8. številka. AI;ALlöLNAr I MAKBUKW I £il» , ji :ciLt^ I) ÜUl mit Beilagen T y ibor, «lno 25. febrnarja 1915. XLJXi. teftaj. List ljudstvu v pouk in zabavo. iljanjem na doin za celo leto 4 K, pol let« 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge lzvena' Kdor hodi sam po njega," plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Uredništvo „Sloveti«kega Gospodarja'^ v Mariboru. — List se dopo4il}a do odpovedi Izhaja vsak č. 'rtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s Kdor hodi sani po njega, plača na leto samo društva" dobivajo list brez posebne naročnine. dežele S K. a druge tzv i. — Udje „KatöfÜkega tiskovnsg» Koroška cesta štev. 5, sprejema Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: naročnino, inaerate in reklamacije. Za inseratc se plačuje od enostopne petltvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila* stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Zadnja številka^,,Slov. Gospodarja" je izšla v 20.000 izvodili, današnja je to število že prekoračila. Danes^se je tiska v 20.200 izvodih. Nihče nam ne bo zameril, ako ob tej priliki povemo nekatera svoja čustva, misli in želje, kajti velikanski uspeli nas pri tem gotovo popolnoma opravičuje. Glavno naše čustvo je globoka hvaležnost nasproti Bogu, kateri je dosedaj naše delo s svojim blagoslovom spremljal in ni gledal na naše slabosti, ampak na našo dobro voljo. Tudi zanaprej ga prosimo s kraljevim pevcem: „S celim svojim srcem Te iščem; ne odvrni me od svojih zapovedi! . . . Uči me svoje pravice . . .!" Hvaležno se spominjamo tudi mož, ki so sedaj mogočnemu poslopju položili temelje, na katerih se je laliko dalje gradilo. To so bivši uredniki našega lista. Trije že počivajo v Bogu, dr. Prelog, dr. Ulaga in dr. Mlakar, dva še živita, kanonik dr. Gregorec in nadžupnrk Fr. Korošec. Hvalo smo dolžni tudi našim mnogoštevilnim prijateljem, šotrudnikom in naročnikom Ti so agitirali, drugi pisali in poročali, tretji naročali in čitali. Vsi skupaj pa so z uredniki vred sodelovali na našem nenavadnem napredku in krasnem razvoju. Hvala jim! Ob velikem uspehu stojimo danes in se ga veselimo! Toda v nas ni želje po počitku, ampak po napredku. Mi hočemo še dalje naprej! Tako govori danes naše srce z velikim pogumom za bodočnost. In mi bomo napredovali! To je naše trdno zaupanje in prepričanje. Zakaj govorimo s takim prepričanjem? Mi bomo napredovali, ker še hočemo nadalje zvesto služiti Bogu in njegovi Cerkvi, zvesto služiti svojemu predragemu slovenskemu narodu in zvesto služiti vsem gospodarskim težnjam in potrebam našega ljudstva. Bog z nami! Mi gremo naprej! Zagotovitev spomladanske setve. Poljedelsko ministrstvo je sporazumno z ministrstvom notranjih zadev dne 15. februarja t. I. izdalo odlok, kateri se peča z zagotovitvijo pomladanskih setev za leto 1915,. in sicer se določa: § 1. Vsak lastnik zemljišča ima dolžnost, da po-seje sedaj spomladi vse svoje njive, v kolikor niso posejane z ozimino. § 2, Komisije za oskrbovanje setev morajo skrbeti, da se bo spomladanska setev v letošnji spomladi izvršila pravočasno in popolnoma. V svrho tega je dolžnost komisije: L Dognati morajo, koliko zemljišča še ni posejanega in osobito tistega zemljišča, ki je v-sled vpoklicanja posestnikov pod orožje ali pa vsled drugih po vojski povzročenih ovir potrebno pomoči. 2. Sestavljati morajo delovni načrt, da se pomoči potrebno zemljišče pose je ter da so nadzoruje izvršitev tega dela. 3. Ima^o skrbeti, da nobeno zemljišče, ki je sposobno za to, ne ostane neposejano in neobdelano. 4. Nakazati morajo delavske nn-či, vprežno živino, kakor tud. j otrebno poljedelsko orodje ter staviti, okrajni' politični oblasti tozadevne predloge. 5. Dajati morajo posestnikom nasvete o izbiru semena, ki se naj pose-je, o krajih in načinu, kako se dobivajo semena in gnojila. G. Naznaniti morajo županstvom ona zemljišča, kojih pravočasno posojanje in obdelovanje se vsled vpoklica lastnika pod orožje ah vsled drugih vojski-nih ovir z odredbami1, določenimi v točkah 4 in 5, ne more zagotoviti, 7. Poročati morajo okrajni politični oblasti, ali bi bile kje potrebne kake posebne odredbe vlade. § 3. Obdelovanje in posojanje v § 8 točke C o-značenih zemljiščih je dolžnost občine, ki ima pravico, da zahteva povračila tozadevnih stroškov iz doneska zemljišča, katerega je posejala in obdelovala. § 4. Državni gozdarski uslužbenci politične u-prave, kakor tudi uslužbenci agrarne oblasti imajo dolžnost, da podpirajo politične okrajne oblasti, kakor tudi komisije za oskrbovanje setev pri izvrševanju njihove naloge. § 5. Kdor ne izpolnuje v § 1 te odredbe označe ne določbe, se bo kaznoval od politične okrajne oblasti z denarno kaznijo do. 100' .kron ali z zaporom do enega meseca. § 6. Ta odredba stopi v veljavo z dnevom raz-glašenja. vojne. Kako smo^se umikali iz Srbije. Ivan Robar, doma iz župnije Sv. Jerneja pri Ločali, stražmojster pri dragoncih, piše g. Jožefu Stelcarju v Mariboru dne 7. februarja z južnega bojišča: Ljubljeni prijatelj! Jaz sem še vedno pri brigado erm generalnem štabu ter sem hvala Bogu ostal dosedaj še zdrav in nepoškodovan, čeravno sem bil dostikrat v veliki nevarnosti. Videl sem dovolj pretresljivih in strašnih dogodkov, katerih pa Ti tuka/ ne morem popisati, Odkar smo prekoračili Drino ter stopili na srbsko ozemlje, ni bilo skoro noč in dan miru. Le parkrat smo bili tako srečni, da smo bili pri sv. maši na prostem. Vselej pa, ko se je brala taka sv. maša za padle vojake, so sodelovali častniki s petjem krasnih žalostimk. Posebno ganljiv prizor je bil na večer Vseh svetnikov. Naš preč. g. vojni kurat je spregovoril nekaj krasnih besed na grobovih na§il; tovarišev, katere smo, kolikor je bdlo mogo&e, okin-čali ter prižgali nekaj svečio. Ob koncu pa je odmevala glasna molitev navzočih vojakov po bližnjem gozdu. Opazil sem, da so bile skoro vse oči vojakov rosne od solz, kar je bil dokaz, da sega bratska vojaška ljubezen hrabrih Slovencev im Hrvatov tudi onkraj groba. Pozabil tudi ne bom onih večerov, ko smo se vračali iz Srbije. Bile so skoro same gore in strm' bregovi. Jezditi ni bilo mogoče, ampak šli smo skorai pet dni peš, konje pa smo vsak svojega vodili za seboj. Vreme je bilo grozno. iSfieg in dež in silen veter so nas pozdravljali. Neki večer butne moj tovariš ob nekaj trdega. Kaj je bilo? Pogledal je natančneje in opazil je mrtvega Srba, Kmalu najdem tudi jaz celo vrsto mrličev. Bili so večinoma Srbi, ki so ležali po vrsti po pobočju nekega hriba. Nas vse je stresel nekoliko mraz po životu. Za danes dovolj. Ko bodo začele zopet pokati puške in grmeti topovi, Ti poročam več. Bog daj, da bi se v kratkem sovražniki umirili. Tudi moj mlajš' brat Štefan je odšel na severno bojišče. Po vojski Te obiščem. Ostani zdrav! Tvoj Ivan Robiar, c. in tr. stražmojster. Kako smo se Slovenci borili s Srbi. Jožef Miklavc, kmet iz Križ pri Gornjeaigra-clu, p:še svo„i ženi dne 24. jan. 1015: Južno bojno polje, 24, januarja. Ljuba moja žena! Danes imam priliko in hočem Ti nekoliko popisati mojo rajžo. Ali natančno ti ne morem popisati, ti bom komaj, ustmeno povedal, ako mi ljubi Bog ohrani nadaljno življenje. Naša stotnija je odšla iz Tolmina dne 12. oktobra v Bosno. V prvi ogenj smo prišli dne 21. oktobra. Tri dni in tri noči se je brez nehanja streljalo s kanoni in puškami, da je bila groza. Vojaki so padali kakor snopje in mi smo jih nosili tri ure daleč v bolnišntoo, To je bilo trpljenje! In potem smo hodili vsak dan po Bosni in iskali Srbe. Menda so vsi pobegnili. Pa mi smo noč in dan marširali za njimi. Strašno smo trpeli. Ko smo marširali dalje, smo šli čez Drino. Cez to vodo smo šli dne 7, novembra in smo dobro podili Srbe, Dne 11, novembra smo zopet prišli v hud boj, ki je trajal dva dni in dve noči. Krogle so šle kakor dež in čiv, čiv, čiv so tulile mimo glave. Kanoni so pokali, da so se tresli hribi in doline, vse je bilo razbito in oropano koder smo šli. Nič se ni dobilo za piti, nič za jesti. Pozneje smo bili mnogokrat v bolj majhnih bojih po nekaj ur. Sloveniji smo se hrabro vojskovali! Dne 4. decembra so nas zopet Srbi napadli. Našim je zmanjkalo...... Že dva dni smo streljali samo s puškami,. Srbi so na vso moč začeli streljati s kanoni. Bili, smo na nekem velikem hribu, kjer smo se umikali. Dve uri sem hitel kar mi je bilo mogoče in sem se kar Bogu in Mariji izročil. Angel varih in sv, Jožef sta me rešila nesreče, da sem prišel srečen in zdrav skozi* Veliko naših vojakov so tam ujeli, ker je bilo že dosti bolanih in kruljavih, pa tudi dosti sanitete je bilo med njimi ko sem bil jaz komaj 50 korakov od njih oddaljen, so tudi našega zdravnika dr, Serneoa iz Celja ujeli. Po cesti smo gazili blato do kolena. To je bila groza! Ve6 tisoč konj je popadalo v blato in poginilo. In potem smo marširali iz Srbije nazaj dolgih šest dni in smo prišli nazaj na naše ozemlje čez Savo dne 11. decembra. V Slavoniji smo bili, na enem mestu do 20. januarja in zdaj smo prišli v Bosno nazaj. Veliko smo prestali hudega, veliko mraza, veliko gladu, hudega marširanja in nič spanja. Zdaj so nam tukaj častniki povedali, da smo hujše že prestali, odslej se bodo drugi za nami vojskovali. Molite za me, da mi ljubi Bog dodeli milost, da se še vrnem v svoj domači kraj. Z Bogom ljuba žena in sinček! Dal Bog in sreča junaška zmago našemu orožju in pogin našim sovražnikom! Usoda štirih prijateljev. Franc Nemec, doma od Sv. Jurija ob Sčavnl-el, ki je služil pri 26. domobranskem pešpolku na severnem bojišču, nam piše dne 14. februarja iz bolnišnice v Bestereeebamja: Celih 6 mesecev smo bili 4 prijatelji skupaj ter se vojskovali proti sovražniku. Veliko smo prestali. Ti štirje prijatelji smo bili: korporal Franc Segula, Franc Perko iz Kapele, Kari Rep od Male Nedelje in Frano Nemec od Sv. Jurija ob Sčavnici, Bilo je dne 26. januarja. Pričakovali smo sovražnika, Predpoldne ob 10. tiri zagledamo v celih bojnih vrstah sovražnika korakati proti nam. Naša četa počaka, da se nam Rusi približajo. Na 80« korakov začnemo z mrtvaško uro. Rusi so padali, kakor bi žel žito z veliko koso. Kar slišim vpiti zraven mene Franca Perko „Jezus, Marija!" Dobil je dum-dum-kroglo ter obležal takoj mrtev. Tovariš K. Rep vpraša: „Ali je prjatelj Perko mrtev?" Odgovorim mu: „Da", V tem trenutku je dobil Rep kroglo v grlo ter je izdihnil v 4 minutah. Jaz jima naredim grob med padanjem krogel ter zasadim na grob mojima padlima tovarišema križ. Poslovil sem se od groba v molitvi. Tri dni zatem me zadene sovražna dum-dum-krogla v levo roko ter me težko rani. Ležim v bolnišnici na Ogrskem« Blaga žena K, Repa in dobri stariši Fr. Perko bodite potdaženi! Franc N«om. „Slovenski Gospodar" obišče slovenskega vojaka ob Nidi. Janez Fistravec, doma iz Placerovcev pri Sv. Marjeti niže Ptuja, piše dne 3-1. januarja svojemu bratu Francu Fistravec, pismonoši v Laškem trgu s severnega bojišča: Preljubi bratec] Najprej se Ti zahvaljujem za božično darilo, katero sem že željno pričakoval, pa dobil sem ga šele dne 6. januarja. „Slovenskega Gospodarja" že dolgo nisem ei,tal in sem ga bil izredno vesel, ko me je na bojišču obiskal. Zelo me je razveselilo, da lahko čitam novice v svojem maternem jeziku, Due 1. avguste sem zapustil svojo preljubo mamico in očeta, ki sta bridko jokala za svojima dvema sinovoma, k.'- sta ju morala zapustit:,. Tudi meni je prišla solza v oči, pa ne zaradi tega, da sem moral v vojsko, ampak zato, ker sem videl pred seboj žalostno mamico in očeta. Na vesela svidenje! sem jima zakli-cal, ko je brzovlak zapustil postajo Moškanjci. Pripeljal sem se na Dunaj kot korajžen slovenski junak. Dne 11. avg. sem zapustil Dunaj in se peljal v Budimpešto in od tam skozi Slezijo v Galicijo in daljo skozi' Krakov v Jaroslav. Vozil sem se pet dni in pet noči. Dne 23. avg. smo prekoračili rusko mejo. Sovražnika smo šele zasačili dne 27. avg. Po hudem boju, ki je trajal od štirih zjutraj do enajstih, smo vzeli mesto Zamoč. Drugi dan gremo za njim. Pričakoval nas je pri Komarovem. Boj se je pričel dne 29. avg. zvečer ob 5. uri in je trajal do teme. Drugi dan je bila nedelja, sovražnik je začel v prvem svitu streljati. Strojne puške so kar s^pale krogle, da so rojile kakor sršeni, tudi naše so imele velike uspehe. Topovi so grmeli, da se je zemlja tresla. Ruska art leri-ja je streljala salvo, na desni in levi so bili zadeti naši vojaki, tudi meni je vrgel kos krogle kapo z glave. Imel sem včasih polne oči prst'1. Moji prijatelji pa so stokali od velikih bolečin,. Poveljnik je zaklical: „Na^ prej!" Zdravi smo šli naprej, več ko polovica vojakov pa je ostala zadaj, bili so ranjenci in ubiti. V pondel-jek se še ni prav zdanilo, že so začele brenčati krogle in zemlja se je začela tresti kakor bi mislil biti sodnji dan, Srapneli in granate so padale na nas, da je bila groza. Morali smo se ob 3. uri popoldan umakniti. Imeli smo povelje, sovražnika zadržavati tako dolgo, da je prišel naš ,10. kor, ki je prepodil sovražnika. Celi kupi mrličev so ležali na bojišču. Izgube so bile na obeh straneh velike. Zapustili smo rusko deželo, ker je Rus po drugi strani prodiral v Galicijo. Dobili smo povelje, sovražnika zadržavati pri Lvovu. Dne 7. sept. smo trčili s sovražnikom skupaj pri Berešici. Boj je trajal do 12 sept. Noč in dan so pokale 'puške. Bil sem v prvi bojni vrsti. Srapneli in granate so žvižgale čez mojo glavo, da je bilo groza. Ravno pred menoj se je raz-počil šrapnel. Kos šrapnela mi je priletel na nogo, odtrgal mi peto na čevlju, meni pa se ni zgodilo nič žalega. Ko smo se dne 12. sept. ob treh popoldan morali umakniti nazaj zaradi sovražnikove premoči, sem šele videl žrtve sovražnikovih šrapnelov in granat. V enem kraju je ležala roka. v drugem kraju noga, v tretjem truplo brez glave, v enem kraju je bilo sedem mrtvih raztrganih na kose, zopet drugi ranjenec je klical pomoči, imel je raztrgan trebuh, da so se mu videla čreva. Nihče mu ni mogel pomagati, ker so nam bili Rusi za petami. Samo par minut je manjkalo, da me niso ujeli kozaki. Pa vendar sem srečno odnesel pete. Tudi Rusi so imeli velike izgube, ker naši topničarji zelo dobro streljajo. Zadržal: smo sovražnika s svojo hrabrostjo tako dolgo, kakor smo imeli nalogo. iSpet smo trčili na sovražnika dne 19. oktobra pri Tempno. Bil je zopet hud boj. Naši topovi so i-meli velike uspehe. Podili smo sovražnika do reke San. Sovražnik se je umaknil čez reko in razstrelil most, da nismo mogli do njega. Cez vodo smo se pozdravljali drug drugega. Noč in dan so pokale puške in grmeli topovi. Dne 4. nov. smo zapustili rove in korakali skozi Gradiško na Tepico, tam smo šli dne 17. novembra na železnico. Peljali smo se skozi nemško cesarstvo na Rusko v Pončin. Od tam smo korakali naprej, Sovražnik nas je pričakoval pri mestu Vlodovice na Rusko-Poljskem. Dne 17. nov. smo poskusili naskok, ki se nam pa ni posrečil. Drugi dan smo poskusili drugi naskok in uieli okoli 400 Rusov. Pri mestu Senkovioe se je sovražnik utrdil v velikih pečinah. Ko smo dne 19. nov. poskusili naskok, smo bili zopet odbiti. Sovražnikove strojne puške so kar sipale točo krogel na nas, tudi naše niso molčale. Pa vendar nismo mogli p^poditi sovražnika. Zakopali smo se v rove, v katerih smo bili do 15. decembra. Najhujše je bilo zvečer, ker srno si morali iti pol ure daleč po menažo. Vsakokrat smo izgubili enega ilo dva prijatelja, ki je bil ranjen ali pa ubit. Sedaj sem ob Nidi. Pozdravljamo se drug drugega s kroglami, da nam je bolj kratek čas, Na sv. večer ob polnoči sem stopil v službo, ko se je doma služila sv. maša. Na Božič pa sem počival v svoji majhni' hišici, ki je podobna našim repnicam, V tej hišici stanujemo št'rje najboljši prijatelji, ki se delimo z hudim in dobrim. Kar dobi kateri od doma, imamo vsi, če pa ne, pa nima nobeden nič. Najbolj me veseli, da imam tako zveste prijatelje. Doma so iz Dunaja, sami krščansko-misleči Nemci. Jaz sem edini Slovenec med njimi pri pešpolku. žvižgamo si in pojemo, da je veselje, Čeravno se nam vsako sekundo ponuja smrt z veliko koso na rami. Smo zmiraj koraj-žni avstrijski junaki, ki se bojujemo za dom in pre- svitlega cesarja. Nemci me spoštujejo, ker me poznajo kot pravega slovenskega j-unaka, kise ne boji ruskih krogelin bajonetov. S pozdravom Tvoj brat Janez. Pri slovenskih vojakih v Karpatih. Dobili smo dopisnico s sledečo vsebino: V Karpatih ob prelazu Torbnyja pri Bukovini tlne 12, iebruarja. Danes sem dobil na, bojišče štiri številko Vašega cenj. lista. Kako smo ga bili slovenski vojaki veseli! Zaklicali smo: „Bodi pozdravljen naš vrli slovensko-katoliški list, ki nas prideš obiskat in tolažit v našem trpečem položaju!" Ko sem imel liste v rokah, so me naenkrat obdali moji sotovariši in z radostjo čakali vsebine. Razdelil sem posamezne številke med tovariše, kateri so prebirali našega prijatelja, da je bilo veselje. Vsak je rekel: Ko se vrnem v ljubo slovensko domovino — če nam Bog da to milost — si bom „Slov. Gospodarja" gotovo naročil in o-stal zvest njegov naročnik. — Dne 26. januarja smo pot snili sovražnika z naskokom 32 km daleč proč od njegovih dosedanjih postojank. Snoči je zopet moral bežati 12 km daleč. Čutimo in vsa znamenja kažejo, da se na južni strani Lvova bije velika bitka, Danes imamo tu na bojišču po 14 dnevnem hudem mrazu zopet južno vreme, lep gorki spomladanski dan. Iskrene pozdrave uredniku in vsem znancem! Josip Holc, doma od Sv. Jurija ob Ščavnici, četo vodja pri gorskem topničarskem polku št. 3. havbična kolona št. 1, vojna pošta št. 210. Dva brata se snideta na bojišča. Dva brata od Sv. Antona v Slov. goricah: re- zervist-korporal Frauc Fekonja od 47. pespolka in mlajši Jožef Fekonja, ki služi pri topničarskem polku št, 3. se nahajata v vojski v Galiciji in pišeta z dne 28. januarja svojim starišem in sestri: Ljubi star ši in sestra! Najprisrčnejše Vas pozdravljava in Vam želiva vse najboljše. Dragi oče, mati in sestra! Naznanjava Vam z največjim veseljem, da se je danes dne 23. januarja izpolnila želja, katero sva že dolgo časa gojila dva ljubeča se brata, da bi se tukaj v tujih bojnih krajih še zdrava snidla. Hvala Bogu in Mariji, ta želja se je izpolnila. J, da prederejo našo bojno črto v Karpatih. Potem bi jim bila na eni strani neovirana pot proti Budimpešti, na drugi strani pa bi bile naše čete v izhodni Galiciji in Bu-kovini mahoma odrezane od ostale armade, Ako pa mi zmagamo in vržemo Ruse v Karpatih nazaj, je otet Przemysl in ruske čete bi se morale umakniti iz vse Galicije. Zato Rusi v karpatskih bojih ne gledajo na dragocenost človeškega življenja, ampak žrtvujejo polk za polkom. Toda vse njihove žrtve jim niso dose-daj nič pomagale, vsi njih napadi so se razbili ob junaštvu in kremenitostjo našega vojaštva. Vojni poročevalci pravijo, da so boji v Karpatih najbolj krvavi, kar jih pozna sedanja vojska. Hvala Bogu, da izgube na naši strani vkljub temu premeroma niso velike, ampak da trpi pred vsem ruska armada. Trdi se, da je naše stališče v Karpatih in Bukovini splošno ugodno. V zahodni Galiciji i;n ob N i d i se vršijo artilerijski boji, toda na obeh straneh so zakopani1 in zato ni zaznamovati nobenih sprememb. Mir, ki je dolgo časa vlaval okoli P r z e m y s 1 a , je naredil prostor srd t'm bojem ob pnedutrdbah. Očividno slutijo Rusi, da bodo kmalu morali odriniti, in zato še hočejo vznemirjati trdnjavo. Toda naši jim ne ostanejo nobenega napada dolžni. Pred Varšavo se položaj ni izpremenil, toda Velikanska zmaga Hindenburga pri MazoVrStkili jezerih bo brezdvomno vplivala tudi na položaj pred Varšavo. Nemci se z vso pravico veselijo zmage pri Mazovskih jezerih in proslavljajo svojega velikega vojskovodjo Hindenburga. Ob Dukli. Posebni vojni poročevalec ogrskega lista „Est Ulsag" poroča z bojišča dne 20. februarja: Tudi' danes se boji na karpatski bojni črti vršijo z nespremenjeno srditostjo. Lahko smo prepričani, da bo minulo še nekaj tednov, predno bo padla odločitev. Že sedaj se lahko domneva, da se borba za Avstrijce ne bo neugodno končala, V ožini prelaza Diukla, kjer so se Rusi najbolj živahno gilbali, imajo avstrijske Čete prednost pred ruskimi. Za nas se vojni položaj ob Dukli ugodno razvija in pričakovat smemo, da bo zmaga na naši, strani. Po splošni sodbi je skoraj nemogoče, da bi bila naša armada ob Karpatih poražena. Sedaj se zelo razmotriva vprašanje, kako dolgo še bo Rusom mogoče nadaljevat" napade na naše postojanke. Te dni so n. pr, Rusi svoje napade ob Dukli in Nidi zopet obnovili, Rusi se borijo z obupnim napadom. Vojni poročevalec dunajskega lista „Fremden-blatt" poroča dne 22. februarja z bojišča: Borba v Karpatih traja že več dni neprestano. Bije se naitrdo-vratnejša in srdita b tka. Rusi se borijo z obupnim naporom, ker so prepričani, da bo borba v Karpatih morda odločila usodo cele vojske z Ru. si. V okolici karpatskega prelaza Vyskov se oboje-strffiiski napadi ponavljajo noč in dan. Rusi ne dosežejo nobenega uspeha, imajo palvelikanske izgube. Ob Dukli je zadnji čas postalo bolj tiho, ker sta se oba sovražnika dodobra zakopala v jarke. Velika bitka se razvija na južni Strani mesta Stanislav (južno-iziiod-no od Lvova). Rusi so se že trikrat uprli našemu kr:-lu, ki pri Nadvorni prodira proti ruskim postrja.nkam. Rusi so se tukaj borili z velikim trudom, da b' odvrnili nevarnost, ki preti vsled prodiranja Avstrijcev pri Stanislavu rusk m četam, na Karpat h. Kljub silnim naporom zadnjih dni je stanje na,šili čet naravnost izborno in vojaki so prepričani, da bo zmaga na naši strani. Posebno v poštev pride v bojih v goratem oziemlju izobraženost in nadkriljujoča podvzetnost vsakega, posameznega voditelja, da celo vsakega pro-staka. V gorovju posameznik mnogo bolj upliva na razvoj in odločitev boja kakor pri borbi na, ravnem polju. Priznati se mora, da ostanejo tudi po teh borbah Rusi na glasu, da so žilavi in vstirajni pri obrambi. Novi junaški čin Hrvatov. Južno od reke Dnjestr v bližini mesta Stanislav v izhodni Galiciji1 se bije sedaj huda b',tka. Naš' pritiskajo Ruse vedno dalje proti severu. Avstrijci so zasedli že več važnih postojank. Dne 21, februarja so Rusi z veliko silo napadli naše, postojanke na severni strani! Nadvorne in Kolomeje. Avstrijski polki pa so Ruse vrgli nazaj in jih 2000 ujeli. 'Odvzeli smo jim tudi 4 topove in mnogo vojnega gradiva. V pon-deljek dne 22. februarja pa so se na bojišču južno od Stanislava yopet posebno junaško izkazali naši bratje Hrvati. Uradno poročilo avstrijskega generalnega Štaba dne 23. februarja javno pohvali hrvaške vojake kot junake. Hrvatje so vrgli veliko sovražno četo iz raznih utrjenih postojank ter so z naskokom vzeli več važnih višin. Vsled izredno hrabrega nastopa hrvaških polkov se je posrečilo avstrijski armadi, da je pridobila zopet precej prostora v smeri proti mestu Stan'slav, ki leži južno-izhodno od Lvova. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bi avstrijska armada z zavzetjem mesta Stanislav imela v rokah ključ do notranjosti Galicije, Ce pade Stanislav Avstrijcem v roke, je ogrožen tudi Lvov. Radi tega je umevno, da bodo Rusi južno od reke Dnjestr napeli vse s le, da se vzdržijo. V februarju Avstrijci ujeli nad 40 000 Rusov. Poroč lo našega generalnega Štaba cd prejšne-ga tedna, da so avstrijske čete v februarju ujele v Karpatih 29,000 Rusov, je ruski generalni štab označil kot neres ično, Dne 22. februarja pa, j,p avstrijsko armadno vodstvo v svojem uradnem poroč lu javnosti naznan lo, da se je število ujetih Rusov v Karpat h od konca meseca januarja do dr e 2,2. februarja povečalo i a 04 čast ikov in 40.806 mož. Naše čete so poleg te.. imeli Rusi posebno velike ';•; ru' e. TeT avst.l^Ski trdajavski to; o,i so strašne uči:.kova. i. Rusi o Przemyslu. «j Rusi s'3 pod rob o reč"1'o z usor'0 Przemysla. ,.Rcsk je SUnvo" poročen „Pri nas želj r o pr'ča,kujemo pade;, Przemys1a. Nekateri pripovedujejo, da že vladi parna j! a jo v trdnjavi, a,M naša a,i t lerija je še te dn' <>' . t eievnla trea, ki st-r je krtal po i oči pribl ižati neke mi iortu i i k' „e o' sbgr.il 7 voz,, v katere sta, 'bila vprežena po dva ko \ia. K;er se ta,' o malo varčuje s konji, gv-tj.o ša ni lakote. Nespamet o je tudi govorili o pomanjkanju mir i i j 3. Przemysl je prvovrstna trdnjava in nje i povelj ik je brez dvoma nadarjen general. Trdnjava se lahko brani še nedoločen čas in vse govor ce o skorajšnem padcu so delo pustolovske fantazije." Hin&enburgcva armada ujela nad 100.000 Rusov. Že zadij.č smo porcčali, da se jo posrečilo nemškemu maršalu Ilindenburgu pri "Mazovskih jezenh izvojevet nad Rusi (10, rusko armado) vel',ko zmago. Dn,e 20. februarja, je došlo z Berolina uradno poročilo, da je Hindenburgova armada v zimski vojski v Izhodni Prusiji in pri zasledovanju bežeče ruske 10. armade ujela nad 1 OO.OiiO Rusov. Med, ujet mi se nahaja 7 ruskih generalov in vel'ico štev lo drugih č a Suni kov. Plen Hindenburgove armade je naravnost velikanski, Nad 15C topov, velika množina strojnih pušk in drugega vojnega gradiva je padlo zmagujoči armadi v roke. Rusi so na svojem begu mnogo vojnega gradiva zakopali v zemljo ali pa pogreznili v jezera. Nemci so med potom izkopali 8 vel kili topov in veliko stre'iva. Deseta ruska armada, kateri je poveljeval general S.evers, je skoro popolnoma uničena. Važnost Hindenburgove zmage. Hindenburgova zmaga nad Rusi je presenetila ves svet. Riusi so prev dno udirali iz Rus'je (iz pokrajine Suvalki) v Izhodno Prusijo. Prodrli so že na nekaterih mestih 50—00 km daleč v nemško oz unije. Ker m a Hindeaburg pred Varšavo zbrao Glavno nemško armado, so bili Rusi mnenja, da Nemci v Izhodni Prusiji i iso posebno moč: i. Kar nenadoma pa je Hindenburg (okrog 8. februarja) pričel drzno napadati Ruse na severoizhodni strani Mazovskih jezer. Njegova armada je bila sestavljena, iz polovice domobrancev i11 er.ie četrtine črnovojnikov, drugi del armade pa je sestajal iz raznovrstnih čet. V veliki borbi se je izredno proslavila koijenica. Dragonci in ulan-ci so udrli v, sred'ni rusko boji.o črto ter so pri reki Szepuosa prišli za hrbet ruski armadi. Podrli so mostove čez reko in tako zaprli Ausom vrnitev, Večina X. ruske armade, ki je štela 200.000 mož, je uničena. Rusi so se morali umakniti daleč iz Izhodne Prusije v rusko ozemlje za reko Njernen, Bobr ta Na rev. Hindenburgova zmaga pomeni po mneniu vojaških strokovnjakov eden največjih uspehov v zgodovini svetovnih vojsk. Ruska bojna črta je sedaj na severu močno razklana. Hindenburg ni samo vrgel Ruse iz nemškega ozemlja, ampak ogrožuje sedaj s svojimi četami Varšavo tudi ocl severno strani. Skorogotovo pa bo zmaga naših zaveznikov na severu ugodno vplivala tudi na avstrijsko bojno črto ob Nidi, Dunaijcu in v Karpatih. Velikanski plen. Novejše uradno poročilo pralvi, da je vojni plen, ki ga je Hindenburgova armada v zimski vojski pri Mazovbkih jezerih odvzela Rusom, mnogo ivečji, kot se ga je prvotno cenilo. Število uplenjenih topov znaša čez 3 0 0, med temi je tudi 18 težkih. Rusi izgubili nad 165.000 mož. Dunaj, 24. februarja. „Neues Wiener Journal" poroča iz Berolina, da so Rusi v bojih z Hindenburgovo armjado ob Mazovskih jezerih skupno z ujetimi vred izgubili celo čez 105.000 mož. Rusi sami priznavajo, da so njih izgube naravnost velikanske. Urardno rusko poročilo namreč prar vi, da so izgubili 95.000 mož in vojnega gradiva za 3/4 milijone rubljev. Hvslrljshe-spbsiio bojišče. Maribor, 23. februarja. Na avetrijsko-srbskem boj;šču nič novega. Vsled močno narastle vode v Drini, 'Savi in Donavi še ni tako kmalu pričakovati velikih dogodkov, Srbi zbirajo svoje čete, iščejo pomoči pri zaveznikih ter nas vznemirjajo ob meji. Gotovo je, da tudi mt ne držimo križem rok. Srem in Mačva preplavljena. Bud mpeštar.ski list „,Az Est" poroča od srbske meje ob Savi o bojih pri Belgradu: Sava je močno izstopila iz svoje struge, tako, da sta pokrajini Srem (na avstrijski strani) in Mačva (na srbski strani) pod \ odo. Srbski breg Save se niti ne more videti s prost m očesom, tako so Savini valovi preplavili bregove. Srbi torej skušajo pri Mitrovici, kjer je Savina siriiga, najbolj ozka, vznemirjati naše čete. Pred no-i kaj dnevi so Srbi obs'pavali mesto Zemun pri Belgradu z granatami. Pri tem obstreljevanju sta bili u-b ti dve osebi in več hiš poškodovanih in razrušenih» Za odgovor so Avstrijci obstreljevali Belgrad. Z avstrijske strani se je natančno opazovalo uspeh našega obiliireljevanja,. Posamezne avstrijske granate so na belgrajskih hišah odnesle elela nadstropja. Posebno poškodovana je goJ lna „Moskva" in del Belgrada, kjer so bile naistanjene razne hranilnice. Avstrijska zrakoplovca streljala na črnogorsko kraljevsko obitelj. Frankobrod, 21, februarja. Listu „Frankfurter Zeitung" se poroča iz Londona: Generalni ko .zul za Crnogoro je prejel sledeče uradno poročilo iz Getinja: Dne 14. t. m. sta plula dva avstrijska zrakoplova nad majhnim črnogorskim mestecem Rjeka, k',er stanuje čez zimo črnogorska kraljevska ob tel j. Zrakoplova sta krožila nad kraljevim gradom., Črnogorski kralj, kraljica in princezin-ja so šli na prosto, da bi opazovali zrakoplova. Zra-koplovca ¡-t i pa streljala iz strojnih pušk na kraljevsko obitelj n padlo je več krogel v veliki bližini kraljevske obitelj v zemljo. Borba na morju nred Anglijo in Nemčijo. •i Odkar je proglasila Nemčija morsko vodovje o-krog Angl je za vojno torišče ter izrekla, da bo od 18. februarja, t. 1. naprej, kakor smo že zadnjič poročali, potopila, v označenem vodovju vsako angleško trgovsko ladjo, pri čemur se ne bo moglo vselej ozirati, tudi na trgovske ladje nepristranskih držav, ki bi plule v em vodovju in bi utegnile vsled tega trpeti Škodo, pada udarec za udarcem na, angleško pomorsko trgovino. Pomorski trgovinski promet med Anglijo in med nepristransk mi državami Nizozemsko, Dansko, Švedsko in Nomeško je skorodane popolnoma ustav-l'en iz strahu pred napadi nemških podmorskih čolnov. Škoda, ki jo pri tem trpi Anglija, ki je navezana r.a pomorsko trgovi-o, je ogromna. Nemški podmorski čolni se pojavljajo v vel kem številu v vseh vodovjih angleške obali, ob izhodni, severni,' južni in še celo na zahodni morski obali. Pojavijo se še celo v Irskem morju med Anglijo in Irsko, torej takorekoč v srcu Anglije. Dne 10. t. m. so potopili nemški podmorski čolni v ožini med Anglijo in Francijo pri rtu A' t fler ob francoski ili rski obal' kar skupaj 0 angleških parnikov, potopili so pa bržčas tudi veliki angleški parnik „Nelson", ker se ga pogreša. Dne 20. . m. je potopil nemški podmorski čoln v Irskem morju angleški trgovski parnik „Cajmbaik". Moitvo parnika, je pa potop.I nemški podmorski čoln angleški parnik, ki je imel 2000 angleških vojakov na krovu, namenjenih na francosko bojišče, kar še pa uradno ni potrjeno. Iz Buenos Airesa se poroča, da je dne 21. t. m. potopila nerrfška pomožna križarka „Kronprinz Wilhelm" ob izhodni morski obali Južne Amerike 4 angleške trgovske parnike in eno jadrnico. Dne 21. t. m. je ustavilo 17 angleških paroplovnih družb ves pomorski promet med Ameriko in Anglijo 'in ravnokar, ko pišemo te vrstice, se nam brzojavlja, da je nemški podmorski čoln potopil ob južno-iziiodni angleški1 morski obali v zalivu med Anglijo in Francijo angleški parnik štev. 192,, ki je prevažal čete iz Anglije na Francosko. Spričo teh drznih pojavov nemških podmorskih čolnov je razpisala angleška vlada 1000 fin t >v šter-lingov (1 fui.'t šterlinr? = 24 kron) nagrade kapitanu vsake ribiške 'ladje, ki potopi kak nemški podmorski čoln. Borba med Anglijo in Nemčijo zavzemai od dne do dne ostrejšo obliko,. Mija-H«siia-flngli>FranEija. Maribor, 24. februarja. Rusija bi na vsak način radai prišla do posesti Carigrada in P a r d) a n e 1. Sovražniki Avstrije, Nemčije in Turčije na;mreč z vso gotovostjo računajo na to, da bo Turčija v sedanji vojski premagana. Angležem in Francozom ruski načrt o zasede-nju Carigrada in Dardanel ni bil všeč. Bali so se Rusa kot neVa^nega bodočega tekmeca v svetovni trgovini. Rusija pa, hoče na vsak način dobiti iz Črnega morja izhod v Sredozemsko morje. Tai izhod, pa je mogoč edino le skozi Dardanele. Rusi so, kalkor so že listi poročali, zagrozili Angležem in Francozom, da bodo opustili prodiranje na nemško-avjstrijskem bojišču, ako ne pristanejo na to, da smejo (Rusi) kedaj zasesti Carigrada in Dardanel. Dne 23. februarja, se je raznesla v svet novica, da stai Anglija in Francija' že brezpogojno odobrili ruski rtajčrt o delitvi Turčije in da se sme Rusija polastiti i— Carigrad^ in Dardanel. Angleške in francoske vfajne ladje so dne 19. t. m. obstreljevale zunanje 'dardanel&ka utrdbe, a brez* uspeha;. Turki so odgovarjali in poškodovali tri sovražnikove oklopne križarke. Na kavkalškem in perzijskem bojišču so se vršili le manjši boji. Pri Korni v Mezopotamiji so ¡Turki premagali 200 angleških jezdecev. V Egiptu se vršijo le manjše praske. V Z a h o d n i I n d i j i so se mohamedanski rodovi uprli Angležem. V bojih je bilo ubitih nad 250 Angležev. Domača in zunanja politika. Državnega zbora ne bo. Na Dunaju se je posvetovalo predsedstvo poslanske zbornice, ali ne bi kaizulo zbornici sklicatt na kratko zasedanje. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je predsedstvu odgovoril, da nikakor ne namerava s-kliicati državnega zbora. Angleži kradejo konje. Italijanska vlada je nakupila, v Ameriki več tisoč konj za vojaštvo. Toda le malo jih je dobila Italija, večina jih je vzelo neslaven ko:iec. Veliko konj je že na morju počepalo ker je manjkalo pitne vode. V Livorno je pripeljal neki parnik namesto 400 samo 50 konj. Večino parnikov s konji pa so angfleški par-niki zaplenili,. Poveljniki angleških ladij so takoj plačali nakupne cene, tovornino in zavarovalnino, tako da italijanska vlada nima škode. Kot konterbando so spravili več t;,so^fOiij na Irsko in v Anglijo, kjer baje vežbajo ruski Konjeniki angleške rek rute. Japonska in Kitajska. Japonska mobilizira vojaštvo in birodovje. Prisiliti: hoče Kitajsko, da ji izpolni njene zahteve. Rusija in Anglija delata kisla obraze, ker jima njuna zaveznica izpodkopava tla na Kitajskem., Le Severna Amerika si je upala posvariti Japonsko, naj ne napne preveč svojih strun. Zapora žita in moke. V našo državo se radi vojske ne more uvažati no žita, ne moke. Za armado pa se rabi sedaj mnogo več Ikruha, kot kedaj poprej. Da se preskrbi cela država z dovolj veliko množino žita in moke, so imeli avstrijski in ogrski ministri pred nekaj dnevi v Budimpešti skupno posvetovanje. Razprave so bile brezuspešne, kajti Madžari nisi privolili v to, da bi Ogrska gotovo množino žita in moke odstopila Avstriji. Radi tega je naša vlada segla po domačih avstrijskih zalogah. Zaustavila je ali djala pod zapor žito in mo- ko, ki se nahaja v Avstriji, to se pravi, nihče ne sme uporabiti — raz,ven v dovoljenih merah ni slučajih, ki jih spodaj navajamo — ž i tla in moke n e z a p r o d a j o, neza krmljenje, ne za posodo, ampak hraniti m o r a ž i t o i h moko na razpolago, da o njeni uporabi odloči vi a) d a. Za sedaj veljajo naslednja določila,: Katere vrste žita in moke so pod zaporo? Vladna odredba, navaja,' da spadajo v zaporo: pšenica, rž, ječmen, o v e s in koruza ter vse vrste mlinskih izdelkov (moka, z d r o b in pa j e š p r e n j). Otrobi so izvzeti. Popisovanje. Zapora žita, in' moke je stopila v veljavo včeraj, v sredo, dne 24. februarja. To se pravi, lastnik žita in moke ne sme o d tega dne svoje ¡zaloge n i 'k o m u r prodati, ali na kak drug način spraviti' od hiše. Vlada je odredila, da se bo vršil od dne 28. februarja do dne 2. marca po celi Avstriji uradni popis žita in moke in sicer od hiše do hiše. Popisovanje bodo izvršili posebni, , od vlacle postavljeni zaupniki, kateri morajo nalogo popisovanja, na vsak način in pod kaznijo do šest mescev ali globo do 5000 K sprejeti in izvršiti natančen popis žita in moke po občinah. Izdajo se posebni popisni listi. Te liste mora ali posestnik sam izpolniti in jih izročiti občinskemu uradu, ali pa se bo vršilo popisovanje pri Občinskih uradih. Najpozneje do dne 2. marca zvečer morajo biti popisni listi pri občini. Onim di r u ž i n a m, ki imajo manj kot20 kg moke ali žita v posesti, je tre basa m o naznaniti, d a n i m a j o 2 0 kg moke, oziroma Žita. Koliko žita ali moke se sme uporabiti? VsaJJ posestnik sme vnaprej v uradno določeni izmeri nemoteno rabiti moko in žito za prehrano svoje družine ter za hrano svojih poslov in delavcev, ki jih rabi pri obdelovanju svojega, posestva. In scer pravi uradno določilo, da, se sme t Jko dolgo, dokler se drugače ne iskrene, za eno osebo uporabiti nai mesec samo 7.20 kg mike ali 9 Kg žita. Na dan oride torej na osebo 24 dkg moke (skoro 'A kg), ali ,30 dkg žita. (1 kg = 100 dkg.) T\ mera se ne sme prekoračiti. Peki smejo peči le toliko kruha, kolikor ga neobhodno rabijo za svoje odjemalce v domačem okolišu. Posestniki knetij smejo žito uporabljati za seme, ali isto v ta namen oddati /tudi drugim posestnikom. V tem sluč:v'u pa morajo imeti v rokah posebno potrdilo. Konjem se sme odslej na dan vokladati samo 3 kg ovsa. Mlinarji smejo še nrdalje mleti žito kaitor dosedaj. Vlada, priporoča glede uporabe moke in žita sicraiino varčnost. Kazen. Kdor bi moko ali žito čez predpisano mero rc.-bil, krmil živini, prodal, ali na ka,k drug način spravil od hiše in se ne bi oziral na dana vladna določila., koliko se sme rabiti, zapade strjgi kazni. Kazen se odmeri od enega! tedna do šestih mescev zapora ali na denarno globo do 2000 K. Kdor pa ima v zalogi žita ali moke za. več Kot 500 K in isto protiposta-vno uporablja, lahko zapade kazni, k! obsega en mesec do enega, leta zapora, ali do 20.000 K denarno globe. Da se bo vršilo vse po strogem redu, bodo posebni vladni nastavljenci (uradniki, žandarji, policija) imeli pravico, da pregledajo vse hiše, stanovanja in gospodarska poslopja, da, se prepričajo, ali je bile naznanilo, ki ga je podal posestnik pri občini, pravilno ali ne. Ce kdo utaji svoje zalogo, lahko politična oblast dotično moko in žito na korist države zapleni. Oddaja in razlastitev žita in moke. Zapora žita in moke ima namen, da se natančno izve, koliko še imamo ž trt, in moke v Avstriji in drugič, da se edviš o ži o in moka uporabi za družine in občine, ki ga nič nimajo. Oddaja, in razlastitev žita in moke se bo š e u r a d no določb a. Da se preprečijo kake goljufije, je treba povedati, da samo oblasti določujejo oddajo in razlastitev, Ako se bo žito in moka oddala aili razlastila/, se bo vse plačalo natanko po cenah, ki jih vlada dolidči, * * * To so glavna določ la cesarske odnedbe. Čeravno so nekatere točke trde, vendar priporočamo, da 93 jih strogo upošteva. Želje po spremembi se naj naznanijo našim poslancem. S, popisovanjem na,Šili zalog hoče vlada, dobiti sliko, kako stojimo in kako se nam je ravnati. Vladna, odredba zadeva vse: zasebnike, posestnike, trgovce itd. :azne novice. * Duhovniške vesti. C. g, Franc S kol', kaplan v Kamilici pri Mariboru, je prestavl.en k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, * Štajerski slovenski deželni poslanci. Slovenski klub štajerskih deželnozborskih poslancev je imel v Četrtek, dne 18, februarja, v Mariboru sejo, v kateri je najprej podal načelnik dr. Korošec sliko položaj, kakoršen je nastal na Slovenskem Stajerju vpled znanih žalostnih dogodkov začetkom mobilizacije, ter konštatiral dejstvo, ki je najlepše spričevalo za politično zrelost slovenskega ljudstva, ■ da se ni dalo izvabiti na pota, kamor so ga hoteli imeti obre-kovalci, amp;ak je ostalo nepremično zvesto svojemu cesarju in udano Avstriji, y koje neodvisnosti in notranji pravični uredbi vidi naše ljudstvo zasiguran svoj verski, narodni in gospodarski obstoj. Da se je politična in nepolitična vzgoja slovenskega, ljudstva od -strani naših organizacij vršila v pravem duhu, nam dokazuje neprimerno junaštvo in brezpogojna zanesljivost Slovencev na bojišču, kar nas vse navdaja s ponosom in samozavestjo. Poslancu Roškarju, kateri je tudi bil žrtev brezpredmetnega sumničenja in obrekovanja, je izrekel klub popolno zaupanje in ga, zagotovil nespremenjeno visokega spoštovanja. — Na to poroča načelnik o gospodarskih zadevah. Glede delavskih moči je posredoval v ministrskem predsedstvu in poljedelskem ministrstvu ter dobil zagotovilo, da se bo skušalo dobiti za črnovojnike, ki niso v fronti, kratke dopuste in da bodo ljudske šole lahko prenehale s poukom, ako so otroci potrebni za delo. Tudi begunci in ujetniki, zadnji po 30 skupaj, bodo na razpolago. Glede aprovizacije opozarja klub na dejstvjo, da kmečko ljudstvo živi od moke, kakor mestno od mesa. Vsled tega se naj pri rekviriranju to upošteva, kakor tudi število potreUnih delavcev, ki jih kmet preživlja sko,:i celo leto. Veliko živil potrebujejo tudi razni begunci na1 kmetih, zarajdi tega se naj posreduje, da jih ne dobivamo več, tem bolj, ker jih je težko uporabljati pri našem kmečkem delu. Glede podpor za zaostale je od vseh strani veliko pritožb in so se v tem oziru stavili primerni predlogi. Slovenski klub obžaluje, da slovensko ljudstvo ni zastopano v nobenem gospodarskem svetu, ki so se ustanovili v Gradcu zaradi po vojski nastalih razmer za celo deželo, vsled česar sveti niso o naših razmerah dovolj poučeni, naša javnost ne o njihovih ukrepih. Tudi v tozadevnih okrajnih gospodarskih odborih manjka zajdostiio zastopstvo, našega ljudstva. Načelstvo se pooblasti, da radi tega stopi v stik z meredajnimi Činitelji. Vsi navzoči poslanci so se udeležili razprave o omenjenih predmetih. * Ljudstvo spoštuje svoje voditelje. Od Sv, Jurija v Slov, goricah se nam pišia: Za čast iega občana je občina Malna v S'lov. goricah v svoji, seji dne 2. svečana imenovaja, svojega mnogoletnega župana g. drž. in dež. poslanca Ivana R 0,8 k ar!, radi premnogih njegovih zaslug, ki jih je pridobil v delu za blagor občine in ljudstva, S tem imenovanjem hoče občina Malna g. Roškarju izraziti ob er.em neomajeno spoštovanje in zaupanje. — Kmetijska podružnica za župnij<4 Sv, Jurij v Slov. gor. je g. Roškarju pri svojem občnem zboru dne ,31. prosinca t. 1. imenovala svojim častnim članom. G.. Roškar si je kot ustanovitelj podružnice in pa pri svojem neumornem delovanju za splošni blagor kmetijstva pridobil1 nevenljivih zaslug. * Prestolonaslednik obiskal otroke rajnega prestolonaslednika. Pr.eaitollo. naslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef je v pondieljek dne 22. t. m. popoldne obiskal v Benešovi na Češkem ( troke rajnega prestolonaslednika, Franca Ferdinanda,, Na kolodvoru so ga pričakovali in pozdrav.Ji otroci rajnega prestolonaslednika in njih varuh dr. Jaroslav grof Thun. Nadvojvoda Kari Franc Jožef je po pozdravu objel in poljubil otroke ter je nato vzel na znanje poročilo ta-mošnjega okrajnega, glavarja, deželnega žandarmerij. skega poveljnika in vojaškega poveljnika v Benešovi. Potem se je nadvojvoda z otroci-sirotami peljal v grad Konopišt, Popoldne ob 5. uri se je prestolonaslednik z dvornim vlakom odpeljal na Dunaj, Češko ljudstvo je nadvojvodo pozdravljalo z viharnimi. „Sla,va"-kli!ci. Prestolonaslednik je bil zelo vesel prijaznega sprejema, * Za sirote, ki so v srednji in južni Italiji ob potresu izgubili svoje sta riše, se, je zavzel sv. Oče. Papeževo zavet šče, kakor tudi dve bolnišnici, v Kar. pineto, ki jih je sezidal raijni papež Leon XIII'., je sv. Oče Benedikt XV. dal na razpolago za stanovanje sirot, ki so ob zadnjem potresu, v Itjnliji1 izgubile svoje stariše. * Južnoafriški kralj prestopil v katoliško cerkev. Mo :signor Genez, apostolski vikar v Bazuto-de-želi v Južni Afriki, je prinesel pred nekaj dnevi sv. Očetu v Rim lastnoročno pismo kralja Bazuto-deželd — Natanaela Griffitha — s katerim naznanja, da izstopi iz protestantske in vstopi v ka'tol!iško cerkev. 25. februarja 1915. „SLOVENSKI GOSPODAR.« Stran 5. Kralj želi po celi svoji deželi ustanovitev misijonske postaje in sezidati cerkve. Novi katjiiški vladar v pismu lival delo katoliških msijonarjev, za blagor ljud-stva. * Zaradi galice. Na več vprašanj odgovarjamo, da je poslanec dr. Korošec v imenu Kmečke Zveze zopet osebno posredoval pri poljedelskem ministru dr. Zenkerju radi dobave galice iz Ustja na Češkem. Vojaškai uprava je vsled posredovanj pustila v promet toliko bakrene galice, kolikjor je je bilo že naročeno. Iz Gradca izvemo, da, pride vsled tega na Štajersko 10 vagonov, galice. Naročila se naj pošiljajo Zvezi štajerskih zadrug (Verband landwirtschaftl. Genossenschaften) in Kmetijski družbi. Od Kmečke Zveze se vse stori, da se ugodi željam in potrebam naših kmetov. * Kmetijska družba za Štajersko. V seji osrednjega odbor Kmetijske družbe v Gradcu je dne 22. t. m. v imenu odbornikov Kmečke Zveze steril dr. K. Verstovšek te-le predloge, ki so bili tudi sprejeti: Pri z a p o r i ž i t a i n m o k e S3 naj ozira na to, da kmečko ljudstvo v prvi vrsti živi od moke, na kar se naj vladna določila povoljno ozirajo. — Zaradi, p o -manjkanja delavstva na Kmetih se naj posreduje pri vojaški upravi, da ob primernih časih pusti domov črnovojnike, ki niso prosti. — Zarafcli d o b a (v e semen za sočivje se naj posreduje pri poljedelskem ministrstvu, da dobi dovoljenje za uvoz iz Nemčije. — Družbino predsedstvo naj izposljuje podporo z a ž i v i n o r e j o iz. državnega, zaklada za živinorejo. * Dopust za črnovojnike. Kake.- smo že poročali, se naši poslanci trudijo, da M dobili oni črnovojni-ki, ki ne stojijo v fro ti, potreben"dopust za poljedelska dela. V torek dne 23. t. m. je v menu Kmečke Z-veze dr, Korošec o tej zadevi govoril tudi s o, kr. namestnikom v Gradcu, ki je obljub i, da bo prizadevanje naših poslancev podpisal. 'Kakor hitro to zadeva dozorela, bomo natančno poročali v našemi listu, kako je treba narediti prošnje in kam jih nasov'iti. To naj velja tucli kot odgovor na mnogobrojna vprašanja, ki nam dohajajo v tlej zadevi. Slovensko uradovanje. Na več vprtaßanj odgovarjamo, da ltahk.o slovenska! županstva kakor doslej urailujejo z glavarstvi v slovenskem jeziku in rabijo slovenske pečate. Ako bi se jim delale zlapre-ke, naj se javi. * Poštnim in brzojavnim uradnikom je izrekel cesar posebno zahvalo, ker so dosedaj vieetno izpolnjevali naporno službo v vojskinean času. * Poziv superarbitriranih vojakov. Urad: i list vojnega ministrstva „StrefJleurs Militärblatt" poroča: Uni vojak',, ki so bili povodom mobilizacije spoznani za nesposobne in so po dovršeni superarbitraeij'.' dobili dopust do jeseni 1915, bodo s 1, aprilom znova pozvani pod orožje. Kdor bo pri takratni prezehtaciji znova spoznan za nesposobnega, dobi nadaljni dopust do 1. novembra 1915. * liabjeverstvo. V laškem okraju i,n morda; tud drugod so začeli razširjati kratko molitvico, katero je treba 9 krat prep'sati, potem doživi deveti dan veliko veselje in izpolni se m,u prav gdtavo želja, ki si jo mora mislit' pri 9 krat em prepisovanju. Molimo, česar in kakor nas uči katoliška Cerkev, prazno in ba-bjo vero pa pustimo! * Hindenburgova vernost. Maršal Hindenburg je v svojem letošnjem novoletnem armadnem povelju napisal stavek: „Bogu sem hvaležen, da nam :e v dosedanjih bojih dal srečo, imam pa tudi rdno upanje, da bomo z njegovo pomočjo v novem letu dosegli uspehe." — List „,Warte" pripoveduje, da se v Hinden-burgovi druž*ni opravlja zjutraj in zvečer kratke molitvice, V vojskinem vrvenju ima Hindenburg pri sebi sveto pismo in v prostih urah večkrrt, tudi' če je v družbi, či'ta iz knjige. Ko je nedavno bila v mestu Beutlien v Prusiji služba božja na prostem, je maršal Hindenburg s svojim generalnim štabom prisostvoval svetemu opravilu. Presenečeno j© biilio občinstvo, ko je ob koncu božje službe pristopil Hindenburg h oltarju in je v družbi deneralov in drugih častnikov Plašno molil, da bi mu Bog dal moči izvršiti1 dano mu veliko nalogo ter naklonil zmago orožju njegjve. ar' made. Sloviti vojskovodja se pri vseh zmagah zahvaljuje Bogu za milost, da je tako srečno vodil svojo armado. Šolskim o rokom, ki so ga prišli nekoč pozdravit, je rekel med drugim: „Ne meni, ampak Gospodu Bogu gre hvala, kateri je blagoslovi naše orožje z zmago!" * Hindenburgovo šolsko spričevalo. Brat slovitega vojskovodje Hindenburga, Bernhard pl. Hindenburg, je objavil generalov življenjepis, v katerem pri-občuje njegovo šolsko spričevalo izj petega gimnazijskega razreda. Spričevalo se glasi: „Pavel Alojz I-van pl. Hindenburg, rojen dne 2, ofeltobra 1847 v mestu Poznanj kot sin stotnika pl. Hindenburga, je obiskal eno leto peti razred gimnazi;e v mestu Glogava v Prusiji. Težka bolezen je preprečila, da bi se bil udeleževal poduka v večjem delu enega četrtletja, drugače pa je šolo redno obiskoval. Njegova pridnost je bila začetkoma hvalevredna, a je v zadnjem času precej popustila. Njegovo obnašaife je bilo, izvzemši njegovo gostobesednost, dokaj dobro. Njegovo znanje je blo po zadnjem Četrtletnem razredovanju v veronau-ku, latinščini, francoščini in geografiji zadovoljno, v nemščini dobro, le v računanju se mu ni posrečilo, da bi zadostoval. Splošno se sme smatrati za sposobnega. za vstop v višji razred. Zapušča zavod, da se v-piše v kadetnico v Wahlstattu. Vodstvo zavoda mu želi v novi šoli oblo božjega blagoslova!" — Božji bla- goslov, ki so mu ga želeli njegovi učitelji, spremlja slovitega vojskovodjo ves čas sedanje krvave vojske z lius ! * Brat in bratranec krškega knezoškofa padla na bojišču. Iz Celovca se poroča, da je knezoškof dr. Adam Hefter dobil poročilo z zahodnega bojišča, da sta padla njegov brat st ivbe.uk Frie Helter in njegov bratranec Lovro Lindner. Oba sta se še dne 7. Sebru-arja udeležila ustličenja knezošikofai brata v Solno-gradu, Oba. sta bila rojena v eni in isti hiši, oba sta služila pri enem in istem polku ter tudi padla v skupnem strelskem jarku. * Živ, zdrav, vesel! Značilno pismo je iz sever, nega bojišča pisal ljubljanski urednik gosp. Franc Terseglav svojemu prijatelju gosp. profesorju v Mariboru dr. An t. Medvedu. Glas se: Dragi g. prijatelj ! Živ, zdrav, vesel, Prenoč 1 že 000 m \i-soko, v s 1 .em mrazu i i v vedni/ smrtni nevarnosti. Bog in Marija me varujeta. Zai to S3 imam zahvalit, mol.tvam svoje družine i,n prijateljev. Semper meni e n S o t '3 m e i in p r e c i b u s v e s t r ,i s! (Z-miraj se spominjajte mene v svojih mol tvah!) Povejte doma, da, Marija svojih ne zapusti. Pogrešam le perila, snage iu slovenskega berila, Jesti imam zadosti — da bi se našim doma tako dobro godilo! Cigar bi pa pokad 1 na, dan 100, tako je včasih dolgčas v naših hostnih luknjah. Strašna muka so nšne guide! Vsak dan bi se preoblekel., če bi imel perila. Kaj ruska granati — uš! Od uši včasih ne spim, med pokanjem granat pa sem že velikokrat spal. Pozdravite vse prijatelje, zlasti pa g. stolnega župnika! Ves Vaš Terseglav. * Kako umirajo topničarji. Jože K t par iz Os. lušovc pri Veliki Nedelji pi&e svojemu prijatelju Jožefu Lah dne 5, februarja: P šeš mi, da ste imeli hudo zimo, tudi pri nas je l il hud mraz. Kakor sem Ti že pisal, opravljam službo malega poštanja, zato se ne morem dostojno Bogu zahvalit', ker sem radi te službe večji del v topli hiš|i. Seveda moje mesta tudi ni preveč utrje o, kier vsak ča'« me lahko pokliče g. stotnik k bater ji. Topničarj'1 ne trpimo tako hude zime, kakor pri peš,polkih. Radi svinčenk in pušk sr.no tud". precej zavarovani. Ali: dragi, vedi, d/a so priprave za človeško smrt tikaj različne. Včeraj pope lian nas je začel Rrvs, ki ga zovemo „Moskal", prav urno pozdravljati s šrapneli in granatam'1. Ker pa je naša baterija t.tko dobro skr ta, da je ni mogoče lahko videt , nas je sovražnik iskal s svoj ml streli na, široko okoli. Tako se jim je žalbog posrečilo, da nas je zadel s polnim strelom. Mrtvi so bili 'irei voak', iu trije l.o iji, Pri tem žalost em dogo Iku sem se znebil pr -j; telja-Slovenca, doma iz Pi i1 no rja., drugi pa, je bil Nemec, pa drugače blaga duša. Kakor je povedal g. ogn.jiear, k' je prinesel pužiee z 'imeni v p",samo, ju je strel raztrgal tako močno, da ni bilo od nobenega in niti konja prav nič na th Roko o.l Nemca, so našli čez 30 m vstran ol pro t ra, k er je l il dot'č i zadet. Oprava od sdi treh konj je Ma na d rob e kosce raztrgana. Take smrti umirajo t o p n i č a r j i. Za Erhatič Blaža in Megla Janka, upam, da še bode-te že zvedel . Te dni je bilo n'ct h čez dva t soč „Me ska-ov". UieV so jih fa te o l naše 22. in 28. divizije, Ako !?.> šlo t ko raprtv, bo'o menda vendar enkrat zmanjkali. Iskre e pozdrave na vse pozra-.e! * Vojska je kratka in krona bo večna. Fill p Ž n i d a r i č , doma iz Samrš r ov pri S v. M a r j e-t i niže Ptuja, ki se nahaja sedaj i a severnem bojišču, piše svojemu pri,- tal ju Fr. Dezjak sledeče: Ljubi Fra ček! Pri atebs. o noj'o, tod' blag mu spomin, al zdaj je mi .nI >, zastonj se solzim. Pa upam, da enkrat še vidiva se, čeravno že žemljica krila lx> me. Kakor Ti je zna o, sem se ravno na sveto noč peljal mimo svojega rojstnega kraja na bojišče. Vi drugi ste šli k polnoč lici, ali jaz sem se od Vas poslavljal iz vlaka. Srečno, vsi domači in vs' moji zvesti prijatelji ! Sreči o, moj rojstni kraj, mene ne bo nikoli več nazaj. Dosedaj sem že dva mesca v bojni črt:1 in še hvala Bogu me ni zadela nobena sovražnasvinčenka. Zato se imam zahval ti preblaieni Devici Mariji in angelu varihu. Ne morem Ti popisat, dragi Franček, svojega življenja v tej grozoviti zimi, ampak rečem Ti, da sem se spomnil besed sv. pisma: „Vojska bo kratka, in krona. bt< v e č n a." Med gromom naših in ruskih topov pošiljam vsem faranom ¡skrene pozdrave, posebno pa Te'r, zvesti moj prijatelj in sošolec, * Zagorska Mati Božja ga je obvarovala. Rezervist Mihael Budna, doma iz Rajhenburga, piše s-severnega bojišča svojemu pfrijaMju D tmi'niku Bo-horč: Na Božič sem prišel v boji.i ples. Dr.e 8. januarja me je sovražna krogla zadela v prša, na mesto, kier sem imel pripeto svetinjico Zagorske Matere Božje. Krogla je odletela. Jaz sem marsikaterega Rusa poslal na oni svet in jih še lom. Pozdrave! * Princ Jurij o vojski. Srbski pri .e Jurij, o ko-jem smo poročali/, da so srbski častniki zahtevali od kralja Petra, da ga vsled njegovega oholega nastopa odstrani iz armade, se je podal v inozemstvo. Na svojem potovanju se je izrazil v Rimu nasproti zastopniku rimskega lista „Tribuna", da ne verjame, da bi se sovražnosti kmalu zopet pričele. Avstrijske čete i-majo na severnem bojišču mnogo važnejše opravke. Trenotni mir na srbskem bojišču je za srbsko armado ugoden, ker ima dovolj časa, da izpopolni svoje čete in vojaške potrebščine.. Seveda ne dvomi princ niti za trenutek o konečnem uspehu trosporazuma, toda ne prikriva pri tem neskončnega trpljenja iu velikanskih žrtev, katere nalaga vojska srbskemu narodu. Iz celega srca si želi skorajšnega konca vojske, ker je bil sam priča grozne žalolgre srbskega naroda. Na, ne- žen način je nato namigni!, češ, da bi prišlo hitreje do konca, „če bi posegel vmes nov, činitelj, ki bi odstranil ravnotežje, ki sedaj skorodaue onemogočil je odločitev". * Kako je nastala vojska. Rus nski kmet je ža-libog še na jako n,zki siopnji omike in ima torej o politiki zelo nejasne pojme. O vzrokih sedanje vojne si je izmislil jako čudno pravljico. V rusinskili vaseh si pripovedujejo, da je vojno povzroč la žena. „Kjer hudič ne more, mu baba pripomore" praiviir rusinski kmetje. In tako je tudi veliko vojno za kri v in • >a — ruska canavna. Nekega d,.e je prišla vsa objokana k earn ter mu tožila, da bodeta vsled neprestai o grozeče revolucije skoro gotovo izgubila prestol in krono, in jokala je, da jima umrje sin edii.ee, prestolonaslednik, ki je težko bolan. S solzami v očeh je rot la care-vna svojega moža, da naj ji za, vsako ceno dobi pravo sveto podobo, katera obvaruje lastnika vsakega gorja. Povedala pa, mu je, da so vse svete podobe v Rusiji, nepristne in da se edina prava, sveta slika Marije Pomočnice nahaja v rusinski romarski cerkvi pri Bolechivoi. Car se je caričinim prošnjam dolgo u-piral, ker je vedel, da avstrijski cesar te si ke ne bo dovolil prenesti na ruski dvor. Toda ženske solze za-morejo vse iu tudi car se jim je vdal. Zbral je svojo armado in udaril na avstrijskega» cesarja, da bi dobil svoji ženi edino pravo sveto podobo Mafije Pomočnice. * Tečaj za pridelovanje zelenjave. Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo dne 15:, 10. in 17, marca, t, L vršil tečaj za pridelavo in spravljanje zelenjave. Natančne„e v današnjem inseratu. * Varujte govedo in prašiče! Zopet nam dohajajo iz raznih krajev poročila, kako prekupci v velikem itevilu vse hribe- in doline obletavajo iu iščejo govedo in prašiče. Cene rasteh) Msak dan in to izrabljajo prekupci v svojo korist. Zato rotimo vse naše živinorejce, naj brez nujne potrebe ne prodajajo živine in naj zlasti ne verjamejo raznim zvijačam, s katerimi se begajo ljudje. Ena najgrš h zvijač je grožnja, da bo v naše kraje kmalu udri sovražnik. Z vso odločnostjo povdarjamo, da zdaj ni prav nobene r.evar. ' osti, m da so vse take grozepolne govori ae brez vsake podlage. Redimo, kar moremo in prodajaimo le 'to, kar je treba in sicer za tiste cene, katere odgovarjajo tržnim cenam. Fižol in zgodnja repa. Fižol je v naših časih zelo važna rastlina, ker daje pray tečen živež, ki se lahko proda,. Po naših krajih ima fižol toliko večji pomen, ker ga lahko pridelujemo vmes med drugimi sadeži. Fižola imamo nekaj prav zgodnjih vrst. Prav zgoden je „rumeni počepinček", ki se uživa v stroč-ju. Kdor ima seme zgodnjega fižola,, naj vsega sadi, ali pa naj seme da sosedu, ida dobimo na ta način še vsi zgodnjega pridelka. Za prehrano ljudstva pride v poštev nadalje tudi zgodnja repa. Repo je najbolje vsejati med krško peso. Preden se pega popolnoma razvije, se repa že lahko porabi. Ker p,a repa potrebuje veliko redilnih snovi, mora biti njiva dobro pognojena, da ne zmanjka potem za razvoj pesi potrebnih snovi. Ako je ugodna zima, se lahko tekom zime seje tudi še ozimni ječmen, kateri navadno boljše obrodi, nego ja,ri. Ječmen je važno živilo, bodisi da se v mo'ki porabi za kruh ali žgance, ali pa če se uživa kot ješprenj. Zgodnji krompir. Prav posebno morajmo opo-zl'ajrjati na zgodnji krompir, ki mu v drugih krajih v sedanjih časih pripisujejo veliko važnoist. Prišel mi jo v roke nemški časopis, ki v zadnji številki ne obravnava prav nič drugega, kakor samo pridelovanje zgodnjega krompirjja. Tu se bere venomer: Pridelujte zgodnji krompir! Veliko zgodnjega krompirja! Pripravite krompir za zgodnjo saditev! Samo zgodnji krompir in zopet zgodnji krompir. Marsikomu se bo morebiti želelo, da prezgodaj opozarjamo na to in ono. Pa ni prezgodaj, ampak prav skrajni Čas je, da začnemo tudi pri nas misliti na vse to. Seme je treba naročiti. Zlasti se je treba pobrigati nemudoma za zgodnji semenski ¡krompir. Tega bo manjkalo in pozneje ga bržčas ne bo dobiti za noben denar. Drugih zelenjadnih semen je 'dovolj v trgovini. Toda, ako semena naročimo, moramo čakati nanje včasih po več tednov. Ako pozno naročamo, tudi ni gotovo, da dobimo ravno tisto vrsto, ki jo želimo. V enem mesecu bo treba v ugodnejših krajih in legah pričeti s prvimi setvami. (Torej ni prezgodaj, ako tudi tukaj pričnemo. * Sv. Peter niže Maribora. Ludovik Flucher, sin veleposestnika v Metavi, ki je služil kot korporal pri 47. pešpolku na severnem bojišču, piše dne 15, februarja svojemu prijatelju; Dragi! Naznanim Ti. da sem v Eparjesu v bolnišnici. Čeravno nisem okusi ogrske vode, vendar sem dobil grižo in moral sem v bolnišnico. Dne 3. februarja je ruska granata ubila mojega dobrega prijatelja in tovariša, korporala Franca Do-mitar, doma od Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je na mestu mrtev. Zjutraj je še hodil k zdravniiku radi o-zebljenih nog. Pokopali smo ga tovariši ponoči. Pri-prost križ naznanja mesto, kier počiva s tremi dru-kreno pozdravljam vse znance! * Sv. Martin pri Vurbergu. Velika žalost in bridkost je zadela Baumanovo hišo. Po kratki bolezni je umrl Franc Bauman dne 11. januarja daleč od doma v bolnišnici v mestu Košice na Ogrskem. Žalostno so mu tudi peli domači zvonovti šmartkiski dne 20. januarja, ko smo zagotovo zvedeli, da i(e umrl. Blagi mož je storil smrt za domovino in cesarja. Kako goreče je želel so vrni,ti k svojim domačim, a mu r' H1r> dopuščeno. Smrt je pobrala pridnega in dobr'...... Stran 4. ,SLOVENS Ii I GOSPODAR." 25. februarja 1915, ta dveh ljubkih otrok. Rajni je imel zamiraj blagoslovljeno Marijino svetinjico pri sebi. Zato upamo, da se sedaj pri Mariji v nebes h veseli. Naj v miru počiva! Bodi mu v tujini žemljica lahka! * Sv. Barbara v Slov. gor. Tukaj smo dne 5. februarja pokopali Alojzija Cerič iz Jablane. Bil je spoštovan mož. N. v m. p.! * Sv. Rupert v Slov. gor. Umrla je dne t. februarja po dolgotrajni bolezni bivša kmetica, sedaj prevžitkarica v Gočovi Terezija Kocbek v 89, letu svoje starost. Rajna je bila blaga in pohlevna ženica i'« je nad dvajset let kot vdova živela pri svojem zietu in hčeri v lepi slogi. Bila ie mnogim krstna in birmska botra ter je imela pri tem poslu jako darežljivo roko» Bodi ji ljubi Jezus plačnik! Pogreb se je vršil dne 9. februarja v spremstvu domačega g. župnika, sorodnikov In mrogošteVilnega občinstva. * Kapla pri Arviežu. V sredo dne 10. t. m., ob 2. uri zjutraj je umrl v 'Mariboru za legarjem črno-vojnik Štefan Garmuth, p. d, Dvoršak. Ko je žena dobila brzojav, da je mož mrtev, se iz ljubezni do njega ni bala stroškov ter ga dala prepeljati na domače pokopališče. V petek dne 12. febr. zjutraj ob 7. uri se je žalosten sprevod v spremstvu vojakov in vojaške godbe pornkal od vojaške mrtvašnice na Glavni trg, kjer je potem č. g. vojni kurat poškropil ostanke pokojnega, od tod se je potem sprevod pomikal proti Luča-nom in od tam proti večeru mimo njegovega doma, kjer so ga že pričakovali sorodniki, sosedje in znanci ter mali otročiči, ki so krsto očeta zadnjokrat poškropili. Nato se je pomikal sprevod naprej. Prišli so nasproti domači veterane', č. g. župnik, g. uč telj in mnogo ljudstva. Kako je bil pokojni dobrosrčen in priljubljen vsem, priča obilna udeležba pri' pogrebu in sicer v zelo slabem vremenu in pozno zvečer. Pokojnil star še le 40 let, zapušča ženo s štirimi malimi otročiči, Vrnil se je sicer domov, duša na dom nebeškega očeta, truplo pa na domače pokopališče. Naj v miru počiva! * Cven pri Ljutomeru. Preminul je naglo na pepelnično sredo občespoitovani in daleč okrog znani posestnik Franc Vozi č, brat č. g, Leop. Vozlič, župnika v Spil!eldu. Se dan popreje se je udeležil v Ljutomeru tridnevnice v čast presv. Rešnjemu Telesu ter ob tej priliki prejel svete zakratmfe ¡te, Rajni je bil v mladih let h sotrudniki leposlovnega lista „Kres". Z-biral je narodno blago, zlasti legende, katere je pri občeval v imenovanem listu. Veliko zaslug si je pridobil kot dolgolet a občinski odbornik, a še več kot občinski živinozdravnik. Kot takega ga bomo pogrešali ne samo ljutomerski okoličani, temveč tudi Ogri, jned katerimi je bil zelo pr ljubljen, IMars .kateremu revežu je rešil s svo.,o pomočjo morda edino premožen5®, ljubo živinieo. Zdravil je vselej brezplačno. BiL je lep vzgled krščanske nesebične ljubezni do bližnjega. Zato pa po pravici: Zate, ki počivaš v jami, siromakom vro solze. Oj blagor njemu, ki s solzami s'roma k ga slavie! Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin, njemu pa svetila večna lu'č! * Polenšak. Že druga žrtev vojske je zadela našo faro. Dme 29, oktobra je izdihnil svojo blago dušo v Budimpešti v bolnišn ei vsled dobljenih ran v Galiciji Janez Kolarič. .Bil je v 36. letu. Doma je pust 1 očeta,, žalujočo ženo in pet let sjtaro hčerkico. Oče je ravno t sti dan kot on v bolnišnici umrl doma naravne smrt, star 68 let. Od svo ili dragih se je junak poslavljal in ljubo ženo tolažil, da še pride nazaj in sedaj ga krije tuja zeml>. Bodi mu ženili'ca lahka! Počivaj v miru, dragi Jar.ez! 'Ženi pa naše sožalie. Stoprce. Enega najboljših "gospodarjev je izgubila stoprška župnija. Na severnem bojišču je junaške smrti padel vrli mladenič Martin Rampre, kmet v CrmožiŠah, brat sevniškega č. g. kaplana. Bil je zelo marljiv in rarzumen kmet, večleten naročnik našega „Slovenskega Gospodarja" in vzgleden mladenič 'Marijine družbe, kateri je zdatno pripomogel, da si je nabavila krasno družbeno batndero. Pokopan je pa v Košicah (Kaschau) na Ogrskem. Bodi mu tuja žemljica lahka. — To je druga žrtev vojske iz naše župnije. Prvi je bil Janez Soba, želar v Sučju, kateri je pokopan na Dunaju. * Sladkagora. V naši župniji je aopet prtrjenih trinajst fantov, ki odidejo 15. marca v vojno službo. * V Cadramu je bil d e 21. februarja. ol>čni zbor kmečke posojilnice za konjiški okraj. Posojilnica že deluje o:l 9. marca 1902 in je, članica ljubljanske Zadružne Zve/je. Ima svojo hišo z malim posestvom in nad 10.000 K rezervnega zaklada. V preteklem letu 1914 ie imela 129.103'92 K prejemkov in 122.019-60 K izdatkov, tedaj cel t ega prometa 251.123*52 K. Hvalevredno sta, ustanovo vodila, kmeta. An on Leskovar, p. d. Korošec v Oplot lici in Janez Kruliar, p. d. I>ožak v Markačici. Zadnji in še odbornik sta se morala podati v vojsko. Pri vol it vi novega odbora je bil stari načelnik soglasno zopet izvoljen in kot namest lik Jožef Rakovnik. Odborniki so: Jožef Oberski, Fr, Spar rovic, Fr. Golčer, Žužej, Janez Potočnik in Jan. Va-htar. Nadzornikrl: L Bezienšek, Jan. Žagar, Fr. Golčer, Kramar, Anton Leskovar, Glabus in Peter Ber-glez. — Dne >21, februarja je umrl v Gradcu g. Fr. Jonke star, in bo v Cadramu pokopan. Rajnki je bil v Oplotnici rojen, sin najemnika in kramarja, izu'5',1 se je trgovine. postal poštar; pred 18. leti se mu je posrečilo, nekdanje Steiuauerjeve fužine zelo ugodno kupiti in postal je veleposest ik. N. v m. p.! * Dobrna. Naša kmet. i>odr. je v nedeljo dne 21. februarja priredla podučili shod, na katerem je njen načelnik g. župnik na podlaigi vladnih ukrepov in izvajanj razi čilih kmečkili stanovskih listov podal navodila posestnikom in gospodinjam kako se ravnati v vojski,nem času, da sebi in državi pomagajo in rešijo pomanjkanja. Shod je bil krasno obiskan. — Kmetijska podružnica na, Dobrni ima dne 7. marca svoj občni zbor. Predaval bo g. gozdarski komisar iz Maribora, Pridite v mnogem številu! Shod bo ob 149. uri zjutraj v hotelu „Union". * Dobrna. Koncem tega meseca pričakujemo ka-k h 100 vojakov, ki so na potu okrevanja. * Sv. Lenart nad Laškim. Odpita noč in dan so groba vrata. . . V letu 1914 smo imeli z vsem 17 mrličev, dne 14, t. m. smo pa dosegli že število 10. Med drugimi je umrl v 54, letu Mih. Gradišnik, pos. na Vel, Gorelcih, zapuStivši četvero otrok, izmed katerih se najstarejši sin nahaja, kot ranjenec iz sever, nega bojišča v bolnišnici na. Dunaju. Pokojni je bil veren katoličan, vnet rodoljub ter občinski odbornik novoustanovljene občine Sv. Lenart. Silno je želel, še svojega sina videti pred smrtjo, a mu ni bilo dano. Pogreb se je vrš.l v nedeljo, 7. t. m. ob obilni udeležbi domačih in sosednih župl;anov. Svetila pokojniku večna luč! * Staritrg pri Slovenjgradcu. Malokedaj se sliši kaka novica iz Starega trga. Ali sedaj ob teh resnih časih bi (vendar rad poročal o najših hrabrih junakih, fantih in možih, katerih je iz naše majhne občine primeroma veliko odšlo na vojno. Posebno vrli so gotovo sinovi našega grobokopa Gostenčnika. Prvi sin Jurij služi kot narednik pri pešpolku štev. 4. On se je hrabro bojeval na severnem bojišču in bil tudi težkoi ranjen že kar v začetku vojske. Po daljšem zdravljenju se je pred kratkim zopet vrnil na severno bojno polje ter bil zopet raujen. Drugi sin je Franc, četovodja, bil je v službi kot orožnik v, Bosni. Bil je prideljen poizvedovalnim četam na južnem bojišču ter tam tudi dobil težkje rane, vsled česar se je moral vrniti nazaj k svoji prejšnji službi. Mlajša pa: Alojzij in Ivan, tudi že težko pričakujeta vsa,k pri svojem polku, kedaj da pOjdeta, nad sovražnika. Tudi odlikoval lih je že nekaj naših fantov. Naj primer Kotnik Jožef in Brezovniki Miha, oba z zlatim zaslužnim križcem. Posestnika Fišerja, sinovi so se ravno tako korajžno bojevali, toda eden je pred kratkim že umrl radi velikih ran, katere je dobil na južnem bojišču. Drugi, Ivan, pa se pogreša že od decembra. In mlajši, Alojzij, pa se še hrabro bojuje v Karpatih in je bil povsod srečen v bpjili, čeravno so streljali iz bližine kakih sto Korofk'ov na nje, pa je vend,ar še zdrav iu čvrst ostal. O nekaterih fantih pa smo dobili tudi že žalostno poročilo, da jih krije hladna ga-liška zemlja. Junaško so prelili svojo kri za do-viovino! * Pogrešajo so: Alojzij G r e g o r i' č, pešpolk štev. 87, 1. stotnija, vojna pošta ötev. 73, doma od Svf. Antona na Pohorju. Prosim njegove tovariše, ca kdo o njegovi usodi kaj ve, naj naznani njegovemu očetu: Aleš Gregorič, Sv. Anton na Pohorju, pošta Vuhred ob koroški železni«*, — Štefan Ž! n i d a r, pešpolk štev. 47, pešec 1. stotuije. Odgovor na: Janezi* Pivec, posestnik, Kočno štev. 17, pošta Laporje. — Jožef L e t o n j a, 87. pešpolk, 4. stotnija, doma iz Ptujske gore. Odgovor na njegovega brata: Ivan Letonja, Ptujska gora pri Ptuju. — Leopold K cr'k o 1, domobranski pešpolk štev. 2G, 3. stotnija. Če kdo kaj ve o njem, naj naznani njegovi materi Heleni Kokol. v Pivoli, pošta Hoče pri Mariboru. — Anton P i n t a r i č, korporal; 87. pešpolka, vojna pošta štev. 73. Če kdo kaj ve o njegovi usodi, naj blagovoli naznaniti na naslov: Franc Pttntarič, Zihlava, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici. — Janez i die r, pešpolk štev. 87. Bil je v Galiciji. Če kdo kaj ve o njem, naj naznani na naslov: Jakob Fidler, Sladkagora, pošta Šmarje pri Jelšah. — Dominik Poke r ž n i k. da.?v>branski pešpolk štev. 4, 3 stotnija, 2. voj, vojna pošta štev. 48. Odgovor se prosi na naslov: Marija Pokerž-nik v Artici, pošta Ribnica na Pohorju. — Karol Fabjan-č i č, bil pri poljskem lovskem bataljonu štev. 20, 2. stotniji, ki je dne 26. oktobra iz Ljubljapp odrinil na bojno polje. Če bi kdo izmed njegovih sobojevnikov kaj vedel o njegovi usodi, naj sporoči njegovemu očetu Mihaelu Fabjančič, Anže štev. 9, pošta Rajhenburg ob Savi. — Jožef M i h u r k o, deželnobrambovski pešpolk štev. 26. 1. stotnija, vojna pošta štev. 48. Če kateri kaj ve, naj sporoči njegovi ženi Marjeti Mihurko, posestnici v Račjem štev. 16 pri Mariboru.i — Martin K r a j n c, Srajtar 47. pešpolka, 15. stotnija, vojna pošta štev. 73. Ako kdo kaj ve o njem, kje ee nahaja, naj sporoči njegovi ženi Mariji Krajnc, Sv., Jakob v Slov. gor. — Franc T o p 1 e| k od pešpolka štev,. 87, 8. stotnija, vojna pošta štev. 73. Komur je kaj znano o njegovi u-sodi na bojišču, naj blagovoli naznaniti njegovi ženi Katarini Toplak na Kogu, pošta Sv. Bolfenk pri Središču. — Frano Z u-p a n c II, deželnobrambovski1 'pešpolk štev. 26. 8. stotnija, 4. voj. Prosim, če je komu kaj znano io njem, naj blagovoli sporočiti: Jakobu Podlunšek, Ločica štev. 22, pošta Pollzela v Savinjski dolini. — Jože L e v a k, je bil pri črnovpjniškem bataljonu št. 14, 1, stotnija. Če kdo kaj ve o njem, ,naj naznani očetu Francu, Le-vak, posestniku v Bukošeku štev. 10, pošta Brežice ob Savi. — Pavel T o 1 i č i č, pri polku cesarskih ,strelcev štev. 4, 5. poljska stotnija, 2. voj. Lir. štev. 4, vojna pošta Štev. 48. Odšel dne 18. avgusta v Galicijo. Če kdo kaj natančnejšega ve o njegovi usodi, naj sporoči njegovi sestri Ani Toličič, Hočko Pohorje, pošta Hoče pri Mariboru. — Rezervist lopničarskega polka štev. 9 F. C i z e j. Služlil je na severnem bojišču pri infanterijski municij-ski koloni 'štev. 2, M. P. štev. 6. vojna pošta štev. 32. Kakor pišejo tovariši, (je hudo zbolel za grižo in je že dne 5. IX. 1914 bil dan v neko vojno bolnišnico. Sliši se, da je umrl, ,kaj gotovega o. njegovi smrti pa še nismo dobili, tudi v seznamih izgub ga ni. Če g ni :je kdo videl v kakšni bolnišnici, ali če kdo ve kaj gotovega o njem, se prosi, da to sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi' materi: Mariji Cizej, posestnici v Grajski Kasi, pošta Gomilsko v Savinjski dolini. — Martin ,V o d o V n i k, 87. pešpolk, 11. stotnija, vojna pošta štev). 73. doma iz St. Ilja pri Velenju. Če kateri njegovih tovarišev ali .sobojevnikov o njegovi usodi kaj ve, se uljudno prosi, naj blagovoli sporočiti Frančiški Vodovnik, Magdalenska ulica Ste v. 3, Maribor. * Vesoljni žepni atlas. Založništvo zemljevidov in knjigarna G. Freytag & Berndt na Dunaju ie izdala profesorja A. L. Hickmana „Geografično-statdsitični vesoljni žepni atlas", to je knjižica, ki obsega 64 strani raznega berila, 66 strani s podobami in zemljevidi celega sveta. Cena 4 K 50 v. «Poleg preglednih zemljevidov obsega knjižica Zanimive sestavke o sedanji vojski, številu vojašitvav bojnih ladij, prebivalstva litdj posameznih držav. Knjižica, ki je trdo vezana, se lahko nosi v žepu. Naroča se pri založništvu: G. Freytag & Berndt, Dunaj, VTI., Schottenfeldgasse štev. 62. Pri istem založništvu se tudi dobi pregledni prometni zemljevid, ki ima natanko zarisane vse železniške in paropiovne proge v Avstro-O 2 rs k i in na Balkanu. Zemljevid stane z mehkimi platnicami 2 K 40 v. v plaltno vezan v 'žepni obliki 5 K. * Vojaki se zahvaljujejo. Dobili smo: Szekszard na O-grškem, dne 10. februarja 1915. Slavna tiskarna sv. Cirila v Mariboru! Najpoprej se vam prav iskreno zahvaljujemo za vse sprejete darove, kateri so nam prav izvrstno dobro došli. Hvala tudi za knjižice! Ostajamo zvesti slovenski vojaki: Nikolaj Naj-žer, Kari Simerl, Franc Ožek, Franc Jesenšek, Ivan Vrbnjak. * Sv. Pavel pri Preboldu. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, .dne 28. svečana, ob 3. juri popoldne, svoj letni občni zbor v društvenem domu. Pridite! * Rečica. V nedeljo, dne 28. svečana, popoldne po večer-nicah, ima naše Izobraževalno društvo svoj redni občni zbor v društveni sobi. Pridite! * Petkova „Straža" bo prinesla seznam padlih, ranjenih in ujetih vojakov naših domačih polkov. „Straža" stane na leto 10 K, pol leta 5 K, (četrt leta 2.50 in se naroči pod naslovom: Upravništvo „Straže", Maribor. Zadnja poročila, dsšla v četrtek 25. febr. Prizadevanje papeža za mir. Rim, 24. februarja. Rimski list „Giornale d'ltalia" javlja', da, je izvedel iz resnega vatikanskega vira, cla, je papež storil vnovič kprake, da pride flo sklepa miru. Papež se je baje obrnil diplomatičnim potom do cesarja, Viljema z vprašanjem, če bi bila v sedanjem času njegova pomoč za pričetek sklepanja miru na pravem mestu. Nemški .cesar še na to ni odgovoril. Omenjeni italijanski list piše, cla jamči za resničnost tega poročila. Avstrijci ob reki San. Dunaj, 24. februarja. Avstrijski generalni štab uradno poroča:, Na p o 1 j s k o - g a 1 i š k i bojni črti vlada ra-zun posameznih živahnih topovskih bojevj ter manjših prask večinoma mir. Položaj v Karpatih je splošno nespremenjen. V včerajšnjih bojih ob gornjem toku reke San (v ozemlju južno od Przemysla) so Avstrijci naskočili neko višino in jo zavzeli. 5 časnikov in 198 mož so naši ujeli. Na severni strani gorskega siedla V o 1 o v e c (med prelazoma Vvsko,v 'in Usok) je sovražnik skušal izrabiti sneženi metež ter je nameraval z drznim napadom, prodreti postojanke, ki so bile po naših četah zasedene. Naši so ruski napad ob velikih ruskih izgubah zajvrnili. 300 Rusov smo ujeli. Boji na južni strani reke Dnjestr pridobivajo vedno bolj na obsegu in razsežnosti. Kaj se godi v Italiji ? V italijanski državni zbornici ministrski predsednik Salandra ni pripustil, da, b,i se razpravljalo o zunanji politiki. Izven državne zbornice so se hujskačem za vojsko pridružili tudi djijaki. Katoliška in socijalistična stranka sta, nepremično za mir. Po vsej Italiji je nastala velika draginja, ker primanjkuje že žita. List „Central News" poroča iz Pariza, da je argentinska vlada vložila pri italijanski ,V)ladi v Rimu prošnjo, naj tudi letos dovoli italijanskim delavcem, kakor prejšnja leta, prosto pot (v Argentinijo. Te dni pa je italijanska vl'afia mladeničem in možem v starosti od 19 do 45 let prepovedala odpotovati iz Ita-lije. Pred vojsko med Japonsko in Kitajsko. Berolin, 24. februarja. Iz Tokia na Japonskem se javlja: Kitajska vlada še ni odgovorila na zadnjo japonsko noto, ki je bila po vsebini in obliki istovetna z ultimatumom (t. j. zadnji predlog pred vojsko.) Tukaj se splošno meni, da bo Japonska pretrgala s 1. marcem d i p 1 o m a t i č n e zveze s a Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja. Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, kreppapir, umetne cvetlice itd. Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarjev naprej Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Nagrobni venci in traki. Na debelo! Hs drobno! vf priporofa svoje bogato zalogo spanufaktnrnega, špecerijskega iu g&lant -rijskega bisga, železnice, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod, najboljših semen itd. DomsČi pridelki se knpnjfjo po najvišji ceni. r njih Prosimo najuljudneje vse svoje cenjene odjemalce lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na Lysoform desiniekcijskem sredstvu, nam ako mogoč« takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uredijo in ker se razumljivo po tem priznano izb ornem desiniekcijskem sredstva mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za belnice ali za Rudeči prosimo gospode lekarnarje in drožiste, priložiti tozadevno uradna potrdilo, ker s to lahko pospešimo železniško eks-pedicljo. Vsled spremenjenih denarnih razmer kupujemo Lysoform le proti gotovem« plačilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne bode delgo trpela. — Mi imamo na »unaju večje zaloge. — Ekspedloija j« nemotena. 846 Lvsafcrmtvorafce Ulpest dr. Kelst & Amtmvit kemiCata tovevna. kJb== Edino zastupsfsa in glavna zalaga za Bistrs-Dursta od original&ife erifiiM in žBlizničarsMli Hosfeopf-ar 5 K. Po 14 dnevni poskiišnji se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Predrsestiteh ur: Prava železničarska Roskopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za ieleznične in štrapacne službe z novo kenitrnkcijo zbolj-šala, dobila precizijski tek, posebej mečae osi, kolesje se vso vrti v kamanih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol ni in a te, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana preti preveliki napetosti peresa. ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano ie z enim plaščem za varstvo zeper prah ter se vsi pokrovi strogo in natesčno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cen« in vendar dobrega teka uradno upeljal« pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vaa torej, da te ure ne zamenjate z drugimi gličaimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako ikedo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8, največja tovarniška zaloga razpošilja v vse dežele. ur, srebrnine In zlatnine, Specialist za boljše ure. «"■ m & S U h a • 1 I B 9 iS a B a m y m m Bfiojam! naslovi Cirilov« .. :.: tiskarna Maribor :.: Trgovina Mame sv. Cirila Maribor, y lastni hiši Koroška cesta 8t. S bi Bs a s a m a b a s s s B B B B B B 3 B B B B SB m a asVaii Čskovnl raSon c. kr. suStn« g t.: hranilnic, it. 25.913 i.i lnternrban t.l.fon Št. 113 « ................-.................. Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, pe-resnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic itd. Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, molelo, svetinjice, škapulirJL Stambilije za urade in dr. Ceniki na zahteve saatonj. Prodajajo ponaredbe, naročite pristni 894—8 naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija FLORIAN" M t Ljubljani. «sm^nBKaKaomKS draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. . Batič Ilirska, Bistrica 26, Kranjsko ri Domača in narodna trgovina tU priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poštena! Cene pri Kdor bo z blagom zadovoljes, pore svojim Kdor b« i blago« nexadovoijw, naj peve meni. Varstvo zoper kolero in siabenm želodcu je naravni enak. Tega, iz lastnega vina destiliranega, 12 let starega kognaka razpošilja v poštnih z»bojčkih z 4 steklenicami franko za K 12 -40, m ajšl ka-gnak, ki čudovito olajša bolečine, ki jih povzroča protiu, sredstvo za odrgavanje ndov, oživlja živce itd. — 4 pollitrske steklenice K 10'20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Goli« pri Konjicah (Štajersko.) Posamezne steklenice star* ga kognaka K 3 10, mladega K 2 66, so'v zalogi v Mariboru pri g. Alojziju Quandestu, trgovec, Gosposka uL 4. Vinogradniki pozor! Cepljene trte ssa prodaj ia sicer prve vrste iaški rilček, bela in Sedeča žh&htnina, silvaaec, beli burgcudec, izabela, beli ranici, kapčina, tra-minec, kraljevina, pošip (Mozler), portugizec, tre? ta in mešane vrste Več tisoč divjakoy Rip. Porialis. — Na prodaj več tisoč ključev Rip. Portaiis. Vse le vrste so cepljene ne; Rip. Portaiis ter popolnoma zaraščene in lepo vkoreninjene. za kar se jamči. Cena je po dogovora. Kdor si hoče dobiti lepe trto in nasaditi lepi vinograd, naj se oglasi nst-meno ali pismeno pri f ranCU StodfiJ&k, trtnar, juršlntf pri PUiju. aSZ£iaS! p°umriem g°sp-peter O : Mejač-u krojaču ; se prodajo narejene obleke po jako ugodnih cenah,, Posameznim kupcem se nudi prilika k. za celokupno prevzetje. A Priporoča se MARIJA MEJAČ Maribor, Stolna ul. 4. Oroife in kolesa na obroke. Posamezni deli najceneje. Dustrov ceniki zastonj. F. Dužsk, tovarna orožja, keles in Šivalnih strojev. OpiOBO na drž. žel. it. 2121. 1868 Češko. VA! 50°|o cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele-' aromatična, izdatna in štedilna. 6 kg poskusna vreča 10 K franko po povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja Galanta 496. 981 ■mm Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.