Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 18. oktobra 1957 Štev. 257. Leto XI. (XVSIU MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Seja vodstva JNS Včeraj se je v Beograda sestalo k seji vodstvo JNS. Navzoči so bili predsednik stranke Peter Živkovič, podpredsednik Jovan Barajanin, glavni tajnik dr. Kramer ter vsi ostali člani izvršnega odbora, pa tudi senatorji, narodni poslanci, ki so člani stranke. Le podpredsednik Ju-raj Demetrovjč je še vedno bolehen, da fu mogel na pot iz Zagreba v Beograd, temveč se je pismeno opravičil. ^ * Sejo je vodil predsednik Peter Živkovič, ki je podal obširno poročilo o političnem položaju. Razvila se je živahna debata, ki je z dveurnim opoldanskim Premorom trajala do večera, člani vodstva iz raznih pokrajin so na kratko orisali razmere v raznih krajih države ter obrazložili svoje in svojih sodelavcev po-Slede na razvoj političnega položaja. Debata je pokazala, da so ti pogledi slej ko Prej enotni. Zvečer je bil novinarjem izročen naslednji komunike o seji strankinega vodstva: Izvršni odbor JNS je imel skupno s senatorji in narodnimi poslanci pod predsedstvom predsednika stranke Petra Ivkoviča 17. oktobra dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razpravljal o stališču stranke glede na politični položaj, ustvarjen s poslednjimi dogodki. Jugoslovenska nacionalna stranka presoja, kakor vedno doslej, vse politične akcije v našem narodnem in državnem življenju s svojega neomajnega stališča jugoslovenskega narodnega in državnega edintsva. V debati se je pokazalo popolno soglasje v stranki. Povečanje davkov na Kitajskem ŠANGHAJ, 18. okt. Za kritje vedno Večjih vojaških izdatkov je kitajsko finančno ministrstvo s takojšnjo veljavnostjo podvojilo razne pristojbine in t'>-kse. Kontrola v turških vodah CARIGRAD, 18. okt. Pomorsko ravnateljstvo je imelo posvetovanje z zastopniki tujih paroplovnih družb, ki imajo-sVoje agenture v Carigradu. Namen sestanka je bil razpravljanje o raznih nadzorstvenih ukrepih glede tranzitnega prometa med Črnini in Sredozemskim mor-Jem. Ti ukrepi so v zvezi s povečanjem nadzorstva na Sredozemskem morju. Mi-sl>io, da so na sestanku govorili tudi o ^reprečenju prevoza vojnih potrebščin iz Rusije v Republikansko Španijo. ✓ Ameriški bojkot japonskega blaga ATLANTIC CITY, 18. okt. Odbor industrijskih organizacij je sklenil, da se 1Zvede bojkot vsega japonskega blaga. Krvave občinske volitve v Franciji , ,IJARIZ, 18. oktobra. V Franciji so ofle včeraj pokrajinske volitve. Volili ‘169 departmanskih in 723 kantonal-!l1'1 svetnikov v 80 dcparlmanov, ker bile le v dveh departmanih prve '°lilve že definitivne. Pri volitvah je Prišlo v posameznih krajih do krvavih Popadov in obračunavanj, ki so zah V Palestini friiio v zrak mostovi JERUZALEM, 18. obtoibra. Manifest, ki ga je podpisal veliki muf tl, in ki poziva Arabce na nadaljevanje njihove borbe so oblastva zaplenila. Pri tern je prišlo v vseh mestnih delih do spopadov in je policija izvršila več aretacij. V bližini Jeruzalema je prišlo na letališču KalandEa do pravcate b>tke med Arabci in porcijo. Arabci so vse ceste, kj vodiiio do le^Hšča, zabarikadirali niji zavzela take dimenzije, da se lahko iz dneva v dan U0.000 lofumev Ukd$eMk NANKING, 18. oktobra. liavas poroča: Kitajske čete so obkolile neko japonsko divizijo severozapadno Šansija, in sicer med Pinghingkuanom in Pajhijeno. Preko 40.000 Japoncev, med njimi tudi ■znana peta divizija, je sedaj odrezanih od ostalih japonskih čet. Hova ofenziv# feiuJMtev pričakuje senzacionalni preokret pri arabskem svetu. Tukajšnji listi prinašajo predstavko, ki so jo Arabci iz Libije poslali predsedniku italijanske vlade Mussoliniju, v kateri izražajo svojo solidarnost s palestinskimi Arabci z ozirom na dogodke, ki so se odigrali v zadnjih dneh v Palestini. NANKING, 18. oktobra. Reuter poroča: Kitaske čete nadaljujejo s prodira-njem v provinci Šansi ter se jim je po-j srečilo da so vpostavile stike s kitajsko rdečo vojsko, ki operira v zaledju japonskih čet. SANTANDER, 18. oktobra. Frankovci nadaljujejo s prodiranjem proti Asturiji in so zasedli več naselbin severno od Arrionde, vzdolž ceste, ki vodi iz San-tandra proti Oviedu. Odred Frankovcev, ki prodira v smeri proti Colungi, je od- daljen od Gijona le še 30 km. V južnem delu Asturije je neka Frankova kolona dosegla reko Nalon, dočim je neka druga kolona zasedla Čampo de Casa, ki so ga' asturski miličniki pred izpraznitvijo vpepelili. Kako je »Kmetski list« piše v št. 41: »No, kako je vendar? Na dan z besedo! Tako je! Slovenci hočemo čisto vino. Smo tako vzgojeni, da ločimo luč od teme, dan od noči in denar od knofov. Ra pišejo caj-tenge, da je dobival imenovani mariborski podžupan g. Franjo Žebot denar od g. Petra Živkoviča. Druge cajtenge so pa zopet rekle, da ni res, da bi se kaj takega moglo zgoditi med katoliškimi Slovenci. Sedaj ne vem, kaj je res. Ali je res to, kar ni res, ali ni res tisto, kar je res. Jaz kot pošten kmetski mladič hočem priti na čisto, zato se še enkrat obračam kar naravnost na g. Žebota, ki je edini merodajen, da pove kaj je res in kaj ni res.« Rušijo, kar je gradil dr. J. Ev. Krek Glasilo kršč. sbc. delavstva »Delavska pravica« poroča v št. 42: »Slovenski delavec« se bo imenoval nov tednik, ki ga prične izdajati ta teden »Zveza združenih delavcev«. Dosedanje glasilo »Delavska fronta« je preteklo soboto zadnjikrat izšla. Urednik novega lista bo jeseniški kaplan g. Andrej Križman, tiskala pag\\ bo Misijonska tiskarna v Grobljah. Kako je list delavske organizacije zašel v ne-tarifirano tiskarno nam docela ni znano. Vemo le toliko, da se je g. Godina, odbornik »Zveze združenih delavcev«, že dolgo časa prizadeval, da dobi glasilo v svojo tiskarno. . Kal^o bo list urejevan, nam pove ime urednika, ki je znan po napadih na Jugoslovansko strokovno zvezo, pa tudi ime tiskarne, ki se prav tako odlikujS po znanem stališču svojih funkcionarjev do nas. Kako pa se visoki poklici prizadetih ujemajo s sodelovanjem v boju med dvema katoliškima organizacijama, ni toliko naša stvar. Pravimo le to, da je žalosten pojav sedanjega časa, da to, kar je duhovnik gradil, čez 20 let njegovi poklicni tovariši podirajo.« 1000 mokmteiii vozit M e$š$dsk& žiši$ski ALBKSANDRIA, 18. oktobra. Kakor se doznava, bodo v kratkem ojačili posadke na egiptsko-libijski meji. Že v naslednjih dneh bo odposlana v Solliim karavana s 1000 motornimi vozili z muni- cijo in vojnim materialom ter vojaškimi odredi. Ojačenje egiptsko-libijske meje se spravlja v zvezo z dogodki v Palestini in z najnovejšim pošiljanjem italijanskih vojnih odredov v Libijo. USA astme$o mvkdM WASHINGTON, 18. oktobra. Državni tajnik Hull je v nekem pismu na senatorja Walshiju naglasil, da ostanejo Združene države ameriške v konfliktu na Daljnem vzhodu popolnoma nevtralne, ter da navzočnost zastopnika USA na pogajanjih v Bruslju tega stanja ne bo spremenilo. USA' stoji še danes na stališču popolne nevtralnosti in je potemtakem vseeno, kje izbruhne vojni požar. Združene države ameriške si na vso moč prizadevajo, da bi se konflikt na Daljnem vzhodu rešil brez uporabe gospodarskih ali drugih sankcij. *evala v Marscjn tudi človeško žrtev. I •BoMamm, Id us vm§e v akmUet? avsieoapske BUDIMPEŠTA, 18. oktobra Nadvoj-1 katere ne veruje v možnost ponovne voda Josip je dal predstavniku varšav- združitve Avstrije in Madžarske pod ske »Polske Zbrojne« izjavo, v smislu Ižezlom Habsburgovcev. Po mišljenju Dvojna igra Celjska »Nova doba« poroča, v št. 42: »Peter Rešetar v »Slovenskem gospodarju« še ni poučen, kako je treba pisati o edinstvu naroda in države, pa piše, kakor čuti in misli in kakor mislijo oni, ki sicer govorijo in pišejo že drugače. V zadnji številki »Slovenskega gospodarja« pravi ta Peter Rešetar, da smo v Jugoslaviji trije »narodi in da sporazum med dvema še ni sporazum med tremi. Pa modruje takole: »Sedaj bomo doživeli, da bodo Srbi zahtevati svobodno Hrvat-sko in svobodno Slovenijo. Ali verujete?, In mi? Med tem ko drugi govorijo o svo ibodi, mi delamo za avtonomijo. Ko bo dosežena, bodo pa rekli oni, da so jo pripravili.« Tako spreminja lice in barve ta prečedna druščina, eno je namejeno Bel-gradu, ali celo že Beogradu, drugo pa je za ljudstvo doma. Kaj smo doživeli? Nič novega — hinavščina in dvojna igra se nadaljuje.« nadvojvode se preteklost nikdar več ne bo vrnila. Od leta 1918 je Madžarska šla svoja pota ter želi ostati svobodna in neodvisna. Madžarski listi komentirajo to izjavo in pravijo, da je .zelo zanimivo, tudi po tem, ker doslej še noben Habsbur-govec ni podal slične izjave. Menijo, da je prišel nadvojvoda do teh zaključkov na osnovi presoje današnjega evropskega položaja. Mariborski »Večerni k« Jutra C&-.L. . - 553EBMB——i II II IHMMMMMMMMI Ali so služkinje za starost zadostno zavarovane? Uveljavljenje delavskega zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti, ki bi morala stopiti v veljavo že leta 1925 in ki je uzakonjeno s I. septembrom, predstavlja realizacijo prvih začetkov delavskega pokojninskega zavarovanja. Zakon je nedvomno pomemben, saj posega v najrevnejša domo vanje ingoslov. naroda in je to zavarovanje tako važno, da je brez te panoge socialnega zavarovanja nemogoč socialni in gospodarski razvoj celote. Važen je za zavarovanca in nič manj važen tudi starost, onemoglost in smrt ima sicer Se za delodajalca. Delavsko zavarovanje za nedostatke, ki jih pa bo čas v borbi oblastvenih in stanovskih činiteljev nedvomno izboljšal in izpopolnil. Prav posebno važna točka tega zavarovanja so naše služkinje. Strokovne organizacije čaka na tem polju in baš radi služkinj še mnogo dela. Razpravljati in sklepati bodo morale o zboljšanju starostne In one-moglostne preskrbe služkinj. Pokojninsko zavarovanje delavcev je po dajatvah itak zelo skromno in ne bodo pokojnine niti malo zadoščale za preživljanje. Te pokojnine so samo skromna pomoč k ostalim virom vzdrževanja. Povprečna mesečna pokojnina bo znašala okrog 270 Din. Delavec, ki nima nikogar, h kateremu bi se v starosti in onemoglosti zatekel, bo ostal na cesti. K tem revežem spadajo »lasti služkinje, predvsem one, ki gredo v svet in nimajo več doma. Socialno zavarovanje je baš zato nepopolno in še ne streza današnjim socialnim potrebam. Zavarovanje služkinj ni urejeno po istih socialnih in računskih načelih kakor za ostale zavarovance. Izvedeno ni na temelju dejanskih prejemkov služkinj. temveč na mnogo nižji osnovi. Zavarovanje je izvedeno na osnovi tako-zvanega kategoriziranega zaslužka, ki odgovarja IV. mezdnemu razredu (Din II.60 zav. mezde), na deželi pa III. razr. ali Din 8. Potemtakem znaša podpora za .slučaj bolezni dnevno 7.33 Din, odnosno Din 6.40. dasiravno so bili prejemki služkinje za časa službe najmanj Din 20 dnevno. V podobni višini se gibljejo tudi pokojninski zneski v slučaju starosti in onemoglosti in dosega mesečna pokojnina ob 10 letni zaposlitvi v IV. razredu samo Din 104.40, odnosno Din 69.60 pri manj kakor desetletnem zavarovanju. V III. razredu znaša pokojnina Din 86.40, odnosno 57.60 mesečno. Skrb gospodinj je, da se za zboljšanje zavarovanja svojih pomočnic zavzamejo, njihovo stremljenje pa naj podpre predvsem Delavska zbornica. Francija ima 371.000 prijavjenih brezposelnih delavcev in nameščencev. Z ozirom na številčno stanje francoskega naroda je to razmeroma pičlo število, če primerjamo stanje brezposelnih v drugih manjših državah 5 stanjem, ki ga po statistiki beleži Francija. SK Železničar in ISSK Maribor po 2 sam V razberljivi tekmi je Rapid mora« kloniti Železničarju — Presenetljivo visoka zmaga ISSK Maribora v Murski Soboti - V Čakovcu je zmagal ČSK — ISSSC Maribor na vrhu prvenstvene tabele V nadaljevanju tekmovanja z:l prvenstvo mariborskega okrožja LNP so bile včeraj na programu tri važne tekme. V Mariboru se je pripisovala srečanju SK Železničarja z Rapidom precejšnja važnost, pa se je po poteku igre videlo, da Rapid ni nevaren nasprotnik Železničarja in si je Železničar izposodil Rapida kot dobavitelja prav čedne diference golov. ISSK Maribor pa je šel v goste SK Mure v Mursko Soboto po dve točki, dočim se je tretja tekma, ki se je vršila v Čakovcu med lokalnima rivaloma, končala z lepo zmago Čakovečkega SK. Situacija v prvenstveni tabeli je po včerajšnjih tekmah naslednja: ISSK Maribor SK Rapid SK Mura SK Železničar Čakovečki SK Gradjanski 4 4 3 3 2 0 2 2 2 .3 2 5 21:12 13:14 12: 7 16:17 13: 8 3:20 V odločilno fazo bo letošnje prvenstveno tekmovanje stopilo prihodnjo nedeljo in je spored 7. kola sledeči: ISSK Mari-br:SK Rapid, Gradjanski :Železničar, Mura :ČSK. SK ŽELEZNIČAR : SK RAPID 4:0 (1:0) Igra je spričo uspešnega nastopa Rapi-dovega moštva v poslednjem času vzbujala precej zanimanja. Na igrišču se sicer ni trlo ljudi, komaj okoli 600 jih je prišlo v nadi, da bodo priče pričakovane zanimive igre. Toda moštvo Rapida je ostalo zvesto tradicijam in tudi tokrat ne samo, ^la mu v borbi z Železničarjem ni uspelo pokazati se z ooljše strani, kakor v borbi z vsemi ostalimi konkurenti v podsa-veznem prvenstvu, temveč se je pusti' ? odprav-iti z rezultatom, ki mu ni Drigo-varjati. Od začetka sta obe moštvi producirali po nekaj energičnih potez, k: so sicer končavale pred golom mlačno, vendar se je po stilu igre in po predvajanem tempu dalo sklepati na zanimiv potek. To je trajalo skoro ves prvi polčas, potem pa je Rapid čedalje bolj lezel v rezultat 4:0. Če je bil torej prvi polčas igre v znamenju enakovrednih nasprotnikov, se je v ostalem času razvijala igra vedno bolj v enostransko borbo, v kateri je Železničar povsem prevladoval. Poleg tega pa je čedalje bolj uhajala v igro ostra, nesimpatična nota. Škoda, da se je iz mnogo obetajočega začetka na ta način rodil bolj klaverni konec. Poglavje zase pa je bilo včeraj del občinstva, ki je hotelo na vsak način videti zmago Rapida. Tega nešportnega obnašanja in žaljivih medklicev mora biti enkrat konec! Športna igrišča niso torišča pobalinstva in paglavstva! Apeliramo na vsa merodajna mesta, da se strogo postopa proti takim pojavom, ki s športom nimajo ničesar skupnega. Istotako naj se poskrbi, da bo vzornejše funkcionirala rediteljska služba in naj se v bodoče odstrani z igrišča vsakogar, ki bi se nešportno obnašal! Kakor je treba z ene strani poudariti popolno razsulo Rapida, je pa treba obenem naglasiti, da so »črni« imeli v odlični meri svoje prste vmes. Prvih 10 minut so se vehementni napadi menjali, ko pa je Železničar spravil svojo kombinacijsko mašinerijo v pravi tek, je postala slika na mah drugačna, in so »črni« začeli spočetka komaj opazno, pozneje pa vedno bolj vidno prevladovati na polju in se nevarno bližati protivnikovemii svetišču. Toda do prave odločnosti so se povzpeli šele v poslednjih fazah drugega polčasa in se je dodobra poshižili. Obramba v drugem polčasu ni imela prida dela, Švajghofer je splaval v lepo sigurnost. Tudi branilca nista razen začetnih faz bila preveč obložena s poslom, pač pa je treba reči o halfih, da so zlasti v drugem polčasu igrali prav dobro. Ko so spravili nasprotnika iz koncepta, je preostalo še konstruktivno delo drugega polčasa, ki je dobro uspelo. Sodelovanje halfov z napadom je prav dobro funkcioniralo, dobro je bila izkoriščena vrzel na levi strani nasprotne obrambe. Rapid je igral 45 minut, potem pa je klonil. Zrušila se mu je predvsem srednja linija. S tem je bilo moštvo razbito v dva dela, v preobremenjeno obrambo, kjer je »garal« Barlovič in se dobro uveljavil in v sam nase navezan napad, ki je uprizarjal nevarne bege v nasprotno polovico, ni pa imel moči da bi vzdržal tudi v borbi za poslednje poteze. Tudi so morali napadalci razdeliti svojo aktivnost v dvoje, ker so morali vedno nazaj, da podprejo srednjo vrsto. Proti koncu drugega polčasa, ko je bilo moštvo že popolnoma na tleh, se je napad le sporadično uveljavljal, in bi bil z malo več odločnosti lahko celo prišel do kakega uspeha. Igra je bila v vsem svojem poteku ogorčena borba za točke, pri tem pa je žalibog čestokrat prestopila meje dovoljene igre. Sodil je g. Kopič. Včerajšnji tekmi ni bil dorasel in mu oba tabora zamerita, da je dopustil i/irovo igro. Nerazumljivo je, zakaj se ni posluževal učinkovitih sredstev, to je izključitve, kar bi prav gotovo zaleglo, da bi tekma ostala v mejah dovoljene igre. V predtekmi je rezerva Rapida v prijateljskem srečanju porazila rezervo ISSK Maribora v razmerju 8:2. Sodil ie g. Peteln. ISSK MARIBOR : SK MURA 3:0 (1:0) ISSK Maribor, ki je včeraj gostoval v Murski Soboti, se je vrnil z dvema dragocenima točkama. ISSK Maribor Je credvajal včeraj v Murski Soboti nogomet, ki je navdušil številne gledalce. Vsi deli moštva so bili izenačeni, ter gre za* sluga za krasen uspeh vsej enajstorici-Mura je sicer zaigrala zelo požrtvovalno, toda proti dovršeni igri Mariborčanov je bila brez prave moči. Sodil je objektivno in dobro g. Vrhovnik iz Ljubljane. Obširnejše poročilo o tekmi prinašamo v jutrišnji številki. ČAKOVEČKI SK : GRADJANSKI 4:0 0:0) čakovški »derby« je prinesel čSK za' služeno zmago, ker je bil boljši nasprotnik. Sodil je z. Nemec iz Maribora. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Iiajduk:Ljubljana 2:2 (1:1)* Bratstvo:Slovan 4:1; Reka^ar? 2:1? Svoboda:Jadran 3:1. Celje: Olimp:Trbovije 2:1 (0:1). Zagreb: Hašk:Concordia 4:1 (1:1). Bsograd: BSK:BASK 4:2 (4:0), Jugo-slavija:Jedinstvo 3:0 (2:0). Sarajevo: Slavija:Gradjanski 2:1 (2:0)- VI. pohorski tek Včeraj dopoldne .e bil na tradicionalni progi od Ruške koče do Pohorskeg. doma (4700 m) le šestič obnovljen pohorski tek, na katerem je letos startalo 13 tekmovalcev. Pk.sirali so se takole: 1* Grmovšek (Maraton) 16:14.3, 2. Končan (Jugoslavija, Celje) 16:33, 3. Zupan (Že* lezničar) 16:43, 4. Podpečan (Ž.) 16:56, 5. Kangler (Z.) 17:05, 6. Heric (Ž.) 17:14-Po klubih je zasedel prvo mesto mari-Ln:ski Železničar, ki je dobil v dar prehodno darilo Taborskega doma. rvak mariborske zimsko-sportnega podsa-veza je postal Heric. Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 15. t. m. je bilo pripeljanih 343 s vini-Povprečne prodajne cene so bile sledeče: 5—6 tednov stare od 70—100 Din* 7 do 9 tednov 85—105, 3—4 mesece 130 —170, 5—7 mesecev 210—340, 8—10 mesecev 350—445, 1 leto stare 620—780 Din za komad. Prodanih je bilo 128 rilcev. Mesne cena: 1 kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11 Din. Soomnlte se CHDl il-i IMM t JOSIP SINKO : M©/I spomini (Sličice iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno). Ker pa je član odbora g. Zabavnik z menoj enakega političnega mišljenja, ne bi pod sedanjimi razmerami kazalo, da bi njemu izročil listine naših shodov. V pri-vitku jih tedaj pošljem Tebi, da ukreneš, kar se Ti zdi primerno. Bodi prepričan, da v slučaju, če skličeš shod, bodo prišli vsi župani, ki so z menoj enakega političnega mišljenja, ker tu mora politika stran, tu smo vsi le slovenski župani, katerih sveta dolžnost je, v uradu braniti naš mili jezik, da dobi povsod isto veljavo kot eni drugih narodov. Bedasto bi bilo, vsiljevati komu svoje politično mišljenje, bedasto pa tudi, svojega političnega nasprotnika zaradi nazorov sovražiti. Skrbi torej, da se spona, katera je nas župane ve-rala, ne razveže, in bodi zagotovljen, da Te bodemo "ni po svojih močeh podpirali.« Kuharič je odklonil. f n Ko je šlo 1. 1908. za novo volilno reformo za Štajerki deželni zbor, se je v Mariboru vršil pogovor voditeljev -strank. Dež. odbornik Robič je poročal, da je nemiika večina dala spodnještajerskim trgom mandat, in navrj-1 trge, ki bi za ta mandat prišli v poštev. Le Središča bi naj po nemškem načrtu ostalo v skupini Ptuj-- Ormož—Ljutomer—Rogatec—Sv. Lenart. Dr. Kukovec se je odločno zavzel, da se Središče izloči iz ptujske ' skupine in pridele k slovenski trški skupini, kjer bo protitežje proti socialistično-nemškutarskim Studencem. Dr. Korošec je trdovratno povdarjal, da treba stvar premisliti, Robič pa je dejal, da Nemci nimajo nič proti temu, če se Središče pridene slovenski skupini. Ko pa je dr. Kukovec naglašal, da bi bilo pregrešno, tako naroden trg za večne čase politično kontumacirati, je dosegel sklep, naj Središčani sami odločajo, h kateri skupini želijo. Ni treba povdarjati, kako so se Središčani odločili. Klerikalcem bi gotovo ljubšo bilo, če bi se bili za ptujsko skupino izrekli, ker bi potem slovenska trška skupina bila skoro gotovo njihov mandat. • * Dne 6. sept. 1909. smo pri meni slavili 40-letnico mature na učiteljišču v Mariboru. Od 14 maturantov se nas je sestalo 7 še živečih: Slavko Flis, Franc Ko-šutnik, Franc Jurkovič, Janko Robič, Simon Srabotnik, Josip Šinko in Evarist Valenko. Pozneje smo pa vsako leto pri drugem tovarišu obhajali obletnico, dokler ni vojna izbruhnila. * V nadaljnih letih do vojne je obč. odbor ustanovil Hranilnico in posojilnico ter Ljudsko knjižnico, pogozdil pašnike pri Dravi in napravil več cest. Poganjal sc je tudi za brzojavni in telefonski urad, vendar brez uspeha, dobili smo ga šele v Jugoslaviji I. 1920. Sklenil je tudi, uneHati tedenske- svinjske sejme, ker se v Središču svinjereja močno goji. Toda vlada jih ni dovolila, da se ne bi delala konkurenca nemškemu Ptuju in Ormožu* Prav smešno pa je bila rešena vloga občine na direkcij0 južne železnice, naj napravi na postaji Središče dvojezične napise, naj se ime postaje izklicuje v obeh y deželi navadnih jezikih in naj bodo vsi na postaji nabiti razglasi dvojezični, ker je prebivalstvo Središča in okolice izključno slovensko. Direkcija je odgovorila, da Jc potrebno za to dovoljenje vlade. Obrnili smo se na ministrstvo in na ponovne urgence dobili po preteku dveh let odlok, da bo posebna komisija na licu mesta ugotovila, če je to potrebno ali ne. Napovedano komisijo smo zaman čakali. TEŽAVE MED SVETOVNO VOJNO. Begunci. — Nemški dopisi uradov — nož na vrat. Izolirnica. — Rekviziclja jajc. — »Zlati klas«. — Pre, sodiščem po § 3. cesarske naredbe. — Vohunstvo tne^ nami. — Pod nadzorstvom orožnikov kot »srbofiH«-Premalo zastav za avstrijske »zmage«. — Shod dez* poslanca dr. Kukovca 1. 1917. V 1. 1914., koj po izbruhu vojne, smo dobili poljskih beguncev ter jim dali stanovanje in živež. Bi so dobri ljudje in radi so hodili k posestnikom delo. Nekaj mesecev za tem je okr. glavarstvo javno obvestilo županstvo, da pride tega in tega n 150 Židov iz Bukovine v oskrbo v občino, lakoj se odbrzojavil, da je rekvizicija domačinom le toliko zn pustila, da se sami z njimi le pičlo morejo preživ ja • in če že glavarstvo pošlje begunce, naj z njimi po J tudi živila, ker se tu nič ne dobi. Na to ni bilo odgo vora, pa tudi beguncev ne. O&tski m w wr wmrG? r^nlVvgn*rw*r19r*Yr vvV Krvava družinska žaloigra na Teznem V hiši št. 70 na Ptujski cesti se je odigrala v soboto okrog 20. ure krvava družinska žaloigra. Pred mesecem si je najel tamkaj skromno stanovanje mutasti čevljarski mojster Uršič Alojz, rojen 1901 v Globokem in pristojen v Modra-že. V slogi je živel s svojo ženo Julijano, llletnim sinom Oskarjem in 51etno hčerko Frančiško. Nedavno pa si je vzel k sebi neko Pavlo Pisuikar, ki je bila sedaj vzrok strašne tragedije. Ko se je v soboto zvečer vrnil Uršič -domov, se je vnel med obema prepir. Ljubosumni Uršič je med prepirom vzel steklenico lizola, da bi ga izpil, kar pa je preprečila Tisnikar- ieva in vrgla steklenico skozi okno. Skrajno razburjen je nato vzel Uršič ostro britev in prizadjal Tisnikarjevi strašno rano na vratu, nato pa še je sebi skoraj dobesedno prerezal vrat. Žena in otroci so v strahu pobegli. Težko ranjeno Tis-nikarjevo so takoj odpremili v bolnišnico in zdravniki upajo, da ji rešijo življenje. Uršičeve rane pa so bile smrtne in so njegovo truplo v nedeljo dopoldne prepeljali v mrtvašnico na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. S težko prizadeto ženo in otrokoma, ki so na tako žalosten način izgubili očeta, sočustvujejo vsi prebivalcu Umor v Pavlovskem vrhu zopet pred sodniki Danes ob pol 9. uri dopoldne se je pričela v bivši porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča obnovitvena razprava proti 401etn. posestn. Jakobu Rozmanu, ki je bil 19. okt. 1932 obsojen radi umora prevžitkarice Ane Tomažičeve 27. apr. 1932 v Pavlovskem vrhu na 15 let ro-bije. Z Rozmanom je bil obsojen tudi 481etni posestnik Ivan Ivanuša, in sicer na 20 let robije. Obtožena sta bila, da sta po zrelem prevdarku ter iz koristoljubja zadavila že priletno prevžitkarico Ano Tomažičevo. Zločina je bila najprej osumljena dekla Helena Ruganijeva, kmalu pa se je izkazalo, da je pdpolnoma nedolžna. Na podlagi ljudskih govoric so orožniki aretirali posestnika Ivanuša in njegovo ženo ter posestnika Rozmana in neko Alojzijo Spešičevo, in sicer radi tega, ker da je baje pomagala z nasveti. Ker je prvotno preiskava dognala, da sta Spešičeva in Ivanuševa žena nedolžni, sta bili obe izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Pri glavni razpravi dne 19. oktobra leta 1932 pa sta bila na podlagi izpovedb prič Rozman in Ivanuša obsojena v smislu obtožbe. Rozman in Ivanuša sta proti sodbi velikega kazenskega senata vložila priziv na apelacij-sko sodišče, ki pa je dne 14. decembra 1932 sodbo potrdilo. Rozman je ves čas zatrjeval, da je nedolžen in je potom svojega odvetnika dosegel obnovo procesa, ki je bil predmet današnje razprave. Zaslišanje Rozmana je trajalo 2 in pol uri, in je Rozman z vso natančnostjo orisal takratni položaj. Dosledno je zatrjeval, da je nedolžen ter navajal celo vrsto prič, ki naj to potrdijo. Razprava bo trajala ves dan, ker bo zaslišanih 32 prič in je verjetno, da se bo še jutri nadaljevala. Velikemu kazenskemu senatu predseduje s. o. s. dr. Tu ra to, prised-niki pa so s.o.s. dr. Lešnik, dr. Hočevar, L e č ti i k in dr. Ha-ber m u-1. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. H o j-n i k, Rozmana pa brani odvetnik dr. Žnuderl. V krogu naših gozdovnikov Včerajšnji občni zbor Jugoslovcnske lige gozdovnikov v Narodnem domu je nudil sliko razgibanega in neumornega prizadevanja organizacije, ki stremi po čim popolnejši telesni in duševni vzgoji svojega članstva pod okriljem matere narave. „Mir z Vami“, s tem uvodnim pozdravom je otvoril in vodil letošnji ligui zbor zaslužni in prizadevni starešina maribor. skega rodu dr. Vilko Marin, ali če ga imenujemo po njihovo, brat „plamen“. Delegati gozdovniških „rodov“ ter „samotnih družin" so prispeli od blizu in daleč, da prisostvujejo letošnjemu občnemu zboru ter da sc v pravem gozdovniškem bratstvu in slogi porazgovore o vseh smernicah svojega bodočega dela, katerega končni cilj je, da čimpreje zaplapolajo gozdovni-ški prapori širom naše zemlje. Da bo la namen dosežen, je potrebna podpora oblasti in naše široke javnosti. Poročila posameznih liginih funkcijonarjev ter delegatov stvarna in jedrnata, so si sledila po sledečem vrstem redu: poročilo poslevodcčega podslaroste dr. Vilko Marin (brat platnen), poročilo vrhovnega načelstva in tajništva Franjo Klojčnik (brat lisjak), blagajniško Hoje Ljubomir (brat sokolje oko), za ljubljanski rod „vzliajajočega sonca" je poročal Kozinc (br. galeb), za celjski rod„štirih plamenov" brat Cigoj, za trboveljski rod »črnega diamanta" brat šip, za litijski rod »savskih bobrov" brat Polanc, za mariborski rod „vigvanov“ brat Ljubo Rojc, v imenu odsotnega inž. Stanka Murka pa hrat inž. Cejan. Iz vseh poročil povzemamo poživljeno delavnost lige v preteklem poslovnem letu, to je od onega časa, ko je bilo vrhovno vodstvo prcnešeno v Maribor in je mariborski rod z izleti in tabo-r°m dvignil gozdovništvo iz dosedanjega mrtvila. Za napredek in uspešen razvoj so podane • vse možnosti. Liga ima danes 5 rodov in sta bili pred kratkim ustanovljeni dve novi podružnici „samolnih dru-j-m“ v Litiji in v Sv. Juriju ob juž. žel. biga ima svoje lastno glasilo „Plamen“ in ?lvi tako z našimi skautskimi organizacijami, kakor tudi s čehoslovaško gozdov-mško iigo, v najboljših odnošajili. Ljubljanski rod je kljub težkim prilikam obdrži*1 skupnost ter raste zanimanje za go-zdovniški pokret, ki združuje danes GO čla-n.°.v> porazdeljenih na 1 družine. Maribor-1 rod šteje 130 članov (8G bratov in 50 oster ter 9 podpornih članov) in je raz-' eljen na o družin. Letošnji tabor v Mar-.l’ljku, Ui se ga je udeležilo 20 gozdovnikov .1 U gozdovnie je tako v tehničnem, kakor J 1 v moralnem pogledu odlično uspel. °r je filmala gospa Ešerjeva iz Kaira in bo film odstopila ligi. Pozitivni postavki izmed vseh problemov pretekle dobe je čimprejšnja gradnja gozdovniškega doma na Pohorju ter prevod E. Thomson Solonove knjige „Rolf - gozdovnik", ki bo izdana predvidoma za letošnji božič. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: starosta, dr. Vilko Mariu; podstarosta, odv. pripravnik Tomšič Stanko; načelnik, Klojčnik Franjo; člani vrhovnega vodstva: Cestnik Pero, učit. Matelič Ivan, inž. Dušan Cejan, dr. Hugo Velker, inž. Miro Vodeb, Ljubo Rojc, Franjo Vrisk, ga Minka Bara-nova, E. Doležalova, Milica Severjeva in Zora Sernčeva; namestnika: Ivan Šajna in Franjo Orel; nadzorstvo: učit. Ivan Robnik ter inž. Stanko Murko. Himen. V soboto sta se poročila v Trbovljah glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec in gdč. Frida Učakarjeva iz znane narodne rodbine iz Labina v Istri. Priča za ženina je bil glavni urednik »Jutra« g. Fran Brozovič, za nevesto pa učitelj g. Ernest Učakar. Želimo svojemu redakcijskemu tovarišu in njegovi življenjski družici obilo sreče! Iz državne službe. Napredoval je za gozdarskega svetnika VI. pol. skup. inž. Joža Miklavčič, svetnik sreskega načelstva v Mariboru. Koncert solnograškcga Mozart kvarteta! Tukajšnji večer v sredo 20. t. m. bo izvanredno pester in izbran. Naši glasbeni publiki se obeta izreden u-metniški užitek in smemo zatQ računati s sigurnostjo, da bo občinstvo pokazalo že ob začetku koncertne' sezije potrebno razumevanje. Opozarjamo še posebej, da bo dvorana kurjena. Predprodaja vstopnic v pisarni „Pulnika“. Samarijanski tečaj Rdečega križa. Oni absolventi zadnjega samarijanske-ga tečaja našega Rdečega križa, ki še niso položili izpila, se naprošajo, da sc čimpreje javijo pri vodji tečaja g. dr. Bedjaniču (Trubarjeva ul. 11) radi določitve dneva za polaganje izpitov. Iz davčne službe. Premeščen je davčni kontrolor Franc Perhič iz Murske Sobote v Gornjo Radgono. Štorklja na kolodvoru. Ko se je včeraj zjutraj pripeljala z vlakom iz Ruš v Maribor 261etna delavka Veronika Šmi-govčeva, so jo pri izstopu na koroškem kolodvoru popadli porodni krči, tako da so morali poklicati mariborske reševal- ce, ki so Šmigovčevo odpremili v tukajšnjo porodnišnico, kjer je nekaj časa za tem porodila. Uredništvo in uprava »Večernika« in tok. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). V Ljudski univerzi v Mariboru predava drevi ob 20. uri naš znani predavatelj dr. N. Precbraženski o modernem ruskem pisatelju Maksimu Gorkem, ki je kot dedič slave Tolstega in Dostojevskega postal ; ^dliodnik ruske revolucije in se zlasti proslavil z dramo »Na dnu«. •— Naslednje predavanje bo v petek, dne 22. oktobra, ko nas bo docent dr. Matko poučil, kaj mora vsakdo > -•-deti o svojem srcu. Darovi. Azilskemu skladu Protitmber-kulozne lige v Mariboru sta darovala načelnik banske uprave g. dr. F. Ratej din 200 in sreski načelnik g. dr. I. Vrečer iz Radovljice din 100 namesto venca na grob pok. banskega svetnika dr. M. Ipavca. Prepoved točenja alkohola za rekrute. Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v dnevih 29. in 30. oktobra 1937 izdaja predst. mestne policije sledečo na-redbo: 1. V času ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. 2. Vsakemu je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. 3 .Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinarjev, oziroma'ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. 5. Naredba stopi v veljavo dne 29. oktobra 1937 in velja za čas -d 29. do 30. oktobra 1937. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Razpored pridobniue, davka na poslovni promet in davka na luksuz za leto 1937 jc v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba št. 5) v času od 18. oktobra do vštetega 23. oktobra!.I. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. Podeželski rokomavhl so vdrli v stanovanje tesarja Josipa Seifrida v Lobnici pri Rušah ter odnesi! razne obleke, čevlje, perilo ir. druge predmete v skupni vrednosti okoli 2000 dinarjev. Zlikovce zasledujejo orožniki. Stekel pes v Košakih. V Košakih sc je več dni klatil neki pes, ki je kazal znake stekline. Ljudem se je posrečilo, da so psa ulovili ter ubili in je veterinarska preiskava ugotovila, da je bil pes res stekel. Doslej še ni znano, da bi bil pes koga že preje ogrizel. Sestro je okradel. Mariborska policija je aretirala 291etnega Ivana P., ki je vlomil v stanovanje svoje sestre v Mlinski ulici 47 ter ji ukradel razne predmete v skupni vrednosti okoli 700 dinarjev. Ktoij je ugriznil na dvorišču Hutter-jeve tekstilne tvornice v Melju 251etne-ga tkalca Franca Finka, ki je zadobil precejšnjo poškodbo na desni roki. Lastnika konja so prijavili policiji. Tatovi na Glavnem trgu. Trgovec Vinko Tkalec je prijavil policiji, da mu je doslej še neznani uzmovič ukradel izpred trgovine na Glavnem trgu 4 kose blaga v vrednosti okoli 300 dinarjev. — Iz mesarske stojnice na Glavnem trgu pa je izginila mesarskemu pomočniku Ivanu Soboti črna usnjata suknja v vrednosti 250 dinarjev. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna. Na Teznem je tekla kri. Sinoči je nastal na Teznem spopad in je pri tem zadobil 281etni zidar Martin Urbančič iz Stritarjeve ulice 5 na Teznem številne poškodbe po levi roki in hrbtu, tako da so ga vsega porezanega morali prepeljati v splošno bolnišnico. Za napadalci vršijo orožniki poizvedbe. Kino Unior Veseli dunajski film »Silvija in njen šofer«. Olga Čehova, Gusti Huber, Wolf Retty, Leo Slezak. Položaj v Palestini vedin© bolj kritičen JERUZALEM, 18. oktobra. Danes ponoči se je po vsej Palestini pričel upor, ki kaže, da hočejo Arabci s pomočjo dobro organiziranih skupin in po sistematičnem načrtu zlomiti angleško in židovsko gospodstvo. Obseg akcije nadalje kaže. da so se Arabci navzlic obsednemu stanju odločili, da nudijo največji odpor. Arabci napadajo v večjih formacijah ne samo policijske patrule, ampak tudi angleške vojne sile. Položaj se je včeraj v vsej Palestini silno zaostril, in je ves vlakovni in cestni promet ustavljen. Na cestah čakajo v zasedbi oboroženi Arabci, tako da je tudi promet z motornimi vozili ustavljen. V Jeruzalemu je panika tako velika, da se nihče ne upa več na ulico. Težke in srdite borbe so bile včeraj v Jemeku pri Jaffi, kjer je bilo pri spopadih ubitih 18 Arabcev. Židi so povsod organizirali obrambne formacije, ker se napadi na židovske naselbine silno množijo. . postrežnico sprejme uprava »Večernika«. Interesentinje naj se zglasijo v upra- vi »Večernika«, Grajski trg 7/1 popotdh ob 15. uri. Odprta noč in dan so groba vrata. V cvetu mladosti, komaj 22 let stara, je po dolgi in mučni bolezni preminila splošno priljubljena in vestna uradnica šped. Balkan Slavica Verdnikova. Pokopana bo v Zagrebu na IVLirogoju. Težko prizadeti družini izrekamo na tem mestu naše toplo sočutje! — Na Pobreški cesti 46 je umrl v svojem 55. leto posestnik Trašela Emerik. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Z nožem v hrbet. Mariborski reševalci so prepeljali v tule splošno bolnišnico 24 letnega posestniškega sina Karola Hariha iz Sv. Križa pri Kungoti, ki ga je nekdo zabodel z nožem v hrbet in mu s te n prizadjal težjo poškodbo. Kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine Včeraj so sc vršile dirke za banovinsko kolesarsko prvenstvo v seniorski in juniorski skupini, na katerih je star-talo 19 dirkačev. Scniorska skupina je vozila na 116 km dolgi progi iz Maribora preko Celja v Slovenjgradec in je v njej startalo 7 dirkačev, ki so tudi vsi prišli na cilj. Vrstni red na cilju jc bil naslednji: 1) Štirn Karol (Vrhnika) 3:54:59, 2) Gregorič Julij (Mislinja) 3:54:59.1, 3) Gartner N. (Ljubljanica) 3:58:36, 4) Kailncr Franc (Celje) 4:08:10, 5) Golob Armaud (Hermes) •4:13:12, 6) Lozinšek N. (Železničar) 4:17:01. Prvak mariborskega podsave-za je poslal Julij Gregorič, član SK Mislinja iz Slovenjgradca. .Tumorska skupina je dirkala na progi Celje — Slovenjgradec (51 km) in" je v njej nastopilo 12 tekmovalcev. Na cilj so prispeli takole: 1) Premk Pavel (Hermes) 1:39:02, 2) Gregorič Jože (Hermes) 1:39:03, 3) Kramer Ivan (Celje) 1:39:58, 4) Planinšek Josip (Celje) 1:40:57.5, 5) Jernej Oton (Celje) 1:40:58.5. Dekliški razred. Profesor: »Verujte mi, gospodične, da. mi je ljubše deset dijakov, kakor ena izmed vas!« Učenke: »Nam tudi!« Umetnost. Občudovalec: »To je krasna slika!« Slikar: »To sliko bom razstavil na prihodnji umetniški razstavi.« Občudovalec: »Prav imate! Cvetje ste že tako naravno naslikali, da ga utegnejo še kritike trgati!« °revidnost. Soproga (pred ogledalom): »Alj nisem krasna! Daj mi poljub!« Soprog: »Pokaži najprej kaj imaš v roki. Gotovo zopet kak račun!« Stran '4. Mariborski »Večernik« Jutra V Maribor«, dne 18. X. 1937. -aas Na .notico pod naslovom »Pobreški utrinki«, odgovarjamo, da učitelji in učiteljice na pobreški šoli nismo bili sode- ■ Iiijoči prj problemu Zrkovske ceste, za kar smo tudi opravičeni. Avtor tega do- , pisa, pa si naj blagovoli v prihodnjič i podpisati, da s tem ne odgovarja kdo ; drugi v imenu otrok. Učitelji in učiteljice. j Odlikovanje. Z zlato medaljo je bil odlikovan poštni poduradnik g. Simon Letonja s Pobrežja, uslužben pri pošti Maribor I. Telesna vzgoja. Obfcina bo izvedla izvedla zakon o telesni vzgoji mladine in sc je v nedeljo že vršil zdravniški pregled. Pregledanih je bilo 350 mladeničev in prične že v toku prih. meseca obvezna telovadba za vse dečke od 11 do 18 leta. Športna akademija, ki jo je priredil „Pcrun‘ na Pobrežju, je zadovoljivo uspela. Ob začetku je podpredsednik g. Stupan pozdravil goste, predvsem matičnega predsednika g. Hlebša, podpredsednika g. Kumerca, zastopnika Sokola g. Požarja in Bana, zastopnika gasilcev g. Klemenčiča. Pestre točke so se hitro zvrstile in sta se posebno odlikovala v umetnem kolesarjenju Stefanec in Gerič. Ugajalo je tudi „Per-movo kolo:: — ples članov in članic. Obisk je bil zadovoljiv. Obesil se je na svojem _ stanovanju gostilničar Emerik Trafela na Pobreški cesti IG. Prepeljali so ga z. avtofur-gonom v mrtvašnico na Pobrežju. Vzrok samomora ni znan. jKolojiiia Hutter je vih delavcev na Pobrežju* Ze pred par leti so ustanovili Hutterjevi delavci po inicijativi samega g. Mutterja podporno društvo, z namenom nuditi svojim članom podporo oz. pokojnino na stara leta, kakor tudi oskrbeti ugodna in cenena stanovanja. Letos spomladi je društvo tudi pristopilo k dehi ter začelo z zidavo stanovanjski!] h*š. V kratkih 5 mesecih je zrastla na Pobrežju ob Zrkovski cesti lična čeirt, ki jo tvori zaenkrat 20 enonadstropnih hiš z dveima stanovanjema. Za drugo leto je v načrtu gradnja nadaljnjih 24 hiš in bo imela kolonija v par letih 100 hiš, 'ki bodo med seboj podobne in bodo tvd-rile enotno stavbeno kolonijo, v kateri bo lahko stanovalo okoli 1000 ljudi. Okrog !iiš so predvideni vrtovi, ki 'bodo s svojim zelenjem dajali izrazito stanovanjski četrti posebno mikavnost. Ob vsaki strani kolonije so predvidene 12 metrov 'široke ceste, doeim vodi po sredini ožia cesta, ki ibo le za promet med hišami in do stavnih cest. Izvedena 'bo popolna kanalizacija in se bo voda iztekala v bližnjo gramoznico. Hiše, ki bodo kmaiu dogotovljene in izročene svojemu namenu, so v praktičnem, kakor tudi hijenskem oziru posrečene in ustrezajo socMmAti zahtevam delavskih družin. Vsako stanovanje ima dve sobi, kuhinjo, kopalnico in ostale potrebne prostore, kakor tudi stranišče iz angleškim izpiralom. Praktična novost sje, da se voda za kopalnico greje v štedilniku v kuhinji, od koder teče po cevi naravnost v kopel. Razume se, da je v vseh .stanovanjih ■električna luč, kakor tudi vodovod. Vodo črpa posebna črpalka iz globokega studenca, ki se nahaja v kleti hiše št. 13, kjer se (nahaja tudi posebna transformatorska postaja za dektr-jčno strujo. Vsa cleMrišfca napeljava je izpeljana v ztdo-vih in pod -/emljo, tako da ni na zunaj videti niti ene žfce. K vsakemu stano- vanju spada tudi 350 m vrta, kar zadostuje za zelenjavo eni rodbini. Kakor žc rečeno, bo nova kolonija kmalu dobila svoje prve stanovalce in so vsa stanovanja že oddana. Stanovanje stane mesečno 310 din, vštevši luč in vodarino. Ker je še mnogo reflektantov, bodo drugo leto takoj začeli z nadaljnjim delom. Ob koloniji je predvideno tudi otroško igrišče, ki bo nudilo malčkom delavskih rodbin zračne in sončne kopeli. Ta edinstveni primer v Mariboru, ko industri-jec da inicijativo za rešitev stanovanjskega problema svojega delavstva in ga tudi materialno podpre, je vsekakor pozdraviti z željo, da bi našel še drugih posnemalcev. h §mtje Uod&m Že večkrat smo na tem mestu razprav ljaii o naglem razvoju in napredku našega obmejnega trga, ki je po prevratu leta 1918, postal izredno važno obmejno gospodarsko središče. Med nujne potrebe spada še sedaj, ko stojimo na pragu 201etnice naše osvoboditve, nadvse važna rešitev realizacije toliko obečane stavbe postajnega poslopja. Uprava bivše trške občine gornjeradgonske je načela to važno vprašanje že 1. 1924. Tekom desetletja do leta 1934 so se vršiie številne komisije. Toda ves dotedanji trud bivših trških občinskih očetov in trgovskih krogov ni bil zaman, ker je v jeseni leta 1933 in spomladi leta 1934 prišlo vsaj do delne realizacije v tem, da je bil postavljen tretji tir in montirana moderna železniška tehtnica, za postajno poslopje pa projektiran potreben znesek okrog 900.000 Din v proračunu, ki pa je bil žal nato zmanjšan že na polovico, konečno pa celo stavljen iz dnevnega reda. Zadeva je nato obležala zopet na mrtvi točki do letos. Ker pa se samo z obljubami postajna poslopja navadno ne gradijo, seveda tudi sedanji velmožje preko svojih obljub niso prišli ter se opravičeno bojimo, da bo majhna lesena kolodvorska baraka v obmejni Gornji Radgoni konečno le morala ostati za v bodoče kot vidno svarilo onim, ki zaupajo lepim .besedam. Tatvina tehtnice! Purgaj Tomaž, posestnik v Oseku, je prijavil orpžnikom, da mu je bila z voza ob priliki neke vožnje ukradena velika tehtnica, vredna oko !i 800 Din. Orožniki vršijo poizvedbe. Pastirjeva nesreča na paši. V Žitnicah je na novo vstopil v službo kot hlapec 16 letni Ferk Franc iz Sv. Marjete ob Pesnici. Gnal je na pašo živino, in tudi bika, ki pa ni bil preveč domač in ni rad ubogal nove*ga pastirja. Pastir je bika s silo naganjal, kar pa mu ni bilo preveč po volji in je razjarjen planil po pastirju ter ga treščil ob tla. Bik je z rogovi tako zdelal pastirja, da je obležal nezavesten iti dobil po vsem telesu težke rane. — Ubogega pastir-ja so morali prepeljati v bolnišnico. z vžigalicami. Bil je sam doma z mlajšo sedemmesečno sestrico, ki ji je bil za odsotnosti staršev določen za var-ha. Oče in mati sta odšla, kot je to pač na deželi navada, z doma po opravkih, sla bila otroka sama, sla sc nekaj časa skupno igrala. Adolf je nato začel stikali po hiši. Kmalu je staknil na peči vžigalice. Prinesel je kup slame, ki jo jo razgrnil na sredi hiše in zakuril v namenu, da si speče nekaj kostanja. Razen v hiši je napravil ogenj še v veži in pred hišo, tik pred skednjem, kjer je bilo spravljeno seno. V ogenj je vrgel povsod po nekaj kostanja. Medtem, ko se je mudil v hiši, je zanesel veter iskre na skedenj. Seno je pričelo goreti in je bilo gospodarsko poslopje na mah v ognju. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je bila voda daleč spodaj v dolini. Stanovanjsko hišo so vendar obvarovali, medtem ko je gospodarsko poslopje zgorelo do tal in znaša škoda okoli 23.000 dinarjev. Zapuščina. A.: »Umrl je delavec Janez Kljuka in zapustil vse svoje imetje sirotišnici.« B.: »To je pa zelo lepo. Koliko pa je bilo?« „Car Peter ¥eHkš" predmet zanimive pravde V bližini Baloie ob obali Dobrudže je že več tednov zaposleno neko sovjetsko podjetje, ki se je s privoljenjem romunskih oblasti odločilo, da dvigne iz morskih globin svoječasno potopljeni ruski carski brod »Car Peter Veliki«. Imenovana ladja je bila za časa zloma carske Rusije v Wranglovi posesti. Wrangel nameraval takrat s to ladjo v Carigrad. Na ladji je bil natovorjen takozvani »vojni zaklad« Wranglove armade, ki ga ce-niio na 400 milijonov lejev. Za časa dviganja ladje 'iz morja pa je nastala zanimiva pravda. Vdova bivšega brodolast-nika Galjanizkega, ki je v času boljševi-škega prevrata neznano kam izginil, si je s posebnim pismom zajamčila svoje posestne pravice, na potopljenem brodu z vsem njegovim tovorom. Vdova Go-ljanicki zahteva sedaj, ko dvigajo brod iz morja, od romunske vlade, da prekliče prvotno dovoljenje za dvig ladje, ker ima namen, da vloži v obrambo svojih pravic tožbo, proti sovjetski Rusiji. Zanimiva pravda se bo predvideno obravnavala v Haagu in ni Romunija doslej v tem spo ru zavzela.še nobenega stafišča. Razno STRIŽENJE 3 — britje Din 2.— v Mlinski 8. 5466 Prodam CISTE POSTELJE. nočne omarice in omare prodam. Židovska 8. J. nadstr, 5924 CVETLIČNI MED prvovrsten po Din 17.— za kg, pri večjem odjemu po* pust. Kmetijska družba, Maribor. tel. 2083. 5796 Kupim STARO MOŠKO KOLO (za štrapac) kupim. Nolimal Meljska cesta 59-IT 5927 Sobo odda Stanovan/e DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam. Betnav- ska cesta 39. 5926 Službo išče POŠTENO DEKLE želi službo postrežnice za pospravljanje sob ali kaj sličnega. Naslov v upravi. 5925 Najnovejše za plašče in obleke v vodilnih kakovostih prinaša Oglejte si izložbe. VELIKO SOLNCNO SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Naslov v upravi. 5929 Sobo liie IŠČEM SOBO S ŠTEDILNIKOM ali sobo in kuhinjo v mestu. Naslov pustiti v upravi lista. 5930 Naznanjamo tužno vest, da je našadolgo-letna uradnica, gospodična > Siava Verdnik v cvetu mladosti, stara 22 let po dolgi, težki bolezni, dne 17. t. m. v Zagrebu preminula, kjer bo 19. t. ni. ob 15. uri položena k večnemu počitku. Izredno pridno uradnico bomo ohranili vedno v najlepšem spominu! ŠPEDICIJA BALKAN. 46k& Otrok zanetil požar. V petek je-okrog 3 popoldne nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Korošču Viktorju v Razgoru, katerega posestvo jc na sai motnem gričku. Kakor so ugotovili orožniki, ki so po dogodku zaslišali obupanega gospodarja, je požar zakrivil 4 letni sinček Adolf, ko se je igral Naša ljubljena, dobra hčerka in sestra, gospodična Slavka Verdnik uradnice je včeraj ob 15. uri v cvetoči mladosti 22 let po dolgi z vdano potrpežljivostjo prenašani težki bolezni za vedno zatisnila svoje blag« oči. Pogreb bo v torek 1*9. oktobra ob 1>5. uri v Zagrebu na Mirogoju. Zagreb, Maribor, Dravograd, dne 18. oktobra 1937. Slava Jnltaek, vdova Verdnik Joško in Mirko Verdnik mati brata in ostalo sorodstvo. Skrivnosti 47 »Torej, gospod Batisand« »Tako je.« -Pa ste pohiteli v "Butom!« > Včeraj sem prispel« .In sedaj si obedujete »Prišel sem k momi, iker se*n upadla« vas. najdem tokaj. « »l^es!? Radi mene#« ■ »Me čudite se, gospod, posedati vero« namreč moram, e presenečen vz~ Hdfkml Leon. »O tem se prepričan.« »;ft)da k plesu ne morem ako me nihče Se povabi in tu v Tnrionu ne poiz-nam ni-■oaar.« »Tudi na to sem mtsHl in dobil za vas (povabilo.« Pri teh besedah je izbočil gospod Baltom pismo poslano od pristaniškega poveljstva in naslovljeno ma Leona Ootije. Mladi mož je ostrmel. »Pravim vam, da se sedaj nikar ne čudite temu. Šc nocoj ali najpozneje po 'dveh, treh dneh vam bo vse jasno, kar »se vam zdaj zdi čudno in skrivnostno in toda j mi boste, vsaj tako upam, hvaležni. Ali ste zadovoljni?« Leon je še malo pomislil, potem pa je odločno odgovoril: »čeprav ne vem, čemu tako postopate, bi bilo vendar nespametno, če bi odklonil srečo, ki se mi ponuja.« »Torej pridete?« je vprašal B alkam. »Na svidenje zvečer!« »Na svidenje!« Vlil. Pte« na valovih. Francoska mornarica je, kakor je prj' povedoval Slepec svojim tovarišem, priredila čarobno slovesnost onemu izmed najodličnejših zastopnikov angleške ad-miralitete. In kadar se francoska mornarica loti takih stvari, tedaj jih dobro opravi. (Dalje.) Izdaja kooaosorj »Aftoa« v LfeMfemi. Odgovorni uredtTtk MAJKSO tfOREN. Za inseratm del odgovarja SLAVKO RBJ)«iik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.