I. izdaja,
PoStnina plačana v gotovini
Cena Din 1'-
Leto Vi
V Ljubljani, nedelja 3. septembra 1939
Stev. 201
Angina in frantfla \ t«|nl z Naučijo
ker Nemčija do 11, odnosno do 17 ni ugodila ultimatu Anglije in Francije
Hitlerjev rnglanjnjcjjik^dg^
kralj govori imperiju in svetu
London, 3. sept. TG. Ministrski predsednik Chamberlain je imel ob 11.15 govor po radiu na angleški narod. Govoril je iz sejne dvorane angleške vlade. Objavil je, da je A 11 g 1 i j a v vojnem stanju z Nemčijo. Takoj na to je bilo izdano uradno poročilo, v katerem vlada sporoča, da je nastopilo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo, ker nemška vlada do 11 ni odgovorila na angleško zahtevo, naj izrazi svojo pripravljenost, da nemške čete z a p u s t e poljsko ozemlje.
Ministrski predsednik Chamberlain jc v svojem govoru dejal:
»Govorim vam iz sejne dvorane vlade Nj. Veličanstva. Sporočiti vam moram, da je dne 1. septembra angleški poslanik v Berlinu sporočil nemški vladi, da bo Anglija izpolnila vse svoje obveznosti do Poljske, ako Noničija no umakne svojih čet iz Poljske. Davi ob 9 jc angleški poslanik spet sporočil nemški vladi, da ako do 11 dopoldne nemška vlada ne izjavi svoje pripravljenosti, da umakne svoje čete iz poljskega ozemlja in ako angleška vlada do tiste ure nima zadovoljivega odgovora v svojih rokah, nastopi vojno stanje med obema državama. Ker vlada Nj. Vel. do sedaj od nemško vlade ni do-biia nobenega odgovora, je s tem nastopilo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo.
Ko vam to sporočam,« je nadaljeval ministrski predsednik, »moram izjaviti, da vsi poznamo strahoto vojne. Do zadnjega trenutka smo se borili za mir. Nobenega sredstva nismo opustili, da bi mir ohranili. Nobenega napora nismo opustili. Vse mirovno delo pa se je izjalovilo. Poljska je bila napadena. Anglija jc Poljski obljubila zavezniško pomoč in jo hoče izpolniti. Ne samo zaradi nje, am-pac, ker stanje, v katerem dana beseda ni me veljala, ko so narodi živeli v neprestanem strahu za svojo svobodo, ne more več trajati naprej. Vojsko, ki nam je vsiljena, sprejemamo z mirnim srcem in z mirno vestjo, da smo svojo dolžnost za mir izpolnili, da vojne nismo hoteli Toda sprejemamo jo pogumno in z voljo, da to borbo izvedemo do kraja, še nikoli v zgodovini ves angleški imperij ni bil tako edin v tem, da je stališče, ki ga je vlada zavzela, pravično. Še nikoli ni bil tako prepričan, da jc pravica na njegovi strani. — Nemškega naroda ne sovražimo. Proti nemškemu ljudstvu se ne bomo vojskovali. Borili se bomo zoper njegov režim, ki jc to vojno povzročil. Mirno in hladno izpolnimo vSak svojo dolžnost do domovine in do omike. Mirno sprejmite vse odredbe, ki jih bo vlada izdala. Služimo vsi domovini, bodisi na fronti, bodisi v delavnicah. Pravica jc z nami.
Naj vas blagoslovi Bog. Naj pomaga, da l,o zmagala pravica.
* v ,rimo se Pr°ti nemškemu narodu. V boj gremo proti krivici, nasilju in preganjanju. Prepričan sem, da bomo zmagali!«
Angleške radio postaje so nato prebrale uradno poročilo o objavi vojnega stanja med Nemčijo in Anglijo. Uradno poročilo se glasi: »Dne 1. septembra je angleški poslanik v Berlinu po nalogu vlade Nj. Veličanstva sporočil nemški vladi, da bo
Anglija, ako nemška vlada ni pripravljena dati zanesljivega zatrdila, da bodo boji proti Poljski prenehali in da se bodo nemške čete umaknile s poljskega ozemlja, takoj izpolnila vse svoje obveznosti do poljske države.
Davi ob 9 je angleški poslanik v Berlinu po nalogu naše vlade sporočil nemški vladi sledeče: Ako nemška vlada do danes ob 11 dopoldne srednjeevropskega časa ne bo dala povoljnega odgovora, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti iz Poljske in ako njen odgovor do 11 ne bo v rokah vlade Nj. Veličanstva, smatra Anglija, da se od to ure naprej nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada N j. Veličanstva do sedaj ni dobila od nemško vlade nobenega odgovora. Zatorej objavlja, 'da je v tem trenutku nastalo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo.«
Radio postaje so nato objavile celo vrsto vladnih ukrepov, ki se tičejo priprave naroda na vojno stanje. Objavljeno je bilo tudi, da se otroci, ki so bili odpeljani iz Londona in iz drugih večjih mest v notranjost dežele, nahajajo na varnem.
Radio postaje so nato povedale, da vlada v Londonu popolen mir, le ljudstvo se vali v ogromnih množicah po ulicah. Množica je hladna in mirna.
Francoska vojna napoved
Pariz, 3. sept. TG. Francoska vlada je dala svojemu poslaniku v Berlinu danes opoldne nalog, da sporoči nemški vladi, da bo med Francijo in Nemčijo nastopilo vojno stanje, ako nemška vlada do pete uro popoldne ne izjavi, da jc pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti s poljskega ozemlja. Zadnji rok potečo ob petih.
Ker nemška vlada do pete ure popoldne ni poslala Franciji nobenega odgovora, je po službeni objavi, ki jo je izdala francoska vlada in ki jc bila sporočena francoskemu narodu v posebni poslanici predsednika vlade Daladiera, da je nastopilo vojno stanje med Francijo in Nemčijo.
Hitlerjev razglas
Berlin, 3. septembra. TG. Ob 1 popoldne so nemške radio postaje oddalo uradno poročilo, da je Anglija Nemčiji napovedala vojno. Takoj nato jc bilo prebrano sporočilo kanclerja Hitlerja na nemški narod.
Kancler Hitler je izdal vzhodni in izhodni nemški armadi naslednji proglas:
?-e vef: mcsecev vodi angleška vlada politiko obkoljevanja Nemčije. Anglija sili vso narode v ta obroč. Prva je bila Poljska, ki je sprejela to angleško ponudbo. Sovjeti so odklonili to vabili.
?*r®Kanjanjo Nemcev na Poljskem in grožnje proti Ouansku so zahtevale potrebne ukrepe za varstvo nemštva.
Nenapadalni pakt z Rusijo je združil dva najmočnejša evropska naroda, ker sta oba sklenila, da se ne bosta med seboj borila.
Vojaki!
Noničija gleda na vas s ponosom, ker vc, da boste storili svojo dolžnost ter pognali sovražnika v beg, da bo moral potem priznati naše pravice. Odločitve v vojni na vzhodu je treba pričakovati v nekaj tednih, nato bomo z vso silo udarili na zahod. Prekinili smo odnošaje s Francijo in An-
Imr	in	anrcti	rrnL.II LTni	.mini/	r
kot vrhovni poveljnik vse nemške oborožene sile sc obračam na vas s tern pozivom.
Vlada bo izdala potrebne zakone, s katerimi bo poskrbela, da nihče ne bo od te vojne obogatel. Za špekulante jo določena smrt. Zdaj morajo vsi Nemci delati, v zaledju tako kakor delajo za domovino vojaki na 'fronti. Vsakdo mora na svojem mestu storiti svojo dolžnost.	.
V razglasu na zahodno armado poziva Hitler voiake, naj varujejo meje Nemčije nepremakljivo kakor jekleni zid proti vsakemu napadu ter izpolnijo svojo bojevniško dolžnost. V o) n a na vzhodu bo v nekaj mesecih končana. Razdaš se končuje z besedami:
»Z zaupanjem v vas odhajam k vzhodni
armadi!«
Hkrati je Hitler izdal razglas narodno socialistični stranki, v katerem pravi, da Nem-fija v tej vojni nima nič zgubiti, pac pa vse dobiti.
Nemški odgovor
Nemški poročevalski urad je po poteku roka. ko je že nastopilo vojno stanje med Nemčijo in Anglijo, objfvi” da je Nemčija angleško zahtevo odklomla.
Ogovor pravi:	sleherni ultimat od strani
LgUir*e mi pi misli, da bi sprejela angleške
ZahtThescce in mesece je trajalo vojno stanje na nemško-poljski meji. Vsega tega je i a versailleska pogodba. Poljska je dosledno odlda njala vse miroljubne ponudbe m m1r^
za ureditev tega razmerja Tud. angleSka vlada
je odklanjala sleherno reyizi)0 te neznosne in
nemogoče pogodbe. Nemčija s. * J^JViHev tem v svesti, da pametna in pravična rešitev spornih vprašanj med njo in Poljsko ni mogoča. PouTaritHe pa treba, da M m imela.»jdar namena, da bi skušala uničiti Poljsko in njeno
“nS je zahtevala le revizijo versajleske pogodbe, katero so vsi pametni ljudje, pa tudi Logi angleški državniki fanalujpotem,, koje bda
sklenjena, označevali kot nemogočo m neznosno ter napovedovali, da za dolgo ne mogla držah. Nemčija pa je poskušala vse ureit.namren način. Če se ji je ves trud ponesrecd, je tega
krlVi3.AAiJsiešk« vlada je dala poljski vladi generalno polnomočje. Dala ji je bianco memco, s katero Je Poljska lahko razpolagah po svoji mili volji. Čim je Poljska dobila taka zafiotovda. se je poljski teror nad Nemci m nad Gdanskom
strašno povečal. Preganjanja Nemcev na Poljskem je postalo neznosno, celo Gdansku so grozili z uničenjem in poginom. Vse to je nemška vlada mimo gledala nekaj mesecev. Sv^Uaien^re-stano Poljsko, da tako ne more iU, ker Nemčija ne bo nikdar dopustila, da bi kdo trpine* njene sinove. Vse to je bUo znano tudi angleški vladi. Anglija bi lahko opozorila poljsko vlado, da je tako početje nečloveško in da se ne sme vec nadaljevati. Angleška vlada pa tega ni storila. Nasprotno, vzpodbujala jc Poljsko S tem jt Anglija povzročila neznosno napetost in končno voj-no, ta katero nosi no odgovornost. Prav tako
nosi vso odgovornost za nesrečo, ld jc in ki še bo prišla na mnoge evropske in izvenevropsko narode.
4. Vse mirovne poskuse jc poljska vlada one> mogočila, ne da bi angleška vlada med tem posredovala v Poljski.
Nemški narod se ne bo nikdar pustil dušiti od poljskega naroda)
5. Nemčija zato odklanja angleški ultimat.
Če angleška vlada odklanja vse mirovne ponudbe, je ona kriva za vse zlo, odnosno tisti njeni politiki, ki so že več let napovedovali, da je treba Nemčijo uničiti. Nemčija se bo branila, branila bo svoje življenje in svojo čast
Mi bomo z enakimi sredstvi in enakimi besedami zavrnili napad od zunaj.
Angleški kralj govori
London, 3. sept. TG. Ob šesti ud srednje-evropskeg časa je imel angleški kralj radio govor, ki ga je poslušal ves imperij. Kralj Jurij VI. je v svojem proglasu dejal:
»V tej težki uri, morda najbolj usodni v naši zgodovini, pošiljam svojo poslanico vam vsem, doma in v deželah onstran morja. Pošiljam jo iz globine svojega srca in je namenjena vsakemu izmed nas. Že drugič v življenju večine izmoil nas smo v vojni. Mnogo in mnogo smo so trudili, da bi našli miren izhod iz sporov med nami in med onimi, ki so danes naši sovražniki. Bilo je zaman. Prisilili so nas v vojno. Toda mi sprejme .no to novo breme, da se obnovi red svobode na svetu. Uveljaviti se jc hotelo načelo sebičnega zasledovanja nasilja proti svobodi in neodvisnosti drugih držav. Takšno načelo, čeprav zavito, je primitivno: moč je pravica. Ako bi to načelo zmagalo, bi prišel v nevarnost ves angleški imperij in vsi narodi bi bili v neprestanem strahu, izgubljeno bi bilo vsako upanje na varnost med narodi. To je alternativa, ki je pred nami. Nemogoče jc misliti, da ne bi sprejeli te borbe. Zato iz dna srca kličem svoje narode doma in onstran morja, naj sprejmejo to našo borbo. Naj bodo močni in složni v teh hudih časih. Naloge bodo liude iu temni dnevi bodo pred nami. Kajti vojna ne bo omejena samo na bojna polja. Tudi oni doma bodo izpostavljeni njenim strahotam. Toda to je »ojna za pravico. Ponižno in s spoštovanjem polagam našo stvar t božje roke. Pripravljeni na vsako žrtev bomo zmagali. Z božjo pomočjo bomo zmagali. Naj vas Bog blagoslovi vse!«
Vojna vlada v Angliji
ES
London, 3. sept. TG. Izšlo je uradno poročilo, da je Chamberlain sestavil svojo vojno vlado, ki sestoji iz 8 ministrov. Iz prejšnje vlade ostanejo na svojih mestih J Chamberlain, lord Halifax, lord Chattfield, Horc Belislin, sir Kingsley Wood. Na novo vstopijo v vlado Wmston ivliurchili kot mi-nister za vojno mornarico, sir Samuel Hoarc kot notranji minister in kot državni minister brez listnice lord Hankey.
Novi vojni minister Churchill govori
London, 3. sept. TG. Popoldne je bila seja spodnje zbornice, na kateri je Chamberlain sporočil, da se Anglija nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Dodal je, da se je vse delo, ki mu jc posvetil svoje življenje, sedaj zrušilo zaradi enega samega človeka.	.	...
Besedo je povzel tudi novi minister za vojno
glijo, ker sta to sami želeli. Kot frontni vojak in mornarico Winston Churchill, ki je imel velik
govor, v katerem jc dejal, da je sedaj za angleSkf imperij prišla ura. do se postavi v bran proti krivici in nasilju. Naj brije strupeni veter vojne nad Evropo, v naših srcih je mir. Naša vest jc mirna. Pričakovati moramo mnoga razočaranja. Toda vedimo, da sta Anglija in Francija za breme, ki sta ga prevzeli, pripravljeni, in da sta tudi zmožni, da ga nosita. Naš angleški narod je pripravljen, da^ izpolni tradicije, ki so nam jih zapustili prejšnji rodovi. Ne borimo sc za Gdansk, niti za Poljsko, borimo se proti nasilstvu in krivici. To je vojna, v kateri hočemo vzpostaviti spoštovanje do človeškega dostojanstva. Vojna za svobodo, v kateri bomo morali žrtvovati mnogo od svojih svoboščin. Žrtve bodo zato, da bo po *ia^i svoboda tem večja.
Zastopnik Labour stranke je dejal, da priča kuje, da bo nemški narod sam odstra nil režim, ki je Evropo strmoglavil v vojno.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Tclelon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž, Jože Sodja. — Uredn ik: Mirko Javornik. — Rokopisov no vračamo.
'	'	.-j:1-;-V.'	'	'	:	,
-		' .		■f -			
							V.:;
	■ ; ' •,. ,■ .-, . ;	- • r ■• .	♦	Tv;			
» ':			'P*	S "> h			.".....'.vv:'
av 'K ■:/■■■.	i’ '* i ‘i"* • ’•						
st v :
M
iH > r
: n .
V '.■■■ V;‘.i v:,:-'-,Vv
- :
. .
.
4
, ir r '	'	..	‘	•'
:.u' * V;:
, ' , ■ ■ :: . ~ '. (■. ' i’ • V
»
v- ' C- ■■
/ , !;,v
; i ;
;./v!
\
■
? 5	«	V	,	‘	.	■-	.	'Tfl	'■JŠ , ' J!
‘ , • :  ■ ■
'
rhP: 0 rW'\r ^5
’ ■	:	■!	'■';■•	..	V.' . ;	.<	"•	.
'. i : ' i' j : ■
‘	■	'i'".:"’	-
■-.n;-"-r
?V ib::fi : : 'J, t" v
*>> -i :• ■:<
: .	...	V	.
			
-:.f s' ■■■ ;			
,r:I\ •; '< ’			
■			
			;
y; ■ V’ ■ 'i. ^			
			■
.		i ■ •	
i’			
< .ni •. / ; .\ ■ ■'			
			
M
■ , - - ... ■
• : Vi ’ >
r ;	-	;
’ ••
.	■	,	*,	'i'	;
■:	(	v i.	v	-’	;
'	•<	r	ir-	7	:
■ ; ■ ■ ' v '
\
■>srr'
J
. -