pa ne! Obvezni črni lasje so počesani s prečo, ki je posuta z raz- ličnim barvnim prahom nazaj. -'raj je tudi cvetlica v laseh. Lase si Skoraj obvezni lepotni dodate' I umivajo z mrzlo vodo pod pipami na trgih ali v majhnih posodah ob cesti in si jih zaradi večjega leska izdatno mažejo s posebnim oljem. Vse ženske imajo lepe temne oči obrobljene še s črno barvico tako, da so še večje, skrivnost-nejše in pogled poln ognjenega žara. Malce začudeni smo opazovali majhne deklice, celo dojenčke ženskega spola z make upom na očeh. Napočil je čas, ko smo prišli do svetišča žive Boginje in v čudnem pričakovanju čakali in ugibali kaj se bo zgodilo. Zavesa na majhnem rezljanem oknu se je odgrnila in tam je nepremično stala in odsotno zrla v daljavo Boginja - pet ali šest-letna prekrasna deklica. Dostojanstvena drža, nedoločen izraz obraza, tajinstven pogled iz velikih oči, podaljšanih s črno črto preko vek, vranje črne lase visoko spete nad glavo je krasila razkošna krona z mojstrsko vdelanimi dragimi kamni, svetlikajoči dolgi uhani in bogato vezena obleka iz rdečega brokata z neštetimi ogrlicami famoznih oblik okrog vratu, je dajalo vtis božanske zvišenosti m nerealnosti. Zavesa se je spustila in Kumari, kot imenujejo Nepalci živo Boginjo - ni bilo več. Ostal je nanjo samo veličasten spomin, pretkan s trpkostjo. Živa boginja lahko postane po čudnem naključju enoletna deklica. Pravila zahtevajo, da Kumari preneha biti Boginja, ko izgubi delček svojega telesa (to pa je v času, ko dobi prvo menstruacijo), ker potem ni več „čista". To pa pomeni, da ko postane Kumari ženska ne more biti več Boginja. Cerkvene oblasti takrat zbero vse enoletne deklice, jih spravijo v posebno dvorano v katero nato navalijo v strašne duhove namaskirani vrači. Deklice se prestrašijo, jokajo in kričijo. Tista deklica, ki ostane ob tem obredu najbolj mirna, pa je izbrana za naslednjo živo Boginjo, kjer jo zapro v kamrico z oknom in tako živi osamljena med štirimi stenami do prve menstruacije. Nato je vržena na ulico in od tega dne ne more pripadati niti najnižji kasti (človek, ki ne pripada nobeni kasti je izvržek, katerega se ljudje izogibajo). Po njihovi veri prinaša nesrečo, zato se tudi poročiti ne more. Usoda žive Boginje je res kruta. Kumari predstavlja slehernemu Nepalcu mitološko bitje, ko to preneha biti, postane človek brez imena; prej oblast celo nad kraljem (vsako leto se ji mora priti priklonit) - potem postane ženska brez ugleda; prej največje razkošje - nato najstrašnejša beda pouličnega življenja. Običaj, ki spravi deklico -Kumari v nesrečo je star več kot tristo let. TEKST IN FOTO: LIZA PRIHODNJIČ: ŽENSKE Z ODSEKANIMI NOSOVI Sitli - boginja črnih koz, ki jo časte hinduisti in budisti P! 63331 NAZARJE - BRZOJAV: GLIN NAZARJE - TELEFON: (063) 83-930 - ŽELEZNIŠKA POSTAJA: ŠMARTNO OB PAKI - ŽIRO RAČUN: 52810-601-20103 EKSPOZITURA MOZIRJE PROIZVAJAMO: gozdne sortimente, žagan les, ladijska tla, klasična okna, vezana okna, okna s polknico, vrata, garažna vro? ta, zložljive stopnice, opaž, iverne plošče, montažne objekte in ostrešja , „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcat/h V ZVEZO KOMUNISTOV SPREJELI 23 DELAVCEV Tri nove organizacije ZK Zelo razgibana kongresna dejavnost, med katero delegati širom Jugoslavije sprejemajo osnovne smernice našega nadaljnjega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, je spodbudila tudi delo komunistov na terenu. Na sestanku terenske organizacije ZKS Velenje, v četrtek, 4. aprila, so sprejeli v zvezo komunistov 23 novih članov, od tega 9 iz gostinskega podjetja Paka, 11 iz Klepar-stva vodovod-Šoštanj in tri iz Izdelovalnice gumiranega papirja. Hkrati so komunisti terenske organizacije sprejeli sklep o ustanovitvi organizacij zveze komunistov v teh treh delovnih organizacijah. jim delom, vzgledom čimbolje opravičiti." Nove člane je pozdravil ter jim čestital v imenu občinskega komiteja ZK Franc Novak. Ob tej priložnosti je poudaril, da je sprejem najlepša in najboljša počastitev 7. kongresa ZKS ter velikega pomena za kolektive, v katerih novi komunisti delajo. Po slovesnem sprejemu, je predsednik komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZKS Velenje Alojz Ribič spregovoril o najaktualnejših zunanjepolitičnih dogodkih, še zlasti o italijanskih ape-titih do našega ozemlja. Tudi na osnovi šoli Antona Aškerca v Velenju, so svojo organizacijo, ki združuje komuniste te šole ter Vzgojnovar-stvenega zavoda v Velenju, okrepili z osmimi novimi komu-nistkami - 6 iz WZ ter 2 iz osnovne šole. Novosprejete komunistke je pozdravil ter jim čestital sekretar organizacije ZK na šoli Viktor Kršinar, ter jih v priložnostnem govoru seznanil z zgodovino ZKJ. Z obeh sestankov so komunisti poslali pozdravno brzojavko 7. kongresu ZKS, v kateri učitelji in učenci ter vzgojiteljice obljubljajo, da bodo s svojim delom kar največ prispevali k graditvi samoupravne socialistične družbe. Tudi člani organizacije Zveze komunistov Velenje — teren so obljubili, da se bodo kar najbolj odločno in brezkompromisno borili za uresničitev sklepov 7. kongresa. Po sprejemu smo poiskali hekaj komunistov ter jih povprašali, kaj pričakujejo od članstva, kaj jim pomeni sprejem, če so bili tudi že doslej družbenopolitično aktivni... CVETKA PUŠNIK, pedagoginja na osnovni šoli Antona Aškerca: „Kot šolnik seveda pričakujem, da se bodo v obdobju, kije pred nami, še intenzivneje reševali problemi šolstva. Večjo skrb bo treba posvetiti predšolski vzgoji, zagotoviti organizirano predšolsko vzgojo večjemu številu otrok in jim s tem omogočiti enak štart ob vstopu v šolo. Več pozornosti bo treba posvetiti odpiranju novih oddelkov podaljšanega bivanja. Predvsem pa bo potrebno zagotoviti učiteljem boljše delovne pogoje in dvigniti njihov družbeni ugled, sicer bodo prizadevanja o modernizaciji šole zaman." ACO KOŠAK, natakar v hotelu Paka: „Lahko rečem, da sem že vseskozi politično aktiven. Sem tudi predsednik mladinskega aktiva v Paki, ki smo ga ustanovili lani. Ena izmed nalog, ki smo jo vnesli v naš program dela, je bila tudi ta, da bi čimveč mladih sprejeli v članstvo zveze komunistov. S tem sprejemom smo del te naloge izpolnili, saj so med devetimi sprejetimi komunisti štirje mladinci oziroma mladinke. Seveda ^ tem naša naloga še ni končana, saj je v podjetju še precej mladih, ki bodo prav gotovo šli po isti poti kot mi. Sam sprejem iz nas še ni naredil prave komuniste. Zavedamo se, da si bomo morali potrebno družbenopolitično znanje še pridobiti, zato si želimo, da bi za vse mlade komuniste organizirali nekakšen tečaj ali seminar, kjer bi se še bolj podrobno seznanili z osnovami marksizma. ' ANTON PLEŠNIK, vodo vodni inštalater v Kleparstvu vodovod Šoštanj: „Tudi v men je želja, da bi postal član te naše najnaprednejše organiza cije, že zelo dolgo tlela. Ko komunist bom imel večj< možnosti seznaniti se z vsem problemi in nalogami našegi družbenopolitičnega ter gospo darskega razvoja. Vem, da bon moral zdaj še bolj odgovorne delati, saj je ena - izmed vrlii komunistov tudi v tem, da si z< vzgled drugim. Prepričan sem da bom članstvo v avantgard delavskega razreda, v kateri b moralo biti kar največ mladih opravičil. DANILO DOBOVIČNIK, strojni ključavničar, zaposlen v Izdelovalnici gumiranega papirja v Velenju: „Člani zveze komunistov so pri delu tako v podjetju kot tudi drugod med najbolj odgovornimi, zato želim del te odgovornosti tudi nase prevzeti. Glede na to, da sem i dvaindvajsetimi leti še zelc mlad, se zavedam, da se bon moral kot komunist še velike naučiti. Vendar sem prepričan da mi to ne bo težko, ker sen BOŽA GREŠOVNIK, admi-nistratorka v Kleparstvu vodovod Šoštanj ter novoizvoljena sekretarka organizacije ZK v tej delovni organizaciji: „Zelo cenim pridobitve naše NOB, naše revolucije, zato sem zelo ponosna, ker sem bila sprejeta v zvezo komunistov, v organizacijo, ki je prva pozvala naše narode na organiziran boj proti okupatorju. Sprejem mi veliko pomeni. To je zame veliko zaupanje, obenem pa se zavedam, da sem prevzela nase tudi veliko odgovornost. Prizadevala si bom, da bom skušala to zaupanje s svo- se včlanil zavestno. To pa tudi pomeni, da se vseh nalog, ki m čakajo kot komunista-delavc; zavedam." ) POKLICNI ŠOFERJI IN AVTOMEHANlIKI UGOTAVLJAJO_ Polževo reševanie Današnji promet zahteva dobre in zanesljive šoferje. Krvni davek na naših cestah je vedno večji zaradi gostejšega prometa po enakih ali pa vedno slabših cestah. Ob takih pogojih pa tudi dober šofer ne more biti vedno kos krizni situaciji. To so samo nekatere ugotovitve z letne konference društva ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VELENJE. ZŠAM Velenje je bila ustanovljena leta 1951, ker so čutili potrebo po organizaciji, ki bi ščitila in varovala njihove interese. Organizacija si prizadeva nuditi šoferjem in avto-mehanikom vso strokovno pomoč, skrbi za strokovno izobrazbo šoferjev, priznanja poklica, prizadeva si urediti tudi beneficiran staž za šoferje, nudi šoferjem pravno pomoč i. p. Namen organizacije je združevati dobre in zanesljive šoferje, ki so v svojem delu prizadevni in vestni, izloča pa iz svoje srede vse tiste, ki kvarijo ugled šoferskega stanu. Vrsto let pa člani ugotavljajo, da se njihovi problemi polževo rešujejo. Vsi problemi bi se morali hitreje in uspešneje reševati po samoupravni poti, ne samo s sprejemanjem raznih suhoparnih zakonov, ki pa prav malo prispevajo k ureditvi čedalje gostejšega prometa po cestah, ki že zdavnaj ne ustrezajo več današnjim prometnim potrebam in zahtevam. Vsako leto ugotavljamo porast prometnih nesreč, ki so ob takem stanju cest na žalost skoraj logične. al NAŠ ČAS ZAKAJ VELENJCANKE NERADE PRIJAVLJAJO POSILSTVA MLADOLETNI POSILJEVALEC PRIJET 'osnetek smo napravili nekaj dni za tem, ko smo se v Velenju otili velike očiščevalne akcije za čimlepši izgled in urejenost nesta. Mamica (?) na sliki najbrž v tej akciji ni sodelovala, saj >otem ne bi tako preskrbno zakorakala po že uničeni zelenici. TUDI V VELENJU_ (metijska zemljiška skupnost tedstavniki 19 krajevnih skupnosti velenjske občine, »ščine občine Velenje, komunalno obrtnega centra Ve-!, ERE TOZD kmetijstvo Šoštanj, bolniške enote Topol-in GLIN Nazarje gozdni obrat Šoštanj so v petek, S. la, podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi kmetijske tjiške skupnosti na območju velenjske občine. S tem azumom postajajo tudi v velenjski občini nosilci kmetij-zemljiške politike samoupravno organizirani obdelovalci (je delavci kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij iženega dela in organizirani kmetje skupaj s krajevnimi mostmi in občinsko skupščino kot usklajevalcem vseh sti v občini. a slovesnosti je najprej spregovoril predsednik iniciativ-odbora za ustanovitev skupnosti Edvard Centrih, laril je, da so s tem podpisom podprli med drugim tudi znano občinsko geslo - MESTO VASI ter geslo naše be, ki smo ga takoj po svobodi neštetokrat razglašali — jo tistemu, ki jo obdeluje. „S tem, ko smo ustanovili tijsko zemljiško skupnost seveda še nismo vse storili. enu kmetov lastnikov gozdov je družbeni dogovor pod-Jože Cevzar iz Hrastovca. nost ter njeni organi imajo določene pravice, hkrati pa velike dolžnosti in odgovornosti. Od skupnega sodelo-vseh, zlasti od programa dela> ki si ga mora skupnost rej zastaviti, pa bo odvisno in uspešno opravljeno delo šega kmeta ter v njegovo korist." imenu skupščine občine Velenje je vse podpisnike ravil predsednik Nestl Žgank, kot prvi podpisnik druž-ga dogovora. „Vsi se zavedamo," je dejal, „da je podpis ticionarni korak v našem nadaljnjem delu in s tem smben prispevek k razvoju kmetijstva v občini. Hitrejši j kmetijstva je nujen, če hočemo doseči enakomerno :ost občine." Poudaril je, da je bilo v velenjski občini (premalo storjenega za preobrazbo kmeta. to morajo pri prosvetljevanju kmetov veliko vlogo odigrati tudi ivnjaki ter kmetu pomagati, da bo stopil na pot napredka. „Tre-kategoozirati kmetije za kategorizacijo in specializacijo," je še t) podčrtal Nestl Žgank in nadaljeval, da bomo morali čimveč viškov pridelati doma. „Prav ustanovitev kmetijske zemljiške osti pa je jamstvo, da bomo vse probleme v kmetijstvu hitreje li," je sklenil svoj pozdravni govor predsednik velenjske občine Zgank. Ubilo rudaria V jami velenjskega rudnika je 4. aprila ob 15,30 ubilo rudarja Fer-da Kumra (37) iz Metleč 44. Zvedeli smo, da se je nesreča zgodila pri transportu materiala. Naložen voziček je nesrečnega Kumra zadel in ga stisnil. Poškodbam je takoj podlegel. • Trčil in odpeljal S tovornjakom se je pri obračanju zadel Martin Jezernik pred blokom na Kraigherjevi cesti 8 v Velenju, v parkirani osebni avtomobil reg. št. CE 573-60, last Teodora Jelena. Sunek je bil tako silovit, da je osebni avtomobil skoraj prevrnil. Jezernik dogodka ni prijavil, niti ni počakal. Izsledili so ga s pomočjo očividca. Škodo so ocenili na okrog 8.000 dinarjev. • Sekal ovinek Mile Ivič je s kolesom sekal ovinekjko je v Šoštanju zavijal na Glavni trg. Zadel se je v sprednji desni blatnik osebnega avtomobila, ki ga je vozila Milena Erhart. Ta se je pravilno ustavila pred neprednostnim križiščem. Škoda znaša okrog 8 tisoč dinarjev. Po petih urah so prijeli zmikavnta Miličniki so pri 24-let-nem Fadilu Tubiču, sta-nujočem v Velenju, Koroška 25, našli 60 škatlic cigaret, svinčnike, žepni nož in druge malenkosti. Tako so prišli na sled vlomilcu, ki je 3. aprila v jutranjih urah vlomil v pisarno gradbišča na Celjski in na Jenkovi cesti. Fadil Tubič je zaposlen pri Vegradu, torej pri istem podjetju, v katerega delovne prostore je šiloma vlomil. • Nepopravljivi razgrajač Pogostokrat se sosedje na Šaleški 19 v Velenju pritožujejo nad razgrajanjem Huga Kučera, sprevodnika pri celjskem Izletniku. Tudi 2. aprila je ob polnoči začel razgrajati v stanovanju in pretepati ženo. Posredovati so morali velenjski miličniki, ki so ga pripeljali v prostor za pridržanje. Na postaji milice so povedali, da je bil Hugo Kučera že večkrat kaznovan zaradi razgrajanja v svojem stanovanju. V zadnjih dveh letih so v Velenju prijeli 10 moških, ki so se na stranpoteh s silo lotili žensk. Vsi so jih hoteli spolno zlorabiti, nekaterim pa je to celo uspelo. To število pa najbržda še ni dokončno, saj smo izvedeli, da Velenjčanke, ki so jim neznanci hoteli ali pa storili zlo, vedno ne prijavijo dogodka. Zato je marsikatero posilstvo ostalo prikrito in nepojasnjeno. Varnostni organi zvečine odkrijejo nasilneže in jih z dokazi vred pošljejo pred sodišče. Od lanskega maja miličniki in kriminalisti niso prišli na sled mlajšemu neznancu, ki je ob Velenjskem jezeru hotel spolno zlorabiti 20-letno mladenko. Ta se je vračala iz tovarne na svoj dom v Škale. Bilo je nekaj po 14. uri, ko jo je s hitrimi koraki dohitel mladenič in jo nenadoma ter silovito od zadaj zgrabil za bluzo ter vrgel na tla. Prestrašena mladenka, ki sprva niti ni uganila podlih nagibov, je začela kričati. Zato je neznanec postal nasilen in grob ter ji zagrozil, da jo bo ubil. Z roko je pod seboj ležečo mladenko udaril na desno'oko. Šele, ko ji je segel spodaj med noge in začel slačiti hlačne nogavice, je nesrečnica zaslutila, kaj bi mladenič rad storil. Predno je lahko do konca opravil svoje namene je med ruvanjem nasilneža pregnal nek mladoletnik, ki je prihajal po stezi. Svojo žrtev je izpustil in neolajšan zbežal. Letos 26. marca pa je na velenjsko postajo milice prihitela 18—letnica in miličnikom povedala, da ji je nekdo hotel storiti silo. Mlajši, višje raščen fant, jo je popoldan okrog sedme ure pričakal na šmar-škem travniku in pred manjšim gozdičkom napadel. Prijel jo je okrog vratu in dejal: „Ajde, greva!" Mladenka se je njegovi sili uprla in zavila proti gozdu. Nasilnež pa jo je držal, izvlekel žepni nož in ji ga nastavil na vrat. Nič čudnega, če je nekoliko popustila in krenila z njim naprej. Ob gozdičku jo je vrgel na tla in grabil za prsi. Verjetno je mislil, da se bo njegova žrtev sprostila v nenavadno ljubezensko igro, zato jo je začel poljubljati. Čeprav ga je uščipnila v lice, svoje namere ni opustil. Odprl je gumbe na hlačah in z roko segel znotraj njih. S pretvezo ga je vendarle spravila s sebe in zbežala. Znova jo je dohitel, vrgel na tla in nadaljeval prejšnje početje. Tudi tokrat je moral žrtev izpustiti, ker so nenadoma od bližnje domačije prileteli otroci. Mladenka je šele na prigovarjanje svojih staršev poskus posilstva prijavila. Po opisu obeh mladenk so miličniki sklepali, da gre za istega nasilneža. Kmalu so ga našli in prijeli. 17-letni B. S., delavec brez zaposlitve iz Velenja, je priznal, da je storil silo obema mladenkama in jih je hotel spolno zlorabiti. Za gnusno dejanje se bo moral mladoletnik zagovarjati pred sodiščem. • Odpeljala s kraja nesreče Na Kajuhovi cesti v Šoštanju se je v zadnji del osebnega avtomobila CE 419-30, ki ga je vozil Branko Planine, zadel s svojim avtomobilom Rudolf Vrčkovnik. Prvi se je ustavil pred prehodom za pešce, voznik Vrčkovnik pa ni bil dovolj pozoren. V zadnji del avtomobila se je tako silovito zadel, da ta ni bil več sposoben za nadaljnjo vožnjo. Voznika sta odšla s kraja nesreče. • V Paski vasi so padle V Paški vasi so šle vštric Evica Plavšič, Martina Ažman in Marija Šivak. Za njimi je pripeljal osebni avtomobil Ivan Jež in zadel Ažmanovo ter Šivakovo. Vse tri so padle in bile poškodovane. • Neprevidnost Pred občinsko skupščino v Velenju je hotel Franc Bo-ček vzvratno odpeljati s parkirišča. Po levi strani pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Javornik. Čeprav sta oba skupaj takoj zavrla, trčenja nista mogla preprečiti. Gmotna škoda znaša 4.000 dinarjev. Drzni tatič za zapahi Vojko Brezovnik (23) iz Metleč 36, sedaj je prebival v Velenju Koroška 1, je v mladeniških letih globoko zabredel na stranpota. Kjerkoli je imel priložnost je kradel. Prav mu je prišlo vse, kar je dobil. Najraje pa je seveda imel denar, ki ga je velikodušno zapravljal s sovrstniki. Mladenič je sedaj v kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem v Kranju zaradi tatvin, v Celju zaradi vlomnih tatvin, v celjski preiskovalni zapor pa so ga prejšnji teden vtaknili zaradi suma, da je 6-krat vlomil in naredil več tatvin. Bil pa je že kaznovan zavoljo narkomanije. S svojim dekletom je Vojko Brezovnik lani decembra prenočil pri M. P. v Šoštanju. Izkoristil je nepazljivost gostiteljice in ukradel zlat prstan ter 100 dinaijev. Od 18. na 19. februar je v velenjskem delavskem klubu razbil šipo in nameraval priti v notranjost, da bi kaj zmaknil. Prestrašil se je miličnika in zbežal. Serijo vlomilskih podvigov pa je storil letos marca. V noči od 7. na 8. marec je bil s prijateljicami in prijatelji v bifeju zimskega kopališča v Velenju. Tu je ukradel kilogram in pol šunke ter nekaj škatlic cigaret. Ukradeno je odnesel na stanovanje svojega dekleta na Foito-vo 2. Šunko so skuhali in jo še to noč pojedli. Nekaj dni zatem je prišel spet k dekletu in ukradel sostanovalki M. K. iz ženske torbice 150 dinaijev. Vojko Brezovnik nikomur ni priza-nesel. Tudi fantu od M. K. je neko noč, ko sta oba prespala pri svojih puncah, zmaknil iz žepa 500 dinaijev. Brezovnik pa denaija ni mogel imeti dalj časa pri sebi, zato ga je še to noč zapravil v velenjskih gostilnah. Z ukradenim denaijem se je zelo rad šopiril in gostil naivna # POŠKODOVAN MOPEDIST Mopedist Štefan Leskovar je na Kersnikovi cesti v Velenju padel in si zlomil levo roko pod komolcem, palec in kazalec na levi roki ter kazalec desne roke. Poškodoval pa si je tudi zobe in brado. Niso ugotovili, če je mopedist padel zaradi prekopanega jarka ali zavoljo prehitre vožnje. dekleta. 18-letni J. K. je obljubil zakon in jo povabil v hotel Paka. Tu je naročil pečeno kokoško, v kolodvorski restav- raciji pa je kupil še steklenico cvička. Odšla sta v mladenkino stanovanje in so skupaj z njeno sostanovalko imeli kar dober večerni prigrizek. Seveda je Brezovnik denar to dopoldne ukradel v stanovanju C. P. Iz ženske torbice ji je zmaknil 1.000 dinarjev. Zdaj je konec veseljačenju. Vesela družba in njegovo dekle so ostali brez prijatelja, ki sedaj premišlja v celjskem preiskovalnem zaporu. STEKLARSKO PODJETJE »STEKLAR« CELJE { s poslovno enoto v Velenju, Celjska cesta 32 vam nudi vse vrste STEKLARSKIH USLUG ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! Zmaga Gorenjčank V prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva v ženski rokometni ligi so rokometašice Gorenja slavile prepričljivo zmago v Cerknem. Ekipo ETE so premagale z rezultatom 21:12 (9:6). Domačinke so se dobro upirale v prvem polčasu. V rokomet nadaljevanju pa so izkušenejše gostje brez težav dosegle visoko zmago. Gole so dosegle: Irena Verdev 8, Nada Zavolovšek 4, Urankarjeva 4, Podpečanova in Vrdoljakova po enega in Leskoškova 3. V nadaljevanju igrajo Gorenj-čanke doma na igrišču v športnem parku z ekipo Kopra. Na lestvici so na 3. mestu za ljubljanskima ekipama Bovcem in Slovanom. Razburljivo srečanje v Šoštanju V nadaljevanju prvenstvenih tekem v II. zvezni rokometni ligi sta se v Šoštanju srečali domače moštvo in Slovan iz Ljubljane. Tekmo si je ogledalo več kot 1500 navijačev. Ljubljančani, ki so na vrhu lestvice in se borijo za naslov prvaka, so pokazali boljši rokomet in zasluženo zmagali z rezultatom 23:15 (11:5). Vendar pa Šoštanjčani niso igrali tako podrejene vloge, saj so nekajkrat izvrstno preigrali obrambo gostov. Kljub čvrsti obrambi domačinov so Ljubljančani preko svojih odličnih strelcev Begoviča in Teliča brez težav dosegali zadetke. Pri domačih so se to pot izkazali Štefan Kac, Hajsek in Stvarnik. Ti so bili glavna sila v napadu. To pa je bilo premalo, da bi lahko uspešneje premagovali obrambno vrsto gostov in odličnega vratarja Pirca. Gole za Šoštanjčane so dosegli: Hajsek 5, Štefan, Kac 4, Stvarnik 3, Prašnikar '2 in Roman Kac 1. V naslednjem kolu igrajo Šoštanjčani v Bosanskem Brodu 1. Slovan 12 2. Celje 12 3. Mehanika 12 4. Industrom. 12 5. Mladost 12 6. Varteks 12 7. Zenica 12 8. Split 12 9. Šoštanj 12 10. Metalac 12 11. Sevnica 12 12. Premium 12 z zadnje uvrščenim moštvom na lestvici Premiumom. 11 0 5 246:179 22 9 1 2 230:181 19 7 1 4 227:194 15 7 1 4 205:230 15 6 1 5 223:215 13 6 0 6 223:218 12 5 0 7 223:222 10 4 0 8 170:201 8 4 0 8 197:229 8 4 0 8 183:215 8 3 1 8 206:224 7 3 1 8 212:234 7 Slovenjgradčani prepričljivo zmagali Rokometaši Slovenj Gradca so morali prvenstveno tekm.z Radečami v okviru slovenske lige odigrati v Šoštanju, ker imajo svoje igrišče zaprto. Z dobro igro in hitrimi nasprotnimi napadi so povsem nadigrali moštvo Radeč in zmagali z rezultatom 28:14 (16:9). Posebej se je izkazal Pogorelčnik, ki je dosegel kar 12 golov, druga zelo uspešna pa sta bila Tiršek in Pori po 4 gole. Slovenjgradčani zavzemajo na lestvici 3. mesto in so za Piranom in Ribnico. MELANŠEK DRŽAVNI PRVAK Na 27. državnem prvenstvu v dviganju uteži v Sarajevu so slovenski predstavniki osvojili kar 4 najvišje naslove. Med njimi tudi Velenjčan Franc Melanšek v težki kategoriji. Melanšek je zmagal z rezultatom 285 kg in potrdil, da je v svoji kategoriji neprekosljiv, saj so njegovi nasprotniki precej zaostali v doseženih rezultatih. Izkazal se je Ljubljančan Antolič, ki je postavil nov absolutni rekord 302,5 kg, prej ga je imel Melanšek s 300 kg. Na prvenstvu je sodil tudi mednarodni sodnik Ludvig Uranjek. Prvenstvo v gimnastiki V telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha je bilo občinsko prvenstvo v gimnastiki za pionirje in pionirke osnovnih šol. Nastopilo je 6 ekip in samo 2 ekipi dečkov, kar je za naše razmere bore malo. Ekipi osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja in Šmartnega ob Paki sploh nista sodelovali. Manjkali so tudi pionirji osnovne šole Gustava Šiliha in osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha. Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Zmagovalni ekipi sta prejeli lep pokal in diplome, najboljši posamezniki pa kolajne. Skupaj je sodelovalo 35 pionirk in 11 pionirjev. Rezultati - ekipno pionirji: 1. ŠŠD OŠ MPT Velenje 140,7 2. ŠŠD OŠ B. Ročk Šoštanj, 114,6; ekipno - pionirke: 1. ŠŠD OŠ B. Ročk II. Šoštanj 173,1, 2. ŠŠD OŠ KD Kajuh II. Šoštanj 171,3, 3. ŠŠD MPT Velenje 167,2, 4. ŠŠD OŠ Gustava Šiliha Velenje 159,6; pionirji posamezno: 1. Tone Lipuš MPT 33,3, 2. Andrej Kiželj MPT 29,5, 3. Mitja Tavčar BR 29,0, 4. Branko Vimer MPT 27,3, 5. Tomo Poprask MPT 25,5, 6. Silvo Komprej BR 25,5; pionirke posamezno: 1-2. Albina Mevc KDK 36,0, Silva Dobovičnik MPT 36,0, 3-4. Suzana Zager BR 35,5, Karmen Baje BR 35,5, 5. Metka Herlah MPT 35,3, Damjana Veler BR 34,8. 3H0I 3MTfl0q2 3»2VAJ3Q < nogomet Šmarčani zmagali • Točki Rudarju V prvenstveni tekmi SCNL je velenjski Rudar v Brežicah premagal domače nogometaše z rezultatom 3 : 1. Velenjčani so topot dobro zaigrali in tako zabeležili pomembno zmago v borbi za vrh lestvice. Gole sta dosegla Carli dva in Žolger. Na lestvici vodi Dravinja s 16 točkami, Bakovci in Rudar pa imata po 15 točk. V tretji tekmi spomladanskega dela prvenstva v SNL so Smarčani igrali doma z moštvom Aluminija in zmagali z rezultatom 4 : 2 (0 : 0). V prvem delu je bila tekma nezanimiva, domačini pa so imeli nekaj odličnih priložnosti za zadetek. Šele po odmoru so se izkazali napadalci, in Šmarčani so z dvema goloma Hribernika povedli z 2 : 0. Po vodstvu 3 : 0, ki ga je dosegel Topčič, so gostje znižali na 3 : 1. Nekaj minut pred koncem je Omladič dosegel četrti gol. V zadnji minuti so gostje dosegli rezultat 4 : 2. Šmarčani so prikazali dobro igro predvsem v drugem delu. Rezultati drugih srečanj: Drava : Izola 2 : 1 (2:1), Kovinar: Kladivar 1 : 2 (0 : 1), Ilirija : Slovan 0 : 0, Slavija : Rudar 0 : 0, Nafta : Ljubljana 1 : 0 (1 : 0), Koper : Železničar 1 : 0 (1 : 0). VODI GORENJE V drugem kolu kegljaškega tekmovanja DŠI so imeli največ uspeha kegljači Gorenja, ki so zmagali v obeh konkuren-cah. Moški so dosegli rezultat 594, ženske pa 337 kegljev Med posamezniki so bili najboljši Tine Jakob (ERA) 126 pred Janezom Cernivcem (ŠSZD) 125 in Julijanom Slemen-skom (KOC) 122 kegljev. Pri ženskah pa Marija Hribernik (TGO) 118, pred Sašo Taušič (Vegrad) 113 in Marjano Koren (TGO) 112 kegljev. J Po dveh kolih vodi v ekipni konkurenci moška in ženska ekipa Gorenja. Rezultati II. kola - moški posamezno: 1. Tine Jakob (ERA) 126, 2. Janez Černivec (ŠSZD) 125, 3. Julijan Slemenšek (KOC) 122, 4. Vlado Križnik (TGO) 121, 5. Ivan Godec in Andrej Kovačevič (oba TGO) 120, 7. Gezo Šinkec (REK) 118, 8. Mišo Skornšek (REK) in Emil Sevčnikar (TGO) 117, 10. FeriMarkan (REK) 116. Ekipno: 1. Gorenje 594, 2. REK 579, 3. Vegrad 554, 4. Projektivni biro 553, 5. ERA 552, 6. KOC in Galip 535, 8. ŠSZD 526, 9. Društvo telesnih invalidov in kleparstvo- vodovod 522. Ženske posamezno: 1. Marija Hribernik (TGO) 118, 2. Saša Taušič (Vegrad) 113, 3. Marjana Koren (TGO) 112, 4. Majda Koren (H. Paka) 110, 5. Milica Veber (TGO) lo7, 6. Darinka Krajnc (Ljubljanska banka), Metka Siter (ERA) in Anka Levovnik (Vegrad) 106, 9. Jožica Ivančič (REKJ lo4, 10. Sonja Završnik (TUS) lo2. Ekipno: 1. Gorenje 337, 2. Vegrad 320, 3. REK 304, 4. hotel Paka 3ol, 5. ERA 294, 6. ŠSZD in TUŠ 268, 8. Nama 257, 9. Projektivni biro 253, 10. Ljubljanska banka 229. Vrstni red ekip po II. kolu: Moški: 1. Gorenje 1170, 2. REK 1163, 3. Vegrad 1126, 4. ERA 1091, 5. Projektivni biro 1085, 6. RŠC lo75, 7. Galip 1053, 8. KOC 1044, 9. klepar-stvo-vodovod 1043, 10. SSZS 1041. Ženske: 1. Gorenje 659, 2. Vegrad 628, 3. hotel Paka 619,4. REK 597, 5. ERA 565, 6. TUŠ 542, 7. SŠZD 521, 8. Projektivni biro 520, 9. Ljubljanska banka 483, 10. KOC 454. NAJBOLJŠI REK V prvem kolu ekipnega prvenstva DŠI v šahu je nastopilo 8 ekip. Največ zmag so dosegli šahisti rudarsko elektro ener- USTANOVILI SEKCIJO ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV V Velenju bodo šolali pse Na pobudo iniciativnega odbora je bila 2. aprila 1974 ustanovljena sekcija za vzrejo športnih in službenih psov, la deluje pod okriljem kluba iz Celja. Sekcijo so ustanovili na ustanovni skupščini, ki se je je udeležilo 57 članov. Posebno obeležje ustanovni skupščini je dala tudi prisotnost vidnih predstavnikov javnega življenja. Številna pa je tudi bila prisotnost članov kluba za vzrejo športnih in službenih psov Celje. Tudi prisotnost nekaterih najmlajših članov sekcij daje slutiti, da je delo pravilno zastavljeno in da se za obstoj in prihodnost sekcije ni bati. Na ustanovni skupščini v dvorani občinske skupščine je bilo tega dne svečano vzdušje, a tudi delovno. Najprej je bilo podano poročilo iniciativnega odbora, iz katerega povzemamo nekatere zanimive podatke. V svetu je moč jasno opaziti težnjo, da vse več ljudi poseduje psa Pes je danes številnim ljudem prijatelj, spremljevalec, čuvaj, branilec in pomočnik, kadar gre za službenega oziroma šolanega psa. Ni slučaj, da človek v svoji hiši goji rože. Na ta način je mestni človek ohranil v stanovanju del narave. Ni slučaj, da je moderno mesto, kot je Velenje, bogato posajeno z zelenicami in zasajeno z drevesi. V tem dejstvu je izražena človekova potreba, da ohrani stik z naravo. Taista potreba pa je tudi osnova, iz katere izhaja vedno večje število psov v civiliziranem svetu. Saj moramo priznati, da je človek tudi s psom vnesel v hišo del narave. Psihologi trdijo, daje to še kako vzgojno za otroke, ki v velikih mestih skoraj nimajo priložnosti, priti v stik z živalskim svetom. Torej tudi Velenje ni kakšna izjema in tudi tu opažamo naraščanje števila psov. Na območju naše občine jih je že okrog 2000. To je takšno število, da se že kaže potreba po organiziranem delu, da ne bi zavladal nered. Zato so si postavili jasna stališča, ki bodo zaščitila štirinožne prijatelje in njihove lastnike, na drugi strani pa našla skupni jezik tudi z ostalimi, ki nimajo psov. To so dejstva, ki so nedvomno veliko prispevala k razmišljanju, da bi v Velenju na organiziran način poživili kinološko dejavnost. Iniciativni odbor je pred ustanovitvijo sekcije opravil obsežno akcijo. S posebno anketo so ugotovili, koliko je psov na področju naše občine. Občani so skupno vrnili 381 izpolnjenih anket. Te ankete so pokazale, da v občini prevladujejo nerodovniški psi. Med tistimi, ki so vrnili anketo, ima 44 lastnikov rodovniškega psa. V naslednji stopnji so pripravili vse potrebno za vpis članstva. Do ustanovne skupščine se je v sekcijo vpisalo 85 članov. Med tem časom je iniciativni odbor pridobil primerno vežbališče za šolanje psov. Naleteli so na razumevanje pri občinski skupščini, ki je dala v najem zelo lep prostor na gradu. Do občnega zbora so pripravili tudi pravila, ki so jih v posebni točki dnevnega reda sprejeli. Nato so izvolili še 9-članski odbor sekcije in 3-članski nadzorni odbor. Na zboru so razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Da je zanimanje za delovanje sekcije veliko, je pokazala živahna razprava. Posamezni čfani so postavili veliko vprašanj, ki jih bo sekcija reševala. Ta vprašanja so zlasti naslednja: Kakšen pes je primeren za šolanje? Rodovniški ali nerodovniški? Koliko bo stalo šolanje? Na ta in podobna vprašanja bodo člani dobili odgovore že 15. aprila 1974, ko bo na novem vežbališču na gradu v Velenju začetek šolanja psov. Strokovnjak, ki bo šolanje vodil, bo pregledal psa in svetoval lastniku, kaj je najbolje storiti. Oglasili so se tudi stanovalci iz blokov, ki bi radi nabavili psa, pa ga zaradi težav v blokih ne morejo. Zato se je porodila zamisel, da bi sekcija organizirala posebne prostore za bivanje psov zunaj naseljenih krajev. getskega kombinata, drugo mesto pa so osvojili šahisti Gorenja. 1. REK 24 2.Gorenje 21 3.RŠC 18,5 4.TUŠ 13 5.VEGRAD 11 6.Kleparstvo-vodovod 10 7.0Š Biba Rofck 8,5 8.Era 6 točk odbojka SLABA IGRA V nadaljevanju odbojkarske lige so Mislinjčani izgubili srečanje z moštvom iz Bleda z rezultatom 3:1. Mislinjčani so prvi set dobili brez težav, v drugem in tretjem setu pa so popustili in gostje so izenačili in povedli z 2:1. V četrtem setu so domačini vodih že z 8:3, vendar so igrali preveč nervozno in set izgubili 16:14 in tako so točke pripadle gostom iz Bleda: • IZ ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Doslednost pri izpolnjevanj planov V Tovarni gospodinjske me Gorenje Velenje in v ženih podjetij Gorenje Veli namenjajo programiranju skozi posebno pozornost. P1 ranje poteka v več smereh, ne pa so tri. Tako priprav mesečne, četrtletne in proizvodne in finančne proi me, nadalje srednjeročne grame za razdobje 3 let končno še dolgoročne načrti obdobje 5 in več let. Zra gibanja proizvodnje, prodaje zaposlovanja določajo še nal v zvezi z razreševanjem prol mov osebnega in družben standarda zaposlenih ter nal okolju, v katerem živijo in us rjajo. Gorenje, ki je ena naših večjih organizacij združei dela, sodi v vrsto izrazitih strij, kjer je uspeh gospodarji odvisen v veliki meri prav planiranja. Vzemimo samo mer: hkrati z razvojem velen Tovarne gospodinjske opri Gorenje se je močno razši kooperantska industrija, ki za potrebe Gorenja in ki m biti pravočasno in do podi nosti seznanjena z razvo Gorenja, da bi lahko, tuc povečevanjem zmogljivo zagotovila nemoteno delo tekočih trakovih v tovarnal Velenju. Seveda pa mora O nje izdelke tudi prodati in dvomno je velikega pomena trgovske organizacije združen dela pri nas vedo, kakšna bol izvodnja Gorenja, kateri izdelki bodo prišli na tržišče kdaj itd V času, ko so v večjem št lu delovnih organizacij še ses ljali proizvodne in finani načrte za letošnje leto, Gorenju že začeli sestai načrte za prihodnje leto, za 1975. Po dozdaj izoblikovanih logih bodo združena podj Gorenje v letu 1975 us najmanj 5 milijard 200 mjlij dinarjev celotnega dohi Tovarna gospodinjske o Gorenje Velenje pa 3 milij 800 milijonov dinarjev celoi dohodka. V primerjavi z ' 1974 bodo celotni dohi povečali za okrog 25 %. V nju računajo, da bodo gos] ki načrti za leto 1975 si najpozneje do srede mesecaj nija, do konca junija pa njimi seznanjena koope: industrija, pa tudi trgovina. Seveda pa sistem p( za kakršnega so se odloi Gorenju, se pravi vsaj za razmere predčasno pro| nje, pogojuje več težav, vpliv na planiranje ima menjava cen in pogojev dela,! vse se odraža na uresniči programov. Probleme po o tudi konjunkturna Cljub temu, da v Gorenju kaj hočejo na tržišču aj n< nihanj vselej ne zadovoljijo t zahtevam in potrebam. Precej težav imajo tudi z pogostega menjavanja vloge | položaja posameznih gos] skih panog pri nas, saj ; le-teh ni enakomeren. Po ustanovitvi temeljnih a nizacij združenega dela je izi dišče programiranja ta osno celica naše družbe, tudi zadeva dohodek. Doslednosti izpolnjevanju nalog, ki so ( časno in dokaj konkretno d čene, pa je eden od pomeni' dejavnikov, ki vplivajo na u nost poslovanja in na i lenjskega Gorenja. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotq urednik Ljuban Naraks - Redakcija liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava CZP Dolenjski Ust Novo« - Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" izhajal do 1. - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČA januarja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 1,5 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 10 » NAŠ t Komisija za kadre pri GOSTINSKEM PODJETJU »PAKA« VELENJE objavlja prosto delovno mesto PRAVNEGA REFERENTA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednjega: - biti mora pravnik. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Samsko stanovanje zagotovljeno takoj, družinsko pa po dogovoru. Prijave pošljite komisiji za kadre pri GOSTINSKEM PODJETJU »PAKA« VELENJE SKLAD ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VELENJE RAZPISUJE na podlagi 9. do 12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. Ust- SRS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4. do 8. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Šaleški rudar št. 2/71,4/71,1/72 in 8/72) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel v soseski „Gorica" (Šalek-Bevče) za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. Javni natečaj bo v torek, 7. maja 1974,ob 15. uri v sejni sobi št. 9 Skupščine občine Velenje, fitovtrg I. PREDMET NATEČAJA SO NASLEDNJE GRADBENE PARCELE: 1. Parcele za gradnjo vrstnih hiš tipa ATRIJ I: št. 92, 93, 108,100, 109,138,139,152, 224, 225, 226, 245. Velikost teh parcel je med 280 in 600 kv. m. 2. Parcele za gradnjo vrstnih hiš tipa ATRIJ II: št. 235 in 238 v velikosti približno 270 kv. m. 3. Parcele za gradnjo vrstnih hiš tipa TERASA I: št. 29, 37, 38, 39, 30, 32, 42, 44, 40, 54, 59, 64, 60, 55, 56, 61, 62, 63, 57, 58, 67, 74,65,66. Velikost teh parcel je med 180 in 350 kv. m. 4. Parcele za gradnjo vrstnih hiš tipa TERASA II: št. 22, 27, 28. Velikost teh parcel je med 300-700 kv. m. 5. Parcela za gradnjo vrs.tne hiše tipa V-l št. 277 v velikosti 342 kv. m. 6. Parcela št. 79 v velikosti 706 kv. m za gradnjo stanovanjske hiše tipa HABIT. Vse parcele ležijo v k.o. Velenje in imajo oznako gradbenih parcel. Točna izmera nekaterih bo znana šele po geometrski odmeri. Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih površin v I. fazi zazi-dave „Šalek-Bevče", ki jo je izdelal Zavod za urbanizem pod št. 159/MO-MJ dne 4.12.1973 in ki se nanaša na pogoje zazidljivosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analiza je na vpogled na Zavodu za urbanizem Velenje, Titov trg 1 /IV v uradnih dneh. POGOJI NATEČAJA SO NASLEDNJI: 1. Izklicna cena za zemljišče je 35,- din/m2 in se plača v trehdneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. V ceni zemljišča je že zajet občinski prometni davek ter dajatve, ki so v zvezi s prenosom pravice uporabe na dodeljenem zemljišču. 2. Stroški komunalne ureditve posamezne parcele znašajo 30.000,00 din in se plačajo v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. Stroškov komunalne ureditve ne plačajo posamezni investitorji, ki se z izjavo izkažejo, da so v delovnem razmerju pri tistih organizacijah, ki so podpisnice samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske „Salek-Bevče" in v kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu. 3. Z izgradnjo je treba pričeti najkasneje v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, končana pa mora biti najkasneje v treh letih po dodelitvi zemljišča, sicer zgubi investitor pravico do uporabe zemljišča. Sklad bo V tem primeru odvzel zemljišče Dod enakimi pogo ji kot ga je oddal. » 4. Ponudnik mora najmanj en dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v višini 3.000,- din na račun št. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemlir* -«-«=--"■• ..... uspel MUSpeL ,-------- ,— -...v. . nuuivv, uunuv naaucjc pa odstopi od ponudbe, ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, zapade varščina v korist sklada. Posamezni ponudnik sme za eno vplačano varščino kandidirati samo za eno razpisano parcelo. 5. Vse ostale stroške v zvezi z grad:-,jo na oddanih parcelah nosijo investitorji (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, gradbeno in lokacijsko dovoljenje,, zemljiško-knjižni prepis, hišni priključki itd.). V stroških komunalne ureditve niso zajeti stroški toplovodnega ogrevanja ter kakršnih koli sanacijskih del H oddaja v uporabo. 1 na zemljišču, ki se Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse Skupščine in Ve- zemljišč v upravni lenje, Titov (jg 1, soba št. 41/IV. Ustmena informacija o pogojih natečaja ter o urbanističnih, gradbenih, geometrskih, komunalnih in pravnih vprašanjih bo dana v ponedeljek,6. maja 1974;ob 15-uri v upravni zgradbi Skupščine občine Velenje, soba št. 9/pritličje. Po informaciji bo v primeru lepega vremena organiziran ogled parcel na terenu. Številka: 464-14/73-4 Datum: 9.4.1974 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE VELENJE prodaja na JAVNI DRAŽBI dne 19. 4. 1974 ob 9 uri v strojnem parku Druž-mirje-Soštanj, naslednja osnovna sredstva: • AVTO TAM 2001 (korambollran) • AVTO K0MBI IMV v voznem stanju • SOD ZA GNOJEVKO • P0BIRALN0 PREŠ0 ZA SENO • GUMI VOZ • LESENO STISKALNICO -2 kom. • STROJ ZA PAKIRANJE ŽIVIL • REGISTRSKO BLAGAJNO -2 kom. • RAČUNSKI STROJ -mlinček - 3 kom. Šolanje psov Člane sekcije za vzrejo športnih in službenih psov, ki so prijavili svoje pse za šolanje, obveščamo, da se bo šolanje pričelo dne 15. aprila 1974 (ponedeljek), ob 16. uri na vežbališču sekcije na gradu v Velenju. Tega dne naj se ob isti uri zglase na vežbališče sekcije tudi tisti lastniki psov, ki svoje pse niso prijavili v šolanje, pa to nameravajo še storiti. Pristop k šolanju imajo tako rodovniški kot nero-dovniški psi. mati oglasi AVTO OPEL KADETT-L, letnik 1968, ugodno prodam. Vzamem tudi ček. Jakob Holešek, tel. 85-030 int. 256. ZAHVALA ob težki izgubi drage mame in stare mame MARIJE JURJOVC se zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje in jo v velikemi številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujeva sosedom in izvršnemu odboru občinske konference SZDL, ki so nama v najtežjih dneh nudili vsestransko pomoč. Posebna hvala dr. Valteiju Pirtovšku, ki ji je nudil dolgotrajno zdravniško pomoč.in Ivanu Gorograncu za poslovilne besede. Žalujoča: "hčerka Pavla in vnuk Ivan - Bojan SOPOLŠEK, roj. 1950, ključavničar iz Velenja, Tomšičeva i, in Sonja NADVEŽNIK, roj. 1953, administrator iz Šoštanja, Aškerčeva 3 - Edi JUS, roj. 1953, mizar iz Velenja, Kersnikova c. 2,in Ro-zalija KAPELARO, roj. 1957, delavka iz Velenja, Foitova c. št. 6 - Jože ZLOBKO, roj. 1951, elektromonter iz Velenja, Šer-cerjeva 6, in Štefka LENART, roj 1955, delavka iz Hrastovca št. 1 - Sulejman SMAJLOVIČ, roj. 1943, rudar iz Velenja, Kersnikova 3. in Samija DŽUKLJAN, roj. 1939, delavka iz Kačanika - Franc ČEPIN, roj. 1947, šofer iz Velenja, Koroška 43, in Slavica VIZJAK, roj. 1951, delavka iz Velenja, Koroška 43 - Ivan PART, roj. 1951, delavec iz Šaleka št. 31, in Cirila POŠTRAK, roj. 1956, delavka iz Velenja, Jenkova 1 - Roman ZILLI, roj. 1949, delavec iz Velenja, Tomšičeva 7, in Slavica GOLI, roj. 1954, delavka iz Velenja, Tomšičeva 7 - Miroslav HERBST, roj. 1950, rudar iz Velenja, Jenkova 6, in Marija ŠARUGA, roj. 1951, šofer iz Velenja, Jenkova 6 - Franc ŠVARC, roj. 1951, strugar iz Pekla pri Mariboru 39, in Ana MIRT, klobučarka iz Šoštanja, Cankarjeva 10, rojena leta 1955. ZLATO POROKO STA SLA-VILA: Viktor PREVORČNIK, roj. 1898 in Angela PREVORČNIK iz Velenja, Celjska c. 14 - Pavla PAVLINC, upokojenka iz Škale št. 90, stara 75 let - Zlatko TAMŠE, učenec iz Pesja št. 60, star 13 let - Antonija VOLK, soc. podpi-ranka iz Podgorja št. 2, stara 72 let - TU ROPOTAR, upokojenec iz Velenja, Koroška 40, star 79 let v - Marija GLINŠEK, upokojenka iz Škal št. 73, stara 85 let - Marija PIREČNIK, upokojenka iz Lokovice št. 69, stara 72 let - Marija JURJOVC, kmeto-• alka iz Skornega pri Šoštanju 19, stara 83 let - Julijana RAC, gospodinja iz Velenja, Kraigherjeva 8, stara 70 let - Jože HORJAK, upokojenec iz Velenja, Cesta bratov MRAV-LJAK, 1, star 68 let - Ivanka ZORNIK, učiteljica iz Velenja, Tomšičeva 8, stara 60 let - Amalija VUČINA, upokojenka iz Šoštanja, Koroška 1, stara 64 let - Jožefa FINK, kmetovalka iz Zg. Pristave 7, stara 62 let - Marija ŠOSTER, inv. upokojenka iz Frankolovega 29, stara 64 let - Jože ZDOLŠEK, kmetovalec iz Srženice 11, star 50 let - Marija VISOČNIK, kmetovalka iz Nizke 11, stara 65 let - Ana BRATUŠA, kmetovalka iz Hrastja pri Bistrici 24, stara 68 let - Jožefa KERŠLIN, upokojenka iz Celja, Cesta na Ostrož-no 10, stara 85 let - Pavla STROJANŠEK, upokojenka iz Podvrha št. 30, stara 65 Frančiška PUNGERTNIK, kmetovalka iz Raven št. 76, stara 76 let - Jožef KRAJNC, kmetovalec iz Florjana pri Gornjem gradu 31, star 72 let - Jožef VESOLUK, upokojenec iz Babnega 6, star 61 let - Albin NEZMAH, upokojenec iz Zg. Sečovega 1, star 63 let - Franc ODER, upokojenec iz Celja, Aškerčeva 2, star 55 let - Frančiška PUČNIK, prevžit-karica iz Prevrata 22, stara 81 let - Ema Amalija MARINŠEK, gospodinja iz Bezine 56, stara 74 let - Julijana KLINAR, kmetovalka iz Svetine št. 3, stara 65 let. VEGRAD popravlja razpis .0 V razpisu delovnih mest, dne 22. marca letos, ki ga je razpisalo gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD Velenje, so napačno navedli pogoje za delovno mesto pod 21. točko, in sicer za vodjo razvojno - investicijskega oddelka. Pravilni pogoji so: diplomirani gradbeni inženir z najmanj 3 leti prakse. S l * * \ \ \ i * * \ \ \ * i i i * i \ * l \ ncroklub gorenje velenje Motorna letala s katerimi bodo letos leteli velenjski letalci AERO — 3, šolski dvosed lesene gradnje, ki smo ga dobili na uporabo od Jugoslovanskega vojnega letalstva. Razpon kril 10 m, teža v letu 1200 kg, moč motorja 180 KS, najmanjša hitrost 120 km/h, potovalna hitrost 160 km/h, največja vodoravna hitrost 210 km/h, vzletna steza 360 m. . KURIR, metalni trosed za trenažo in kurirsko službo, prav tako doideljen na uporabo iz Jugoslovanskega vojnega letalstva. Razpon kril 14 m, teža v letu 1450 kg, moč motoija 155 KS, najmanjša hitrost 75 km/h, potovalna hitrost 135 km/h, največja vodoravna hitrost 170 km /h, vzletna steza 350 m. Za sedaj še želja in potreba za uspešno delo Aerokluba Velenje je letalo PIPER SUPER CUB, ki služi prvenstveno za vleko jadralnih letal, primerno je pa tudi za vse vrste šolanja, odlikuje se z izredno kratko vzletno stezo, hitrim vzpenjanjem in malo potrošnjo goriva. Razpon kril 10 m, teža v letu 600 kg, moč motoija 150 KS, najmanjša hitrost 70 km/h, potovalna hitrost'180 km/h, največja hitrost 240 km/h, vzletna steza samo 120 m. IAS l\S 11 KURIRJI KRENILI OD 2LEBNIKA Mladi — dediči borbene preteklosti Poročali smo že, daje bila 2. aprila pred Žlebnikovo domačijo v Šentvidu nad Zavodnjami slovesnost ob startu ,^Kurirčkove/pošte" na progi Koroška. Že enajsto leto nosijo slovenski pionirji kurir-čkovo pošto s čestitkami in najboljšimi željami predsedniku Titu za njegov in njihov praznik. Kljub muhastemu vremenu so se pred Žlebnikovo domačijo zbrale delegacije pionirskih odredov iz Šaleške doline, borci in domačini iz krajev pod Smre-kovcem in Uršljo goro. Skrbno pripravljeno slovesnost je začel prvoborec Tone Ulrih-Kristl, ki je spregovoril o odgovorni vlogi kurirjev v času NOV in o velikem deležu Šaleške doline le v ljudski revoluciji. Tone Ulrih-Kristl je ob zaključku svojega j»ovora poudaril, da ni bogastvo Šaleške doline le v sedanji izgradnji. „Naši kraji so bogati po svojem deležu v NOB in v boju za novo, ljudsko oblast. Bogati so" po svojih borbenih tradicijah, bogati, ker smo prispevali velike človeške in materialne žrtve za našo svobodo. Vi, pionirji, ste dediči slavne in borbene preteklosti našega naroda. Ne dopustite nikdar, da bi kdorkoli podcenjeval naše žrtve. Zavedajte se velike sreče, ki jo uživate v svobodni, Titovi Jugoslaviji. Spoštujte našega voditelja, tovariša JAKOBOVIH 97 LET Oprt na pozibavajoči lalici Nekje na sredini asfaltnega traku med Lučami in Ljubnim visi visoko nad bistro Savinjo trhla, z deskami zakrpana brv. Negotov in škripajoč korak me pripelje čeznjo na desni breg Savinje. Majhna domačija, ki si je komaj izbojevala prostor med strugo in strmim bregom samotno zre vame,. Pogled na sključenega starčka, ki nese drva in s palico lovi ravnotežje, preseka mojo lahkotno misel, da ga bom našla v topli izbi, za polno mizo, zadovoljnega in s pipo v ustih. In obdanega z ljubeznijo domačih. Izba z majhnimi okenci, brez zaves. Tla pokrita z deskami, potemnelimi ob brezupnih korakov sem ter tja, gor in dol v brezmejni samoti. Velika skrinja služi za tnalo. Rumene trske ležijo v neredu naokoli. Tudi na temni postelji, ki je pokrita s temno odejo. Črna železna peč je skoraj hladna. Mokra drva, ki jih 97-letni Jakob išče na bregu Savinje, nočejo goreti. Majhno mizo v kotu pokriva polivinil z odtisi že zdavnaj zaužite hrane. Kos kruha leži ob obtolčeni skodelici - polni fižolove solate. Ta dan je bilo to kosilo in morda še zajtrk ter večerja. Na stari klopi ob mizi pa je vendar nekaj dragocenega. Tobak v vrečkah. Vesel prebliks, da Jakoba le kdaj pa kdaj kdo obišče. Zdi se, ko Jakob pripoveduje svojo življenjsko pot, da mu je grenka usoda vedno stala ob strani. Tudi sedaj; v teh poznih letih življenja se zdi, kot da mora za kazen živeti! Sam v temačni izbi, napol gluh in slep. „Rodil sem se leta 1877 v Savinjskem vrhu pri Ljubnem. Doma nas je bilo sedem otrok in prav toliko sem jih imel jaz. Štirje otroci še živijo in najstarejši sin je star 70 let. Žena mi je umrla pred desetimi leti. Otroci me kdaj pa kdaj pridejo pogledat. Pri zetu, ki stanuje v drugi polovici hiše, imam izgovorjeno hrano, ki je slaba. Včasih, ko je zdoma pa si skuham sam. Bolj revno je, ja, če sta samo moška pri hišL Občinske podpore dobim 140 din, ki pa jih zapravim na tobaku. Kako rad bi kdaj spil kozarec vina, za moč, pa nimam denarja. Pa se kar živi! Pravijo, če dočakaš sto let, dobiš veliko daril. Ne vem, če jih bo doživel. Škoda. A kako sem se preživljal? Težko je bilo. Če se mi ne bi zgodila pri šestnajstih letih nesreča, da sem ostal slep na eno oko, bi imel gotovo lepše življenje, saj sem se ravno izučil za čevljarja. Potem pa sem se preživljal različno. Hodil sem na dnino po hribovskih kmetijah. O, ne veste, koliko tovora sem prenosil na glavi od jutra do večera po teh strminah. Tudi gozdni delavec sem bil. Pot me je zanesla celo v Romunijo. Tam sem najbolj stradal. Največkrat pa sem žgal apno, ki je bilo v mojih mladih letih silno poceni. Kamenje za apnenico sem nosil iz Savinje. Nazadnje sem žgal apno pred devetimi leti. Ja, življenje je bilo trdo, dobrote nisem nikoli okusil. Zdrav sem bil vedno. K zdravniku nisem šel še nikoli. Srce še kar dobro dela, samo noge, te me pa slabo držijo. Veste, ko se v hiši začne palica rabit, je že joj! Do letošnje zime sem si drva priskrbel sam. Iščem jih ob vodi, če jih Savinja kaj nanese. Za drugo zimo pa si jih najbrž ne bom mogel več." Palica, na kateri je oprt, se pozibava pod tresočo roko. Noče sesti. Pravi zato, ker ima obisk. Pot me je že dvakrat namenoma zanesla mimo Ročnikove domačije. Z nekaj malenkostmi. In videla sem za trenutek srečnega človeka. Tita. Učite se, da boste lahko, ko odrastete, kar največ prispevali v zakladnico našega in jugoslovanskih narodov in narodnosti!" Pionirji iz Šaleške doline so-se med slovesnostjo pred Žlebnikovo domačijo zahvalili tudi partizanskim družinam iz Raven; Zavodenj — Šentvida in Topolšice, ki niso odprli samo domov, pač pa tudi srca, partizanskim borcem, ko so trkali na njihova vrata. Ko so delegacijam partizanskih družin iz teh krajev izročili priznanja in spominska darila, so vsem tudi obljubili, da bodo spoštovali njihove žrtve, da jih bodo posnemali v plemenitih dejanjih. „vaš zgled nam bo v življenju nezgrešljiv kažipot", so zatrdili. „Ce bo treba, bomo prav tako kot partizani in vi branili domovino z nesebično požrtvovalnostjo in pogumom, vodile pa nas bodo besede našega pesnika Kajuha, ki je zapisal misel, v kateri je zajeto tudi vaše žrtvovanje: „Ti sam si nam z delom in smrtjo vse dal in v temeljni kamen svobode si svoje ime izklesal." Delegacija pionirjev iz Belih vod in Zavodenj je prva ponesla na pot Kurirčkovo pošto na progi Koroška, ki ji jo je izrodil Tone Ulrih-Kristl. V pismu, ki so ga vložili v kurirsko torbo, so mladi poleg prisrčnih pozdravov za njihovega dragega voditelja zapisali, da bodo živeli in delali tako, kot jih uči tovariš Tito. Na Slemenu so pionirji Šaleške doline predali Kurirčkovo pošto njihovim vrstnikom iz občine Ravne na Koroškem. S slovesnosti pred Žlebnikovo domačijo pa je delegacija pionirjev odnesla cvetje na grob pesnika, revolucionarja in narodnega heroja Karla Destovni-ka-Kajuha. 18. aprila bodo pionirji iz občine Slovenj Gradec predali Kurirčkovo pošto znova Velenjskim pionirjem. Stane Krevzelj Robert Omladič Andrej Svetko Pred 25. leti so v Šmartnem ob Paki ustanovili prvo avto-moto društvo ter radio klub v občini. Tako se je v tem kraju začela razvijati ljudska tehnika, ki je kmalu dobila posnemal-ce tudi med drugimi mladimi velenjske občine. Domačin Stane Krevzelj je prvi predsednik radio kluba. Na zadnjem občnem zboru društva je prejel zlato plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije za 25-letno delo v društvu. Poleg njega so priznanja dobili tudi vodja av-to-šole Robert Omladič -srebrno plaketo LT Jugoslavije za dolgoletno delo v društvu, dolgoletni tajnik g društva Andrej Svetko je prejel srebrno plaketo za 25-letno zvestobo društvu, Jože Zelenko in Rudi Hra-mec pa sta dobila zlati medalji AMZ Slovenije. „V tedanjih časih je bilo zelo veliko zanimanje za avto šolo in radioamaterstvo, saj radioapratov skoraj ni bilo. Že leta 1956 smo kluba združili in rodilo se je prvo društvo ljudske tehnike v občini. Našo dejavnost smo razširili še na kmetijsko tehnični krožek, fotosekci-jo, klub mladih tehnikov, ki • je združeval več sekcij," je povedal Stane Krevzelj. Prve delavnice so imeli v domu partizana pod odrom, ' pod kinokabino pa so si uredili fotolaboratorij. Prostori so bili za sedanje seveda zelo skromni in tesni. Ob nalivih je celo voda vdirala vanje. Že takrat so člani društva prirejali razne razstave. Imeli-pa so tudi potujoči kino. Filme so predvajali v krajih, kjer kina sploh niso imeli. Ker je bilo že takrat veliko zanimanje za avto moto tečaje, so si s pomočjo AMZ Slovenije priskrbeli prvi avtomobil. Na avto moto tečaje so potem ljudje prihajali iz velenjske, mozirske pa tudi žalske občine. Člani društva so kmalu spoznali, da si brez ustreznejših prostorov ne bodo mogli postaviti tehnične baze. Zato so začeli razmišljati, da bi si uredili nov dom. Od splošnega ljudskega premoženja so dobili brezplačno staro hišo. Bila je v takšnem stanju, da so se ljudje smejali: češ kaj pa boste lahko napravili iz nje. Ljubitelji tehnike so zavihali rokave in danes imajo lep dom, ki bi si ga želelo vsako društvo. Pri gradnji so jim pomagali tudi kmetje, ki so darovali les. Pri dejavnosti nam je vseskozi pomagal tudi občinski odbor ljudske tehnike. De- nar, ki smo ga dobili od njih, smo zelo varčevali ter ga vložili v dom," je povedal Stane Krevzelj. V novem domu imajo učilnico, ki je opremljena z vsemi sodobnimi tehničnimi pripomočki za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil, fotolaboratorij, modelarsko delavnico s potrebnim orodjem ter prostor za primopredajno postajo. Pred zgradbo na dvorišču je tudi most za popravljanje avtomobilov. Društvo, ki ima danes okrog dvesto članov, je dobilo vrsto diplom in republiških priznanj za svojo pestro dejavnost. Omeniti tudi moramo, da sta člana njihove avto moto sekcije Franc Rogelšek in Vilko Češnovar že dvakrat zapored osvojila tretje mesto v dirki prikoličarjev. Ob koncu našega razgovora v novem domu, ki stoji sredi vasi, so nam naši sogovorniki našteli tudi sekcije, ki tvorijo društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki. Poleg avto moto sekcije, imajo še modelarsko, rake-tarsko, radioamatersko in fotokinosekcijo. V avto moto sekciji pa deluje več komisij, med drugimi športna, in komisija za preventivo. ČLANI DELEGACIJ DELAVSKEGA SVETA RUDARSKO-ELEKTROENCRGETSKEGA KOMBINATA VELENJE: i Izvoljeni novi samoupravljavci - TOZD Rudnik lignita Velenje: Franc Krištof, Ivan Črep, Avgust Terglav, Jože Bačovnik, Ernest Oremuž, Ivan Černoša in Jože Medved (odkopi vzhod), Karel Martinšek, Drago Potočnik, Zdravko Vidmar in Ivan Bačovnik (odkopi zahod), Alojz Kikec, Vili Romih in Anton Rutnik (steber 8), Anton Pozvek in Jože Aljaž (zračenje), Anton Romih in Jože Hudales (klasirnica), Danilo Vrbovšek in Djordje Vejnovic (priprave), Rudi Kortnik (transport) in Stane Planine (jekleno pod-prtje) ter Anton Žemljak, Maks Kranjc in Božo Horvat (mehanizacija); - TOZD Termoelektrarna Šoštanj: Franc Jelen, Janko Meža, Jože Napotnik, Stane Čujež, Janko Selan, Ivan Pevec, Rudi Zaluberšek, Milan Vrabič, Marta Jovan, Stane Osojnik, Damir Csikos, Marjan Potočnik, Vinko Štrukelj, Jože Pečovnik in Zvone Vidic; - TOZD Elektrostrojni obrat: Edo Uranjek, Tone Ja-vornik, Karel Stropnik, Viktor Kovač in Štefan Obal; - TOZD Zunanji obrat: Alojz Pristovšek, Ciril Greben-šek in Friderik Grabnar; - TOZD Proizvodnja gradbenega materiala: Roman Rep-nik in Martin Lenko; - TOZD Avtopark: Engel-bert Pušnik in Milan Mraz; - TOZD Plastika in zaščitna sredstva: Milan Erhart in Riko Pirmanšek; - TOZD Tiskarna: Marjan Mulej (namestnik Jožica šnik); - TOZD Stanovanjsko j podarstvo: Jože Zavrafi (namestnik Vera Zupančič); - TOZD Družbena prehi — gostinstvo: Sabina Podvia (namestnik Nada Godec), in - Delovna skupnost skupi služb: Albip Amon, Ml . Grešnik in Anton Kugonič. wmmm AKTUALNA NOVICA Konstituiranje delavskih . svetov TOZD REK V soboto in ponedeljek, 6. in 8. aprila, so se sestali na prvih sejah člani delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje in se konstituirali. Kot je znano, so na nedavnih volitvah izvolili nove člane delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela, ki štejejo od 11 do 30 članov. Konstituiral pa se je tudi že delavski svet delovne skupnosti skupnih služb Rudarsko člektro energetskega kombinata Velenje. Podpis območnega družbenega dogovora Na občinskem sindikalnem svetu Velenje smo izvedeli, da je pripravljen dopolnjen predlog območnega družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov za območje občine Velenje. Predlog družbenega dogovora so sestavljalci dopolnili s stališči iz tako imenovane „Sindikal-ne liste", uskladili pa so ga še z nalogami, ki izhajajo iz srednjeročnega programa razvoja občine Velenje do leta 1980. Omeniti velja, da so ostale v predlogu območnega družbenega dogovora še nekatere kategorije, ki jih v „Sindikalni listi" ni in ki jih želijo v Šaleški dolini v prihodnje enotno urejali. Pričakovati je mogoče, da bodo predstavniki temeljnih organizacij združenega dela. samoupravnih interesnih skupnosti, občinskega sindikalnega sveta in občinske skupščine Velenje podpisali območni družbeni dogovor o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov ob koncu meseca aprila oziroma najpozneje v začetku meseca maja. Novi protesti delovnih ljudi Tudi v občini Velenje izražajo delovni ljudje in občani nove proteste na noto italijanske vlade, ki omenja ozemlje bivše cone B kot italijansko. Na več sestankih delovnih skupnosti in na sejah vodstev družbenopolitičnih organizacij ter vodstev krajevnih skupnosti so znova opozorili, da so naše meje z Italijo nedotakljive in da bomo storili vse, da zaščitimo suverenost in nedotakljivost našega ozemlja. Grob poskus kršitve veljavnih sporazumov o meji med i Jugoslavijo in Italijo so odločno obsodili tudi na zadnjih j sestankih organizacij Zveze komunistov. Komunisti iz osnovne organizacije ZK Komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje, so na izrednem sestanku z ogorčenjem obsodili težnje italijanske vlade za ozemljem bivše cone B. V protestni izjavi so, med drugim, zapisali, da se bodo z vsemi sredstvi borili za suverenost, neodvisnost in nedotakljivost ozemlja naše republike. Protestne brzojavke in izjave so sprejeli tudi na drugih sestankih organizacij ZK in na drugih zborovanjih delovnih ljudi in občanov.