REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Sofias/*-
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XXI Številka 7 Julij 1989
Cena 4.000 din
NOVICE
LJUBNO	GORNJI GRAD
Prvi dve prireditvi sta za nami
Turistična sezona se je pričela in z njo tudi številne turistične prireditve, ki vsako leto privabijo vse več obiskovalcev. Seveda je še mnogo prezgodaj, da bi tudi s te plati ocenjevali turistično dogajanje v naši dolini, vendar pa smo lahko za za-'četek več kot zadovoljni
Prvi dve prireditvi Vaška olimpiada in Čebelarskipraznik sta pod streho in sicer z visoko oceno. Mozirska turistična prireditev je sicer letos odpadla, vendar jo menda mislijo organizirati septembra meseca.
Prav veseli smo, da sta prireditvi Rečičanom in Gomjegrajcem tako lepo uspeli. Tudi zaradi tega, ker so novinarji še pred nekaj leti hudo skritizirali eno od teh dveh prireditev. Turistični delavci, ki svoje delo opravljajo prostovoljno in brezplačno in zato, da bi obogatili svoj kraj, so bili seveda prizadeti zaradi negativne kritike. Res pa je, da je bila najbrž kritika potrebna, saj je tudi zaradi tega nastala res lepa in
uspešna turistična prireditev, na katero so lahko ponosni in daje možnosti še za izpopolnjevanje in še boljšo kvaliteto. Posebej pohvalno je, da organizatorji obeh prireditev iščejo novosti v bogati kulturni dediščini svojih krajev in tako oživljajo nekatera že skoraj pozabljena opravila in navade. In še nekaj je pomembnega. Med organizatorji je vedno več mladih, kar je porok, da bosta prireditvi še pridobivali na kvaliteti
Pred nami sta še Flosar-ski bal in Lučki dan. Upajmo, da bomo tudi s teh dveh prireditev lahko pisali o novostih, dobri organizaciji in seveda tudi o številnih obiskovalcih. Saj navsezadnje je zelo pomemben tudi finančni iztržek turistične prireditve. Turistična društva pa tudi druga društva, ki sodelujejo pri organizaciji prireditve, vse leto živijo od denarja, ki ga vrže takšna turistična prireditev. Verjemite, da sploh ne gre za kakšne majhne denarje.
RAJKO PINTAR
Julijska neurja so tudi v naši občini povzročila kar precejšnjo škodo. Voda je zelo poškodovala številne gozdne ceste, ponekod pa so se utrgali tudi plazovi. Gozdarji ocenjujejo, da znaša škoda na njihovih cestah preko 200 starih milijard dinarjev. Najhuje pa je bilo pri Pečnikovih na Ljubnem, kjer se je za hišo utrgal plaz in pridrsel v hišo. Izredno srečoje imela gospodinja, kije samo minuto prej bila na vrhu predela, kjer seje utrgal plaz in bijo le-ta torej potegnil s seboj. Pri odpravljanju posledic tega plazu so se izredno izkazali ljubenski gasilci, ki so že istega dne izčrpali in spravili stran velike količine blata.
' smeli biti vesimisti«
DUŠAN ŠINIGOJ — predsednik IS SR Slovenije
Predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je v posebni izjavi za Savinjske novice takole ocenil svoj obisk v mozirski občini: »Srečanje z gospodarstveniki iz mozirske občine meje prijetno presenetilo. Iz pogovora z njimi sem da nihče od njih ne in da se pospešeno pripravljajo na nove razmere v gospodarstvu, ki že prihajajo. Vidi se, da vsi razmišljajo o svojem položaju v luči nove zakonodaje. Naša edina možnost za izhod iz krize je izvoz. V mozirski občini so delovne organizacije na tem področju veliko naredile. Pri tem mi je posebej ostal v spominu primer Elkroja, ki kar 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozi na konvertibilno tržišče.
V Logarski dolini smo se pogovaijali predvsem o možnostih razvoja turizma. Rad bi dejal, da ne bi smeli biti pesimisti. Logarska dolina je vaša velika rezerva, ki jo boste izkoristili, če ne prej pa takrat, ko bo to nujno potrebno. Seveda pa bo do takrat treba razčistiti predvsem probleme okoli zaščite prostora. Treba bo najti pametno mejo in sicer takšno, da bo zavarovana krajina in da bo tudi razvoj turizma in Logarske doline mogoč.
R. P.
občin na Lipi
Osrednja proslava ob Dnevu vstaje slovenskega naroda v naši občini je bila na Lipi v KS Šmartno ob Dreti, kjer se vsako leto srečajo občani treh občin: mozirske, žalske in kamniške. Lepo število ljudi se je zbralo na mestu, kjer so med drugo svetovno vojno potekale pomembne partizanske kurirske poti in kjer so se srečevali partizani iz Spodnje in Zgornje
Savinjske doline.
Značilnost te prireditve je, da jo vsako leto organizira drug kraj, proslava in srečanje pa je vedno na istem mestu. Lani so bili organizatori borci iz Šmartnega ob Dreti, letos so bili to prebivalci iz KS Vransko, naslednje leto pa bo ta naloga doletela Motničane iz kamniške občine.
Letos je bil slavnostni govornik predsednik Skupščine občine Žalec Luka Semprimožnik, ki je v svojem govoru poudaril usodnost tistih težkih časov. Posebej pa se je dotaknil tudi gospodarskega sodelovanja mozirske in žalske občine, kije dobro, bilo bi lahko seveda še mnogo boljše in sicer še posebej na področju turizma, če bi povezali lepote Zgornje Savinjske doline s kapitalom, s katerim razpolagajo Spodnjesavinjčani.
Po kratki a prisrčni proslavi so
številni obiskovalci ostali še na družabnem srečanju. R. P.
Hrup je v
dovoljenih
mejah
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je sprejel odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja. S tem odlokom so bile določene normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni hrupa in kritične ravni hrupa.
Pred dnevi so izmerili vrednosti hrupa tudi v okolici Glina v Nazaijah, ki je prav gotovo delovna organizacija z najbolj glasno proizvodnjo v naši občini. Meritve pa so pokazale, da obremenitve s hrupom v neposredni okolici Glina nikjer ne dosegajo maksimalne ali kritične ravni hrupa.
Pričel se je za kupee
V	zadjih mesecih smo imeli dežja res v izobilju. Pravijo, da po dežju hitro rastejo gobe, v naši občini pa, če se malo pošalimo, tudi zasebne trgovine. Njihovo število bi sedaj že težko prešteli na prste obeh rok. Pa še se pojavljajo novi in novi.intere-senti, ki si želijo s trgovsko dejavnostjo služiti svoj vsakodnevni kruh. Zasebna pobuda v naši občini najbrž nikoli ni bila posebno omejevana, kar konec koncev potijuje tudi relativno veliko število obrtnikov v naši občini in dejstvo, da jih je le malo, ki jim posel ne cvete in ki bi prišli na boben. Kljub temu pa tako hitra rast zasebnih trgovin, posebej tistih s špecerijo, preseneča. Ta pojav postavlja družbene trgovske organizacije pred velik izziv, saj je znano, da imajo zasebne trgovine mnogo bolj elastičen delovni čas, da so odprte ob petkih in svetkih, da imajo zelo dobro založene police in da poskušajo ustreči še tako zahtevnim željam. Lastnik zasebne trgovine si tudi ne more privoščiti kislega obraza, saj bi v tistem trenutku izgubil kupca.
V	nekaterih krajih smo priča tudi mnogo bogatejši ponudbi sadja in zelenjave. Tudi ti imajo okusno in funkcionalno urejene stojnice, pri čemer je žalostna izjema Mozirje, kjer smo še vedno priča prodajanju sadja tik ob cesti in iz gajbic, ki ležijo kar na tleh. Ta problem seje lepo rešil v Nazarjah in na Ljubnem in res ne .vidimo razloga, da ne bi bilo • tako tudi v Mozirju, ki bi glede na velikost in število prebivalcev, lahko imelo celo že manjšo tržnico.
Zapisali smo že, da pomenijo vsa ta dogajanja velik izziv za družbene trgovske organizacije. Te ne bi smele storiti iste napake kot gostinske delovne organizacije, ki niso zdržale tekme z zasebnimi gostinci in so se tako znašle v nezavidljivem položaju, ko so njihovi objekti prazni, zaslužek ničen, njihovi delavci pa nezadovoljni.
Trgovske delovne organizacije imajo. v tem hipu gotovo še veliko prednosti pred zasebnimi trgovinami, vendar pa se ne bi smele zanašati, da imajo kupce za vedno.
Potrošniki so lahko samo veseli, da seje število trgovin povečalo, saj to pomeni možnost večje izbire in kar je najvažnejše — borbo za čim kvalitetnejšo trgovsko ponudbo tako pri družbenem kot pri zasebnem prodajalcu.
• RAJKO PINTAR
Kmalu nove kolektivne pogodbe
Člani sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, so imeli v juliju že svojo šesto sejo. Največ so govorili o vsebini nove kolektivne pogodbe, še posebej pa o tistem njenem delu, ki govori o nagrajevanju oziroma o osebnih dohodkih. Dogovorili so se, da bodo delavci dobili kolektivne pogodbe v mesecu juliju na dom, v treh mesecih pa morajo biti podpisane nove kolektivne pogodbe. Izvršni odbor sindikata delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih zahteva, da inšpekcijske službe opravljajo nadzor nad upoštevanjem in izvajanjem kolektivne pogodbe. Inšpekcijske službe naj bi se tudi posluževale možnosti prepovedi zaposlovanja v tistih obratovalnicah, v katerih obrtniki svojim delavcem ne zagotavljajo socialne varnosti. Zahtevali so še, da bi bi-
Slovenija
Moja dežela.
la pri podpisovanju pogodbe na Upravi za družbene prihodke pri
SO Moziije prisotna tako delavec
kot obrtnik.
R. P.
SN objavljajo	Str.
Pričel se je boj za kupce Vedno več je zasebnih trgovin	1
Pitne vode je zaenkrat še dovolj Kakšna preskrba se nam obeta	2
V gozdarstvu se uveljavljajo tržni odnosi Intervju z direktorjem GG Nazaije	3
Na Brdu pijejo vodo iz leta 1991 Veliko pred rokom končana akcija	4
Obnova nazorskega gradu Graščina že dobiva novo podobo	5
Kar pet državnih reprezentantov Lepi uspehi gornjegrajskih lokostrelcev	7
Naši fantje na Kreti Nekatera nova dognanja	8
Pitne vode je zaenkrat še dovolj
Izvir Letošč daje preko 50 litrov vode na sekundo
O krvodajalstvu
Preskrba z zdravo pitno vodo vse bolj stopa v ospredje našega vsakdanjika. Kakšno je stanje danes, se počasi pa vendarle pričenjamo zavedati, že kar grozljiva pa je misel na prihodnost. Na vso srečo je v Zgornji Savinjski dolini dobre vode še vedno dovolj in celo preveč, tudi preskrba z njo je več ali manj zadovoljivo urejena, čeprav upravljanje z vodovodnimi omrežji in vzdrževanje na občinski ravni ni enotno. V zgornjem delu doline so vodovodi v upravljanju krajevnih skupnosti, nekaj je tudi manjših po zaselkih in podobno, precejšen del spodnjega dela pa z bogatim virom oskrbuje vodovodni sistem Letošč. Daje oskrba z vodo zares zadovoljiva, imajo zasluge krajani na posameznih področjih, saj so v zadnjih letih v programe krajevnih skupnosti praviloma zapisovali izgradnje in obnove vodovodov. Znaten vir sredstev za ta pomembna dela je pomenil samoprispevek, o prispevku krajanov v najrazličnejših oblikah pa tako ne kaže preveč razpredati. Seveda ni odveč bojazen pred zastrupljanjem in onesnaževanjem, česar v milejših oblikah že doslej ni manjkalo, povzročitelji so gnojevka na travnikih in njivah, še bolj pa denimo grozijo umetna gnojila (domače proizvodnje praviloma visoko radioaktivna), ki sicer ne učinkujejo trenutno, vendar...
Vrnimo se k trenutnemu stanju oskrbe z vodo v spodnjem delu doline. Za to področje so že pred dvema desetletjema ugotovili, da je oskrba s pitno vodo kritična, dajo izboljšajo, pa so pričeli razmišljati leta 1971. Ža pospešeno stanovanjsko in industrijsko izgradnjo vodna zajetja v Lokah in v Kokarjah niso več zadoščala, največja dela pa so opravili v letih 1974—1976. Odkrili so namreč bogat vir Letošča pod ogromnim pobočjem Menine in malo pred Bočno. Vir so temeljito opazovali štiri leta in ugotovili, da bi njegovo
zajetje zagotovilo dolgoročno preskrbo s pitno vodo za velik del doline. Odločitev je bila pravilna in razumna. Izvir Letošč daje preko 50 litrov vode na sekundo, voda iz nedrjij Menine je čista, zdrava in kakovostna, pomembno je, da so zajeti izviri, torej voda nima stika s površino, do okužbe ni prišlo še nikoli, oskrbo dnevno kontrolirajo, pretok pa tudi v najhujših sušnih obdobjih ni bil kritičen.
Vodovodno omrežje Letošč napaja naselja v krajevnih skupnostih Šmartno ob Dreti, lep del Rečice, Nazarje in Mozirje z industrijo vred. Nanj je priključenih več kot 1.000 gospodinjstev, viški vode pa bi bili zares veliki, če na vodovod ne bi bila priključena industrija. Razmerje porabe med gospodinjstvi in industrijo je namreč 1:3. Primarnega voda je kakšnih deset kilometrov, cevi v sekundarnem razvodu pa dosegajo dolžino dodatnih 20 kilometrov.
Zlasti pomembno je torej, da vir zadošča tudi za povečano porabo v veliko naslednjih letih, tudi ob pospešeni stanovanjski in industrijski tzgradnji. Individualna poraba je v povprečju 14 kubičnih metrov vode mesečno, resnici na ljubo pa je cena za kubični meter resnično nizka, prenizka, če govorimo o življenjsko pomembni zdravi pitni vodi. Kubični meter za gospodinjstvo velja 1.330 dinarjev, za gospodarstvo 2.930, pa še to šo s 1. julijem bistveno povečane cene. To komajda zadošča za enostavno reprodukcijo in o razširjeni ob tem lahko samo plaho razmišljajo, čeprav je nekaj naložb še kako potrebnih. Prav tako niso odveč razmišljanja, da bi oskrbo z zdravo pitno vodo v občini spravili pod eno streho. Razlogi so jasni. Boljša bi bila prepotrebna kontrola, lažje vzdrževanje in odpravljanje okvar. Upravljanje z omrežjem je enotno samo na sistemu Letošč, za katerega skrbi mozirska Komunala.	j. n.
Občinski odbor Rdečega križa Mozirje je organiziral redno krvodajalsko akcijo 15. in 16. junija v Nazatjih in na Ljubnem ob Savinji. Uspeh te akcije je bil izreden, saj je darovalo kri kar 90 krvodajalcev več kot lani ob redni akciji v avgustu. Z veseljem ugotavljamo, daje kar 32% vseh krvodajalcev mlajših od 27. let. Med krvodajalci pa imamo veliko tudi takih, ki so darovali kri nad 20 krat.
Poleg te akcije bomo imeli še eno redno akcijo v Lučah v mesecu oktobru. V kolikor pa se bo pojavilo pomanjkanje krvi, bomo organizirali še izredno krvodajalsko akcijo v novembru ali decembru. V občini Mozirje imamo registriranih preko 1300 krvodajalcev.
Krvodajalstvo predstavlja v naši republiki eno najbolj razvitih oblik solidarnosti in je odraz humanih odnosov med ljudmi. Na tej osnovi smo lahko zagotovili
tudi kvalitetnejše zdravstveno varstvo. Letno daruje v Sloveniji nad 100.000 občanov svojo kri; tako se zbere preko 44.000 litrov krvi. Ti rezultati so nam lahko v veselje in ponos, saj pričajo o izjemnem posluhu posameznikov, ki so s svojimi dejanji omogočili, da so zdravstveni delavci rešili mnogo življenj, da številni bolniki ozdravijo in se ponovno vključijo v delo. Enkratna človeška solidarnost in — česar ne moremo prezreti — dragocen prihranek družbenih sredstev, kijih še kako potrebujemo.
Prav je, da krvodajalce in vse občane seznanimo tudi o porabi darovane krvi.
Da je krvodajalstvo v občini tako uspešno, gre posebna zahvala tudi delovnim organizacijam, ki imajo izredno razumevanje do te humane dejavnosti.
M. J.
O davčni politiki v lanskem letu
Izvajanje davčne politike sodi med občani med tista področja, ki so predmet najpogostejših razprav in komentarjev, saj neposredno segajo v njihov žep. Zaradi že dalj časa trajajoče gospodarske in politične krize bo davčna politika še vedno najpogostejša tema razgovorov med davčnimi zavezanci.
Da bi občani ločili in imeli razčiščen pregled med davki in drugimi prispevki, ki jih Uprava za družbene prihodke (op.: v nadaljevanju UDP) obračunava in pobira za socialno, zdravstveno in drugo varnost občanov, v tabeli navajamo procentualno razmejitev za leto 1988 v primerjavi z letom 1987:
(v 000 din)
OBVEZNOSTI	1987	%	1988	%	INDEKS 88/87
— vsi občinski					
davki	426.713	16,4	1.051.290	14,9	246
— republiški in					
zvezni PD	570.786	21,9	1.690.176	23,9	296
.— prispevki	1.611.736	61,7	4.323.810	61,2	268
Skupaj:___________2.609.235 100,0 7.065.276 100,0	270
Iz razpredelnice je razviden relativno majhen odstotek izvirnih občinskih davkov (14,9%), medtem ko se zaradi pogostih sprememb zveznega oz. republiškega zakona o prometnem davku krčijo občinski prometni davki in se prenašajo na republiko oz. zvezno pristojnost.
I
Udeležba davkov v proračunskih sredstvih (v 000 din):
	1987	1988	INDEKS 88/87
—	proračunska sredstva —	davek iz kmetijske	1.260.827	2.926.097	232
dejavnosti	3,5%	3,0%	89
— davek iz obrtne dejav.	22,6%	23,3%	103*
— vsi davki v %	28%	33,5%	120
Povečan procent udeležbe davkov v proračunskih sredstvih v primerjavi z letom 1987 ne izvira iz naslova kmetijske oz. obrtne dejavnosti temveč iz naslova davkov na dediščine in darila (povečano število obravnavanih zadev v primerjavi z letom 1987 za 32), davka na promet nepremičnin (povečano število sklenjenih pogodb za 29) ter deloma davka od premoženja, pri katerem seje ena od bistvenih postavk pri odmeri davka (op.: poprečna gradbena cena m2 koristne stanovanjske površine) v primerjavi z letom 1987 povišala z indeksom 307.
Delavci UDP se pri svojem delu neposredno srečujemo z nekaterimi objektivnimi in subjektivnimi vzroki, ki vplivajo na učinkovitost dela oziroma ekonomičnost odmere posameznih vrst davkov:
1.	Objektivni vzroki so predvsem v nedorečenem informacijskem sistemu med davčnimi subjekti (zasebni in družbeni), kar onemogoča verižno in tekoče spremljanje poslovanja davčnih zavezancev Le-tem, predvsem pa zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, je zato omogočeno, da obstoječe razmere koristijo sebi v prid ali pa jih družbeni sektor pogosto uporablja v škodo zavezancev. Iz tega sledi, daje na inšpekciji družbenih prihodkov največja in najodgovornejša moralna ter strokovna naloga, ugotoviti dejansko stanje za pravilno ocenitev in realizacijo odmere posamezne vrste davka. V kolikor bi bili tudi pogoji poslovanja enaki za družbeni in zasebni sektor, bi bilo nedorečenosti v tej zvezi bistveno manj.
2.	Iz izdelanega celovitega poročila o izvajanju davčne politike v občini Moziije v letu 1988, kije bilo obravnavano na Izvršnem svetu in na zasedanju zborov skupščine, zahtevata odmera davka iz
kmetijske dejavnosti in davka od skupnega dohodka dodatno oceno s stališča ekonomske upravičenosti same odmere. Iz poročila odmere davka iz kmetijske dejavnosti je razvidno, daje preko 50% zavezancev oproščenih plačila davka na podlagi zakonskih določil oz. določil (olajšav) iz občinskega odloka. Pavšalna analiza izkazuje, daje odmera samega davka iz kmetijstva neekonomična, saj odpade neposredno na davek le 6%, medtem ko ostalo obremenitev predstavljajo prispevki, ki jih plačujejo zavezanci, UDP pa jih obračunava in pobira. Dogovorjena provizija, ki jih posamezne skupnosti in SIS plačujejo UDP na podlagi sklenjenih sporazumov, postopoma ne pokriva vseh stroškov odmere in drugih spremljajočih stroškov.
Ker se povišuje znesek neobdavčljivega dela, zvišujejo cenzusi progresivne lestvice za določitev stopenj in obstajajo nejasnosti medsebojnega informiranja vseh davčnih subjektov, izgublja svoj prvotni pomen tudi davek od skupnega dohodka občanov. UDP bo skupaj z Izvršnim svetom Skupščine občine proučila vse okoliščine iz svoje pristojnosti za argumentirano ocenitev vsebine tega davka ter ugotovitve posredovala Izvršnemu svetu SR Slovenije.
UDP je v preteklem letu izdelala aneks k davčnemu poročilu za leto 1987 s ciljem osvetliti družbeno-ekonomsko ozadje rezultatov poslovanja davčnih zavezancev in njihovo posredno (ali neposredno) refleksijo na vsa področja družbenega dogajanja (gospodarstvo, družbene dejavnosti...). Ker je v letu 1988 prišlo do sprememb zakona o davkih občanov in so se poslabšali družbeno-ekonomski odnosi, ugotovitve iz aneksa niso služile za neposredno uporabo. Z zakonskimi spremembami seje sicer močno razširil obseg davčnih olajšav, kar posledično zahteva na UDP vzpostavitev novih evidenc. Obseg del in nalog seje povečal tudi zaradi zakonskih sprememb izven področja naše pristojnosti (Zakon o stavbnih zemljiščih, Zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti itd.).
Dela in naloge si poskušamo racionalizirati s postopno uvedbo računalniških obdelav na posameznih področjih. Tako smo v letu 1988 prvič samostojno opravili odmero davka iz kmetijstva, izračun in izpis odločb za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, odmero davka od stavb, na področju davčne realizacije (seznam akontacij, izpis položnic, izpis obrazca A-3...) ter na področju prometnih davkov (obremenitve TPD za avtoprevoznike, gostilne...).
Sistematično in strokovno delo delavcev UDP sodi med tista opravila, katera se neposredno nanašajo na odnos zavezancev do upravnega organa. Na podlagi analize o kriterijih števila zaposlenih, kije bila izdelana s strani vodilnih delavcev UDP z območja širše celjske regije, je bila za UDP ugotovljena nezadostna zasedenost del in nalog na najvitalnejših mestih (referat za odmero davka in prispevkov od obrti ter davčne inšpekcije). Na podlagi argumentov bomo v naslednjem obdobju poskušali izpolniti omenjeno kadrovsko vrzel.
Vsi delavci UDP si bomo kljub naštetim objektivnim in subjektivnim težavam osebno prizadevali realizirati vse z zakonom predpisane delovne obveznosti ter ostale naloge, ki nam jih bosta naložila Izvršni svet in Skupščina občine s ciljem kontinuiranega izvajanja davčne politike oz. hitrejšega razvoja na vseh področjih, kijih z našimi ukrepi lahko pospešimo.
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti še obveščamo, da bomo zaradi sprememb višin zavarovalnih osnov za zavarovance — kmete, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Ur. 1. SRS, št. 21/89 in 22/89), primorani izdati odločbe na davek iž kmetijske dejavnosti predvidoma skupaj s IV. akontacijo. Zamik opravičujemo tudi z dejstvom, da se bodo višine zavarovalnih osnov spremenile še enkrat, in sicer v zadnjem tromesečju, o čemer nas je z dopisom seznanila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Do izdaje odmeme odločbe bomo davke in prispevke obračunavali akontacijsko.
Brane Strojanšek Direktor UDP SO Moziije
*	■■■ ji»®.	*
Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989 obravnavala in sprejela naslednje besedilo:
TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1.	Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda In vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične' volitve;enakopravnost vseh manjšin;svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom.
2.	Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3.	Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili • podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega In kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim Je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
Ljubljana, 27. junij 1989
V teh dneh pa tja do konca letošnjega leta bodo državljani naše republike imeli možnost podpisovati Temeljno listino Slovenije 1989, ki jo je v podpisovanje ponudila RK SZDL Slovenije. S podpisom Temeljne listine Slovenije 1989 ljudje izražajo in zahtevajo izvajanje takšne politike, ki odločno nasprotuje vsakršnemu podrejanju in poskusom nadvlade ter se zavzema za demokratično, sodobno, v svet odprto Jugoslavijo, v kateri bodo enakopravni vsi narodi in narodnosti, jeziki in kulture in v kateri bodo imele domovinsko pravico vse pozitivne civilizacijske vrednote človeštva
Podpisovanje je organizirano tudi v naši občini, kljub temu pa veliko ljudi zanima, kje je možno podpisati ta dokument Temeljno listino Slovenije 1989 lahko podpišete v svoji delovni organizaciji, lahko pa tudi na poštah in bankah v vseh krajih naše občine. V avgustu pa bo podpisovanje organizirano tudi na krajevnih uradih. Lahko pa se poslužite podpisovanja preko Savinjskih novic, zato smo tudi natisnili Temeljno listino Slovenije 1989. Če se boste poslužili takega načina, izpolnite in izrežite natisnjen obrazec in ga pošljite na naslov OK SZDL Mozirje.
Temeljna listina Slovenije 1989		
Priimek in ime	Naslov	Podpis
1.		
”>		
3.		
4.		
S.		
O gasilcih pišemo v tej številki SN veliko. Eden izmed razlogo v je tudi ta, da se s svojim delom in uspehi niso izneverili izročilu in poslanstvu svoje organizacije, še manj sebi samim, prav tako ne zaupanju družbe, pa
nemara svojemu zaščitniku sv. Florjanu tudi ne. Lahko je ponosen nanje, znajo pa se mu tudi oddolžiti. Člani GD Gorica ob Dreti so poskrbeli za njegovo znano podobo na pročelju svojega prenovljenega doma, nazorski gasilci pa so ga v drugačni podobi postavili pred svoj dom.
IS o lovstvu in ribištvu
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je konec junija letos obravnaval kvalitetni in celoviti informaciji o uresničevanju lovsko gospodarskih načrtov za leto 1988 in plan za leto 1989 ter o ribiško gojitvenih delih v preteklem letu in plan za letošnje leto.
Čeprav nam je dejavnost lova in ribolova blizu glede na okolje v katerem živimo, so vendarle nadvse zanimivi nekateri skupni podatki, zbrani od vseh lovskih in obeh ribiških družin.
V	letu 1988 je bilo odstreljenih 837 komadov srnjadi, 132 gamsov, 39 divjih prašičev, 41 jelenov, 8 muflonov, 71 lisic in 2 ruševca. Glede na planiran odstrel posameznih vrst divjadi je bil dosežen najslabši odstrel pri divjih prašičih 60%, jelenjadi 48% in muflona 20%. Lovci ugotavljajo, da je opažen porast staleža pri divjadi, zato je v letošnjem letu pri posameznih vrstah plan odstrela nekoliko povečan.
Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje odstrela divjih prašičev, ki na kmetijskih površinah in pridelkih povzročajo nemajhno škodo, zato načrtujejo v letošnjem letu več skupnih lovov, lovskim družinam pa je predlagano, da stimulirajo odstrel te divjadi.
V	lovišču LD Solčava so bili najdeni poginuli gamsi oboleli zaradi gamsjih garij. Glede na to, da je ta bolezen med gamsi izredno razširjena v Avstriji, mora LD Solčava lovsko gojitvena dela, še posebno odstrel gamsa izvajati v skladu z že sprejetimi ukrepi za preprečevanje širjenja gamsjih garij in njihovem zatiranju.
Komisija za lovstvo tudi predlaga, da se začne postopek za začasno zaščito ruševca — najmanj dve leti, ker ocenjujejo, daje številčnost v upadanju, že sprejeti dogovor med lovskimi družinami o prepovedi odstrela pa ni bil spoštovan. Zato bo Izvršni svet preko pristojnega republiškega upravnega organa začel postopek za sprejem ustreznega normativnega akta, da se ruševec zaščiti na širšem območju Kamniško Savinjskih Alp in Karavank.
Prav tako podpiramo aktivnosti v zvezi z zaščito sokola, ki gnezdi v predelu Lučke Bele.
Izvršni svet je tudi sprejel obveznost vključitve v postopek za odpravo spora zaradi lovske meje med LD Luče in LD Stahovica v predelu Kranjske rebri.
Podprli smo predlog komisije, naj lovske družine za lovni turizem namenijo vsaj 10% planiranega odstrela, ne le zaradi dobrega dohodka lovskih družin, ampak tudi zaradi širjenja turistične ponudbe naše doline.
In še nekaj zanimivih podatkov: na območju občine je 22 lovskih koč in bivakov, v lovišču je postavljenih in vzdrževanih 221 krmišč, 1060 solnic, 251 visokih prež in oskrbovanih 9 krmnih njiv.
V	lovske družine je včlanjenih 377 občanov, najštevilnejša je Lovska družina Gornji grad z 69 člani. Čuvajsko službo opravlja 32 čuvajev, ki pa zaenkrat niso ustrezno stimulirani.
Za izvajanje lovsko gojitvenih del, predvsem lova, imajo člani LD 109 lovskih psov.
Na področju ribištva obe Ribiški družini ugotavljata, da sta dobro realizirali oziroma presegli z letnimi plani zadane naloge, ki so usklajene s srednjeročnimi ribiško gojitvenimi načrti.
Ribiška družina Ljubno je v preteklem letu 100% realizirala planirano vlaganje mladic potočne postrvi, še nekoliko več pa vlaganje lipanskih mladje v varstvene vode. Nekoliko nižja so bila vlaganja v ribolovne vode. RD Ljubno gospodari z naslednjimi t. i. varstvenimi vodami: Riher-ski graben, Jezera, Dupelnik, Rogač-nik, Ljubnica, Sopot, Radmirski graben, Meliški graben in Toplice. V navedene varstvene vode bodo v letošnjem letu vložili 79.000 potočnih postrvi, dočim lipanov v te vode ne bo vlagala.
V	ribolovne vode pa bo vložila 8.700 potočnih postrvi in 3000 lipanov. Navedeni dve vrsti rib tudi sicer prevladujeta v ribiškem okolišu Ljubnega.
Tudi Ribiška družina Mozirje je presegla večino planiranih vlajganj tako v odprte varstvene vode kot tudi v ribolovne vode. Enako kot RD Ljubno so se tudi odločili, da lipan-skih mladine ne vlagajo več v varstvene vode, temveč v ribolovne in sicer kategorije od 12 — 15 cm.
Iz predloženih podatkov lahko sklepamo, da obe Ribiški družini skrbno gospodarita z pripadajočimi vodotoki in gojenjem ribjega zaroda.
Ribiška družina Ljubno šteje 167 ribičev, organizirano imajö mladinsko sekcijo, Ribiška družina Mozirje pa šteje 221 članov, organizirano pa imajo mladinsko in pionirsko sekcijo.
Športni ribolov izvajajo po letnemu načrtu razpoložljivih ribolovnih dni, povprečno pripada članu RD Ljubno 12 ribolovnih dni z dovoljenim ulovom 3 komade rib na ribolovni dan, v Mozirju pa imajo člani pravico do 15 ribolovnih dni z enako količino dovoljenega ulova.
Pomembno delo opravljajo ribiči pri vzdrževanju in čiščenju vodotokov, postavljajo pragove in čistijo neprimerno zarast.
V	poročilu opozarjajo tudi na škodo, ki jo je povzročilo lanskoletno sušno obdobje. Še posebej pa izpostavljajo onesnaževanje vode z gnojevko saj so v preteklem letu evidentirali kar nekaj primerov praznjenja in umivanja čistem za gnojevko direktno v vodotoke.
Enako zaskrbljujoče je stanje na področju gradnje in obnove vodnogospodarskih objektov. V letih nazaj je propadlo precejšnje število jezov,-kašt in drugih vodnih objektov. Tudi žag in mlinov aa vodni pogon skoraj ni več. Izvršni svet je sprejel obveznost, da bo preko Komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje pristopil k dolgoročnemu razreševanju te problematike, ker se zavedamo, da nastalih razmer v kratkem roku ni mogoče sanirati.
Informaciji o izvajanju planov oz. gospodarskih načrtov s področja lovstva in ribištva bodo v jesenskem času obravnavali tudi zbori občinske skup-ščinc.
REZIKA PLAZNIK
Organizacije združenega dela iz mozirske občine s področja industrije so v mesecu maju proizvedle za 2,3 indeksne točke več kot meseca aprila. Če pa primerjamo obdobje petih mesecev letos z enakim obdobjem leto poprej pa seje fizični obseg proizvodnje povečal za 8 procentov.
* * *
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so naše delovne organizacije povečale izvoz za 32,4% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Od tega je znašal konvertibilni izvoz 95,2% celotnega izvoza, v istem obdobju lani pa je ta delež znašal 95,3%. V enakem časovnem obdobju seje uvoz povečal za 37,1% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V strukturi uvoza ga je bilo 92,2% iz konvertibilnega področja. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašala 144,4%, lani pa 160,5%.
* * *
Struktura investicij se v naši občini spreminja v prid gospodarskim investicijam.
V	prvih petih mesecih letošnjega leta so gospodarske investicije obsegale 94,9%, ne-
gospodarske investicije pa 5,1%, lani pa je bilo v istem obdobju razmerje 91,7% : 8,3%.	(
* * *
%
Vsi trije zbori občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli ureditveni načrt turistične cone Šmica v Lučah. Predel, kjer bo novo turistično središče, se nahaja med cesto, ki pelje v Logarsko dolino in Savinjo. Območje je namenjeno kampu in prireditvenemu prostoru na prostem s spremljajočimi objekti kot so gostinsko-turistični objekt, sanitarije za kamp, utrjeno športno igrišče in parkirišče z dovozom.
V	odloku je posebej opredeljeno, da se mora obstoječi gozd ohraniti, poleg tega pa sp seveda postavljeni še drugi pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov. Celotni prostor ureditvenega načrta obsega tri funkcionalne dele: zgornji del z obstoječim gozdom in jaso bo namenjen kampiranju, srednji del cone je namenjen izgradnji centralnega gostinsko-turističnega objekta, prostoru za javne prireditve (sicer bo na tem mestu parkirišče) ter igrišče za tenis, ki bo v zimskem času služilo za drsališče, spodnji del pa bo služil za poligon za prireditve gasilcev in gozdarjev.
Obisk predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Dušana Šinigoja v naši občini je minil v znamenju izmenjave mnenj in stališč z našimi vodilnimi gospodarstveniki in družbeno-političnimi delavci Predsednika so predvsem zanimale izkušnje in pripravljenost naših podjetij na nove pogoje gospodarjenja. Spregovorilpa je tudi o aktualnih gospodarskih trendih tako v Sloveniji kot Jugoslaviji Glavniproblem je seveda inflacija, velik problem pa je tudi dejstvo, daje pod kontrolo samo 20% denarne emisije. Edini izhod iz krize je izvoz, v Sloveniji pa si moramo prizadevati, da v našo republiko pripeljemo velike tipe firme. Toje naša edina pot v Evropo 92. Šinigoj meni da sedanjo krizo v Sloveniji še teže prenašamo kot v drugih republikah, ker pri nas se ta pozna kot kriza razvoja. Kojegovo-ril o kmetijstvu, je poudarit da danes kmet nosi breme vseh nesmislov naše kmetijske politike. Kljub temu da ima kmetijstvo na zahodu velike presežke, pa se nihče ni odpovedal velikipomoči kmetijstvu. Pri nas paje seveda drugače.
Koje govoril o družbenih dejavnostih, je povedal, da bosta zdravstvo in šolstvo z novim letom enotno financirana iz republiškega proračuna, kar praktično pomeni, da bodo imeli npr. učitelji povsod v Sloveniji enake plače (seveda ob isti učni obveznosti, isti delovni dobi itd). V Sloveniji je sedaj 580 sisov, zato se je treba zavedati, da tudi te spremembe sploh ne bodo enostavne.
Zahvala Dušanu Dolničarju
V	petek, 30. junija letos so se direktorji delovnih organizacij in dislociranih TOZD s področja gospodarstva sestali na seji aktiva, ki ga kot obliko dela Izvršnega sveta izvajamo redno mesečno že četrto leto. Sestali smo se v prostorih poslovne enote Iskra Ljubno, kjer smo si najprej ogledali posodobljen proizvodni proces. Večina udeležencev še ni videla sodobne tehnološke opreme, ki je bila v ta obrat postavljena in usposobljena tekom letošnjega leta.
Po delovnem sestanku se nam je pridružil nekdanji direktor TOZD Iskra Feriti tovariš Dušan Dolničar.
V	imenu Izvršnega sveta mu je izrekel zahvalo predsednik Ivo Kos in pri tem poudaril njegov prispevek za nastanek in razvoj poslovne enote Iskre Feriti na Ljubnem ob Savinji in Solčavi Prav gotovo brez njegovega osebnega prizadevanja, smelosti in prepričanja v uspeh, ne bi danes imeli na Ljubnem sodobnih prostorov za tovrstno industrijsko proizvodnjo, enako velja tudi za obrat v Solčavi
Pri tej organizaciji je našlo zaposlitev 160 delavcev, marsikateri se je vrnil nazaj v dolino kjer je našel delo bližje svojemu domu. Kaj pomeni možnost zaposlitve spoznavamo v vseh svojih pogojih in posledicah šele v zadnjem času. Nedvomno so bila prizadevanja tovariša Dolničarja uspešna, terjala pa so tudi velikanske psihofizične napore, kar mu je žalpustilo posledice na zdravstvenem stanju, zato je moral vodilni položaj predčasno zapustiti.
V naše kraje pa se rad vrača, pri nas se ne počuti tujca in pove, da je nadvse srečen, da se njegovo delo nadaljuje poslovno uspešno in da imajo njegovi Zgomjesa-vinjčani zagotovljeno socialno varnost
Prepričana sem, da delim mnenje vseh, ki so kdajkoli sodelovali s tovarišem Dolničarjem, da smo delali s človekom, ki ve kaj hoče, ki to zna narediti, dosežene rezultate pa skromno pripisuje delovnemu kolektivu, ki ga je dolga leta vodil
REZIKA PLAZNIK
V gozdarstvu se uveljavljajo tržni odnosi
V zadnjih dveh številkah Savinjskih novic smo objavili razgovora z vodilnima možema Glina in Smreke, torej tistima, ki vodita dve naši največji lesno-predelovalni podjetji. Beseda je seveda tekla tudi o preskrbi z lesno maso. Da pa bi slišali tudi drugo stran, torej gozdaije, smo tokrat k razgovoru povabili glavnega direktoija GG Nazarje dipl. ing. gozd. Milana Cajnetja.
• Sedaj je čas polletnih bilanc. Kaj	tudi naloge s področja tržne in davčne kažejo vaši poslovni rezultati? inšpekcije (kontrola prometa z le-
C AJNER: Tako v družbenem kot	som), kar pa ne vpliva dobro na med-
zasebnem sektorju smo presegli koli- sebojno sodelovanje in zaupanje. Ju-čine polletne proizvodnje, zato nor- nijska sprememba Zakona o gozdo-malno pričakujemo tudi ugoden fi- vih, ki je sprostila tudi opravljanje nančni obračun. Seveda pa je žal to le	žagarske dejavnosti z obrtnim delom,
ocena stanja na dan 30.6.1989, kajti	je vsebinsko odpravila te naloge goz-
že samo julijsko neurje nam je na darjev. To pa seveda pomeni, da se gozdnih cestah povzročilo za več kot bodo morali gozdarji ponovno vrniti 200 starih milijard dinarjev škode in izključno k strokovnemu delu in nad-to bo seveda bistveno poslabšalo naše zoru v gozdu samem. Seveda priča-finančno stanje.	kujemo, da poostren nadzor v gozdu
•	Kakšni so trenutno odnosi med tudi ne bo po okusu vseh lastnikov,
Gozdnim gospodarstvom in lesno- vendar pa je to naloga, ki jo gozdarji predelovalno industrijo?	opravljajo tudi v drugih deželah, saj
CAJNER: Glede na spremenjene je skrb za trajno očuvanje gozda ven-pogoje gospodarjenja so se tudi od- darle pomembnejša od enkratnih ve-nosi z lesno industrijo pozitivno ure-	likih dobičkov, ki sijih nekateri last-
dili. V medsebojnem sodelovanju se	niki želijo pridobiti z nedovoljeno
namreč vse bolj uveljavljajo tržni od- črno sečnjo, ki pa je žal vedno v ško-nosi, kar pa nam omogoča več svo- do gozda.
bode pri oblikovanju prodajne poli- Zaradi pozitivne vloge pri reševa-tike. Seveda pa to pomeni tudi več nju zaskrbljujoče krize v kmetijstvu odgovornosti in večji poslovni riziko. Slovensko kmečko zvezo posebno Trg deluje namreč neusmiljeno in cenim in spoštujem. Seveda to ne glede na znane jugoslovanske razme- pomeni, da se že v naprej strinjam in re meje kar strah letošnje jeseni, saj podpiram vse njihove zahteve. Pod-zna biti davek na predimenzionirano piram predvsem vsebino programa lesno industrijo usodno prevelik. Re- za dolgoročne rešitve tako v kmetij-šitve se sicer kažejo v intenzivnem iz-	stvu kot gozdarstvu. Ker kriza v kme-
vozu, preusmeritev pa zahteva svoj tijstvü po moji oceni presega pöeno-čas in boljšo kvaliteto dela in izdel- stavljene in kratkoročne rešitve, se kov. Prav zahteva po večji kvaliteti je	bojim, da bi se tudi pod okriljem pro-
pomembna tudi za nas gozdaije, še grama SKZ ponovno želeli uveljaviti zlasti zaradi znanih težav odtujevanja	ozki interesi posameznikov, ki so že v
kvalitetnejših gozdnih sortimentov in dosedanji samoupravno-delegatski zasebnega sektorja. Zato ni odveč poti imeli vedno svoj prav in tako opozorilo, da v tržnih razmerah ni pomembno prispevali k nastali krizi, mogoče zagotavljati le prodajo manj • Nihče očitno danes ni zadovo-kvalitetnih gozdnih sortimentov. ljen z zakonodajo, ki regulira
•	Kakšni pa so odnosi med Gozd- upravljanje z gozdovi. Kaj bi vi na
nim gospodarstvom in zasebnimi tem področju spremenili? lastniki gozdov in naprimer s Kme-	CAJNER: V kolikor želimo s
čko zvezo, ki je v naši občini spremembo Zakona o gozdovih do-močna?	seči učinkovite dolgoročne rešitve,
CAJNER: V Gozdnem gospodar- moramo predvsem preseči ideološke stvu Nazarje čutimo poseben interes ovire preteklosti, ki onemogočajo za dobro in pošteno sodelovanje z	sproščeno razmišljanje. Po osebni
gozdnimi posestniki, saj so številne	presoji, bi moral biti nov Zakon o
skupne dolgoročne naloge gozdarja gozdovih grajen na poudarjeni lastili lastnika gozda. Ž^.1 pa je dosedanji . ninski pravici ter na resnični širši druž-Zakon o gozdovih naložil gozdarjem beni skrbi za trajno ohranitev gozda.
Povprečni premeri hlodovine, ki prihajajo v lesno-predelovalno industrijo, se marySajo. Bodo uvedeni tržni odnosi tudi na tem področju kaj spremenili?
skladu z veljavnim Zakonom. Glede na objektivno presojo stanja in zahtevo lastnikov gozdov, se je GG Nazarje odločilo, da z julijem prične tudi z odkupom žaganega lesa in tako začasno reši nastalo situacijo. Seveda bo ta odkup potekal le v skladu z naprej določenimi kriteriji, s katerimi želimo pomagati predvsem kmetom lastnikom gozdov, zlasti pa višinskim kmetijam. Seveda bo takšna rešitev le prehodnega značaja in zaradi zakonskih ovir niso niti po meri gozdarjev in še manj lastnikov gozdov.
Poleg te rešitve, s katero bomp lastnike gozdov podrobno seznanili v naslednji številki našega glasila Vesti, bodo gozdarji glede na spremembo nalog in zahtev gozdarske inšpekcije poostrili tudi nadzor v gozdu. Posebej želim poudariti, da ne gre za poseben interes uveljavljanja kaznovalne politike. Vsebinsko le želimo zagotoviti normalno gospodarjenje in očuvanje gozdov ter enak položaj vseh lastnikov gozdov, kar pa pomeni da moramo zagotoviti na osnovi kontrole tudi priliv sredstev za gozdno reprodukcijo za vso črno sečnjo in drugače odtujen les. Ni torej odveč nasvet, da naj si lastniki pri odtujevanju lesa zagotovijo ceno s katero bodo lahko poravnali tudi obveznosti do sklada za gozdno reprodukcijo in seveda prometni davek. Dosedanji način od-» tujevanja lesa brez plačila prispevkov Nadzor pa naj bi izvajala ustrezna re-	za gozdno reprodukcijo je namreč le
publiška inšpekcija. Rešitve bi torej preveč kritično ogrozil obnovo in morali iskati z ekonomskimi vzpod- nego gozdov ter zlasti vzdrževanje budami, predpisanih sankcij naj bi bi-	gozdnih cest. Zato je skrajni čas, da
ločim manj, vendar pa te zelo stroge. lažno miselnost o profitu na račun • S kakšnimi začasnimi ukrepi pa sredstev GG, zamenjamo z resnico o lahko zagotovite boljše gospodar- nujno potrebnih sredstvih za vlaganje jenje z gozdovi do spremembe Za-	nazaj v gozdove in vzdrževanje gozd-
kona o gozdovih?	nih prometnic.
CAJNER: Kot sem že omenil, je Poleg teh nepriljubljenih ukrepov bil v mesecu juniju deloma spreme- pa so najpomembnejše naloge goz-njen in usklajen ta zakon. Poleg spro-	darjev v tem obdobju intenzivno iz-
stitve žagarske dejavnosti uskladitev	obraževanje tako gozdarjev kot gozd-
prinaša tudi bistveno višje kazni in si-	nih posestnikov, kar je osnovni pogoj
cer tudi do 35-krat. Prav iz navedenih	za zahtevno gospodarjenje z gozdom
razlogov so se delovne organizacije iz	v spremenjenih ekoloških pogojih, ko
naše občine odločile, da prenehajo z je gozd še dodatno ogrožen, odkupom žaganega lesa, ker le-ta ni v	RAJKO PINT AR
Kako poceni je voda!
Sonce, voda, zrak, svoboda. Kako lepe besede, med njimi tudi voda. Pomeni nam življenje, je najboljša pijača, najbolj dragocena in — najcenejša! Čisto zares in dobesedno. Vsi smo potrošniki, porabniki in še kaj, vse nas iz dneva v dan zasipajo podražitve, ob vseh bentimo in se jezimo, če se sploh še splača. Pa najbrž ne bi kazalo.vseh podražitev metati v isti koš. Nekatere dobrine so vendarle še poceni, čeprav se tega ne zavedamo, ali pa se nočemo.
Recimo zdrava pitna voda. Kako poceni je ta najboljša pijača! Primer. V mozirski občini so vodo s prvim julijem podražili za mnogo odstotkov. Vik in krik. Zaradi odstotka povišanja. Kaj pa to dejansko pomeni? Za gospodinjstvo je sedaj kubični meter vode celih 1.330 dinarjev, za gospodarstvo 2.930. Zaokrožimo 1.330 dinarjev na 1.500 (niti dve škatlici vžigalic ne dobimo zanje) in to primerjajmo s spodnjo povprečno
ceno piva 15.000 dinarjev. Deset kubičnih metrov pitne vode je torej vredno celega pol litra priva! V mozirski občini eno gospodinjstvo mesečno povprečno porabi 14 kubikov vode. Po sedanjih cenah je to nekaj več kot 20.000 dinarjev. Pivo in zavojček slabših cigaret torej. Resje, da za vodo poskrbi narava, res pa je tudi, da so potrebna zajetja, zbiralniki, vodovodi, da je tu vzdrževanje, da so tu okvare. Vse skupaj niti slučajno ni zastonj, voda iz pipe pa skorajda je. Pa jo pijemo, pri kuhi jo rabimo, umivamo se, peremo avtomobile, zalivamo vrtove... In se ob'* tem še razburjamo zaradi cene. Na zdravje torej! Na sestanku zgomjesa-vinjskega društva za varstvo okolja je Marjan Keršič-Belač med drugim dejal tole: za 5 (pet) litrov zdrave pitne vode nudi Arabec ovco. Vsakič, ko potegnemo za vrvico na stranišču, v školjko splaknemo celo ovco. Na zdravje torej!
J. P.
dipl ing. gozd. MILAN CAJNER
S takšno spremembo bi torej lastnik pridobil vse pravice in svobodo pri prodaji gozdnih sortimentov, ustrezen davčni sistem pa bi moral ekonomsko usmerjati interes lastnika za čim boljše dolgoročno gospodarjenje z gozdom (predpisan davek na dejansko rodovitnost gozda po površini). Zaradi številnih neproizvodnih pozitivnih funkcij za okolje, je gozd tudi v ostalih razvitih deželah dobrina posebnega družbenega pomena in je zato varovan s širšim interesom. To pomeni, da bi tudi pri nas širša družbena skupnost morala poiskati določen del finančnih sredstev za zagotavljanje teh funkcij ter preko gozdarske
V Palenkuje osemdeset ležišč. Za toliko so se torej povečale prenočitvene kapacitete v Logarski dolini, če še ne upoštevamo novega avtokampa v Logarski dolini, ki so ga odprli tik pred zaključkom redakcije našega lista. Zato več o tej pridobitvi v naslednji številki
Bo Palenk prebudil Logarsko dolino
V	začetku julija so v Logarski dolini, nasproti Izletnikovega doma, odprli poslovno turistični objekt Palenk. Večino denarja za ta objekt je prispevala celjska Kovinotehna, nekaj pa tudi Kompas. Objekt je veljal okoli štiri milijarde dinarjev.
V	Palenku je osem apartmajev, v dveh sobah pa je še osem ležišč za prehodne goste. Skupaj pa je osemdeset ležišč. V tem objektu bodo poskrbeli tudi za pripravljanje hrane, s tem da bodo največji poudarek dajali specialitetam iz Zgornje Savinjske doline. Sami apartmaji pa so opremljeni tako, da si bodo gostje lahko kuhali tudi sami. Dva prostora sta namenjena tudi organizaciji raznih poslovnih razgovorov.
Za to, da bo dom vse leto dobro obiskan, bo skrbela Kovinotehna, za zapolnitev preostalih
mest pa Kompas. Gradbena dela je opravil Vegrad, notranja oprema je delo celjskega Pohištva, projektant pa je bil Danijel Jagrič.
Predsednik poslovnega odbora Kovinotehne Aleš Ilc je ob otvoritvi dejal, da bodo v naslednjih mesecih okrog tega objekta zgradili še več športnih igrišč, že čez nekaj tednov pa naj bi bilo zgrajeno tudi igrišče za tenis.
Generalni direktor Kompasa Egon Konradi pa je dejal, da se s tem odpirajo nove možnosti za nadaljnji razvoj bisera, kot je Logarska dolina, ki pa jo je vendarle treba ohraniti v vsej svoji prvobitnosti, saj je to dolg sedanje ge- ° neracije bodočim rodovom. Lepot in neoskrunjene narave Logarske doline se žal danes vse premalo zavedamo.
J. V.
Ob dvajsetletnici ponovno rojstvo
Letošnji čebelarski praznik v Gornjem gradu je bilo pravo doživetje. Končno — bi lahko rekli po bledih predstavah tamkajšnjega »čebelarskega praznika« v nekaj minulih letih. Organizatorji so držali besedo in izpolnili obljubo, da bodo ob 20. ponovitvi svoje prireditve pripravili nekaj posebnega. Ne le zaradi dvajsetega rojstnega dne, temveč predvsem zato, da udarijo temelje za zares bogato in privlačno prireditev v njenem tretjem desetletju. Roko na srce — uspelo jim je.
Prvič doslej so pripravili povorko, ki ni bila sama sebi namen. Z njo so želeli prikazati Gornji grad nekoč in danes in željo so tudi uresničili. Dokaz zato je bilo zadovoljstvo zares številnih obiskovalcev; v popoldanskem času njihove prireditve jih že dolgo ni bilo toliko. Dobri stotinji vseh, ki so povorko pripravili in izvedli in vsem ostalim, ki so sodelovali, je to vsekakor največja nagrada.
Zanimivo je, da se kljub napredku z Gornjim gradom danes niso ukvarjali preveč, sicer pa so dosežki vidni na vsakem koraku. Zadetek v polno je bila predstavitev Gornjega grada nekoč. Gre za stare navade in običaje, ki so jih resnično nazorno prikazali, pa čeprav »samo na vprežnih vozovih ali na traktorskih prikolicah, primemo okrašenih seveda. Že naštevanje prav vseh nekdanjih kmečkih in rokodelskih opravil ter običajev bi zavzelo veliko prostora, zato le na kratko. Turistični delavci, člani posameznih društev,
kmetice in kmetje, pa mladi zadružniki so med drugim prikazali: čebelarjenje nekoč in danes v vseh njegovih razsežnostih, mlatev žita, mletje in peko kruha nekoč in danes, »v živo« so prikazali način izdelovanja priznanega savinjskega želodca, prav tako striženje ovce, predenje volne in pletenje, trenje lanu, pokrivanje strehe s skodlami in stamo, stara tesarska opravila, cepljenje tresk za razsvetljavo, kar nam ob dragi elektriki lahko še kako prav pride, pa še bi lahko naštevali, vendar naj ne zamerijo tisti, ki so bili morda izpuščeni.
Niso bili namerno. Še nekaj je posebej razveselilo številne obiskovalce, zlasti najbolj spretne ali srečne. Dobrote, katerih načine izdelave so prikazovali, so v vsej njihovi sladkosti tudi izdatno delih. Naj bo to med in izdelki iz nieaa. domače pijače, kruh in pecivo, želodec pa še kaj. Kogar je povorka prehitela, si jelahko vse skupaj ogledal še kasneje, ko so se vsi ustavili ob prireditvenem prostom; in se dodatno naužil dobrot.
Gledalcev je bilo zares veliko in popoldne z večerom vred za vse dovolj zanimiv. Prireditelji sq pripravili prikaz vožnje z vsemi motorji domačega Torija, nastop dresiranih psov mozirskega kinološkega društva, močni možje so se pomerili v vlečenju vrvi za pokal strdi, tekmovanje plesnih parov in še kaj, o bogati ponudbi in zabavi ni treba izgubljati besed, svoje pa je dodalo kot naročeno lepo vreme. Kar tako naprej.
J. P.
Veliko starodavnih opravil je bilo videti na Čebelarskem prazniku.
Gornjegrqjska zbirka
Že pokojni šolski ravnatelj Jože Tratnik sije dolga leta prizadeval urediti zbirko zgodovinskih, predmetov, listin fotografij in zanimivih narodopisnih posebnosti. Želel je domačemu kraju zagotoviti stalno razstavo, ki bi pomenila poleg že mnogih, še eno zanimivost kraja. Žal pač tiste čase ni bilo dovolj odmeva med krogi, ki bi lahko zagotovili ustrezen prostor.
Leta dolgo nadaljuje prizadevno delo nekdanjega učitelja njegov učenec, Janez Mavrič. O njegovem bogatem delu smo že večkrat pisali. Pripravil je že vrsto zelo odmevnih razstav, dasiravno zanje ni bilo potrebnega zanimanja. Treba je reči, da je žrtvoval izredno veliko časa in denaija, da lahko danes predstavi svoja prizadevanja javnosti in tako zagotovi domačemu kraju turistično zanimivost in sploh delček domače preteklosti. Da pa se Gornji grad lahko ponaša z novo pridobitvijo, ki bije bil vesel vsak kraj, je pripomoglo tudi razumevanje sina nekdanjega šolskega ravnatelja Tratnika Zorana, ki je iz hrambe očeta daroval številne predmete in drugo za zbirko, kije sedaj odprta v Steklu.
Seveda takšne razstave, zbirke in podobno ne nastanejo preko noči in tudi ne brez širšega sodelovanja drugih dejavnikov v kraju. Tudi občinska kulturna skupnost je pomagala, ko je bilo treba pridobiti prostore, seveda pa je levji delež vseskozi pripadal krajevni skupnosti, na njej je ležalo breme ureditve prostorov. Tudi domače Turistično društvo je svoje prispevalo. Gotovo pa ni zanemarljiv delež gornjegrajske Smreke. Tako je vendarle s skupnimi močmi ob letošnjem čebelarskem prazniku odprla svoja vrata krajevna zbirka, ki bo doslej na voljo obiskovalcem.
Skromne otvoritve so se poleg krajevnih predstavnikov udeležili še občinski, v imenu Občinske kulturne skupnosti pa je prizadevanja gornjegrajskih organizatorjev pozdravil predsednik odbora za varstvo kulturne dediščine pri OKS Aleksander Videčnik. Poudaril je kulturni pomen nove pridobitve v kraju, kije ena sama zgodovina iz najrazličnejših obdobij in ki bo odslej mikavna za obiskovalce Gornjega grada, torej tudi dodatna turistična ponudba.
A. V.
Na Brdu pijejo vodo
iz leta 1991
Največja pridobitev, za katero smo v zadnjih mesecih bogatejši v naši občini, je prav gotovo vodovod v Brdu v KS
PETER CAJNER — predsednik sveta KS Šmartno ob Dreti
Šmartno ob Dreti. Prvi kubični metri vode so po ceveh pritekli pred dnevi, ko so na slavnosten način vodovod predali svojemu namenu. Vendar je treba povedati, da bi po načrtih morala voda po pipah priteči šele leta 1991. Zaradi obsežnosti akcije so namreč načrtovali, da bodo vodovod dokončali v treh letih. Ko pa je akcija lani novembra meseca stekla in ker je bila dobro pripravljena, je ni nič zaustavilo in dela, katera so nameravali opraviti v treh letih, so končali v dobre polovici leta. K temu je seveda pripomogla tudi zelo mila zima, ki je omogočila opravljanje zemeljskih del tudi v tem letnem času. Druga težava pa je seveda bila zagotoviti denar za financiranje gradnje vodovoda. Investicija je vredna precej več kot tristo starih milijard dinaijev, saj je položenih preko 7 km cevi. Krajani so pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje v akciji, saj so opravili 4500 prostovoljnih delovnih ur. Tako je v 22 gospodinjstev, pretežno kmetijskih, voda pritekla izpod vrha Menine na vrh na nasprotni strani doline brez vmesnih črpalk. Vode je sedaj dovolj za veliko let naprej. Predsednik gradbenega odbora Ivan
Pečnik z Brda nam je pripovedoval, kakšne težave so imeli do sedaj pri preskrbi s pitno vodo v teh predelih. Vodo
IVAN PEČNIK — predsednik gradbenega odbora
so že imeli, vendar sojo morali voziti na svoje domačije, pomagali so si tudi z ročnim črpanjem z vsemi nevarnostmi okužbe vred, v kritičpih časih pa so jim priskočili na pomoč tudi gasilci.
Predsednik Sveta KS Šmartno ob Dreti Peter Cajner kar ni mogel skrivati zadovoljstva ob uspešno izpeljani akciji, ki paje ne bi bilo, to je še posebej poudaril, če ne bi bilo pridnih rok krajanov, velikega zaupanja in pripravljenosti za pomoč kadar je bilo potrebno. Veliko poguma je bilo potrebnega, da so se med tremi možnimi variantami odločili prav za najtežjo in stroškovno največjo. Vendar se je splačalo, saj ta varianta omogoča daleč najboljšo preskrbo Brda s pitno vodo.
Pa še nekaj je potrebno povedati. Ko je bila voda poskusno spuščena v omrežje, seje dosti ljudi balo, da bodo marsikje na trasi vodovoda nastali problemi. In sicer iz enega samega razloga — ker so delali v lastni režiji. Vendar pa ni bilo nobenih težav, kar dokazuje, da je tudi v lastni režiji možno takšne akcije izpeljati zelo kvalitetno. Ali pa prav zaradi tega — bi dodali mi.
RAJKO PINTAR
Pridobitev pobreških gasilcev
Pred dnevi so slavili prebivalci Pobrežij, Home in Trnovca, seveda skupaj z gasilskim društvom Pobrežje. Ob 65-letnici tega društva so namenu izročili novo gasilsko vozilo, uradno pa tudi sklenili dela pri urejanju okolice svojega doma. Pobreški gasilci so v prvi vrsti tistih, ki potrjujejo dejstvo, da so zlasti v manjših krajih in vaseh prav gasilci nosilci vseh najpomembnejših akcij, ali pri njih sodelujejo, da v svoje vrste vključujejo naj večje število mladih in starih, da so pridni, uspešni in da jim ljudje zaupajo. To seje na sobotnem slavju ponovno potrdilo, saj je urejena okolica doma, pa seveda novo vozilo, plod solidarnosti krajanov, nekaterih organizacij združenega dela in občinske gasilske organizacije, kije posameznim društvom vedno v pomoč. Na slovesnosti so seveda pregledali svoje dosedanje delo, najzaslužnejšim za nov delovni uspeh so podelili priznanja, prav tako veteranom v svojih vrstah, vsi skupaj pa so bili novega avtomobila še kako veseli.
J. P.
Narodopisni predmeti v novoustanovljeni zbirki v Gornjem gradu so prava paša za oči
Pod trško lipo
Med pomembnejšimi turističnimi prireditvami v Zgornji Savinjski dolini, ki so presegle meje krajevnih razsežnosti in si utrdile sloves po izvirnosti programa in dobri organiziranosti, je tudi tradicionalna vaška olimpiada na Rečici ob Savinji, ki so jo prizadevni domačini že enajstič spravili pod streho. Turistični delavci so znova presenetili in k sodelovanju pritegnili zelo širok krog krajanov iz vseh zaselkov. Pri izvedbi te prireditve je pohvale vredno, da so sodelovala vsa društva v tej s trinajstimi zaselki posejani krajevni skupnosti.
Pod trško lipo sredi trga, ki je bil tokrat nabito poln, so organizatorji pripravili lep kulturni večer. S pestro obarvanim kulturnim programom so tako zadovoljili najširši krog obiskovalcev. Prvič se je občinstvu predstavila folklorna skupina Lipa, ki deluje v sestavu domačega prosvetnega društva. Pod vodstvom Jelke Maroltove so razveselili in razvedrili navzoče z izborom tipičnih plesov iz posameznih slovenskih dežel. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da jih je Maroltova v slabem letu navdušila za izvirno glasbo in plese in usposobila za ta nastop. Res prisrčna hvala za njeno prizadevnost, saj vedno vsak teden prihaja z Ljubnega, kjer je v preteldosti usposobila že več folklornih skupin. Rečičani vedno presenetijo s čim novim — lani dekliški pevski zbor, letos folklorna skupina. Obojim zaželimo, da bi čim dlje vzdržali pri negovanju bogate kulturne dediščine kraja. Prireditev je popestrila znamenita Kociprova banda iz Prekmurja — glasbena skupina, ki gojiglasbo na starih instrumentih kot so violina in cimbale, na katere igra Miško Baranja. O izredno starem sestavu skupine govori podatek, da so v povprečju stari okrog 80 let, najstarejši pa celo 85 let. Obiskovalci so lahko ta večer spoznali različnost slovenske narodne glasbe posameznih slovenskih predelov — od nežne otožne pesmi prekmurskih ravnic, ki so nam jo predstavili godci Kociprove bande, do razposajenih alpskih poskočnic, ki jih je že drugič pod rečiško trško lipo izvabljal iz citer mladi, a že uveljavljeni citraš Karli Gradišnik iz Logarske doline.
Prav bi bilo, da bi to izvirno prireditev, ki vsako leto širi krog nastopajočih in temu primemo tudi obiskovalcev od drugod, močneje podprli v občinskem merilu, saj se tudi preko takih pri-
na Rečici
reditev širi in utrjuje sloves doline navzven. To je bil uspešen začetek tradicionalnih turističnih prireditev v naši občini, zato zaželimo organizatorjem, da bi s tem poletom tudi nadaljevali. Dokaz temu je navdušenje obiskovalcev, ki so s te že četrte prireditve v tem idiličnem okolju sredi trga zadovoljni odhajali in si podobnih še želijo.
Ob osrednji prireditvi sredi trga turistično društvo ni prekinilo s tradicijo, da v program prireditev ne bi vključilo tudi likovno razstavo, ki jo vsako leto pripravijo v avli osnovne šole. Letos so k sodelovanju pritegnili slikarko Milico Zupanovo iz Mozirja, ki se je predstavila z akvareli krajinske motivike in tihožitji. Uvodne misli o slikarkinem delu je podal akademski slikar Lojze Zavolov-šek, z ubranim petjem pa so razstavo popestrile mlade pevke domačega prosvetnega društva. Dobra udeležba na razstavi je pokazala, da je tudi v tem kraju prisoten interes za to zvrst umetnosti.
Tisti, ki so si prejšnja leta ogledali zabavne igre med zaselki krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, so imeli tokrat priliko videti, precej novih izvirnih iger. Prireditelji vsako leto poskrbijo, da so igre čim mikavnejše in originalne. Popestrijo jih z novimi, v katerih so zajeti etnografski elementi. Iz prejšnjih let obdržijo le tiste, ki so najatraktivnejše, dodajo pa nove iz vsakdanjega življenja na vasi. Letos je zanimanje gledalcev pritegnilo sestavljanje kmečkega voza, najzanimivejša pa je bila ce-plenje trsk na posebni pripravi, s katero so morali rokovati trije tekmovalci. Starodavno napravo so prireditelji dobili na najviše ležeči kmetiji v krajevni skupnosti pri Borsečniku z 900 metrov nadmorske višine in je ena od redkih ohranjenih. Bilo je še več originalnih iger, ki so navdušile prisotne. Novost je bila tudi ta, da so bili tekmovalci oblečeni v tradicionalna oblačila, ki sojih običajno nosili naši predniki. Tekmovanje med ekipami posameznih zaselkov je bilo tudi tokrat zelo napeto, saj takšne izenačenosti ni bilo že vrsto let, kar kaže, da so to tekmovanje vse ekipe vzele zelo resno. Ponovno pa so bili najuspešnejši Pobrežani, drugi pa so bili Spodnjerečičani.
Prizadevni zanesenjaki turističnega društva Rečica si za res originalno prireditev zaslužijo vsa priznanja.
ZDRAVKO NOVAK
morati tekmovalci sestavljati
Posebej zanimiva je bila igra, v kateri so dele voza.
času tudi ni tako malo.
TD Ljubno
Okrogla obletnica okoninskih gasilcev
Nazorska graščina že dobiva novo podobo.
Obnova nazorskega gradu
Vrbovec je že po zunanji podobi zanimiva stara zgradba. Morda je res v preteklosti marsikdaj služil namenom, ki so zahtevali razne dograditve in tako je prišlo do popačenja prvobitnega stavbnega izgleda.
Prvič se grad omenja leta 1248 kot Altenburch castrum, vendar pa menijo zgodovinarji, da je mnogo starejši. Najstarejši del zasnove je po mnenju zgodovinarja Ignaca Orožna ohranjen v jedru stavbnega kompleksa, piše dr. Ivan Stopar v zapisu Vrbovec (Založba Obzorja Maribor, Ljubljana 1876). Na starih slikah vidimo, da je ta mogočen grad vzbujal občutek trdnjave, čeprav ni znano za gotovo, če je imel okope in palisade. Gotovo je zelo zanimiva upodobitev na bakrorezu Vischerja okoli leta 1681. Vsekakor je na dlani, da gre za zanimiv in tudi za obiskovalce privlačen grad.
Sedanja uprava Gozdnega gospodarstva in Glin sta pristopila k prenovi gradu. Ob tej priliki nameravajo odstraniti najbolj vpijoče posege v zasnovo stavbe. Seveda povrniti mu prvoten izgled je spričo vseh mogočih dozidav in prezidav nemogoče, pa to tudi končno ni namen. Vse bolj gre za to, da se videz ohrani in obvaruje
zgradbe propadanja. Vojne rane iz druge svetovne vojne so kot prava vrzel na levem krilu kompleksa. Tu nameravajo pristopiti k večjim posegom, kot nam J e povedal direktor inž. Cajner. Zelja je, da bi kar se da zgradbo uredili, v njej pa bi morda našla kakšen kotiček tudi stalna razstava o delavskem gibanju v dolini in morda še kakšen prikaz orodja nekdanjih gozdnih delavcev.
Nazaije ima dolgoletno tradicijo gozdarske stroke in bi moralo na to tudi ob vsaki priliki opozoriti. Povsod po svetu so na dolgoletni obstoj ponosni, mi pa kot da bi se tega sramovali. No, takšnega mnenja današnja uprava gozdnega gospodarstva ni in se trudi slediti mnenju strokovnjakov za izboljšanje stanja, tako gradbenega, kot kulturnega. Je pa seveda skrajni čas, da ohranimo nekaj naše tradicije, saj je marsikaj zašlo že v pozabo, mnogo gradiva je izginilo, arhivi so opustošeni... Vendar pa seje v dolini marsikaj dogajalo, ves napredek je bil tako ali drugače vezan na les in gozd. Osvestimo se in dokažimo, da znamo ceniti ogromno delo naših prednikov, dajmo jim dostojen spomin!
A. VIDEČNIK
Z lepo slovestnostjo so gasilci in gasilke Gasilskega društva Okonina proslavili 50-letnico svojega delovanja.
Gasilstvo ima v tem kraju seveda še mnogo daljšo tradicijo, vendar so sprva bih priključeni gasilski četi Radmirja, leta 1939 pa so se na pobudo vaščanov organizirali v samostojno gasilsko društvo. Že takoj na začetku so se opremili tudi s prvo motorno brizgalno, denar pa so prispevali sami vaščani. Takoj po drugi svetovni vojni so se okoninski gasilci ponovno organizirali in kar kmalu začeli graditi tudi gasilski dom, ki je bil dograjen leta 1947.
Stalno preventivno delovanje okoninskih gasilcev je imelo za posledico, da jim na njihovem področju ni bilo treba posredovati, okoli tridesetkrat pa so posredovali na drugih področjih. Sčasoma se je pokazala potreba po modernejših gasilskih pripomočkih. Zato so leta 1970 nabavili novo motorno brizgalno, leto kasneje pa še gasilski avto. Večino sredstev so prispevali vaščani in okoličani, na pomoč pa jim je
Moj kraj je lepši!
Turistično društvo Ljubno ob Savinji pelje tudi letos akcijo »Polepšajmo kraj in domove«, ki bo imela za-
ja vsem, ki z lastnim delom in občutkom za lepo to tu-i. zaslužijo. Tokrat pozivamo in prosimo vse lastnike lokalov in hiš v ožjem centru Ljubnega, da se potrudijo in po lastni presoji poskrbijo za cvetje in zelenje, da bomo
am* a	m smLšsurm«* IrariM žrl Mult m* fjlMI
vedno priskočila tudi Občinska gasilska zveza.
Okoninski gasilci pa niso svojega dela zaokrožili samo na protipožarnem področju, ampak so bdi vsa leta po vojni tudi nosilci kulturnega in družabnega življenja v Okonini. Zelo pomembno je bilo delo dramske skupine, ki je na oder postavila številne igre, drame in burke, s katerimi so se predstavili v vseh večjih krajih naše občine.
V letih od 1977 do 1979 so obnovili gasilski dom, leta 1984 pa dozidali prizidek in kupili še drugi gasilski orodni avto. Za najmanjše gasilsko društvo v naši občini so bile to seveda velike pridobitve. Ob 50-letnici pa so bogatejši še za cisterno za prevoz požarne in pitne vode. Ob okrogli obletnici svojega delovanja, so se s priznanji in plaketami spomnili svojih najaktivnejših in najbolj prizadevnih članov. Ob tem pa so se zahvalili tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je bilo delovanje okoninskih gasilcev vsa ta leta tako uspešno.
R.P
Ljubenci so svojo turistično prireditev »Flosarski bal« že precej popestrili. Vedno znova si prizadevajo obiskovalcem ponuditi kaj novega, vendar pa pri tem ostajajo v okviru domačih dejavnosti, dogodkov, ki so tako ali drugače povezani S krajem in ljudmi v njem.
Da pri tem uspevajo, kaže še vedno veliko zanimanje za njihovo prireditev, kije med tem postala že tradicionalna. Skratka, s časom jo pač osvežijo z novimi prikazi, ki pa so vsi narodopisno zanimivi in spominjajo na že pozabljene dejavnosti domačinov.
Flosarija je bila zelo pestra dejavnost in ni le neposredno delo splava in njegove splavitve. Gre za vrsto dejavnosti, ki sojih nekdanji splavarji opravljali sporedno. Sem spadajo prevozi v južne kraje, kjer se je marsikaj dobro prodalo. No, sedaj smo tam, ko želimo nekaj več povedati.
V	dolini so si ljudje na razne načine pomagali preživeti. Treba je vedeti, da obilja na sploh ni bilo. Predvsem siromašno so živeli razni kočarji, ofri in sploh brezdomci. Delo so po odpravi tlačanstva iskali največ v gozdovih, pa tudi tega je bilo premalo za vse več lačnih ust. Zato so ponekod kuhali ogle, drugod so žgali apno. Oboje pa so pogosto prevažali splavarji do Hrvaške in še naprej.
Gobe rastejo
V	teku je gobarska sezona, ki bo verjetno v naravo prignala še tako zaprisežene zapečkarje. Gobe so za premnoge strast, ki e ji ni mogoče upreti, lepa bera nabranih ;ob pa srečnemu najditelju lahko pomeni udi pomembno uveljavitev v svojem jkolju.
Dejstvo je, da je v naši občini veliko gobarjev, ki pa niso med seboj povezani. le res, da mora gobar o svojih »žlakih« nolčati, vendar povezovanje v gobarske lružine nudi tudi druge možnosti, kot pa ;amo seznanjanje drugih ljudi z bogatimi astišči gob. Zato je Zveza gobarskih dru-iin Slovenije zelo zainteresirana, da se tudi / naši občini ustanovi takšna asociacija, jobarska društva delujejo že v 29 slovenjih občinah, ki zelo popestrijo proste Ineve svojim članom. Dejavnost gobarjih družin je tako razvejana in raznolika, la lahko vsakdo najde v njej svoj interes.
Program tovrstnih društev je sestavljen z organiziranja ekskurzij v naravo, ki jih popestrijo z doldčanjem vrst gob, družabnimi srečanji, kulinariko gobjih jedi itd. Organizirajo strokovna predavanja o vrstah gob, o varovanju okolja, o zastrupitvah z gobami ih drugih nevarnostih, ki prežijo v gozdu. Gobarji se povezujejo tuli z ribiči, lovci, taborniki, mladino in
Zato je pomembna osvežitev letošnjega Flosarskega bala, žganje apna, ki ga bodo obiskovalcem nazorno predstavili.
Pa še kratek pogled v zgodovino! Samostanska gospoščina v Gornjem gradu je seveda vodila dokaj skrbno urbarje. Tako najdemo v tistem iz leta 1426 razne stran-1 ske dejavnosti kmetov, kot so izdelovanje sukna, mlinarstvo, žagarstvo, klobučar-stvo in tako naprej. Najdemo pa tudi ap-neničarje, torej ljudi, ki so pripravljali žgano apno. Seveda moramo takoj povedati, da tiste čase še niso splavarili, saj je ta dejavnost opisana od 16. stoletja dalje. Posebno v 19. stoletju se omenja prevoz žganega apna po splavih.
Vsekakor je zamisel prirediteljev bala na Ljubnem okoli prikaza žganja apna zelo izvirna in zgodovinsko utemeljena.
Daje ljubenska trška veljava že stara, priča naročilo škofa Žige (1464), da si morajo Ljubenci oskrbeti kamenito žitno mero, ki mora stati na prostem trgu in železni vatel, oba sta morala odgovarjati celjskim meram. Morda bi to zgodovinsko dejstvo lahko poslužilo prirediteljem bala kot zamisel, da bi prikazali kdaj tudi merjenje žita in sukna. Morda.
A. VIDEČNIK
Človečnost in živali
Naš najznamenitejši kulturni spomenik v dolini dobiva povsem novo preobleko.
Človek ne dokazuje svoje kulturnosti in humanosti le v odnosu do sočloveka, ampak v odnosu do narave nasploh. Predvsem pa izpričujemo to v odnosu do živali in prav v tem pogledu naša družba nikakor ne more biti drugim za vzgled. Kakšnim krutostim so izpostavljene živali med transporti, koliko je pri nas brezobzirno zavrženrh domačih živali, koliko je še primerov okrutnega izživljanja in mučenja živali — tako divjih kot domačih. Smo družba brez ustrezne zakonodaje in kontrole na tem področju, kar pa imajo resnično napredne dežele že zdavnaj dobro urejeno.
Marsikdo tudi dandanes še ni sposoben ali pa noče razumeti, da žival prav tako trpi kot človek, poleg tega pa je prepuščena na milost in nemilost svojemu gospodaiju.
Poleti zmajarjev z Mozirske planine
Mozirska planina je zelo primerna za podvige zmajarjev. Ob posameznih prireditvah prihajajo tudi cele skupine zmajaijev, saj je za njih pripravljena tudi posebna pista za vzletanje. Za številne obiskovalce Mozirske planine so njihovi poleti pravo doživetje. Ciril Sem je tokrat ujel zmajaijev polet od začetka pa do trenutka, ko le-ta z velike višine gleda na zemliane v dolini:
drugimi. Nekatera gobarska društva imajo tudi lastne prostore, z nabavo zmrzo-valnih skrinj pa so si ustvarili možnost, da gobe potem uporabljajo ob raznih svečanih priložnostih, kot so naprimer pogostitev za najstarejše občane, za občne zbore društev, za sindikate in podobno.
Gobarske družine v povezavi z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami preko svojih dobrih poznavalcev gob organizirajo na osnovnih, srednjih in poklicnih šolah predavanja, krožke in naravoslovne dneve. Cilj tovrstnega pouka je vcepiti ljubezen do narave čim mlajšim.
Pomembna dejavnost je tudi organiziranje razstav gob, s čimer je omogočeno množično spoznavanje gob in s tem zmanjševanje možnosti zastrupitev.
Našteli smo le nekaj aktivnosti, s katerimi se gobarske družine širom Slovenije ukvaijajo že vrsto let. Gotovo je tudi v naši občini precej gobarskih entuziastov, ki bi si želeli delovati v takem društvu. Če bi bil dovolj velik interes, bi lahko društvo ustanovili v naši občini, sicer pa imajo gobarji možnost priključitve v bližnja gobarska društva. Podrobnejše informacije lahko dobite na Občinski konferenci SZDL Mozirje (tel. 831-850).
R. P.

Vošnjakovi plaketi v dolino
Zelo težko je razumeti tiste, ki imajo pse — čuvaje zato, da bi čuvali in branili njih in njihovo premoženje, z njimi pa okrutno ravnajo. Kako trpijo ob poletni vročini psi, priklenjeni na kratkih verigah, brez možnosti umika v senco in celo brez pitne vode. Ali ni okruten človek, ki priveže v poletni vročini psa čuvaja sredi polja zato, da mu varuje pridelke pred divjadjo? Tudi prehranjevanje teh živali, tako poleti, posebno pa še pozimi, je še pogosto neustrezno oz. pomanjkljivo.
Človek, ki je krut do živali, je zmožen biti krut tudi do človeka. Human odnos do živali pa bomo mladini privzgojili starejši le s svojimi vzgledi. Ti pa žal v današnjem času niso vedno takšni, kot bi naj bili!
LUDVIK ES
Da se tudi na naših šolah posveča velika pozornost šolskemu varčevanju pove dejstvo, da sta letos kar dva mentorja iz doline prejela Vošnjakovo plaketo, ki jo Ljubljanska banka vsakoletno podeli najprizadevnejšim mentorjem, vodjem šolskih hranilnic po šolah svojega območja. Ne gre le za slovensko območje ampak za jugoslovansko, saj delujejo šolske hranilnice tudi v drugih republikah Jugoslavije.
Tako se vsako leto sestanejo mentorji hranilnic, ki delujejo v sestavu Ljubljanske banke na konferenci, tokrat je ta bila 10. junija 1989 vGozdu Martuljku. Na njej sta torej iz naše doline prejela plaketi Stanka Slapnik z Ljubnega ob Savinji in Aleksander Šterbenk iz Šmartnega ob Dreti. Oba
pedagoška delavca že dolga leta vodi ta to dejavnost in dosegata pri ter nadpovprečne uspehe. Za oba pro svetna delavca je v obrazložitvi z; podelitev plakete zapisano, da sta ze lo prizadevna in da prenašata varče valsko kulturo na mladi rod. To ji brez dvoma velika zasluga, saj je ■ današnjih časih nezaupanja v dena izrednega pomena opozarjanje, da tx treba z njim drugače ravnati in da b. nekoč še zelo iskan. Gotovo, takšni prizadevanja v teh časih ne najdej-vedno plodnih tal, vendar pa so pra zato pomembna, saj, ko bo denar sp. pridobil svojo veljavo, bodo vsi, ki g prav dojemajo lažje zmagovali z? ostrene razmere, ah bolje normali razmere v katerih je denar svet vladar.
A. VIDEČNL
XX. Lučki dan ’89
Program prireditev:
Petek, 11. avgusta
17.00	— Razstava turističnega krožka v OS Luče
18.00	— Orgeljski koncert domačinke Simone Moličnik v £arai
cerkvi
19.00	— Mono komedija Polone Vetrih
21.00	— Prikaz diapozitivov iz Himalaje in okoliških hribov na
igrišču OS
Sobota, 12. avgusta
11	10.00 — Simultanka z velemojstrom Brunom Parmo v OŠ
17.00	— Rokometna tekma med domačo ekipo in Ormožem
'	19.30 — Koncert lučkih harmonikašev po vasi
i 20.00 — Vasovanje lučkih pevcev
21.00	— Veselica v parku (igrali bodo Fantje vseh vetrov)
! Nedelja, 13. avgusta
9.00 — Povorka lovcev z rogovskim koncertom in otvoritev lovskega doma
9.30 — Tradicionalno sprehajanje od štanta do štanta pod geslom Lučani se pokažemo.
I	Svoje delo bodo prikazovali: predice, citraši, kovači,
j	perice, žagarji, mizarji, kmetje, mlekarji in ostali
s spremljajočimi prireditvami.
10.00	— Proslavitev farnega patrona s procesijo po vasi kot
nekoč
12.00	— Prosto in športno plezanje v Igli
1	14.00 — Ohcet s šrango po starem običaju
popoldan: petje domačih pevcev po vasi
17.00	— Na veseličnem prostoru v parku Veselica
Prireditev bo v organizaciji Turističnega društva v sodelovanju z društvi in organizacijami iz Luč.
! 1 1 ' --------------------------------------------------
j PRODAJALNA »TAGA«
63342 GORNJI GRAD 80 , Tel. 842-123
MK75ELMAG
—	Z ELEKTROMAGNETNIM POLJEM V ŽEPU DO ZDRA VJA
Aparat ELMAG MK 75 je elektrobicloški stimulator, ki proizvaja pulzirajoče nizkofrekvenčno magnetno polje, frekvence 2 do 24 Hz. S tem ugodno vpliva na celoten človeški organizem oziroma na ves bolezen-I ski proces:
—	glavoboli raznih vzrokov, migrena
—	bolečina v vratu, ramenu, hrbtenici, revmatska obolenja
—	motnje arterijske in venske cirkulacije, motnje v limfotoku
—	bolečine v trebuhu, vnetje prostate, boleče menstruacije, nočno
močenje	'
—	nevroze, depresija, vrtoglavica, nespečnost i — zmanjšanje bolečin pri metastazah
—	povečanje odpornosti organizma
Aparat je bolnišnično testiran, zato si tudi vi z njim olajšajte bolezen in okrepite zdravje!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
(Komisija za reševanje stan. vprašanj delavcev zaposlenih v zasebnem sektoiju)
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samopravne stanovanjske skupnosti občine Moziije za obdobje 1986 — 1990, po sklepu komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih v zasebnem sektoiju in po letnem planu SSS za leto 1989 se razpisuje
NATEČAJ
za posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini, za posojila za novogradnje in adaptacije stanovanj v lasti delavcev zaposlenih v zasebnem sektoiju v občini Moziije.
Natečajna vsota znaša 140.000 din.
Posojilo lahko dobijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujmo stanovanjska sredstva pri SSS občine Moziije.
Na natečaj lahko kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje namenskega pravilnika in ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila;
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki;
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje;
—	gradbeno dovoljenje (potrdilo o priglasitvi del pristojnega občinskega organa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje), če gradijo stanovanje oz. stan. hišo ali prenavljajo, z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca ali nadzornega organa za adaptacijo;
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen;
—	podatke o zaposlitvi in dohodku, interesentov v preteklem letu;
—	podatke o skupnih dohodkih članov prosilčeve družine v preteklem letu;
—	zemljiškoknjižni izpisek.
Natečaj za posojilo traja do vključno 15. 8.1989. Prijave na natečaj prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema LB—Temeljna banka Velenje—ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem. Pristojna komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnavala vloge in izvedla ogled bivalnih pogojev interesentov. Udeleženci natečaja bodo, po zaključku natečaja, s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila.
Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine SSS
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
SLOVENSKE ŽELEZARNE, ŽELEZARNA RAVNE, n. sol. o., RAVNE NA KOROŠKEM
Temeljna organizacija KOVINARSTVO, •
Ljubno ob Savinji
razpisuje
po sklepu delavskega sveta temeljne organizacije prosta dela in naloge delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, določene z razvidom del in nalog:
—	višja stopnja izobrazbe ekonomske stroke in 40 mesecev delovnih izkušenj.
K prijavi morejo kandidati priložiti še:
—	poročilo o delu, ki so ga opravljali v zadnjih petih letih,
—	predloge, kako bodo organizirali delo in ga v mandatnem obdobju vodili
Primernost kandidatov bomo presojali tudi z oceno izvajanja načel politike sistema socialističnega samoupravljanja, oblikovanja in izvajanja politike temeljne organizacije, družbenopolitične aktivnosti, zavzetost pri delu in demokratičnega oblikovanja politike in vodenja.
Kandidati naj pošljejo prijave z zahtevanimi dokazili in podatki v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ŽELEZARNA RAVNE, tozd KOVINARSTVO, 63333 Ljubno ob Savinji.
Pravočasne bodo prijave, oddane priporočeno po pošti ali v tajništvu tozd KOVINARSTVO, najpozneje 15. dan po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri oziroma imenovanju.
»Kadrovska komisija
MERCATOR-Ljubljanske mlekarne
RAZPISUJE kadrovsko štipendijo za srednji program,
SMER VETERINARSKI TEHNIK
Kandidati naj vloge z dokazilom o vpisu v šolo, pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: M-Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Tolstojeva 63.«
CINKARNA CELJE
Metalurško kemična industrija Odbor za urejanje delovnih razmerij
v TOZD KEMIJA MOZIRJE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
DN ČISTILKA — 1 izvajalka,
za določen čas 5 mesecev
Pogoji za zasedbo so:
—	pomožna delavka
—	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
—	2 meseca poizkusnega dela
Delo združujemo za določen čas 5 mesecev. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog v 8 dneh po objavi na naslov:
CINKARNA CELJE, Kidričeva 19, Kadrovska služba, 63000 CELJE.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 8 dni od dneva sprejetja sklepa o opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmeija
GP »TURIST«
Nazarje
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1.	VODJA POSLOVNIH ENOT
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba gostinske oz. turistične smeri, tri leta delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika
2.	VODJA GOSTINSKEGA OBRATA (2 delavca)
Pogoji: srednja strokovna izobrazba gostinske smeri, dve leti delovnih izkušenj
3.	PRIPRAVA JEDIL (2 delavca)
Pogoji: KV kuhar, eno leto delovnih izkušenj oz. uspešno opravljen pripravniški izpit
4.	STREŽBA JEDEL IN PIJAČ
Pogoji: KV natakar, eno leto delovnih izkušenj oz. uspešno opravljen strokovni izpit
5.	SNAŽILKA
Pogoji: NK delavec, ni posebnih pogojev
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: GP »TURIST« Nazaije, 63331 Na-zaije, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije (831-911).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po poteku roka za prijavo.
Mlada zakonca brez otrok
I Rada bi dobila v najem starejšo hišo za dobo enega leta Možnost stanovanja v Mozirju, Nazarjah, G. Grad, 1 Ljubno.
Ponudba: predplačila dobro plačam. i Tel: 853-636 od 6. do 7. ure in od 12. do 14. ure.
Iščem gospodinjo za 4 ure dnevno v dopoldanskem času od ponedeljka do petka tedensko. Plačilo po dogovoru. Pokličite po telefonu na številko 063/831-365.
Piki Silvestra Moziije 64
29. tradicionalni flosarsi bal
Ljubno ob Savinji od 2. — 6. avgusta 1989
Program prireditev:
Sreda, 2. avgusta 1989
20.00	— Ljubezen nam je vsem v pogubo — slovenski film Četrtek, 3. avgusta
9.00	— Tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu Petek, 4. avgusta
18.00	— Otvoritev likovne razstave v OS Ljubno
razstavlja Goran Hrovat
19.00	— Večer domačih godcev, pevcev in folklore
s ponudbo domačih jedi in izdelkov domače obrti igra citraš Karli Gradišnik
Sobota, 5. avgusta
9.30	— šahovski turnir v Vrbju
12.00	— turnir v kegljanju na kegljišču Ermenc
18.00	— žganje apnenca pri Atelšek Jožetu na Lučki meji
21.00	— večer s flosaiji v Vrbju
igra ansambel Agropop
Nedelja, 6. avgusta
8.00	— budnica z ljudskimi godci skozi trg
11.00	— nastop Kinološkega društva Moziije na Forštu
14.30	— slavnostna povorka
15.30	— udiranje flosa s flosarskim krstom
16.30	— podelitev priznanj za najlepše urejeno hišo z okolico
17.00	— večer s flosaiji v Vrbju
igra ansambel RZ
Vabi Turistično društvo Ljubno ob Savinji
Flosarski bed so omogočila naslednja podjetja in zasebniki:
BTC Javna skladišča Ljubljana, Cinkarna Celje TOZD Kemija obrat Ljubija, ELKROJ Moziije, GLIN Nazaije, Gorenje Velenje — MGA Nazaije, Gozdno gospodarstvo Nazaije, ISKRA TOZD Feriti Ljubno, Komunala Moziije, Ljubljanska banka TB VELENJE, MERCATOR ZKZ MOZIRJE, SAVINJA Moziije, SMREKA Gornji grad, Skupščina občine Moziije, Zavarovalnica Triglav, območna skupnost Celje, Železarna Ravne na Koroškem, Železarna Ravne TOZD Kovinarstvo Ljubno
Breznik Franc — bife Luče, Cigale Mirko in Magda — kovinska galanterija Nazaije, Ermenc Slavko—gostilna kegljišče Ljubno, Fašun Andrej — mizarstvo Okonina, Finkšt Miro — prodajalna Moziije, Finkšt Mojca — pralnica Moziije, Ekovic Alojz — ključavničarstvo Solčava, Hribernik Jože — pekama Ljubno, Jamnik Alojz — mizarstvo Rad-miije, Jamnik Franc—bife Ljubno, Jeraj Milan—gostilna Okonina, Jerneje Boris — avtoprevoznik Ljubno, Juijevec Vida — predelava plastike Radmiije, Kamberi Nadni — slaščičarna Ljubno, Krajnc Alojz — ključavničarstvo Ljubno, Krajnc Ivo — ključavničarstvo Ljubno, Kopušar Franc — avtoprevoznik Ljubno, Marovt Jožica — predelava plastike Ljubno, Melanšek Jože — kovinoplastika Moziije, Melanšek Vanda — termoplastika Moziije, Murko Alojz — avtomehanik Ljubno, Murko Marija — gostišče Ljubno, Nadlučnik Albin — avtoprevoznik Ljubno, Nadlučnik Franc — avtoprevoznik Radmiije, Napotnik Marija — frizerstvo Ljubno, Naraločnik Bojan — pekama Ljubno, Orešnik Ana—gostišče Ljubno, Petrin Pavel—ključavničarstvo Moziije, Pevc-Pukart Alenka — gostišče Ljubno, Podlesnik Zdravko — avtoprevoznik Ljubno, Podkrižnik Marija — gostilna Ljubno, Poličnik Maks — mizarstvo Ljubno, Podpečan Marija — frizerstvo Ljubno, Potočnik Franc — gostilna Ljubno, Rakun Stanislav — avtomehanik Ljubno, Rop Jana — frizerstvo Ljubno, Slapnik Vojko in Igor — pletiljstvo Bočna, Smodej Anja — cvetličarna Ljubno, Serbela-Rupnik Marija — urarstvo Ljubno, Štorgel Jože — kovinska galanterija Radmiije, Tiršek Anica — gostilna Poljane, Tostovršnik Alojz — avtoprevoznik Ljubno, Ugovšek-Bastl Justina — fotograf Gornji grad, Urlep Darinka — trafika galanterija Nazaije, Valte Stanko — tesarstvo Ljubno, Vezočnik Franjo — kovinska galanterija Ljubno, Vitanc Zlatko in Tonika — elektroinštalaterstvo Ljubno, Vo-lovšek Zdravko — mizarstvo Ljubno, Vrtačič Iztok — okrepčevalnica Ljubno, Zaleznik Jana — gostilna Ljubno, Zaleznik Viktor — avtoprevoznik Ljubno, Žunter Maks — avtomehanik Okonina
OBVESTILO
Društvo invalidov Moziije priredi v soboto dne 12. avgusta izjet na Gorenjsko na relaciji:	Moziije—Kamnik—Cmogrob—Škofja
Loka—Dražgoše—Kropa—Brezje—Bled—Kamnik—Moziije.
Stroški izleta s kosilom 140.000 din, brez kosila pa 90.000 din. Pri
prijavi to navedite.
Prijavite se pri svojih poveijenikih najpozneje do 1. avgusta.
Prijave in denar sprejemamo samo v pisarni društva in sicer v četrtek 27. julija in v četrtek 3. avgusta od 7. do 11. ure, ter v petek 4. avgusta od 7. do 9. ure.
Izlet bomo priredili le s polno zasedenostjo avtobusa. Prijavite se pravočasno.
Izlet na Štajersko na relaciji Celje—Osankarica—Maribor—Negova— Radenci—Veržej—Ptuj—Celje bomo priredili v soboto dne 7. oktobra, če bo pravočasno dovolj prijav.
Ostala pojasnila dobite pri svojih poveijenikih.
Komisija za šport in rekreacijo pri Dl Mozirje
Vsakdanjost na mozirskih parkiriščih.
Mozirske prometne pasti
Mozirje je staro naselje in je zato prometno težko obvladljivo. Tako je zaradi zatrpanosti trga ob konicah avtobusnega prometa izredna gneča. Dalje je nevarno mesto tudi med slaščičarno in Leškovškovo hišo. Tu moraš biti kar uren, da uideš raznim brezobzirnim voznikom, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti. Za tujce pa je to tudi past, saj ne poznajo ožine, ki se nenadoma pojavi pred njimi. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov so nekateri predeli sploh nepropustni in zelo nevarni, med te sodi tudi prostor pred kulturnim domom. Mnogi ne upoštevajo prepovedi vožnje iz smeri Šmihelske ceste proti domu, tako pride kaj lahko do nesreče. Jasno, daje v starih naseljih nasploh težko urediti promet vzorno, največkrat to sploh ni mogoče.
Naš prosti čas
Vendar pa se da marsikaj z dobro voljo in prizadevnostjo narediti bolje. Naj omenimo tu le ogledala, ki so ponekod že dotrajana. Seveda je jasno, da so draga, jasno pa je tudi, da taka kot so ponekod, ne pomenijo izboljšanja prometne varnosti. To gotovo velja za ogledalo pred Diskont trgovino. Na prostoru za upravno stavbo Savinje mnogi vozniki parkirajo, saj je tu tudi nekaj uradov občine. Iz te ozke ulice priti na glavno, pa je prav vratolomno dejanje, ki bi ga lahko omilili z novim ogledalom na oglu Diskonta. Baje so pripravljeni koristniki parkirnega prostora za Savinjo prispevati k nabavi novega. Torej, morda bo z združenimi močmi mogoče odstraniti eno od kritičnih prometnih točk v Mo-ziiju.	A. V.
Vsak človek si najde v nečem srečo in veselje. Otroci radi zbiramo drobne stvari. Jaz zbiram mehke medvedke. Imam jih že veliko. So vseh vrst: od malih, malo večjih, modrih, rjavih, rdečih, rumenih... Najraje imam medvedka bobnarja, ki sta mi ga prinesla mamica in ati. Zelo čudno sem ga gledala, ko je tako ropotal in se premikal proti meni.
Še vedno sem vesela, kadar dobim mehko, drobno igračo.
Jerneja Marolt • 4.a OŠ Mozirje
Moj hobije ples. Ko sem hodila v drugi razred, sem pričela hoditi k plesni skupini Nezavest. V skupini nas je trideset in smo razdejeni v malo in veliko Nezavest. Predvsem se ukvarjamo z izraznimi plesi. Nastopali smo že v mnogih krajih.
Najbolj mije ostal v spominu dogodek iz Laškega, kjer smo dobili prvo nagrado. Komaj čakam sobote, da odidem v naše plesne prostore. V skupini se dobro razumemo in smo prijatelji.
Lidija Grobelnik
5.	b OŠ Mozirje
Zelo rad imam rože. Najraje izmed vseh imam kaktuse, ker niso tako zahtevni. Rad imam tudi druge rože. Redno jih zalivam. Če se mami odlomi kakšen kaktus, ga da meni. Tudi pri stari mami dobim rože. Sedaj jih imam že kar veliko. Mama mije dovolila, da jih imam v dnevni sobi na okenski polici. Zelo rad jih opazujem in sem vesel, če mi lepo rastejo.
Zdravko Budna 5. b OŠ Mozirje
Ljudje imamo najrazličnejše konjičke: zbiranje nalepk, značk, sponk, znamk. Imamo tudi vedno manj prostega časa, zato sem koristno zdniži-la s prijetnim: igram kitaro.
Igranje kitare je seveda obveznost, vendar mi je zelo pri srcu. Hodim v glasbeno šolo. Pri teoriji se učimo note, pesmi in veliko drugih stvari. Neizmerno me veseli, ker notno črtovje berem kot odprto knjigo.
Res je, da igranja še ne obvladam najbolje, toda vaja dela mojstra. Moj hobi zahteva mnogo vztrajnosti, vaje in dobre volje.
Tina Golob 5. a OŠ Mozirje
Zelo rada poslušam glasbo. Imam veliko kaset z zabavno in resno glasbo. Hodim v glasbeno šolo in igram klavir. Ko vadim, me vsi radi poslušajo, posebno moja muca Pika. So tudi dnevi, ko me prevzame želja po komponiranju. Takrat si izmislim skladbico in jo zapišem. Mama mi pravi, da bo šele prihodnost pokazala, koliko veselja mi lahko prinese ta moj konjiček.
Maja Holeček 5. a OŠ Mozirje
Moj hobi je delo z baterijskimi vložki in žarnicami. Ko pridem iz šole, naredim nalogo in se preoblečem. Nato si pripravim vložek in pričnem delati. Prejšnji teden sem naredil alarmsko lučko. Potreboval sem rdečo barvo, čopič, selotejp, baterijo, žico in žarnico. Ko sem lučko sestavil, sem preizkusil, če deluje. Delovala je in bil sem vesel.
Gregor Mikavžič 5. a OŠ Mozirje
Na skupnem koncertu srečanja pihalnih godb celjskega območja, sov Šoštanju 25. maja proslavili 70-letnico obstoja pihalne godbe Zarja iz Šoštanja. Srečanja seje udeležila tudi Delavska godba Mozirje. Na sliki je »združeni orkester« ob izvajanju programa pred kulturnim domom v Šoštanju.
Ciril Sem
Imate svojo zlato žilo?
Ljudje smo čudna bitja. O glavobolu, želodčnih, srčnih težavah, o krčnih žilah ter o vseh mogočih in nemogočih zdravstvenih tegobah razpravljamo med sabo, letamo k zdravniku. Nerodno pa nam je, če imamo hemoroide ali zlato žilo oziroma kakšne druge težave z zadnjikom ali danko. Mnogi prav zato zaradi hemoroidov molče trpijo bolečine, ki često niso prav nič manjše kot, denimo, pri srčnem infarktu. Tako Se bolj ali manj uspešno zdravijo sami. Šele ko v straniščni školjki opazijo kri, se prestrašijo.
Kaj so hemoroidi? Hemoroidi ali zlata žila so nekaj, kar je močno podobno krčnim žilam na nogah. Oslabljene žile (v tem primeru vene-odvodnice) niso več dovolj prožne, da bi kri naglo potiskale proti srcu. Pri ljudeh, ki imajo težave s hemoroidi, kri v hemorodnem spletu žil zastaja, pritiska na žilne stene, kise razvlečejo v žepke ali v nekakšne mehke -ali otrdele vozle oziroma gobaste bradavice. Ti vozli oziroma bradavice lahko nastajajo v danki, zadnjem delu debelega črevesja ah rektumu, to so notranji hemoroidi, ah pa pokukajo iz zadnjika ah anusa — to so zunanji hemoroidi.
Ko gre človek na blato, še posebej, Če trpi za zapeko, kar je pri ljudeh, ki imajo težave z zlato žilo, zelo pogosto, jih pritisk blata na venec žil, ki so spletene v danki in okoh zadnjika, bo-
li.	Ko se človek na stranišču napenja, se stene nategnejo in postanejo vozia-ste, tkivo okoh zadnjika pa se pogosto vname. Zato morajo ljudje, ki imajo težave s hemoroidi, še posebno skrbno paziti, da imajo redno iztrebljanje.
Najpogostejši in prvi- znak hemoroidov je močno srbenje na področju zadnjične odprtine. Nadaljnji razvoj je običajno povezan s pekočim občutkom in lokalnim vnetjem, kar povzroča boleče in težavno iztrebljanje. Močno razviti hemoroidi pogosto povzročajo krvavitve. Krije živordeča. Če imate vse opisane težave, ki se kar naprej ponavljajo, pojdite najprej k splošnemu zdravniku. Če vam ta ne bo mogel pomagati, vas bo poslal k specialistu.
Kako si pomagate sami? Blato mora biti mehko, da olajša iztrebljanje. Zato je treba jesti veliko sadja in zelenjave, piti vehko tekočine (vsaj dva litra na dan), jesti črn kruh, vehko jo; gurtov, še bolje kislega mleka... Predvsem pa seje treba vehko gibati in ne cele dneve le sedeti in ležati.
Priporočljivo je tudi plavanje in sav-nanje. Prepovedane pa so žgane pijače in ostre začimbe v hrani.
Ljudje smo se navadili, da si pred jedjo ali po mah ah veliki potrebi umijemo roke. Zelo zdravo pa bi bilo, če bi si enako skrbno umivah svoj zadnjik po veliki potrebi. Zaradi umazanega zadnjika se namreč hemoroidi lahko vnamejo. Zato naj imajo ljudje, ki imajo težave s hemoroidi, vedno s sabo vato ah papirnate robčke, da bi se lahko po veliki potrebi umih. Seveda pa morajo ,pred tem vato ah robček zmočiti.
K hemoroidom so nagnjeni prirojeno predvsem moški, a hemoroidne gubice okoli zadnjika ima skoraj vsaka ženska, kije rodila, le da težav nimajo vse. Lahko pa nastannejo. Prav zato je treba paziti, da je iztrebljanje redno. Če kdo nekaj dni ne gre na vehko potrebo, da ga že vse boli in tišči, naj brez zadrege spije odvajalni čaj (na primer: bekunis, seno).
Zdravila za hemoroide uporabja-mo vedno po iztrebljanju. Brez recepta se dobita mazilo proti hemoroidom in antihaemorrhoidalia supposi-toria, na recept pa mazilo ah svečke doxafen, faktu, delmeson in druga. Mazila ali svečke uporabljamo samo pri zdravljenju, kasneje pa le še, ko se spet pojavijo težave.
Zlata žila se torej ne pozdravi, lahko pa se obolenje tako olajša, da he-• moroidov ni čutiti. Kako to doseči? Naj še enkrat poudarimo, da to dosegamo predvsem s pravilno prehrano in veliko gibanja!
N. Ž.
Gornjegrajski lokostrelci v akciji
Kar pet reprezentantov
Lokostrelstvo je nedvomno vse bolj priljubljen šport, tako v tekmovalnem kot v rekreativnem smislu. Zato je nekolikanj čudno, da so člani lokostrelskega kluba iz Gornjega grada javnosti precej »neznani«, dosegajo pa izredne rezultate, v športnem pomenu vsekako najboljše od vseh panog v mozirski občini. Pet stalnih članov državne reprezentance je najbrž dovolj zgovoren dokaz za takšno trditev.
Klub so v Gornjem gradu ustanovili pred šestimi leti. Trenutno je v njem 25 aktivnih članov—tekmovalcev. Zelo uspešnih jih je 12, ki nastopajo na tekmovanjih za državno prvenstvo ter v tekmovanju za pokal Alpe Jadran in Alpe Adria. Kar
naslovov, za največji klubski uspeh pa štejejo nastop na lanskem evropskem in svetovnem prvenstvu v italijanskem Bolzanu. Simona Fale je namreč v mladinski konkurenci osvojila tretje mesto, k šestemu mestu jugoslovanske reprezentance pa so največ pripomogli člani lokostrelskega kluba Gornji grad. Ti se sicer udeležujejo vseh tekmovanj, ki so na koledaiju lokostrelske zveze, vsako leto pa sami pripravijo večje tekmovanje. Letos bo na vrsti v septembru, poleg jugoslovanskih pa bodo nastopili tudi strelci iz Italije in Avstrije. Povejmo še, da lokostrelci iz Gornjega grada večinoma nastopajo v lovsko-poljski disciplini »hunter field«. Stalni člani državne re-
šest članov gornjegrajskega kluba prezentance so pri članih Žare je stalnih članov državne repre- Kranjc, pri članicah Marinka zentance, ustanovitelj kluba Voj- Čavničara, pri mladincih Janez ko Čolnar pa tudi trener repre- Presenčnik, pri mladinkah Simo-zentance. Uspehov .je več kot na Fale in pri mladincih v disci-dovolj. Na zadnjem državnem plini »fita« Vojko Majko, prvenstvu v Postojni so gornje-	J. P.
grajski lokostrelci osvojili kar šest
Veterani so tekmovati
Obisk pri Goranu
Že kar navajeni smo, da Goran Horvat preseneča s svojo delovno prizadevnostjo. Ni dolgo tega, ko smo lahko občudovali njegova dela na razstavi v Moziiju in žeje spet ves v delu za svojo bibhjo v slikah.
Ko smo ga pred časom obiskali, je bilo kaj videti. Goran namreč pripravlja svoje vehko delo Bibhja v 300 slikah. Pravzaprav je s tem že pri kraju. Vemo, daje del teh upodobitev že razstavil, vendar pa želi sedaj dalje! Prizadeva si za knjižno izdajo svojega opusa. Povedal nam je, daje svoja dela ponudil Cankarjevi založbi v Ljubljani, da so predstavniki te hiše že bili pri njem, da so se okvirno pogovarjali o možnostih izdaje v več jezikih in da je sedaj odločitev v njihovih rokah, saj morajo proučiti poslovne možnosti, ki bi utemeljile knjižno izdajo. *
Goran Horvat je ob tej priliki po- . vedal, da se pripravlja koledar z njegovimi upodobitvami iz biblije. To bi seveda širši javnosti predstavilo dela, ki jih je z velikim veseljem in prizadevnostjo izlil na platna. Vse to in še mnogo drugega načrtuje mladi in zelo plodovit slikar.
In končno, razgovor z Goranom je vedno neko doživetje, saj je s svojimi pogledi na življenje do kraja človečen in stoji na trdnih tleh. Ob tem pa nenehno snuje, dela, išče... Bogate misli o človeku, življenju in ljudeh na sploh, plemenitijo njegovo likovno dejavnost. Vse to mu daje tudi vehko moč ustvarjanja. In ko govori o tovrstnih književnih predstavitvah, poudarja, da je podobnih zelo malo, prav slovenske pa sploh ne. Tudi to mu daje navdih in volje v veliki želji, da se še v naših književnih logih poja-. vi tako veličastna predstavitev bibhje.
Ima že kar pravšno predstavo dela za katerega si sedaj prizadeva. Knjiga naj bi imela kakih 600 strani. Ima že vrsto slik grafično predstavljenih, te
podobe kažejo na zanimivost takšne izvedbe.
Vsekakor so delovna prizadevanja mladega slikarja Gorana Horvata zelo spodbudna in dajo slutiti, da bo v svojih načrtih uspel.
A. VIDEČNIK
V juniju je bilo na strelišču v Moziiju že tradicionalno strelsko tekmovanje veteranov nad 50 let starosti iz OSO občine Moziije v streljanju z zračno puško. Organizatora tekmovanja sta bila Občinska strelska zveza in OSO Moziije, kije tudi izvedla tekmovanje.
Udeležilo se gaje 25 strelcev iz OSO Moziije, Nazaije in Reči-ca/S. Zmagal je KÜSTER Vlado iz Moziija pred KLINAR Ludvikom iz Rečice/S. in PUNGARTNIK Štefanom iz Moziija. Najboljši trije strelci so prejeli medalje, vsi ostali udeleženci tekmovanja pa diplome.
Knjižnica — hram kulture
Lepa knjiga, ljubezen do nje in knjižničarstvo v povezavi s tem, seveda sodijo h kulturi in dvigu njene splošne ravni. To dokazuje tudi občinska matična knjižnica v Moziiju, ki je lani slavila 15-letnico delovanja. Da je bilo to obdobje zares uspešno dokazuje nekaj podatkov. Na začetku je bilo v knjižnici 800 knjig, konec lanskega decembra jih je bilo že 30.512; v Zgornji Savinjski dolini ima knjižnica devet izposojevalnic, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami, so pa v Novi Štifti, Gornjem gradu, Šmartnem ob Dreti, Nazaiju, Solčavi,v Lučah, na Ljubnem, na Rečici, v Šmihelu in v delovni organizaciji Modna konfekcija Elkroj.
Skupno je v knjižnico včlanjenih 22 odstotkov vseh občanov, drugače rečeno 3.600 rednih bralcev, od tega skoraj dve tretjini mladih. Skupaj so si lani izposodili 40.000 knjižnih enot, na člana knjižnice povprečno 11 knjig in na prebivalca občine povprečno dve knjigi in pol, to pa pomeni tudi 19.000 obiskov knjižnice v lanskem letu. Samo lani je knjižnica pridobila 1.729 novih knjižnih enot.
Poleg tega v knjižnici priprav-
ljajo literarne večere, predstavitve novih knjig, priložnostne razstave, za mlade bralce mesečne uganke in za najmlajše otroke pravljične ure. Že ti osnovni podatki najbrž dovolj zgovorno pričajo, da občinska matična knjižnica v Moziiju uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo.
J. P.
Pokončanem tekmovanju sej razvilo prijetno tovariško sreča nje in živahna razprava okro stanja strelskega športa v občin Pokazalo seje, da so starejši stre ci še vedno pripravljeni aktivn delati v strelskem športu tudi tam. kjer je strelstvo v tem obdobju žf povsem zamrlo kar velja pred-vem za Nazaije.
V občini je trenutno največj problem uporabe strelišč za vojaško in MK puško. Te vrste tekmovanj se trenutno ne da izvajati Prav neveijetno je, da se skorajdr sredi Ljubljane gradi novo, mo demo strelišče za razdalje do 4CK m, v naši občini, kije terensko ta ko zelo razgibana pa ne moren» najti ustreznega prostora niti n tekmovanja na razdalji 50 m. Za interesiram in odgovorni dejav niki v občini (TO, LO, strelci k lovci) bi morali skupno najti ir predlagati ustrezno lokacijo, k bo ustrezala vsem zahtevam ir predpisom, predvseftn pa mora biti kar najbolj vama. Zgolj impro vizirane rešitve niso dobre in v ko likor se bodo zadeve okrog strdiš« še vnaprej reševale kratkoročni se zna zgoditi, da bo strelski šport ki je tudi velikega pomena zr SLO povsem zamrl.
B. K
Računalništvoje v osnovnih šolah že več let zelo pomembna in privlačne interesna dejavnost, seveda pa marsikje ni za to ustreznihprostorov, ze lo draga je tudi tehnična oprema. Tudi na mozirski šoli že več let deluji računalniški krožek, ki ga vodita mentorici Darinka Marinc in Jam Pahovnik. Vtem šolskem letu je bilo v krožek vključenih 17 učencev.
»Nova doba« o naši dolini
Tokrat preberimo nekaj vesti iz tega celjskega časopisa, ki jih najdemo v letniku 1921. Tako je številka 52 tega glasila objavila obsežno poročilo o obiskanosti naših planinskih postojank. Zapisano je med drugim, tudi nekaj o naših planinskih kočah.
Gornjegrajska koča na Menihi da je požgana od »zlobne roke«. Daje ostala le omra, ki sojo pravočasno prenesli v neko pastirsko kočo.
»Kočo na Radnhi smo dali za silo popraviti, vendar je brez inventara. Letos dobi železno peč iz Lučke koče, ki služi za naprej samo za vedrenje«.
»Kocekova koča seje rabila le ob priliki maše v kapelici in včasih so tam spali dijaki, kadar je koča na Korošici prenapolnjena. Iz tega namena bi bilo dobro, ako
bi se opremila z več ležišči, dokler
ne bode koča na Korošici povečana.«
»Mozirska koča na Golteh je bila precej dobro obiskana. Število turistov se ni dalo dognati, ker je bila spominska knjiga ukradena. Ta koča bode letos povečana po načrtu, narejenem od načelnika, Moziijani pa bodo večinoma zgradbo sami financirali. Ko bode koča povečana in oskrbovana, je pričakovati, da bo dobro obiskovana, zlasti od celjskih turistov«. To, da se tudi v planinah kaj ukrade, se bojda tudi danes pripeti, celo razne kontrolne štampiljke po transverzalah so dandanašnji žrtve prevelike zbirateljske vneme nekaterih pohodnikov...
»Najvažnejša podružnična zgradba (mišljeno Savinjska podružnica SPD, op. A. V.) je Frischaufov dom na Okrešlju, kije bil oskrbovan skozi tri mesece. Vseh obiskovalcev je bilo 801,odtehjebilo7l3 Slovencev,75 Nemcev, 10 Hrvatov, 1 Čeh, 1 Srb in 1 Rus. Glede planinskih društev je bilo članov SPD 404, HPD 10 in 7 članov avstrijskega Alpenvereina. Nečlanov torej kar 380, kar kaže, da se jih mnogo še ne zaveda važnosti planinskih društev, ki bi radi samo uživar li njih.dobrote, ne pa jih podpirali. Vso nošnjo in shranjevanje inventarja • je pöslq&L kakor prejšnja leta, Ant.
Herle iz Solčave, za kar mu gre srčna hvala...« Nato sledi še obsežno poročilo o prizadevanjih Savinjske podružnice SPD za ureditev koč in poti. In končno poroča o darilih planinskemu društvu »Za inventar naših koč smo dobili nekaj daril. Lekarnar Vojko Arko v Celju je podaril za Frischaufov dom zdravila, trgovec J. Koenig v Celju pa dve šahovi igri...«. Zaključi pa še z vestjo, da si društvo (SPD) prizadeva urediti vodniško službo in so v te namene v Lučah Imenovali Ignaca Rozca in Franca Ložekarja, dočim so v Solčavi pritegnili k temu Ivana Prodnika.
Na Štajerskem je med obema vojnama izhajal tudi časopis »Slovenski gospodar«. Taje v številki 12.10. 1932 poročal tudi o kulturni dejavnosti v Radmirju. Takole je zapisano: »Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Tudi naše prosvetno društvo je s skromno prireditvijo počastilo spomin 70 letnice Slomškove. Ni bila sicer to tako slovesna proslava, vsaj na zunaj ne, kakor je bila ona pred 20 leti, ko smo praznovali 50 letnico Slomškove smrti. O Slomšeku nam je tokrat govoril g. dr. Honjec, fantje in dekleta pa so predstavljali »Divjega lovca«. Jedro naše letošnje proslave, ki se je vršila dne 25. septembra, je poleg deklamacij bil govor, katerega je imel naš rojak ter bivši sreski šolski nadzornik g. Franc Lužnik. S krepko besedo je med prav živahnim pritrjevanjem poslušalcev ob zaključku svojega govora poudaril, da hočemo načelom, katere je tako vneto širil slavni naš vladika, ostati zvesti vsikdar. Pevski zbor je pod vodstvom g. Joškota Časlna zapel poleg Slomškovih »Pre-dic« in »Večernica« še tri druge pesmi. Da pa je bilo še nekaj za smeh, so poskrbeli naši fantje, ki so s sodelovanjem gdč. Tončke K. vprizorili »Kovačevega študenta«. Med odmori so se oglasih še tudi tamburaši. Udeležba od strani domačinov bi lahko bila večja! Pohvalno pa moramo omeniti, a so se udeležili v lepem številu Ljubenci z g. kaplanom Babše-kom, ter Gomjegrajci z g. župnikom Šlandrom.« Mislim, da ta sestavek veliko pove. Predvsem pa to, da je v takratnem malem kraju bilo kulturno delo zelo pestro in bogato. Znano je, da so domačini bili zelo dobri pevci, tamburaši in igralci. Seveda je veliko k takšnemu vzdušju pripomogla takratna šola, saj so bili učitelji zelo dejavni tudi v pogledu delovanja v društvih.
A. VIDEČNIK
V	zadnji številki našega glasila sem pisal o najdbi zanimivega pisma v predelu nad Ljubnim. V njem piše takratni avstrijski vojak o tegobah, ki jih preživlja »na Turškem« in navaja kraj bivanja Suda na Kreti. Vsebina meje navdala z željo, da stvar pobliže osvetlim.
Kraj SUDA in reka z enakim imenom sta v Rusiji, severno od Moskve, ali bolj natančno, ob jezeru »Rybinskoje vodohraniliš-če«. Je pa na Kreti tudi kraj, ki se grško piše SOUDHA, izgovori pa Suda. Tam je še sedaj veliko vojaško oporišče inje očitno bilo že v času, ko je Ljubenec pisal domov tisto pismo, ki mi gaje prinesel planinec Jože Nerat iz Mo-ziija.
Seveda je vse to le iskanje pravega mesta bivanja takratnih pripadnikov pehotnega polka 87, ki je sicer bil v Celju in na dlani je, da so številni vojaški obvezniki iz naše doline služili v njem. Kaj je delal bataljon tega polka na Kreti leta 1897 je sedaj vprašanje.
Avstrijski vojaški arhiv na Dunaju mi je prijazno odgovoril na moje vprašanje. Poslali pa so mi tudi kopije nekaterih vojaških listin, ki pojasnjujejo navzočnost naših fantov na Kreti.
V	času nenehnih vojn proti tiraniji turškega cesarstva, že leta 1866 so Turki na Kreti v krvi zadušili upor grških osvobodilnih gibanj. Seveda je vrenje med ljudstvom grške pripadnosti povsod ostalo živo. Leta 1897je zato prišlo do ukrepanja velesil, ki so odločile sicer turško nadoblast na Kreti, so pa hkrati poslale tja mednarbdne oborožene sile, ki naj bi nadzorovale premirje med Turki in Grki. Takratna Avstro-Ogrska država je sodila med velesile inje zato pri tej vojaški intervenciji sodelovala s svojimi vojaškimi enotami.
Iz listin pa je razviden potek tega dogajanja. Z brzojavom 9. marca 1897 določi cesar Franc Josip sodelovanje 2. bataljona pehotnega polka št. 87 na Kreti.
23.	marca tega leta sporoča poveljstvo celjskega polka, da bo torej določena enota v polnem se-stvu (vojnem) pripravljena za prevoz na Kreto iz luke Trst. Zanimiva je vsebina brzojava v katerem sporočajo zakaj so se odločili za celjski bataljon. Tega je namreč vodil polkovnik Gumzek (ali Guzek), ki govori odlično francosko in vsaj za silo tudi turško. Prav verjetno je, da gre za častnika slovenskega rodu, morda z imenom Guček. To lahko domnevamo, ker so višji častniki v stari avstrijski armadi morali obvladati jezik narodnosti vojakov enote, ki so ji poveljevali. Znano je, daje bil pehotni polk št. 87 v pretežni večini sestavljen iz Slovencev. V zgodovini polkov stare Avstrije so navedeni tudi častni naslovi, ki so jih zaslužni polki nosili. Za celjskega je veljalo da*je bil označen kot »železni« (Eisern). Iz tega spet sklepamo, daje ta slovenski polk spadal med »elitne« v avstro-ogrski armadi. Kot navajajo v brzojavu, je polkovnik bil neporočen, kar pomeni, da so pričakovali tam na Kreti življenjske nevarnosti za svoje vojaštvo. Že 29. marca 1897 poroča
C.—Kr. vojno poveljstvo na Kreti, da je pričakovani bataljon prispel z ladjo Elektra, spremljala pa jo je vojna ladja Tiger. V istem sporočilu poroča poveljstvo, daje trdnjava Suda že zasedena po mednarodnih četah.
Iz listin je dalje razvidno, da so za enoto, laje büa namenjena kot del mednarodnih mirovnih sil na Kreti odbrali posebno sposobno moštvo. Da pa je to bilo mogoče, so vpoklicali določene skupine rezervistov.
Sedaj je razumljivo pisanje našega Ljubenca, daje tam doli na »Turškem« zelo vroče in da »se koljejo, kadar le pridejo skupaj«. Seveda si kaj lahko zamislimo, da Grki, pripadniki osvobodilnega gibanja niso izbirali niti sredstev niti načina, da bi Kreto pridobili za svojo deželo.
A. VIDEČNIK
Zgorhjesavinjski odbor Slovenske Kmečke zveze		Delavski svet
in		DO »TURIST«
Aktiv mladih zadružnikov		Nazarje
iz Gornjega grada		razpisuje
organizirata		prosta dela in naloge
SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN		VODJA FINANČNO
na Menini planini, pri planinskem domu. Srečanje bo zadnjo nedeljo v		RAČUNOVODSKE SLUŽBE
juliju, torej		K sodelovanju vabimo kandidate, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje-
30.7.1989, s pričetkom ob 10. uri		jo še naslednje:
Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske Kmečke zveze, Kmetijske zadruge, Gozdnega gospodarstva in občine Mozirje.		— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Za pijačo in zabavo bodo poskrbeli mladi zadružniki, za jedačo in pre-		Kandidat bo izbran za 4 leta.
voz poskrbite udeleženci sami.		Prijave z oznako »za razpisno komisijo«, naj pošljejo kandidati v roku
Posebej vabimo domače pevce in muzikante.		10 dni po objavi na naslov:
Srečanje je namenjeno predvsem sprostitvi po vsakodnevnih obvezno-		Gostinsko podjetje »TURIST« Nazarje, 63331 Nazarje.
stih in sproščenemu pogovoru na svežem planinskem zraku.		O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Znamenitosti Solčave Janeza Janca
Tokrat je pred nami zadnji del odlomka delca, ki gaje nekdanji solčavski župnik Janez Janc leta 1877 objavil v planinskem vodniku Johannesa Frisc-haufa Savinjske Alpe (izšel je v nemščini na Dunaju). Nazadnje je govoril o obsednem stanju v Solčavi, ki se je začelo 20. decembra 1851 in je trajalo do zadnjega decembra, torej dobrih deset dni. Janc kot priča dogajanja v tistih dneh upiranje Solčavanov oblastem sicer obsoja, po svoje pa je do njih tudi razumevajoč, še posebej v temle delu.
Pravično in primemo bi bilo, da bi tiste fante, ki se niso hoteli pokoriti zakonu, kaznovali z zasluženo kaznijo, in s tem preprečili vsako bodočo neposlušnost in ,f vsakršno upornost nasproti vojski. Toda ne smemo zameriti tistim, ki mislijo, daje bilo strahovanje deloma preveč ostro, in ki si ne želijo več doživeti bede obleganja! Kajti če je poleg vsega ostalega bilo treba gledati, kako so bili moški od blizu in daleč, med njimi tudi nedolžni starčki, ki so živeli več ur oddaljeni od kraja
spopada in sploh niso mogli vedeti za zloglasni atentat, zaprti v celici in stisnjeni kot sardine, in ki jim je bilo le skrivaj in z veliko nevarnostjo mogoče dajati skoz okno kruh ali sicer kako živilo, in kako so te moške, ki povečini niso bili na slabem glasu, z rokami, zvezanimi na hrbtu, v velikem številu enega za drugim, povezane z verigo in v strupenem mrazu po ozki gazi — kot ubožce v Sibiriji — gonili čez visoke gore v daljno Kaplo pred preiskovalce, kjer sojih tamkajšnji žandarji in-dentificirali, na poti pa si niso mogli čistiti ledeno mrzlega in ponečejenega obraza — če je torej bilo treba gledati vse to, potem bi le brezsrčni in tisti, ki taji vsakršno človeško sočutje, opazoval to ravnanje brez potočenih solz.
Za pomiritev morebitnih popotnikov skozi Solčavo
Kakor so že bili imenovani atentatorji graje vredni in so si zaslužili kazen, pa lahko rečemo (in tudi moramo reči), da niso bili nikakršni tatovi, klateži ali nevarni ljudje; razen velike napake — nepokorščine vojaškim dolž-
nostim —jim ni mogoče nasprotovati pregreškov in prestopkov, kaj šele hudodelstva (1). Tudi nasploh sta oseba ali premoženje le redkokje ogrožena tako malo kot ravno v Solčavi, ki se marsikateremu popotniku zdi divja in grozljiva.
Zato, turisti, le veselo in urno, brez skrbi zase, za lastno varnost in mošnjo stopite v divje romantične doline in med sive gore štajerske Švice — Solčave! Rinka, Ojstrica, Raduha in Olševa že gledajo prav prijazno na vas in trdno in odločno svarijo vse tiste, ki prebivajo med njimi, pred vsakršnim zločinom nad vami, in to v besedi in dejanju.
OPOMBA: (1) Opomba Johannes Frischaufa: »Z uvedbo splošne vojaške obveznosti s komaj triletnim služenjem je tu izginilo vsakršno upiranje vojaški obveznosti.«
Pisanje Janeza Janca, župnika v Solčavi v letih 1847-1881, je dragocen prispevek za Frischau-fovo knjigo, saj iz njegoivh Znamenitosti Solčave izvemo za poglavitne pomembnosti, ki jih je mogoče videti v Solčavi in okoli-
(5. del)
ci. Še posebej pozornosti vredno je neposredno poročilo o vojaški zasedbi Solčave, lahko pa si mislimo, kako je ta zapis deloval na nemško beroče bralstvo, ki je do tistega časa poznalo Solčavo le kot »največje razbojniško gnezdo Nemčije«. (Priznati je treba: tudi negativna reklama je navsezadnje reklama.) Tako je treba izreči Jancu in Frischaufu priznanje, da sta posvetila z lučjo na ta temni dogodek v solčavski zgodovini. (Vzporednice z izrednimi ali posebnimi — kdo bi vedel, če ne ve predsedstvo SFR Jugoslavije?— ukrepi na Kosovu so očitne. Le človek Jančevega kova bi tudi o njih znal reči pravo besedo, ki bi ji zgodovina verjela.)
Kolikor mi je znano, izpod Jančevega peresa ni prišlo kaj več, kar je škoda, vendar pa spet ne tolikšna, da bi zaradi tega žalovali. To, kar nam je ostalo, pa moramo poznati kot pričevanje — sploh zdaj, ko je prevedeno v slovenščino.
Uvod, prevod, opombe in beseda za konec PETER WEISS
Mozirski pevski zbor okoli leta 1938. Vodil gaje Štefan Skornšek.
Veterinarsko dežurstvo
17. 7. do 23. 7. Kralj Ciril, dipl. vet, Ljubno, tel. 840-1.2
24. 7. do 30. 7.„Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
31. 7. do 6. 8. Šturm Bojan, dipl. vet, Ljubija, tel. 831-017, 857-722
7.	8. do 13. 8. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
14. 8. do 20. 8. Šturm Bojana, dipl. vet, Ljubija, tel. 831-017, 857-722 21. 8. do 27. 8. Kralj Ciril, dipl. vet, Ljubno, tel. 840-112
Dežurna služba Elektro Celje Nadzorništvo Nazarje za mesec avgust 89
Od 31. 7. do-6. 8. 1989 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 7. 8. do 13. 8.1989 Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 Od 14. 8. do 20. 8. 1989 Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 21. 8. do 27. 8. 1989 Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 28. 8. do 3. 9. 1989 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Kino »Dom« Mozirje v avgustu
3. KAJ DELAŠ NOCOJ —jugoslovanski film — drama Glavne vloge: Dragan Jovanovič, Ružica Sokič
5.,	6. ZLATI FANT — ameriški film —avanturistični Glavne vloge: Eddie Murphy, Charlotte Lewis
10. BERLINSKA AFERA — ameriško/italijanski film — drama Glavne vloge: Gudrun landgrebe, Mio Takaki
12.,	13. SOBA Z RAZGLEDOM — angleški film ljubezenski Glavne vloge: Maggie Smith, Denholm Elliot
17. ODPADNIK —jugoslovanski film — psihološka drama Glavne vloge: Mario Selih, Anja Rupel, Rade Šerbedžija
19.,	20. ZADNJI KITAJSKI CESAR — ameriško/italijanski film — zgod. drama Glavne vloge:
24.	ČRNA VDOVA — ameriški film — triler Glavne vloge: Debra Winger, Dennis Hopper
26.,	27. PREDATOR — ameriški film — znanst.-fantastični film Glavne vloge: Arnold Schwarzenegger, Carl Weathers
31. POTEPUH IZ BEVERLY HILLSA — ameriški film — komedija Glavne vloge: Nick Nolte, Richard Dreyfuss, Bette Midler
Kino »Jelka« Nazarje v avgustu
2. GREŠNA NUNA, italjanski film — erotika
5.—6. PONORELI VLAK, ameriški film — triler
9. CIVILNA PATROLA, ameriški film — akcijski-kriminalka
12.—13. POLICAJ št. 1, ameriški film — akcijski
16. ZASTRUPLJENKA, ameriški film — akcijski
19.—20. BAD SPENCER V AKCUI, italijanski film — spektakel-komedija
23. STROJ ZA_UBIJANJE, kanadski film — akcijski
26.—27. MAŠČEVALEC, ameriški film — kriminalka
30. STRASTNA JULIJA, italijanski film — erotika
Kino Ljubno v avgustu
1.	VIII. PROFESIJA KOMANDOS — ameriški akcijski film
2.	-3. VIII. LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO — domači film
8.	VIII. KO UDARI TAEKWONDO — hongkongški akcijski film
12,—13. Vm. NORA ČETRTA MISUA — avstralski akcijski film / ■ ' ’.	-
15. VIII. TEKMA S SMRTJO	" ...
19,—20. VIII. POLICIJSKA AKADEMIJA II. — ameriški film, komedija 22. Vin. KARATE KID II. — ameriški avanturistični film	•« .
25.	VIII. ROSEMARIE — erotski film, NOČNI KINO
26.	-27. vm. RAIN MAN — DEŽEVNI ČLOVEK, ameriški film, drama
Matična kronika za mesec junij 1989
POROKE: Funtek Jurij, star 35 let iz Podvolovljeka 5 in Nadlučnik Frančiška, stara 33 let iz Krnice 31; Pilih Anton, star 24 let iz Vojnika in Orešnik Ana, stara 23 let iz Savine 54; Praznik Marjan, star 26 let iz Konjskega vrha 24 in Detmar Stanislava, stara 26 let iz Primoža pri Ljubnem 78; Požarnik Branislav, star 23 let iz Bočne 109 in Pustos-lemšek Olga, stara 20 let iz Tera 68; Debeljak Franc, star 241e{jzZg. Pobrežja 30 in Weiss Katarina, stara 23 let iz Sp. Kraš 17; Žagar Oto,Atat$§5et iz Vrbja 79, Žalec in Sever Danica, stara 31 let iz Nazarij 69; Mavrič Stanko, stališ (et iz Nizke 38 in Budna Sonja, stara 22 let iz Nizke 38; Lužnik Alojz, star 48 let izf»riŽ6velj 25 in Štorgelj Ivanka, stara 54 let iz Radmirja 91; Jeraj Milan, star 26 let iz Ljubnega ob Savinji 36 in Gostečnik Anica, stara 29 let iz Radegunde 38; Moličnik Mirko, star 42 let iz Šentjanža 53 in Tlakar Nada, stara 265 let iz Šentjanža 53; Žagar Sašo, star 29 let iz Mozirja, Na Marofu 43 in Zdolšek Lidija, stara 24 let iz Mozirja, Na Marofu 43; Acman Alojz, star 24 let iz Mozirja, Dobroveljska ul. 17 in Trogar Karmen, stara 20 let iz Mozirja, Savinjska cesta 16.
SMRTI: Veble Jožefa, stara 90 let iz Pustega polja 23/a, Robida Anton, star 71 let iz Rovta pod Menino 10, Poljanšek Ivan, star 88 let iz Rovta pod Menino 29, Jaklič Frančiška, stara 85 let iz Dobrovlja pri Mozirju 5, Petrin Maksimiljan, star 90 let iz Mozirja, Na Trgu 2, Berglez Lucija, stara 83 let iz Radmirja 69, Plaznik Avguštin, star 67 let iz Primoža pri Ljubnem 7, Zajc Frančiška, stara 80 let iz Rečice ob Savinji 45.
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Jesih, M.: Premi govor (drame) Doinas, S. A.: Pesem kot zmagovita srečka, Cankar, L: Podobe iz življenja in sanj, Zidar, P.: Menetekel, Senčar, A.: To sem jaz, jaz sem Anka, Forjančič-Rankel: V senci sojenic, Zagoričnik, F.: Obsedno stanje, Collins, L.: Greh, Archer, J.: Prvi med enakimi, Friedmart, M.: Beneška maska, Bay-ley, D.: Opijska sled, Peters, E.: Dekle v zrcalu, Shute, N.: Mesto kot Alice, Paasalinna, A.: Rešitelj Surunen, Drakulič, S.: Hologrami strahu, Van Herk, A.: Judith, Collins, J.: Lucky, Tomizza, F.: Materada.
II.	STROKOVNA LITERATURA: Kako rešiti gozdove, Cvetje, Rotar, B.: Pismo iz mojega bantustana, Crosb, P.: Kakovost je zastonj, Stecher, R.: Sporočilo gora, Bor&Ša-vli&Tomšič: Veneti, Ripel: Zvezdna magija, Atlas Ljubljane: karte, vodniki, informacije, Prijatelj, A.: Kako in karu na dopust, Naravna in kulturna dediščina ter njeno varovanje, Krese, M.: Hidroponika, Šutel, A.: Domače žganje, Husserl, E.: Kriza evropskega človeštva in filozofije, Heidegger, M.: O vprašanju biti, Schiffer; Kamini in lončene peči, Böse, K. N.: Vodnjaki, kapnice, žlebovi.
HI. MIADINSKA LITERATURA: Rupel, D.: Zgodba o času, Jukuč, B.: Vrtec z jabolki, Enciklopedija vprašanj in odgovorov.
»Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje—Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.