MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK 0r«*»Utwo ln upravai Maribor, Ooapoaka ul. 1t/ Talalon erodnlihm 1440, opravo 34M Uhaja nuotijnodalja Inpraanlkov vsak dan ob 18.uri 7'Volja aMoeCno preJeaMa v upravi al po poiti 10 Din, dostavljati na doat 13 Oia / Oglaal po oaalka / Oglaao aprajama tudi oglasni oddalak JotraT v Ljubljani , Poital tokovni radon Mu 11.400 JUTRA’ 99 Evolucija in reorganizacija v Rusiji ZNAKI OPUŠČANJA MRTVE TEORIJE KOMUNIZMA. (j0 , tem ko se na Evropi viden način litji. Presnavlja vsa ruska zunanja po-ia k’ Se Vr8' v n0^ranP evoiuci-evoh,1 -n* ^ak° vidna. Osnovni vzroki te °Srom13e 80 v neusPekn petletke. Ta vSOci na ,akcija je dosegla na zunaj pole inir-SV?'* Smoter’ na znotraj je pa svo-sj So lat°«'je bridko razočarala. Ru-va Zgradili ogromne tovarne, cela no-PraVaeSta 2 vsemi najmodernejšimi na-števn^11, niso si Pa vz8°iiii zadostno lfev 1 str°kovno usposobljenih vodite-a$odn!! d®*avcev, in kar je prav tako biij za inis° na to, kje bodo do- So izdp.1Z(leIano blago odjemalcev. Tako dražji k [te nove ruske industrije dosti ali v f or katerekoli druge v Ameriki skega , Vr°Pi. in — dosti slabši. Za ru-Važatj nzumenta so sploh predragi; iz-Uspej, Se Pa ne morejo. Proti realnemu n°bn0sfPetletke s0 se tore* P°stavile leni^ 1 raskega delovnega človeka, teh-raztj,. nevednost voditeljev in splošne gre$iijre- ^oditelj' sovjetov so torej za-tiojj . s tem, da so hoteli Rusijo preko Hapaj!n Pasilno industrializirati, veliko zaciu°’ še veči° Pa s strmoglavo soclall-Lg? P°>iedelstva. v Spak teorija se je v praksi sprevrgla Vec °' Ko je kmet postal poljski dela-ie L* , ateresa mora skrbeti država, kojjjj . Se bolj len. Delal je le toliko, 'trjjsk[ J® radd za svojo prehrano. Indu-hrane .delavec je tako v pomanjkanju viti sl, ^ industrija zopet ne more! spra-Vv 1‘n izdelkov med poljedelsko de-Vi^- Mimo tega je vzbudila kolekti-«ezJJa Posesti tudi sicer silen odpor In °Sre(j °Volistvo. Zaradi tega je sklenil Hekajn|l odbor z osrednjo komisijo pred *etka n'’ „da mora biti prihodnja pet-Sradnjf°STe^ena or*anizaciji dela, ne bojjj* Treba bo napraviti produkcijo ^krenif^ in c e n e j š o in skrbeti ža klavce V konzuma. Treba bo izvežbati >1 jn inženjerje, da bodo sploh zna UDn ‘“.‘“zenjerje, aa ooao spion zna-QskrKa. iati stroje. Treba bo pa tudi '\c ,et‘ za to, da se bo industrijski de-al,ko vsaj do sitega najedel, to % ,Vl’ da bodo »kolhozi« dovajali me-L^eflil °J0*i ^ivii- Stalin je v ta namen 't0H]O dovoliti svobodnim delavcem in velia: °m Prodajati del žita po cenah, ki ®a j,a, na Svobodnem trgu. Obenem bo Sevkoveva^’ da oddaja po hektarjih pomika rl vVllaprej določeno količino pri-S tg^. 2avi brezplačno kot — davek! *eiK t ^ Pa neha v poljedelstvu komuni-|!ze0j( pSe že začenja ekonomski libera-v av to so hoteli kolhozi doseči, stl! j?J‘h prevladujejo nekomuni-'hožjj Kmet postaja v Rusiji vsak dan hien J1 to bo postal nekega dne tudi °tl teor-8p°dar- S tem bo oddaljevanje Vegje IJe k praksi realnih dejstev vedno . i , 3 Sov se temeljito reorganizira Jetska uprava. Že ob začetku letošnjega leta so bile izvršene velike redukcije v upravnem in gospodarskem aparatu. V nekaterih podjetjih je bilo reduciranih do 50% nameščencev, obenem so pa bili zmanjšani tudi finančni izdatki za upravne posle. Sedaj uvajajo .še večje varčevanje In bodo zmanjšali uprav ne izdatke za novih 725,100.000 rubljev. Izdatki se bodo reducirali pri upravnem aparatu v gospodarskih organizacijah, zvezah, trustih, stavbnih organizacijah, konzumnih zadrugah itd. Restrinkcija osebja bo imela za posledico novo razvrstitev strokovnjakov in nameščencev. Mnogi bodo morali preiti iz administra cije v produkcijska podjetja, tako da bodo sedanji upravni uradniki postali delavci ali pa strokovnjaki. Samo komisariat za težko industrijo je premestil že 689 inženjerjev ter tehnikov iz upravne centrale v tovarne in rudnike. V celoti bo komisariat zmanjšal svojo upravo za 50%. Vse to ima namen prvič varčevati, drugič znižati produkcijske stroške in tretjič izboljšati produkcijo samo kvantitativno in kvalitativno, o čemer smo govorili uvodoma. Reorganizira se pa naposled tudi v o j s k a, odnosno je njena reorganizacija razen pri konjenici že dokončana. Sedaj je razporejena tako, da tvorijo ogromno večino garnizije v Beli Rusiji in Ukrajini. Deloma zaradi nezanesljivosti Belorusov in Ukrajincev, deloma pa zaradi zahodne meje. Tu je 37 pehotnih in 8 konjeniških divizij, dočim je v vzhodnem delu evropskega ozemlja le 16 divizij pehote in 5 konjenice. Mimo tega je zelo ojačena tudi vojska v azijskem delu, zlasti na Daljnem vzhodu. Posebna pažnja je bila posvečena letalstvu. Dasi manjkajo podatki, ki so tajnost generalnega štaba, smemo vendarle trditi, da je rusko letalstvo najbrže močnejše kakor francosko, ki velja za najrazvitejše na svetu. Reorganizacija, odnosno organizacija se je izvršila po izkustvih N e rti-č i j e in večinoma tudi pod vodstvom nemških inštruktorjev. In dasi so od-nošaji med Rusijo in novo Hitlerjevo Nemčijo vsak dan slabši, Je 'v Moskvi še vedno posebna nemška vojaška komisl-Ja, ki posluje nemoteno dalje tudi glede nemških naročil. Edina novost je to, da je rdeča vojska povabila k svojim letošnjim generalnim vajam francoske častnike, dočim je bil doslej to le privilegij Nemcev. Celotna rdeča vojska šteje sedaj okoli 8,000.000 opremljenih in ?z-vežbanih mož! V času, ko se toliko govori o — t a z o r o ž i t v i! Iz vsega tega vidimo, da se v sovjetski Rusiji marsikaj spreminja, evoltira, toda jasnih smeri še ni in nihče ne ve, kdaj bodo postale definitivno vidne. Gotovo je samo to. da se mrtva teorija komunizma korak za korakom umika realnosti! , ^u^anov proti vzhodnemu Sopjj. V 2u*iam 1S' Juli]a- Včeraj se je sestal ?f>brani!etn uradu zunanjepolitični odbor *ednii( m kJ mu i® Podal ministrski pred-^Hiltu nov Poročilo o mednarodnem na Položaju s posebnim ozirom ^tonitvj S*to *n pa Poročilo o razvoju in ušanov .Vzh°dnega mirovnega pakta. Br|stoDl, izjavil, da Bolgarska ne bo 1 SvoJi ten>u paktu, ker hoče imeti r°ke. v"3”” Ponoinoma pro- ». *°Čn0 9 *vezi s tem -Je Mušanov tudi ZaDelJaiVrn‘* ovitke opozicije, češ, da država oopoino izolacijo. paktu 'O V Poljaki o paktu štir h VARŠAVA, 15. julija. O priliki današnjega podpisa pakta štirih velesil piše včerajšnja uradna »Gazeta Pol-ska«, da si je absolutno nemogoče predstavljati, da bi se reorganizacija Evrope mogla izvesti pod vodstvom štirih velesil Francije, Anglije, Nemčije in Italije, ker bosta pri tej akciji manjkala dva temeljna čjnitelja. to sta Poljska In sovjetska Rusiia, ki sta zainteresirani na vseh osnovnih evropskih vprašanjih, mimo tega pa razpolagata z zadostno močjo, da se upreta vsem rešitvam in sklepom, ki so v nasprotju z njunimi življenskitnl interesi. V NEMČIJI LAHKO ZAMENJA SOVJETSKA ZVEZDA VSAK TRENUTEK KLJUKASTI KRIŽ. SENZACIONALEN GOVOR AVSTRIJSKEGA MINISTRA MAJORJA FEYA. DUNAJ, 15. julija. Predslnočnjim je bilo tukaj zborovanje Heimwehrovcev, na katerem sta govorila oba njihova ministra, in sicer major Fey in državni tajnik dr. Neustadter-Stiirmer. Zanimiv je bil govor ministra Feya, ki je dejal, da ima občutek, kakor da bo sedaj v Avstriji nekaj časa popolnoma mirno, nato pa se bodo zopet pojavili poskusi oviranja dela sedanje vlade. Njega ti bodoči dogodki prav nič ne vznemirjajo in lahko prepriča vsakogar, da ga'ne more nobena stvar iznenaditi in da bo znal vsak tak poskus zadušiti že v kali. V ta namen je uredi) izvrstno varnostno službo in more vlada sedaj mirno pričakovati borbe, ki jo še čaka. Kako prav so imeli avstrijski državniki, da se niso pustili »gleichschalten« s strani Berlina, kažejo najbolj nazorno zanesljive in zaupne informacije, ki jih je Fey prejel iz Nemčije, iz katerih je razvidno, da ni bila komunistična stranka v Nemčiji še nikdar tako močna, kakor je danes. Nemška komunistična stranka razpolaga z ogromnim ilegalnim aparatom, ki je da» leč boljši in močnejši od vseh legalnih sil v Nemčiji. Narodno-soclalistična stranka je prav do najvišjih mest okužena s komunizmom in so razmere že danes take, da more vsak trenutek izbruhniti požar. Takrat pa se bo čudil svet, kateri in kakšni ljudje bodo kljukasti križ kar čez noč zamenjali s sovjetsko zvezdo. To dovolj jasno dokazuje nevzdržnost današnjega sistema v Nemčiji in pa katastrofo, ki se približuje s slehernim trenutkom vedno bolj in bolj. Zato ni nobene druge možnosti, kakor da varujemo svojo samostojnost in me zato prav nič ne boli, da sem iz Nemčije najbolj napadan prav jaz, to pa v glavnem zato, ker ne poznam nobene razlike med rdečimi in rjavimi boljševikl. Čeprav je Avstrija majhna, se ji ni treba bati prav nobenega Golijata. Avstrijci so dobričine, toda če je treba, so ljudje na mestu najmanj toliko, kolikor so oni ob Sprevi. Mi ne iščemo in ne želimo boja, vendar se ga tudi ne bojimo. Nemški glas o našem političnem razvoju BERLINSKA »GERMANIA« HVALI 6. JANUAR IN POLITIKO POZNEJŠIH JUGOSLOVANSKIH VLAD. BEOGRAD, 15. julija. Berlinski list »Germania« je objavil te dni obširen članek o političnih razmerah v naši državi. V začetku Članka naglaša pisec, da je politika, lnavgurirana z manifestom 6. januarja 1929. ]. onemogočila obstoj političnih strank, ki so bile na plemenski in verski podlagi. Take politične struje so po mnenju pisca doživele popolnoma zasluženo usodo. Šestojanuarsk! režim je ustvaril v nekaj oneseclh stvari, ki jih niso zmogle bivše stranke v 10 letih oziroma jih niso hotele ustvariti. Dne 3. oktobra leta 1931. je bila Izdana ustava, na katere določilih so se nato izvedle volitve, pri katerih so mogle sodelovati vse stranke, ki priznavajo narodno edin-stvo. Pozneje se je politično življenje oživljalo vedno močneje in se opaža izredno veliko zanimanje za socialna vprašanja prav v vseh političnih skupinah, ki sodelujejo v tem življenju. Duhovno odvajanje širokih slojev od nekdanjih politikov, ki so ostali v opoziciji, se posebno jasno izraža pri mladini, ki je povsem opustila stare plemenske borbe. Mladina misli le na bodočnost in ne mara prav nič za »večno včerajšnje«. Vendar pa ni treba zanimanja za socialno-gospo-darske probleme smatrati, to podčrtava člankar, kot možnost razvoja internacionalnega socializma v državi. Zaradi krepko razvitega nacionalnega čuvstvo-vania je tak ali podoben pokret v Jugoslaviji nemogoč. Članek se končuje z ugotovitvijo, da predstavljajo današnje politično življenje In politične razmere v Jugoslaviji zanesljiv in točen dokaz, da so na Balkanskem polotoku narodi, ki se v kulturnem in političnem pogledu dvigajo mnogo bolj In hitreje, kakor se to misli in presoja na zahodu. Prvi dan kongresa francoskih socialistov PARIZ, 15. julija. Današnji prvi dan kongresa francoske socialistične stranke je potekel izredno burno in so se že takoj po otvoritvi ustvarile izrazite borbene nasprotne si ironte. Posebno strastna je bila razprava o vodstvu strankinega organa »Populalra«, pri čemur je Prišlo do ostrega spopada med voditeljema nasprotnih si frakcij Leonom Blumom In Renaudelom. Slednji je očital Blumu, da ne more priti v strankinem glasilu noben publicist desničarskega krila stranke sploh več do besede. Splošno se pričakuje, da se bo razcepila stranka v popolnoma ločeno levičarsko in desničarsko stranko. Zmaga v stranki }e brez dvoma na strani levičarjev pod vodstvom Leona Bitima, aktualno postaja le še vprašanje, ali bo Renaudel izvajal posledice in izstopil iz stranke ali ne? HITLERJEVCI LOVE TALCE. BERLIN, 15. julija. Bivši socialno-de-mokratski državni kancelar Filip Schei- demann, ki živi v Karlovih varih, je objavil v »Newyork Timesu« po tukajšnjem pojmovanju skrajno hujskajoč članek proti novi Nemčiji. Z ozirom na ta članek je nemška policija aretirala kot talce pet Scheidemannovih sorodnikov, ki so vsi Židje. Kakor se izjavlja poluradno, naj bi ti ukrepi služili ostalim nemškim državljanom izven Nemčije kot svarilo, da opuste vsako hujskanje proti svoji domovini. NA MESTO NEMČIJE STOPA POLJSKA. KRAKOV, 15. julija. »Ilustrovany Kurjer Codzienny« poroča iz Varšave, da se vrše tamkaj pogajanja med Poljsko in sovjetsko Rusijo glede dobave večjih množin sladkorja, riža in kovin za izdelovanje raznega orodja Rusiji. V obče namerava Rusija pretežni del dobav, ki jih je doslej oddajala Nemčiji, prenesti na Poljsko. Prav verjetno in možno je, da se bodo v najbližji bodočnosti pričela pogajanja za sklenitev poljsko-ruske trgovinske pogodbe. Dnevne vesti Mariborčani, iep Maribor bodi vaš ponosi Tujski promet je za vsako državo, pa-fcsto samo ima sijajno lego. Treba mu je tudi za posamezne kraje največjega po-mena. Velike gospodarske dobrine tujskega prometa so številčno dokazane. Naše mesto je utrpelo v zadnjih letih, mnogo udarcev,, ki so usodno .vplivali na njegov gospodarski razvoj. Uvoz in izvoz, ki sta šla v prvi dobi po končam-1 svetovni vojni preko Maribora, kar je naše gospodarsko življenje močno poživilo, je bil v poznejših letih v glavnem; usmerjen po dragih progah. Centralne oblasti, ki smo jih imeli v Mariboru, so-bile v teku let ukinjene in je bil tudi s; tern zadan našemu gospodarskemu živ ljenju težek' in občuten udarec. Na ponovnih posvetovanjih, ki so jih sklicali v Maribora gospodarski krogi in pa na ponovnih konferencah, ki so se vršile na iniciativo tudi drugih, za dobrobit Maribora skrbečih činiteljev, se je stalno^ poudarjalo, da je mimo vseh naših naporov nujno potrebno, da posvetimo čim več pozornosti tujskemu prometu. Naš Maribor uživa sloves zaradi svojega milega podnebja in svoje krasne okolice. Narava nas je obdarila bogato, treba je le, da te zaklade dvignemo in izkoristimo. Zeleno Pohorje mora postati prvovrstna privlačna točka za tujce. Kopališče, na Mariborskem, otoku, je urejeno najudobnejše ininajmddernejše. Me- pa dati 'bolj izrazito lepo lice tudi na zunaj. Za okras mesta in njegove okolice skrbi »Olepševalno društvo«. S skromnimi sredstvi, ki so mu na razpolago, 'vzdržuje parke in drage nasade y mestu, .skrbi za olepšavo Mariborskega otoka ’itd. Skrbeti pa. bi moralo .v še veliko večji meri za izprehajalfšča v mariborski okolici. Tako delo je pa zvezano velikimi- stroški. Subvencija mestne ob-■čine je morala biti zaradi gospodarskih in denarnih težav silno reducirana. Iz istih vzrokov so dohodki lastnih naprav »Olepševalnega društva« zelo padli. Na članarini, ki bi morala biti najbistvenejši del dohodkov društva, je bilo lani in-kasiranih komaj okroglih 4000 Din. Zato apelira društvo na vse Mariborčane, da se zavedajo velikih nalog in del, ki jih opravlja in prosi vsakogar za sodelovanje. Lep Maribor mora biti v ponos vsakemu Mariborčanu! Vsak naj po svojih močeh podpre akcijo »Olepševalnega društva«! Vsak, tudi najskromnejši prispevek je dobrodošel. Prispevki na; se pošljejo po čekovni položnici na račun »Olepševalnega društva v Mariboru« podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani pod številko čekovnega računa $1.258. Priprave za manifestacijski shod ]RK’D v Mariboru Sinoči je imel v restavraciji »Narodnega doma« svojo sejo akcijski- pripravljalni odbor JiRKD za veliki manifestacijski shod vsedržavne stranke v Mariboru, ki bo 15. avgusta ob zaključku »Mariborskega t tedna«. Sejo je vodil predsednik narodni poslanec g. Vekoslav Špindler, navzoči pa so bili tudi vsi predsedniki posameznih odsekov, med njimi predsednik pripravljalnega odseka narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko in predsednik, finančnega odseka narodni poslanec g. Anton Krejči. V uvodnih besedah je predsednik g. Špindler omenil, da bo pomenil • veličastni shod na Veliki šmaren mogočen mejnik v razvoju našega političnega življenja ob severni državni meji. V Mariboru se bodo zbrale tega dne ogromne ljudske množice iz vse naše banovine,: kakor tudi iz vseh ostalih delov države. Vse organizacijske pripra ve-so že določene, sedaj pa se je pričelo obširno podrobno delo. Nato so podal svoja poročila predsedniki posameznih odsekov. Posebno dolga je bila debata o poročilu .predsednika prehranjevalnega odseka g. Valjaka, ker se akcijski odbor stranke nikakor ni mogel strinjati ; sklepi mariborskega gostilničarskega združenja, ki so bili sprejeti na četrtkovem- popoldanskem sestanku mariborskih, gostilničarjev pri Gambrinu. Da bi se dosegla uspešna in vsestransko zadovoljiva -rešitev tega, nedvomno najvažnejšega vprašanja, je bil prehranjevalni od-sekUzpopolnjen z novimi agilnimi močmi. Naknadno so bili izvoljeni v odsek gg. Benko, Bratuž, Kumerc in Ivan Cvetko. Prihodnja.seja pripravljalnega odbora bo v petek ob 20. uri v »Narodnem domu«. Dil>kwnsk|- Izpit ma ^pedagoškem oddel ku ljubljanskega konservatorija in parab-solutorij srednje šole. iz violončela je napravil Mariborčan g. Oton Bajde. Čestitamo! Tragična smrt?bivšega apir v mapah In blokih. Zlata Brišnik, Sto-venska ulica 11. Slovenska ulica. r * v , Mariborskim zborovodjem! Tako bi . včerajšnjem »Večerniku« moral pisec notice »Mariborskim pevcem« imenovati svoja izvajanja, v katerih kritizira neudeležbo mariborskih pevcev pri nacionalnih koncertih in zvrača tudi krivdo na odbore pevskih društev, češ, da ne vzgajajo pevcev v tej smeri. Na kratko! Skrbeti za to, da bodo pevci dobili pra vi smisel za redno obiskovanje koncertov, si razširili svoje glasbeno znanje in obzorje ter spoznavali slovansko pesem, je artistična stvar zborovodij, ki gotovo ne bi želeli, da bi se odbori pevskih društev, ki so njihovi administrativni organi. vtikali v njihove dirigentsko-vzgojne posle. Dirigenti, upoštevajte to, odbori vas bodo v tem vedno podpirali! I. C. Krojaška zadruga. Zavedni krojaški mojstri si snujejo važno novo gospodarsko organizacijo pod imenom »Gospodarska zadruga krojaških mojstrov, r. z. z o. z. v Mariboru«. Vršilo se je o tem vprašanju že več strokovnih sestankov, na katerih so se predelala novo sestavljena zadružna pravila. Člani zadruge so poleg krojaških mojstrov lahko tudi drugi obrtniki in obrtnice krojaštvu sorodnih strok iz naše države, kakor šivilje, modistinje, izdelovalci perila, klobučarji, čepičarji itd. V kratkem bo pripravljalni odbor sklical večje sestanke interesentov, na katerem se bodo sprejemali člani Mladina naj služi za vzgled. Preka našega uredništva je darovala mariborska deška počitniška kolonija »Podmladka Rdečega križa« v Kaštelu Lukšicu ob si njem Jadranu za stradajoče trboveljske otroke znesek 200 Din kot svoj prihranek, ker so sklenili mali počitničarji 4 dni prejemati manjše obroke kruha in tako pomagati najbednejšim med bednimi. Naj bi ta svetel vzgled naše mladine našel tudi med odraslimi obilo posnemovai cev! ‘Dobrosrčnim podmladkarjem iskrena hvala! V počastitev spomina g. Sime Rodiča, našega vrlega in nepozabnega prijatelja n tovariša, daruje kegljaški klub »Svobodni« Din 300 dijaški kuhinji. Denar naj se dvigne pri klubovem blagajniku g. Kravosu, Aleksandrova c. 13. Noben zavedeti obrtnik ne sme manjkati na poučnem obrtniškem izletu, ki ga bo jutri popoldne priredilo tukajšnje »Slovensko obrtniško društvo« v okolico Kralja Petra trgu. Med potjo bo igrala obrtniška godba. Vabljeni so tudi vsi pri-atelji našega obrtništva. Beogradu je bila preteklo nedeljo usta novljena na dobro obiskanem ustanovnem občnem zboru »Jugoslovanska zveza za zaščito otrok«, ki ji predseduje senator in bivši ban savske banovine dr. Josip « i W \ r > 1 - n* \ \ \ V \ 4. * ' ' irnbuša, kjer bodo izletniki res prija-■ i-i . ,• c* l i - učenju »is&raftna« puu u-gipcani. ven- K? » »-»*. ko Pelje Molzeš svoj Delegati za kongres JRKD v Beogradu bodo prejeli vsa potrebna navodila najpozneje do ponedeljka 17. t. m. Vsi delegati iz dravske banovine bodo odpotovali m Beograd v sredo 19. t. m. z večernim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 20.03. Delegati iz bivše mariborske oblasti se priključijo na Zidanem mostu. Brzovlaku bosta priključena dva posebna vagona. Lepo uspeli Izlet Mariborčanov v Slovenske gorice. Glasbeno društvo poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru je priredilo minulo nedeljo v spremstvu pev skega društva »Lune« iz Rrčevine-Ko-šakov izlet v naše krasne Slovenske gorice. Okoli 200 oseb se je pripeljalo naj prej v Sv. Lenart, od tam pa v prijazni trg Sv. Trojice. V odmora pri Sv. Lenartu je godba poštnih uslužbencev zaigrala na trgu 4 skladbe, pevci »Lune« pa so odpeli nekaj moških zborov, naših 'budnic. Na trgu zbrano številno občinstvo je tako godbi kakor pevcem prirejalo navdušene ovacije. Pri Sv. Trojici so se izletniki ustavili pred trgom, nato pa z godbo na čelu odkorakali v cerkev. Godba je zaigrala nekaj nabožnih melodij, »Lunaši« pa so zapeli zbor »Čolničku«. Eden o. frančiškanov je izletnike pozdravil ter improviziral blagoslov. Ves trg je bil v zastavah, tržani so se kakor na povelje zbrali v cerkvi. Izletniki so se nato poklonili spomeniku v svetovni vojni padlih borcev, kjer je godba zaigrala globoko občuteni »Oj Doberdob«. Po tej ceremoniji se je formiral sprevod, -ki ga je pred Golobovo gostilno pozdra-■vil trški župan g. Goiob. Nato so bili izletniki povabljeni na dom poštnega uprav nika v Mariboru, gda. Antona Klemenci ča, kjer so povodom 501etnice njegove sestre Ane bili deležni izredne gostoljubnosti. Lenarčanom kakor Trojičanom izražajo izletniki za prijazen sprejem, Klemenčičevi rodbini pa za izkazano gostoljubje iskreno zahvalo. Vsem ostane ta izlet v najlepšem spominu. Točenje alkoholnih pijač. Ker se množijo prijave radi neupravičenega točenja alkoholnih pijač (tudi sadjevca), se prebivalstvo v lastnem interesu opozar ja, da bo mestno načelstvo brez izjeme vsak zadevni prestopek najstrožje kaznovalo. Pripomni se, da so globe po obrtnem zakonu in takse po taksnem zatonu občutne. Sprejem v topničarsko podčastniško šolo v Čupriji. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da je razpisanih več mest za sprejem v topničarsko podčastniško šolo v Čupriji. Pravico na konkurs imajo mladeniči, ki so rojeni v letih 1912, 1913, 1914, 1915 in 1916. Rok vla ganja prošenj traja najkesneje do 15. septembra 1933. Vse ostale podatke daje interesentom mestni vojaški urad na Slomškovem trgti št. 11. Sprejem gojencev v vojaško glasbeno šolo v Vršcu. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša,* da je razpisanih 50 mest za gojence vojaške glasbene šole v Vrš cu. Kandidati ne smejo biti mlajši od 14 let in ne starejši od 16 let. Prošnje z dokumenti in izjavami je vložiti na poveljnika vojaške glasbene šole v Vršcu najdalje do 15. oktobra 1933. Vse podrobne informacije so na vpogled pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11, pritličje. Kino Union. Od danes sobote dalje izredno zabavna opereta »Pesem, poljub, dekle« z Gustavom Brohlichom, Marto Eggerth, Fritzoni Griinbaumom, Tiborjem v. Hahnayem, Oskarjem Simo in Greto Teimerjevo. Film, poln krasne godbe, sladkih melodij in zelo zabavne vsebine. Pripravlja se veliki ljubavni film »Poročno potovanje« z Brigito Helmovo, Oskarjem KarIweissom in lepo Dunajčanko Susi Lannerjevo. Grajski kino. Od danes naprej sijajen milijonski velefilm: »Kraljica sužnjev« z Marijo Korda v glavni vlogi. Ta film, eno največjih filmskih del, kar jih pozna filmska industrija, nam pripoveduje o trpljenju »Izraela« pod Egipčani. Veli- Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. DANES ZVEČER VRTNI I 2602 |re stavr ac i Iz »Nanosa«. V nedeljo 16. t. m. priredi društvo »Nanos« veliko vrtno veselico v gostilni »Lovski dom« nad Trenil ribniki. Vljudno vabimo vse prijatelje društva, da se prireditve polnoštevilno udeleže. Na sporedu bodo pevske, ta111' buraške, dramatske točke, šaljiva pošta ples, godba. Vstop prost. Dve nezgodi. Predvčerajšnjim je Pa* del lSletni dijak Friderik Bele iz Delavske ulice tako nesrečno, da si je zloff« desno roko v podlehti. Med vožnjo v Maribor je padel včeraj popoldne s kolesa 32letni mesar Henrik Šabeder 'a Košakov in si zlomil levo ključnico. 0^ poškodovanca se zdravita v tukaj®# bolnišnici. Mornarska sekcija Jadranske straže f Mariboru vabi vse bivše podoficir# mornarice in mornarje na sestanek, kiw 16. t. m. ob 9. uri v Narodnem 'dortttt-Zvezna strelska družina pri Sv. J0”* ob Pesnici priredi 23. julija 1933 od.9.#fe naprej strelsko tekmo v zvezi z veseli#1 in plesom. Vsi strelci in prijatelji strelskega pokreta, pohitite tega dne na našo severno mejo! Gostilna Mandl, ocvrti piščančki Prvovrsten Pekrčan5! V nedeljo 16. julija bona Mariborske#1 otoku od 16. do 21. ure koncert. Za len obisk se priporoča iBasJetič Grga-restavrator^ 25ol Nočni vlom v Studencih. V in**— noči so vlomili y Kumperščako.vo trgo^' no na Aleksandrovi cesti m Studenc#1 neznani zlikovci in odnesli večjo n«*0' žino le boljšega manufakturnega Mag*’ perila in drugega blaga. Orožniki, ki s# bili obveščeni o vlomu, kakor tudi poli' cijski daktiloskop mariborske mestne policije niso mogli najti nobenega našito«* ga znaka vloma in so morali delati vlomilci izredno spretno in previdno. Sko* da, povzročena po vlomu, je znatna-Razne tatvine. Iz skupnega stano#a! nja na Aleksandrovi cesti 38 je odneS# včeraj neznan tat mizarju Avgustu brožiču srebrno žepno uro in 2 para ^ kih čevljev, krojaču Srečku Satlerju & uro budilko. Tatvina je bila izvršena dopoldne med 8. in 12. uro, ko sta bila stanovalca na delu. Mesarju 'Josipu P lerjn je izginila včeraj iz kuhinje ni vega stanovanja v Vfbanovi ulici 8 ^ lika stenska ura. Sejem za prašiče v Mariboru. Na , rajšnji sejem za prašiče je bilo pripf*^. nih 172 prašičev, ki so se prodajali ^ naslednjih cenah: mladi prašiči 5 6% tedenski 150 do 180 Din, 7 do 9 teden^ 200 do 250 Din, 3 do 4 mesečni 280 350 Din, 5 do 7 mesečni '460 do 550 ™ ' 8 do 10 mesečni 650 do 680 Din in e*. letni 690 do 750 Din. Kilogram žive je veljal 7 do 8.50, kilogram mrtve pa 10 do 10.75 Din. Prodanih je bilo prašičev. Današnji živilski trg je bil prepoln J**, nega blaga, zlasti sočivja, črešenj in ^ rutnine. Kmetje so pripeljali 10 voz kr o#1, pirja in 17 voz črešenj, slaninarji PaJ. ir/Vr c1/)m‘n« I« n.__i_•__—. iP V reli' voz slanine in svinjine. Perutnine j® narod čez Rdečo morje. Pripravlja se sijajna repriza velike filmske opere »Prodana nevesta« z Jarmilo Novotno in pa Vsedržavna zveza za zaščito otrok. VT. Fassbinderjem, oba člana berlinske opere v glavnih vlogah. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tp?če kozarec »Franc Jožefove« grenčice. —* t - J a i lo nad 2000 kljunov. Cene so kljub ve*, ki ponudbi nekoliko narasle. Edino P zelenjavi se pozna uspešna konkuren^ bolgarskih vrtnarjev iz Čakovca, ki & dijo na svojih tovornih avtomobilih je vrtne in poljske pridelke od 30 do o?. ceneje, kakor pa domačini. Razumh,Vj so naši kmetje in vrtnarji zelo ogor" in so že zahtevali zaščito od mestu*? načelstva. Vremensko poročilo mariborske rn® , orološke postaje za danes je naslednL Toplomer je kazal davi 10.1° C, mini#1* na temperatura je znašala 17.8° C, JV rometer je kazal pri 21.3 stopinjah 73»* rechviran na ničlo na 736, Relativna ga 83. .Vreme je tiho. in oblačno- Prvi koraki za železniško postajališče na Teznem Dne 9. t. m. je bila prva seja »Odbora za železniško postajališče Tezno«, pri kateri sta bila navzoča narodna poslan-Cii SS. Krejči in dr. -Pivko. Sklenilo se Je odposlati deputacijo 4 članov odbora železniški direkciji v Ljubljano za iz-poslovanje dovoljenja postajališča ter gospodu banu za podporo. Dne 11. julija j1.0 odpotovali pod vodstvom g. poslanca Krejčija še gg. Oset, Šabeder in Toma-?!) katero deputacijo je sprejel železni-direktor g. Guigmus izredno ljubez-nf'+°’ ^avz°da sta bila še načelnik prometa g. Deržič ter neki višji uradnik direkcije. Q. -Krejči je utemeljil izčrpno , r®b° postajališča za ves okraj južno . Maribora (ca. 30 do 40 tisoč prebivalstva), naprosil direktorja za dovoljenje postavitve postajališča, mu obrazloži vse križe in težave glede finančne jrani in prosil. Direktor je po krasnem, , arnem referatu g. Deržiča pristal na °v°ljenje in odredil, da se izvrši komi-*Ja železniških strokovnjakov direkcije, i naj določi, kje se bo postajališče zgra °; Takoj nato je peljal g. Krejči depu-acd° ^ Podbanu, ker je ban sam na doto . Enako ljubeznjivo kot žel. direk-r> je sprejel deputacijo podban g. dr. arajer. Tudi tu- se je g. Krejči z vso in srcem potrudil, da izposluje čim šče D0dpore 23 prepotrebno postajali-jn ‘Podban je obljubil pomoč banovine k dal nekoliko dragocenih nasvetov, ki kot V PTimeru izvedbe še več vredni . trenutna denarna pomoč. Deputacija j jbnšla pri obeh merodajnih mestih iz-. dno razumevanje. Sedaj je edino na D m> da vsi oni, ki so interesirani na tem shajališču, brez izjeme in oklevanja dprejo to akcijo s prispevki, darova-JeiT1 materiala, »kulukom« voženj itd. ,r Pripomorejo k' -postavitvi postajališča avno sebi v korist! Zgradba nove borze v Beogradu. V ™nedeljek je bil v Beogradu na svečan acm položen temeljni kamen za^zgrad-Palače nove beograjske borze. Sve-. nosti so se udeležili zastopniki finan-“ega ministrstva, Narodne banke, bor-e m gospodarskih krogov. ^Vetik uspeh mojstra Meštroviča v Pra- ".V nedeljo se bo zaključila v Pragi . e*ika razstava Meštrovičevih del, ki jo Y obiskalo doslej že nad 40.000 oseb. Češl^0 število umetnin je preišlo v last kosiovaški-h umetnostnih galerij in zakonikov. ^Avstfjjgkj kadilci stavkajo, Z včeraj-5J1,r^ dnem so pričeli po vsej Avstriji jfi vkati kadilci. Stavko propagirajo ba-narodni socialisti in bo trajala ves 'nesec. sž[g dopustu in počitnicah čitamo Karla k^Va p Cirilove knjigarne v Mariboru! Vsak radio-aparat je treba prijaviti. Poštna uprava opozarja javnost z ozirom na dejstvo, da še mnogo radio-spre-jemnih aparatov ni prijavljenih in da se njihovi lastniki v primerih, da so izsledeni, izgovarjajo, češ, da niso vedeli za zadevne predpise, na sledečo določbo finančnega- zakona in pravilnika o sprejemnih radio-aparatih: Kdor brezplačno brez prijave in brez dovoljenja- postavi sprejemni radio-aparat, se kazn-uje s 3Ietno pristojbino za uporabo sprejemnega aparata-, to je 900 Din, aparat pa se mu odvzame v korist države. Denarna kazen se pobira tudi z izvršbo- Pojasnila o načinu prijave in o dovoljenju dajejo krajevne pošte in pa trgovci z ra-dio-aparati. Važna določba za železniške obrtnike. »Službene novine« objavljajo v pravilniku o delavcih prometnih ustanov naslednjo važjio določbo: »Obrtnikom, ki so bili po zakonu o državnem prometnem osebju iz leta 1933. urejeni, nato pa ponovno postavljeni v skupino de lavcev, je treba čas, ki so ®a- prebili kot urejeni uslužbenci, všteti v članstvo pokojninskega fonda pod naslednjimi pogoji: 1. da plačajo v ta fond odgovarjajočo članarino za ves čas, ki so ga prebili kot urejeni uslužbenci in 2. da plačajo v delavski pokojninski fond članske prispevke, ki so jih prej temu fondu dolgovali in so bili ustavljeni z njihovimi imenovanji po zakonu o državnem prometnem osebju. Te zneske lahko plačajo tudi v obrokih. Ce je tak obrtnik pridobil pravico do rodbinske pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju, tedaj se za primer njegove smrti pokojnina istočasno določi po določbah tega pokojninskega fonda in po predpisih, ki veljajo za uradniški pokojninski fond, izplača pa se pokojnina, ki je večja.« Ustanovitev žitnega sindikata. Naši žitni izvozniki so se sporazumeli in ustanovili žitni sindikat, h kateremu so pristopili tudi zastopniki zadrug. Naloga žitnega sindikata bo skrbeti za čim boljšo ceno žita, pospeševati izvoz žita, iskati nova tržišča in nadzorovati delo ob odkupu in izvozu žita. Izvoz sirovih kož narašča. V zadnjih dneh izvoz sirovih kož iz naše države rapidno narašča. Največje povpraševanje v tujini je i>o ovčjih, govejih, kozjih in jagnjetovih kožah. Dosedanji izvoz je visoko nadkrili! lanskega. Kože divjačine bodo prišle sedaj na vrsto in se tudi v tej panogi naše zunanje trgovine obetajo lepe kupčije. Pojemanje gospodarske krize se opaža v znatni meri tudi že v rednih izkazih »Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani« o konkurzih, prisilnih poravnavah in posredovalnih postopanjih. Zadnji izkaz za dobo od 1. do 10. t. m. kaže naslednje podatke: I. Otvorjeni konkur-zi: v dravski banovini 1 (v istem času lani 2), v savski 1 (3), v vrbaski — (—), Zaqoce£a potom MfVEA-creme-offa \ >Oboje,pospešuje zag-orenje.lcože in zmanjšuje nevar-~\^nost solnčarice. Pred solnčenjem se je treba dobro namazati.'. Na ta način lahko uživate brez skrbi ..svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš'zdrav'in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih)pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti la ti vsebujeta ■ eucerit. Crema: Doza Din 6*— do 25*—, tnba Din 12*— In 17*—. v primorski — (3), v drinski 3 (1), v zet-ski — (3), v donavski — (3), v moravski 1 (3), v vardarski — (2) in v Beogradu, Zemunu ter Pančevu- 1 (2). — II. Otvor-jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (6), v savski — (13), v vrbaski 1 (4), v primorski — (7). v drinski — (10), v zetski — (—), v donavski — (3), v moravski — (—), v vardarski — (—), v Beogradu, Zemunu in Pančevu — (3). — III. Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor so bila javljena društvu: v dravski banovini 3, v savski 33, v vrbaski 1, v primorski 2, v drinski 10, v zetski 1, v donavski —, v moravski —, v va-rddrski 2 in v Beogradu, Zemunu ter Pančevu 1. — IV. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (2), v savski 1 (3), v vrbaski — (2), v primorski — (—), v drinski 3 (2), v zetski — (—), v donavski 3 (8), v moravski 1 (2), v vardarski — (—) in v Beogradu, Zemunu ter Pančevu — (2). — V. Odpravljene prisilne poravnave izven kon-k-urza: v dravski banovini — (7), v savski — (10), v vrbaski — (l), v primorski — (2), v drinski 1 (3), v zetski 2 (—), v donavski 1 (10), v moravski 1 (—), v vardarski — (1) in v Beogradu, Zemunu ter Pančevu 1 (—). Ptuj Ptujske občinske zadeve. V četrtek je bila V. redna občinska seja pod predsedstvom župana g. Jeršeta. Na dnevnem redu je bilo med drugim poročilo o finančnem stanju občine. Dolgovi občine, brez amortizacijskih posojil, znašajo Din 419.730, terjatve pa Din 574.700, manj dubiosa Din 248.000, tako, da znašajo terjatve le din 326.700. Iz teh številk je razvidno, da finančno stanje občine ni ugodno, vendar pa tudi ne tako brezupno, da ne bi bilo upanja, da se -kljub težki gospodarski krizi vzdrži finančno ravnovesje. Občinski svet je radi tega skle-nii, da se opuste za letos v proračunu predvidene večje investicije, da se pa zamorejo izvršiti najnujnejša in neodložljiva dela, je sklenil najeti posojilo v znesku Din 100.000. Ta znesek se bo porabil v prvi vrsti za dogradnjo stra- nišča na Tyrševem trgu ter dovršite-v ograje in pločnika okrog tega trga. Ker je taimkaj živilski trg, so ta dela neodložljiva. Stroški so preračunjeni na 70.000 dinarjev. Važno je bilo tudi poročilo ku-ratorija Dijaškega doma. Lani je število gojencev znatno padlo; vzrok je bil redukcija višje gimnazije, ki je bila pozneje sicer zopet reaktivirana, vendar tako pozno, ko so gojenci že odšli v zavode drugih mest. Ker je pa višja gimnazija v Ptuju zasigurana, se pričakuje v bodočem šolskem letu večji dotok gojencev. Zopet utopljenec. Pri Zlatoličju je Drava naplavila utopljenca, ki je ležal v vodi že najmanj 3 mesece in se zato njegova identiteta ni dala ugotoviti. Cigani. V gozdu pri Starešincih st) orožniki izsledili cigansko taborišče. Cigani so pobegnili, dve mladi ciganki so pa prijeli in oddali ptujskemu sodišču radi tatvine. Cigani so po okolici kradli kokoši in drugo. Nespreten tat. Devetnajstletni kovaški pomočnik I. K. je prišel te dni v trgovino g. Franca Lenarta kupovat svilene robčke. Ko je izbral, ni imel denarja, da bi plačal in je pobegnil. Poiskala ga je policija in našla pri njem poleg onih dveh Še tri robčke, ki jih je tat skril pri izbiranju. Dva požara. V Trnovskem vrhu je ogenj uničil gospodarsko poslopje Lize Firbasove. Škode je 10.000 Din. Na Po-lenšaku je pa zgorela viničarija Ivana Rošla. Škoda znaša 8000 Din. Nočno lekarniško službo ima od 15. do 22. t. m. lekarna Molitor »Pri zamorcu«. Kako je treba potovati. Dva prijatelja sta potovala po morju v skupni kabini. Eden izmed njiju se začne oblačiti v žensko obleko. Drugi ga ves čas začudeno gleda: — Kaj pa delaš? — Saj vidiš, da je začela burja, in če nam prevrne parnik, bodo najprej rešene ženske in otroci. * ‘hieme: Tovariš Srom (Konec) r*<*no sva dosegla hospis. Tam sem spr tak°i dobil vodnika. Ni pa naju hotel ^ehiljati drugače ko v lepem vremenu, £ da je pot prenevarna, lek • ala sva več dni. V hospicu je bil mjiAngležev in vodnik, ki jih je spre-vrry%V dolino. Obljubil Je, da se zjutraj če bo vreme ugodno. me je Srom poklical, češ, Hjjj 1Je solnce. Res je sijalo solnce. Vodica*- ni bilo nazaj. Srom ni hotel več pj '• Silil me je, naj odrineva sama. v°d°n?r^a me mise’’ da bi odšel brez ’ec, v.. Kdo ve, ali je zanesljiv ta tu--Mo’r, Sern sa šele zadnje dni spoznal. rav a ni e ta moj spremljevalec name-sc oropati? sem mu pa pogledal v odkritosrčne ,jjscm takoj pomirjen. kaT P°1 desetih sva se napotila. Nata-stanaju J’e svaril, češ, da bo vreme ne-§r v'tno. ie sa je zasmehijivo vprašal, ali (W a Profesor vremenoslovja. Prejšj,•? Sva- Moj spremljevalec je bil stal J' ,dan zelo vesel. Danes je pa pomelo ^ e^* Ogledoval sem nebo. Zabilo. rje !TI' k’ da se bo vreme izpreme-^Zor‘l sem tovariša, če ne bi bilo se vujeva. »Za to imava še vedno časa,« mi je kratko odvrnil In tedaj sem prvikrat opazil njegovo veliko starinsko uro. Številke na njej so bile čudno okrašene. Zdelo se mi je, da mu je veliko zanjo. Skrbno je snažil steklo in jo ogledoval*. »Najbrže je drag spomin?« sem ga vprašal. »Da, da, in tudi zanimiv in mnogo vreden!« mi je odvrnil. Zdaj sva naletela že na sneg, ki je šele zapadel. Vendar sva pot srečno nadaljevala. Dospela sva do visoke stene, kjer je ležalo polno snega. Bil je to prostor, ki se mu vsak hribolazec ogne. Najmanjši ropot vzbudi lahko speči plaz gorovja, da pokoplje nesrečnega turista v snežnem zametu. Nehote sem se umeknii. Ne tako moj tovariš. Hitel je dalje, vriskal in mahal s svojo okovanko. »Ali ste znoreli?« sem zakričal. »Zakaj?« »Saj vidite, da lahko pridrvi plaz.« »Kaj, plazi Vi ste strahopetec!« »Ce ste turist, morate vendar vedeti, da nam preti nevarnost!« »Saj je vendar poletje! Kje naj se vzamejo plazovi?« Tedaj sem obžaloval, da sem šel z njim. Pozno sva dospela do druge koče. Opoldan sva nekoliko počivala. Vprašal sem ga, l^diko je ura. Upal sem, da dobiva družbo. Varal sem se. Bila sva edina gosta. Ko sem drugo jutro vstal in odprl vrata, sem se razočaran obrnil. Povsod je ležala gosta megla. Niti na plan se nisem upal. V oddaljenosti desetih korakov bi bil zgrešil kočo. Poklical sem tovariša. Smejal sc je, češ, da je megla oznanjevalka solnca. Razjasnilo se ni ta dan in še nekaj dni ne. Zbal sem se, da bi ne zmanjkalo kuriva in hrane. »Bova pa razbila opravo, a odškodnino dela v železno puščico, ki je v koči?« je dejal. Zmenila sva se, da bova imela odslej le polovične porcije hrane. Kmalu sem zapazil, da postaja moj tovariš vedno veselejši. Obšla me je slutnja. da me je speljal sem iz gole zlobe. Srom sam je pričel ob polovični hrani silno hujšati. Vedno bolj suh je postajal. Večkrat je zgrabil svojo palico za roč in mahal z njo v polkrogu po zraku, in sicer od desne na levo. To me je nečesa spomnilo, a nisem se spomnil česa. Vsak dan je bil videti slabši. Naposled ga že nisem smel več pogledati. Bil je kakor pravi skelet. Pri vsem tem je bilo najbolj čudno, da je ostal vedno dobre volje. Ce je pogledal na vreme, .ie rekel: »Za vraga, vse ie po starem!« Toda to je izgovoril, kakor hi bil dejal: »Hvala, Bos*,, še ved-. |no mete!« Peti dan sva porabila ves živež. Sklenil sem, da drugi dan odidem, pd naj bo vreme kakršno hoče. Povedal sem tovarišu. Branil mi je, češ, naj še potrpim. ^ »Če še dva dni čakam, ne bom nuffel od slabosti dalje,« sem mu odyrnil. Obljubil mi je, da pojde z menoj. Zjutraj sva res odšla. Srom je kazal pot. Ko sva že dolgo hodila, sc je ustavil. Mirno je omenil, da sva zašla. Svetoval mi je, naj zavijem na nasprotno stran in se priveževa na vrv, ker je v snegu nevarna pot. Slušal sem ga. Nisva dolgo hodila, ko me je opozoril, da sva tik prepada. »Nazaj morava!« sem zakričal. Odvrnil je, da ni n^jgoče. Pričel sem ga zmerjati in ga dolžiti, da me je nalašč zapeljal. Da bi priklical pomoč, sem ustrelil dva krat s samokresom. Tedaj sem opazil, da se megle razkrajajo. V daljavi sem zagledal solnce. Razveselil sem se. Upal sem, da sem rešen. »Neumnost!« je zahreŠčal moj tovariš. »Je že prepozno!« Začul sem klice. Odzval sem se. Ko sem se obrnil za klicem, sem pozabil, da sem privezan k tovarišu. »Padam!« Je kriknil Srom. Obrnil sem se in .videl, da je zdcknS po steni. -v v v1 Vv v MariBcSrsfcl »V E'CTčTCNfW V Mariboru,- 'dne 15 VIT. 1933. In kje je sedaj predvojno mariborsko nemštvo? ZADNJI ODGOVOR BIVŠEMU DUNAJSKEMU LISTU »DER KAMPF«. »Der Kampf« je umrl in zardi tega nismo mislili dalje odgovarjati na njegova vprašanja. Ker pa so mnogi želeli, da damo odgovor tudi na zadnje vprašanje, da tako ne izgleda, kakor da se temu vprašanju izmikamo, se povrnemo nanj, da tako našega nasprotnika tudi dostojno zagrebemo. Na zgornje vprašanje je odgovoril »Der Kampf«, da je mariborsko predvojno nemštvo večinoma pregnano in izgnano, deloma pa na sramoten način zatrto. Ljudsko štetje 1. 1931. pa je bila najnesramnejša potvorba, katero je državna statistika izvršila v zadnjem ča- su. Glede preganjanj mariborskih Nemcev ob prevratu bi izredno razvita nemška narodna-obrambna publicistika že davno navedla vse primere onih, ki bi bili iz Maribora ob prevratu in po prevratu izgnani. Da pa tega ni storila, je vzrok v tem, ker ne more preko dejstva, da ni slovenska uprava iz Maribora izgnala niti enega Nemca, človek, kakor je bil n. pr. vodja mariborskih turnerjev Jahn, prišlek iz Saške, se je svobodno kretal po narodnem Mariboru in ga je svojevoljno zapustil; prav isto se je zgodilo z nacionalističnim publicistom Hausman-nom in najtrdovratnejši nemški propa-gator v Mariboru dr. Mahnert je dobil zaradi izzivanja zaporno kazen, pred katero pa je pobegnil sam v Avstrijo! Ti trije primeri najaktivnejših nemških nacionalistov predvojnega Maribora kažejo, da so imeli naši Nemci ob prevratu popolno svobodo in da so se kot svobodni ljudje pač sami podali tja, od koder so preje prišli. Glede izganjanja naših mariborskih Nemcev pa je treba upoštevati njih psihološki značaj in pa izvor mariborskega nemštva. Vsak, kdor je imel v deklaracijski dobi občevati z mariborskimi Nemci, je čul njih ponovne izjave: »Rajše kakor da bi živel v slovenskem Mariboru, odidem drugam!« ali pa: »Maribor je za mene tako dolgo Maribor, dokler je nem ški in če bi Maribor ne pripadel Avstriji, ga takoj zapustim!« Zaradi takega razpoloženja mariborskega nemštva je bilo razumljivo, da je začelo zapuščati Maribor takoj, ko je bilo mariborsko vprašanje rešeno v slovenskem smislu. In to še zlasti zaradi tega, da so si zamogli ti ljudje pravočasno preskrbeti v Avstriji namestitve in službe. Tako je vplival na izselitev mariborskih Nemcev poleg nacionalnega momenta še moment zasi-guranja službe in nadaljnje eksistenco med Nemci. To pa velja samo za urad-ništvo. Javni uradi v Mariboru pa so bili eden od najsmotrenejših germatiizator-jev Maribora. Kot dokaz za to navajam z mariborskega magistrata samo nekaj aktov: Z 1233/35 od 12. IV. 1897, Z 296 praes. od 14. XII. 1908, Z 291 praes. od 5. XI. 1909, Z 38540 od 9. XII. 1906, Z 29 od 24. VI. 1903, Z 42 praes. od 11. X. 1905, Z 160 od 19. VI. 1907, Z 81 praes. od 10. V. 1908, Z 21 praes. od 4. X. 1908 itd. In tega bi lahko navedli še mnogo, mnogo tudi s politične uprave in s sodišča, čeprav so ob prevratu, v zavesti kaj te arhivalije dokazujejo, nemški upravniki večino arhivov uničili ali pa — odnesli. Pa že navedeni uradni akti dokazujejo, da so bili javni organi glavni germanizatorji predvojnega Maribora; in ti glavni germanizatorji, so ob prevratu prostovoljno odšli v Avstrijo in so tako sami rešili Maribor glavnih protislovenskih delavcev. Z odhodom teh činiteljev in s prevzemom uprave po Slovencih je v Mariboru odpadla germanizacija od strani uprave, germanizacija, ki je pomagala potujčevati slovenskega priseljenca, če upoštevamo, da se je prebivalstvo Maribora v letih 1900—1910 potom porodov pomnožilo samo za 68 oseb nad smrtnimi primeri in če vemo, da je narastlo prebivalstvo v istem času za 3325 oseb, potem se moramo vprašati, odkod ta prirastek? Domovinska pristojnost pa nam je pokazala, da je bilo 77.14% mariborskega predvojnega prebivalstva pristojnega v slovenskih spodnještajerskih občinah. Nad tri četrtine mariborskega predvojnega slovenskega prebivalstva je torej prišlo iz slovenskega ozemlja in to slovensko prebivalstvo je polagoma germanizirala uprava, šola in poleg vpliva kapitala še nemška politična organizacija od meščanskih strank pa do socialne demokracije. Po vojni pa je poleg uprave odpadla kot gcrmanizatoričen činitelj tudi nemška politična organizacija. Nemške meščanske politične organizacije so — razen nemške manjšinske stranke — izginile, socialna demokracija je dobila slovensko vodstvo in na mesto nemških organizacij so stopile slovenske vseh vrst in barv. In obenem s slovensko upravo so sedaj slovenske politične organizacije preprečevale, da bi se slovenski priseljenec iz okolico ponemčil ter povzročile, da je ostal to, kar je bil, torej Slovenec; poleg tega pa je slovenska uprava in politična organizacija povzročila, da je kar preko noči znal slovensko tudi človek, ki v predvojnem Mariboru zaradi nemške uprave in politične organizacije slovensko ni smel znati. S tem pridemo do odgovora, kje je danes nekdanje mariborsko nemštvo. Nekdanje mariborsko nemštvo-je obstojalo samo v germanizaciji slovenskih pri seljencev. S tem pa, ko sta odpadla oba nemška germanizatorična faktorja (upra v a in politična organizacija) in ko sta bila nadomeščena s slovensko upravo in Napel, sem vse moči. Če zdrkne preko, padem tudi sam. Oprl sem se z nogami ob rob. Gornji del telesa sem nagnil na moč nazaj. Čuti! sem, da me je oblival znoj. Sirom . se je dvignil. Podal mi je roko. Romaj*sem se ga doteknil, me je začel sHno-vleči nazaj v prepad. »Ztmenoj!« je kriknil demon. Poslednjič sem napel vse moči. Tedaj sem videl,, da postava pred menoj nima na sebi sploh nobenega mesa več. Mahadrava obleka-je z nje zdrknila in ura se je zakotalila v prepad. Okovanka se je izpre-menila v ostro koso, ki >3 hotela zamahniti protbmeni. čeprav že skoraj onesveščen, sem takoj* spoznal zamahe, ki jih je delal Srom s palico. Bili so zamahi kosca, ki kosi... Začntil sem, da mc je nekdo krepko zgrabil in. potegnil proč. Vrv pod menoj se je prerezala. Onesvestil sem se. Zvečer; tretjega dne sem bil spet v hotelu ' skupaj s starimi gosti. Pripovedo-vaUsem jim o svojem doživljaju. Pripomnil sem, da sam nirem vedel, koliko je bilo resnice in koliko je vstavila moja bolna domišljija, ki sta jo rodila lakota in trpljenje zadnjih dni. Vsi so me pazljivo poslušali. Vodnik je omenil, da me je našel zadnji trenutek..Mojega spremljevalca ni mo- gel rešiti, ker se je. od trgala vrv prav tedaj, ko je prihitel. Čudno! Meni se bo vedno dozdevalo, da je vrv nekdo prerezal. Prepričan sem bil, da je to storila — kosa ... »Srom je bil čuden človek!« je priznal profesor. * Zdaj so se takoj vsi spomnili, zakaj se jim je moj tovariš dozdeval tako znan. Rentnik iz Lyona je trdil, da je videl Sroma pred leti. Peljal sc je v avtomobilu z njegovim prijateljem in ženo. pre-den se je prijatelj Courrien smrtno ponesrečil. »Slično je bilo pri viharju v Catanca-ru,« je vzkliknila Italijanka. »Tam je strela ubila neko damo in dva otroka. Komaj je Srom odšel, se je vihar pomiril « Inženjer iz Ciiriha >3 omenil, da je videl Američana pri neki železniški nesreči. Hodil je okoli mrtvih ponesrečencev in jih smehljaje se opazoval. Tatarski trgovec se je spomnil, da sta bila skupaj pred desetimi leti’ v nekem hotelu. Tam je izbruhnil požar, ki je uničil življenje tridesetim ljudem. Srom, ki se je tedaj drugače imenoval, je takoj po požaru izginil. »Tudi jaz sem ga videla, in sicer v balor.u, v katerem se je lani ponesrečil zrakoplovec Sartenius!« je rekla dama iz Manchestra. »Balon se je nepričakovano vnel in zrakoplovec je padel na tla ter sc ubil. Srom se je rešil s padalom.« slovensko politično organizacijo, je bila germanizacija za vedno zavrta in slovenski prišlek je v Mariboru ostal narodno tudi nadalje to, kar je po rojstvu bil — Slovenec! To pa je bil tudi smoter vsega našega narodnega pokreta v Podravju in dosegli smo ga Slovenci z zedinjenjem. To naše stališče pa ostane tudi v bodoče naš nacionalni program: Mi absolutno ne terjamo raznaroditve pravih Nemcev, mi pa absolutno in nikdar ne bomo dopustili, da bi se podravsko nemštvo razvijalo na podlagi raznarodovanja slovenskih prišlekov z dežele v naših mestih in trgih! Če Nemci priznajo to stališče, da ostane vsakdo narodno to kar je po svojem rojstvu, potem je sporazum med nami na dlani. Zaradi tega pa, ker »Der Kampf« ne opušča misli na razvoj mariborskega nemštva, ki je razen 10% nastalo po razna-roditvi slovenskih prišlekov, tudi ne more razumeti mariborskega ljudskega, štetja leta 1931. Mariborsko ljudsko štetje in njegove narodnostne navedbe naravnost potrjujejo številke o izvoru mariborskega prebivalstva in je samo dokaz, da je v Mariboru doba asimilacije Slovencev po Nemcih končana! Kar pa se tiče »Čičev, Srbov in kranjskih Slovencev« v Mariboru, ooudarja-mo, da leži Maribor v naroi ni Jugoslaviji, kjer so vsi Jugoslovani enakopravni tudi v gibanju po vsej državi in kjer so našli svojo domovino oni, katerim so jo vzeli najboljši zavezniki nemških nacijev, italijanski fašisti. Mariborsko nemštvo je tako moralo izginiti na podlagi prirodnega prava, po katerem ima vsak človek od rojstva dalje pravico do življenja in delovanja v materinem jeziku. Če pa je to danes dejstvo v Mariboru, pa se še nadalje vrsi razvoj nemštva v Celovcu in Radgoni potom dotoka in asimilacije slovenske krvi! Iz Celovca in Radgone je danes slovenstvo pregnano in izgnano in tam se slovenski živelj na sramoten način zatira in skriva. Naše narodne meje so tam za Radgono in za Celovcem, tam, kjer žive naši bratje na svojih gospodarskih razvalinah in kulturnih pokopali' ščih. Na koncu bi morali še govoriti o pes- < niškem, znanstvenem in umetniškem delu mariborskega nemštva. O tem pa ne bomo govorili iz preprostega razloga, ker tega dela skoro r.i. »Der Kampf« n3J v tem oziru samo primerja slovensko kulturno delo v Celovcu z nemškim v Mariboru! Imena Maderna, Bernreiter in Wh' tenbauer ter Kernstock, ki jih navaja »Der Kampf* kot predstavitelje nemškega kulturnega Maribora, pa nimajo nobene druge zveze z Mariborom kakor da so bili v Mariboru rojeni. Kot kulturne delavce jih je ustvarila in razvila nemška tujina in ne Maribor ali Podrav- je. S tem smo pokojnemu lističu *^er Kampf« odgovorili in ker vemo, da nim8 sedaj nič pripomniti, je dobro in kori**' no, da je zaspal. Stvriaca5« Nogometni furnir v korist olimpijskega fonda Igrišče ISSK Maribor; ob 16. ISSK Maribor :SK Svoboda; ob 17. SK Železničar: SK Rapid; ob 18. finale med zmagovalcema. JUTRI, V NEDELJO 16. t. m. Po končanem nogometnem; turniri*^ oficielna razdelitev daril zmagovalce®1 vseh športnih prireditev »Olimpijske*2 dne« po predsedstvu »Olimpijskega odbora v Mariboru,«. Teniško prvenstvo Maribora Zanimivo tekmovanje v okviru Olimpijskega dne. Dobimo novega prvaka W prvakinjo. Na krasnih igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu bo v okviru letošnjega Olimpijskega dne zanimivo teniško tekmovanje. Prvič bo letos odigrano teniško prvenstvo mesta Maribora, in sicer za gospode in dame posamezno. Vršila so se že nekatera predtekmovanja. Gdč. Breda Hribarjeva je po nadmočni igri odpravila gdč. Legatovo s 6:1, 6:0 in go. Boričevo s 6:0, 6:0. Ga. Thalmannova pa je zmagala nad gdč. Legatovo s 6:2, 6:1 in nad go. Boričevo s 6:2, 6:2. Tudi moška tekmovanja so že začela, in sicer so igrali Leytrer proti Pušenjaku 6:0, 0:6. 6:3, inž. Černigoj proti Masiju 6:3, 3:6, 9:7, Leyrer proti Bergantu 7:5, 6:0, Bergant proti Masiju 6:0, 6:1 in Leyrer proti Masiju 6:3, 6:0. Danes nastopijo še ostali gospodje in dame. »Maribor« žal nastopi oslabljen, ker sta Gasparin in Poš na orožnih vajah, dočim je ga. Rav-nikova že delj časa odsotna. Barve ISSK Maribora bo torej skoroda sama brani- la gdč. Bre'da Hribarjeva, ki je že v P1' vih igrah pokazala, da bo dorasla aak>-gi. Od gospodov sodelujeta inž. Černigoj in Voglar. Železničarja zastopajo gdč. Legatova in ga. Boričeva ter g£j Bergant, Pušenjak in Masi. Iz vrst K2' pida tekmujejo ga. Kraussova, ga. Tha mannova, gdč. Lirzerjeva ter gg. Httze. Leyrer in Holzinger. Igra vsak z vsakim, tako, da bo zmago odločilo števil točk. Pri enakem številu točk bo še en° tekmovanje. Imeni prvaka in prvakinj. Maribora bosta vklesani na mramori13 plošči v klubovem domu ISSK Marib°r_ v Ljudskem vrfcu. Tekmovanje se bo ^ daljevalo danes popoldne in jutri v dan. Udeležence teniškega turnirja za »V venstvo Maribora opozarjamo, da jo V.‘ četek tekmovanj danes ob pol 16. iu j® tri ob 8. Kdor ne pride pravočasno, " gubi dotično igro. Razpis olimpijskega desetoboja in ju-niorskega petoboja za juniorje razreda C (od 16—18 let), katerega priredi v dneh 22. in 23. julija 1933 na igrišču SK Rapida SK Železničar, Maribor. — De-setoboj; dne 22. t. m. ob 15.: 1. tek 100 m, 2. skok v daljavo z zaletom, 3. met krogle, 4. skok v višino z zaletom, 5. tek 400 m; dne 23. t. m. ob 15.: 1. tek 110 preko zaprek, 2. met diska, 3. skok ob palici, 4. met kopja, 5. tek 1500 m. — Petoboj: dne 22. t. m. ob 15.: 1. tek 100 m, 2. met krogle jun., 3. skok v višino z zaletom; dne 23. t. m. ob 15.: 1. skok v daljavo z zaletom, 2. tek 1500 m. Prijavnine ni. Prijave je poslati na naslov Fišer Josip, Delavnica drž. žel. Maribor. Udeležba je dovoljena le verificiranim atletom JLASa. Nagrade: Prvi trije plasirani desetoboja, kot petoboja prejmejo nagrade. Tekmovanje bo po pravilih JLASa. — SK Železničar. Zarja iz Zg. Kašlja porazila Primorje 4:2 (2:0). V petek -zvečer je odigrala Zarja svojo prvo in zadnjo tekmo, in sicer s Primorjem. Iz, današnjih službenih objav LNP je razvidno, da je Zarja svojo nogometno sekcijo razpustila. Igralci SK Zarje pa so bili verificirani s tak0! šnjim nastopom za druge klube, med , mi Mariborčani brata Bertoncelj in ljič za SK Primorje, ki bodo že dr® nastopili v moštvu Primorja proti ™ zer Sportklubu. , Motoklub Maribor priredi danes izlet v'Kamnico (gbstilna Pavešič). St3 ob 20. uri na Glavnem trgu. Vodsj? Motokluba prosi za polnoštevilno ležbo. ^ Sokolstvo „ Mursko Sokolsko okrožje. Sokote^ ideja se v okraju kljub vsem težko® ‘ lepo razvija in je Sokolstvo organi21 no. v 5 društvih in* 6 četah. Mladinske« orJz-Y-vlclmrra nuefnm «> T i>iUUoni e/» IB sokolskega nastopa v Ljubljani se je ležilo iz našega okrožja 249 učencev S količev, katere je spremljalo 19 učitelFf (ic). Od udeležencev je dal Ljutom 107 Sokoličev. V vseh edinicah P3 potrebno poleg redne telovadbe v nem in zimskem času tudi mnogo vzg nega dela. Nobena telovadna ura ne s miniti, da ne bi bilo kratkega sokol ga razgovora. Vso pažnjo moramo svetiti deci in naraščaju p da je omagoval, čisto na-Nnko ie čutil, da izgublja prosto voljo. ni^iv! 36 vse svoje moči, da bi se ubra-r "jprajine sugestije in je nekaj časa sed Jubovak Hotel je že z eno samo be-0 Presekati pogovor, toda bilo je že Pfepo; zno. Morajina volja je zmagala, im vas in zahtevam, da me lju- bite!« je dejala z ostrim, ukazujočim glasom. Od ljubezni do sovraštva je le en sam korak. Ako nočete moje ljubezni, boste okusili moje sovraštvo, ki mu ne boste mogli ubežati, pa če se tudi podaste na konec sveta. Odgovorite mi!« »Gospodična...« je s težavo izjecljal Doljan. »Odgovorite mi samo-eno: me-ljubite ali me ne ljubite?« »Lju...« je hotel dejati Doljan, toda v tistem trenutku mu je ostal drugi zlog besede v grlu. Čutil je, da je popolnoma odrevenel, da ne more govoriti in da se tudi sploh geniti ne more. Prebledel je. »Kaj vam je?« je vzkliknila prestrašeno Moraja, ki je opazila njegovo odrevenelost. Doljan ni mogel odgovoriti. Izgubljal-' je zavest... Moraja je planila kvišku in ga stresla. »Doljan ... Doljan...« je vzklikala in ga prižemala k sebi. »Kaj vam je... kaj ti je ... govori!« Vsi njeni napori, da bi ga predramila, so bili zaman. V neskončni zmedenosti ni vedela, kaj naj stori. Domislila se je kaj bi bilo, če bi jo našli samo z njim v takem položaju in je zato mislila na beg. Obenem pa se je bala tudi za Dolja- novo življenje in bi bila rada ostala pri njem in mu pomagala. Naposled se je odločila za edino možno rešitev iz neprijetnega položaja. Brezžično je telefonirala Astisu, ne da bi povedala svojega imena, naj nemudoma pošlje zdravnika v Semisov park, da reši življenje prijatelju Doljanu. Nato se je &e enkrat oklenila nezavestnega Doljana, poljubila ga in neslišno izginila med grmovjem, v katerem se je skrila in pričakovala, kaj bo. XVIII. Dasi je Intela sklenila dušiti svojo ljubezen do Doljana, nanj vendar ni mogla pozabiti. Čimbolj si je skušala dopovedati, da bi bila ta ljubezen nesreča zanjo in zanj, tembolj je rastlo v njenem srcu nepremagljivo hrepenenje. Nekaj časa se sploh ni hotela zanimati za njegova pota. Pustila ga je, da >e hodil koder je hotel. Naposled pa je zopet budno pazila nad vsemi njegovimi koraki. Tako je opazila tudi prihod Moraje v nočno zabavišče in njeno zanimanje za Doljana. Moraja je bila neprevidna. V zaverovanosti v svoje načrte osvojiti si Doljana, je pozabila obdati se z izolir-nimi žarki, ki bi Inteli preprečevali opazovanje njenega početja. Tako je Intela po svojih aparatih ugotovila vso resnico. Ta ji je potrdila prejšnje domneve, da skuša Moraja zaplesti Doljana v svoje mreže in ga iztrgati izpod njenega vpliva. Opazila in videla je, kar se Doljanu in njegovim tovarišem niti sanjalo ni, da je Moraja z umet- nimi sredstvi omamila vse njegove misli in ga prisilila zanimati se le zanjcr. Tako je tudi dobro vedela, da je Moraja sugestivno naročila Doljanu naj pride na sestanek v Semisov park. Videla ga jo v svojih aparatih, kako se je dvignil iz postelje, se napotil na' ulice in taval po njih proti sugeriranemu mu cilju. Videla ga je, ko je dospel do gostega grmovja, odkril skrito klopico in sedel nanjo. Skušala je pa opazovati tudi Morajo. Vendar je bila ta to jutro bolj previdna, kakor zvečer. Obdala se je z izolirajočimi žarki in tako Inteli onemogočila opazovanje. V Intelini sobi je nenadoma ugasnila slika klopi in Doljana. Princesa je zbegana tekala po sobi in iskala jzhoda in rešitve. Naposled se je odločila za zadnji poizkus. Vključila je v svoje aparate najmočnejši tok, ki bi jih bil skoraj raznesel. S tem je dosegla, da so njeni aparati razvijali večjo moč, kakor Morajini. V ogledalu se je zopet prikazala slika klopi v parku in na njej Doljana in Moraje, dasi le v medlih obrisih. Kljub temu je mogla Intela opaziti vsak gib in doumeti tudi smisel pogovorov med Doljanom in Morajo. Slišala je, kako mu je pripovedovala -o svoji ljubezni, slišala, kako ga je s svojo umetno potencirano voljo skušala omamiti in oropati svobode odločevanja, slišala, kako je Doljan klonil in kako jefrbil naposled že popolnoma brez moči pripravljen izreči tisto, kar je Moraja od njega zahtevala. (Dalje priliodnjič.) Mali o Razno i POHIŠTVO stnega izdelka dobavlja po raJno zmernih cenah Zaloti^ p°hištva združenih mizar-tJ'-Vetrinjska ul. 22, nasproti "Tdke v. Weixl. Vse električne insta- lu£ LACIJE. L ’ motorjev. Napeljava stre bla - ‘ ^se instalacijsko v So in žarnice z jamstvom. liit6t *.‘pe motorjev, lestencev, K.'kov. j.os_ Tichy in drug, vmbor, Slovenska ulica 16. '>ta”io“ posle restante Ljubljana. Za analizo je treba vposlati: 10—15 vrstic pisave z črnilom na papirju brez črt, jasno fotografijo in oznako rojstva. Poleg tega naj se priloži honorar Din 30’— v znamkah in 6’— Din za poštne stroške. 2588 Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi vSR1 ITIJ| £E izvršuje najceneje Prva Jugosl. transportna d. d. Schenker & CoM Maribor-Meljska c. 16 tel. 2044 E IX 1354/33 Dražberti oklic /LABO POLETJE nas sili, da prodamo vse poletno blago, poletne obleke, plašče, bluze itd., zato smo znižali cene. TRGOVSKI DOM Maribor, Aleksandrova cesta 25. Vsled pomanjkanja denarja sprejemamo tudi hranilne knjižica Dne 4. septembra 1933 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 364 Cenilna vrednost: Din 9.465*— Najmanjši ponudek: Din 6.310*— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe. Je oglasiti pri so* dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe« sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine ^ škodo z'dražitelja. ki je ravnal v 'dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit n* uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX-. dne 9. junija 1933. ^ Vinotoč Perčič Krčevina 30 Aleksandrova cesta odprt! Za potovanje I Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 Razglas o prvi javni pismeni licitaciji za prevzem in izvršitev vzdrževalnih gradenj in del na državnih cestah št 17 in 50. Licitacija se bo vršila v soboto, dne 29. julija 1933 ob H. url pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Maribor levi breg za sledeča gradbena dela: a) na državni cesti št. 17: I. naprava novega propusta iz betonskih cevi v km 0.220 na Teznu — proračunska vsota 2. poprava mostu čez Dravo v Ptuju km 23.660 3. poprava propusta čez Cvetkovski potok km 39.290 ....................... 4. poprava propusta v km 44.260 v Mihovcih b) na državni cesti št. 50: 1. zvišanje ovinka na zunanji in razširitev na notranji strani od km 146.315 do 146.397 2. poprava propustov v km 126.300. 129.900 149.300 in 149.360 ......................... 3. odstranitev hrbtov in izravnanje cestne ni-velete na petih klancih od km 112.000 do km 117.500 ........................... 4. izravnava nivelete obojestransko, propusta v km 129.940 .................. Pogoji licitacije, načrti in proračuni so na javni vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru levi breg. , V Mariboru, dne 10. julija 1933. T. O. 918/9 — 1933. 2543 Sresko načelstvo v Mariboru levi breg. Din Din Din Din 2220.-6200.— 3000.— 2500.— Din 6450,-Din 4500- Din 4000.-Din 500.— ^ A* ** * ** m e julija ob ZO. uri koncert, * O D OlO I igra lazzband „Qraua“. U nedeljo 16. julija jutranji in večerni koncert, igra godba U/ergles. Koncerta se vršita ob vsakem vremenu. 2573 Moderne kopalne obleke obalne pižami alne plašči kopalne čevlig Sn čepice nuj! ViniM Kakor vsako leto odprem tudi letos 16. julija v HoMu ilev. 98 vinotoč in prosim za obilen obisk. 2601 Alojz Arbeiter. na Kalvariji. Prvovrstno pedjano vino Zahuala Ob bridki izgubi naše iskreno ljubljene soproge, oz. mame, stare mame, tašče itd. gospe Frančiške Rebol soproge uradnika državnih železnic v pok. smo prejeli toliko dokazov sočutja, da se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah sočuvstvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, železn. glasbenemu in pevskemu društvu »Drava« za ganljive žalostinke. gosp. Tumpeju za nagrobni govor, vsem društvom, sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene vence in cvetje ter častno spremstvo na zadnji poti in vsem ostalim, ki so kakorkoli pokazali svojo pozornost' in ljubezen do umrle-Vsem skupaj naša najiskrenejša zahvala. V Mariboru, dne 13. julija 1933. Žalujoča obitelj Rebol In sorodniki. Oglašulte! ^ii[nii»iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!..,lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinimiiiiiiiiininiiimiiiiiiniimiimiiiiiiinmiiiijiiiii^ Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju 36. Najbolj vama naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojkn premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno ^ittiiiuiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitjiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiimmimiiiiinnumjiiiiiiininimiminiiiimminimiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiuiiiiDiiini1: Lastni Izdelkll Nizke cene Dražestne novosti pralnega blaga - Tekstilana Budefeldj Izdala konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DgTEL^ x Mariborr