92. številka. Trst, v ponedeljek 23. aprila 1900. Tečaj XXV ..Edinost" ihtkja cnVral r.» dan. razun nedelj in praznikov. ob *>. uri zvećer. > aro^ni JIH znn£n : Z* celo leto........2-1 kron za pol leta.........12 ta ćetrt leut........ u en mesec........ 2 kroni >arocoino je ptacevtui n&nrej. >« nn-ro^he brez priirrfene naročnin«' iiit* v a t 9 ozira __ Po tobakaniaii v Trstn ne proisa ni izrekamo svoje neomejeno za-Hf t fin je inihoru j>oHt>čnega dr k št r a ^Edinost" ,* jtoae/tej j ta izrekamo še .troje jtriznanje listu -Edinost« u v sresti smo si. da soglašajo z it a mi rsi zavedni volili i II. okraja, kajti ramo r tein okraju je hilo delovanje naši/t voditeljev zares izffleilno. Zato jim hoeemo stati na strani zvesto in ne (tremi eno. T Ijonjerja, ;i:>. aprila 1000. Josip Čok, Martin Pečar, Štefan Pečar, Andrej Čok, Anton Čok, vsi posestniki in volilci. Dantejeva vizija in irre-dentizem. (Po__V^rrainer Tagblattn".) <)il vizije Dantejeve je letos miuolo ravno seslsto let. Njegovo potovanje v svet duhov je začelo na Veliki petek leta K)0<> in je trajalo do osmega dne |»o Veliki noči. Naravno je torej, ako Italijani in žnjimi ves svet slave jubilej te vizije, katero je Dante o[>evaI v sv * »j i »komediji«, kateri je pozneje potomstvo nadelo ime »božanstvena«. Celo v Krakovein so se sešli poljski literati, da tudi oni proslave ta praznik. Povsodi, kjer imajo zrni sla za lepoto in umetnost, kjer je inisliteljev in filozofov, kjer kultura ni postala prazna beseda, čitajo iii študirajo Danteja, in vsakdo je umel, da je Italija ponosna nanj kakor najvfči genij vseli ćasov. »Božanstvena komedija »pripada v prvi vrsti Itnliji, ali ona pripada tudi vsemu svetu. Hrvatje so ponosni na to, da sta največji komentatorja Danteja, Lubin in Tomraa-seo? izišla iz njih dežele. Tommaseo je pogodil dušo Dantejevo, kakor morda nikdo drugi. Hrvatje imajo p revni »Božanstvene komedije«, kateri morejo z zadoščenjem prištevati najboljim prevodom tega moj ste r-skega dela. Irredentovci della Regione Giulia pa hočejo tudi to priliko zlorabiti za svoje politiško-strankarske namene. Ako bi hoteli le Danteja slaviti in pridodati kaj t slavo njegovih del, bi bilo to umevno in hvalevredno. Ali oni sezajo veliko (Ulje. V devetem spevu »Pekla« omenja Dante tudi Pulja. In iz tega sklepajo irredentovci, da je veliki pesnik bil tudi v Pulju in da je obiskal Istro. Temu nasprotno pa Dante Trsta niti ne omenja. Isti komentatorji pa trdć, da so se za časa Danteja mnogi prognanci iz Florence obrnili v Trst in da je torej tudi Dante najbrže iskal tu zavetišča. Po tej metodi bi mogli dokazati, da je Dante obiskal tudi Hrvatsko in da je tam našel dobrih prijateljev, kajti v svojem »Raju«, v eno in tridesetem spevu, omenja Hrvatsko in hvali estetični čut Hrvatov. V zadnji čas sta sosebno proučevalca Danteja, dra. Moro-sinni iz Trsta in publicist Paolo Tedeschi, ki hočeta dokazati. Ha je bil Dante res v Pulju. V šestem predelu pekla vidi Daute ravan plamenečih grobov, kjer so mučili heretike in nevernike* Ta ravan ga s(>ominja na polje pri Pulju, na katerem je istotako mnogo grobov. Iz tega izvajata rečena proučevalca Danteja, da je Dante inoral poznati polje pri Pulju in da je moral biti v Pulju. Kakor trdi Morosinni je Dante iz Ravenne došel v ; Pulj, po Tedeschiju pa iz Benetk. Znano pa i je, da je Dante leta 1320 iz Verone došel v Ravenno kakor gost gospoda Ravenskega, Guido Polente, in da je naslednje leto kakor odposlanec Polenteja bival v Benetkah. »Pekel« pa je bil dovršen že v letu 1309, torej 15 let popred nego je Dante, kakur trdijo, došel v Pulj. Ta dokaz šepa torej na vsaki način. Ali pa se nočemo prepirati o tem in hočemo verjeti, da je Dante res bil v Pulju, in da imajo poročevalci prav, ko .gledajo, da bi po možnosti pojasnili vsako malenkost v življenju velikega moža. Mi pripoznavamo tudi, da je Dante vreden bolj nego kdor-koli drugi, da dobi spomenik. Zakaj pa hočejo irredentovci ravno v Pulju imeti ta spomenik, zakaj si prizadevajo toli goreče, da bi dokazali, da je Dante obiskal Regione Giulia in sosebno tudi nekatere kraje na Goriškem, kjer baje nekatere temne tradicije spominjajo na njegovo tamošojo navzočnost ? Oni mu hočejo v Pulju postaviti spomenik, da bi ga i slavili kakor narodnega pesnika Istre. Dante , da je obiskal Regione Giulia vspodbtijen v to od italijanskega čutstva svojega, da bi kakor zastopnik italijanske misli, zvest svoji zgodovinski nalogi, obiskal italijanske dežele. Dante bi bil torej prvi irrcdentovec in irre-dovski pesnik! Spomeuik na obrežju Kvar- nega naj bi služil kakor simbol italijanskega edin-stva! Ali se ne pravi to profanirati spomin pesnikov in ga zlorabljati za nevredne politične namene?! Kakor kulturen narod, ki časti spomin kralja pesnikov, moramo mi pro-testovati proti takemu zlorabljanju in taki profanaciji ! Mi protestujemo tudi proti svečanosti, ki se, mesto da bi bila kulturno slavje, zlorablja za politične in fakcijozue svrhe. line Dante Alighieri ne sme služiti za irredentovske inahinacije. Ako mu hočejo izven izven Italije, vzlasti v Pulju, torej na hrvatskih tleh, postaviti s|>omenik, se sme zgoditi to le v proslavo pesnika, ki ni objemal le Italije, i ampak vse človeštvo in ki je mislilil na pre- \ rod človeka v obče. Ako irredentovci to slavje i pretvarjajo v politično vprašanje, je potem umevno, da Hrvatje in Slovenci ne le ostajajo indiferentni, [ampak da se mu morajo tudi Trst, dne 23. aprila 1900. „Vseslovenska županska zveza". Občni zbor te velevažne zveze se skliče o. Bi u kosti h. Na vseučilišču v Zagrebu je bilo v prošlem zimskem semestru 770 slušateljev ; 632 je bilo rednih, 146 izrednih. Med temi jih je bilo 27 iz Dalmacije, 3 iz avstrijskega Primorja, 4 iz Kranjske, 3 iz Štajerske. Živo je obžalovati to neznatno število iz slovenskih pokrajin. Kako mogočno bi možje, izšolani med bratskim narodom hrvatskim, pospeševali čut vzajemnosti ! Politični pregled. TRST, 23. aprila liHK). K položaju. Sedaj je menda definitivno določeno, da se državni zbor snide 8. upre', z vso odločnostjo. V Tridentu so pes- j maja (lelegacjje pa 12. v Budimpešti, da n.ku postavili spomenik, da so s tem nasproti l>Qsta ^ zborovala hkrafcll. To bo proti nemštvu dokazali italijanski značaj onih kra- dosedanji navadi. Kajti dosedaj ni bila na-jev. Tam je si»omenik na svojem |mestu, ker vada da bi bU 7bran državni zbol% kadar njega namen odgovarja resnici. Će pa ho- go delegacije zborovale v Budimpešti. Ker čejo s postilvljenjem spomenika v Pulju do- pa so predmeti, katere mora rešiti državni kazati italijanstvo Istre, je to laž, ker Istra ni /boi> jako važni in jih je mn0g0) se je letos italijanska dežela !! S takim spomenikom bi odsto ito od stare navade. Slično se je zgo-bil spomin Dantejev le onečeščen, če tudi je djj0 let*t 1896 morda Dante Istro prišteval k italijanskim Zbornica poslancev odloži sicer dne 11. deželam. Genija tega velikega pesnika treba maja svoje seje za nekoliko dnij, da bodo umevati le kakor takega, nikdar pa ne kakor členi avsirijske delegacije mogli v Bndim-avtoriteto za naše sedanje politične razmere. ! pešto ua konstituiranje in da bodo čuli po-Na hrvatskih gimnazijah Dalmacije uče ročilo mjnistra za vnanje stvari o mednarod-italijauščino kakor obvezen predmet in se ista nem poiožaju. potem nastane v delegacijah uvede tudi na vseh hrvatskih gimnazijah, ki presledek nekoliko dnij, ki pride zopet na se, ako Bog da, osnujejo v našem Primorju. dobro finan5nemu odseku državnega zbora. Tu se bo mladina seznanjala tudi z genijem j yge pojde torej kakor na vrvici, ako Danteja. Temu ni prigovarjati ničesar. Kake _ £ehi ne zapojejo katero drugo vmes. posledice pa bi moralo imeti, ako bi italijan- j To pa kak() mislij0 (jehi, je evidentno ščina na teh gimnazijah ne bila le obvezen y/ ce|e yrste enuncijacij iz vrst naroda če-predmet, ampak učni jezik? Danteja bi pred- škega> katere gmo omenjali tudi na tem stavljali kakor narodnega pesnika, mladino bi megtlu »Narodni listv« priobčujejo vnovič učili, naj italijansko zgodovino smatra za svojo 1 nastopilo situvaeijsko poročilo: » Ker bo de-zgodovino. Je li to prav v deželi, ki je po želnozborska kampanja v 14 dneh pri kraju, pretežni večini obljudena od Hrvatov in Slo- je vsa gkrb vlade obl.uena že državnemu vencev ? Alt so merodajni krogi v Avstriji zboru Ministerstvo Korberjevo se zaveda kedaj mislili na to tako priprosto okolnost? tega> da se je }>0l0ženje v zadnjem času Mi menimo, da ne, in vendar je v interesu m^ogo poslabšalo in da je redno delovanje monarhije, da se o stvari razmišlja tudi od pariamenta v veči nevarnosti, nego kedaj poprej. Trdi se sploh, da se toliko dispozicije, ki so že u k re nje ne, kolikor one, ki se imajo ukreniti pred sestankom državnega zbora, te strani ! Ali morda ne ? t' O l> l j I T F, K 7 luninem svitu, kakor vse tenke biseri. Moja prijateljica. Piše Kopriva. Zabavali smo se vselej imenitno in se navadno ^ le v noči vračali domov. Sploh je bilo to vračanje najlepše od naših izletov. Izbrali smo si vedno čas polne lune, da je bilo svetlo in da nam ni bilo treba zaradi teme toliko žuriti in hiteti. Mirko in jaz sva hodila skupaj. Bila sva najmlajša, pa je vsa družba nekako negovala najino mejsebojno nagofenje, o katerem so vedeli vsi, samo midva ne. Ugajalo jim je, da so nama malo poAagajali, ali ipak so skrl>eli vsi, di nisva bila predaleč jeden od d nagega. Bilo je tako lej>o! Tiho sva šla skupaj dalje, molčala in strmela v bledo, srebrno mesečino, ki je razlivala svojo magično, saujavo luc v tiho, hladno noč. Nisva ss ni dotikala, a vendar nama je bilo tako krasno. Družba zadaj se je smejala, govoričila in pela, vse vprek, glasovi so veselo odmevali v čistem zraku |M>letne noči. Skozi gozd smo šli, mimo romantičnih skalnatih sten, visokih, molčečih smrek, m dolinic, tihih, mehkih, zelenih, v katerih se je lmjnč-nega molka, zdel se je le tišji, globokejši. neizmeren. Padal jc iz jasnega, mirnega neba in rasel iz spanja gozdov, ki ^p^se^. raztezali krog nas in spaliy tiho, tajno, jedva da se je čutil od časa do časa njihovi laskajoči, prijetni, hladni dih. Tiho, tiho sva stopala dalje. Najini koraki se niso čuli na mehkem, nekoliko vlažnem^ gozdnem potu. Smreke krog nas so dišale sveže, živo, njih vonj je bil poln življenja, mladosti, moči. In zemlja je dišala, in rože, ki so cvele med rezkimj^ gozdnimi travami. Tako lepo, tako lepo ! Molčč sva gledala med temne smreke, kjer so nas mogoče zrle plašne oči srne ali kjer sva /d svojo prisotnostjo prepodila strahopetnega zajca. In vse pravljice o vilah, o škratih, navihanih polhih, o čudesih prapro-tovega semena in ukletih rožah so tajno pri- plavale iz gozda. V* širokimi očmi, v katerih j^pet objemala ona krasna, ueopisna. sreča, so spale davne, otroške pravljice, sva se za- ki nama ni dala govoriti, kđ>ero sva.*iskala, gledala v raztrgano meglo, ki se je v dobsih, a ki naju je ob jte^nem čudno podila na- ozkih plasteh trgala skoiJ drevje in morda razen, nisva vedelaf ali v srcu sva občutila neko posebno, tajno čutstvo^ jd nama jemalo gle- dati smreke in nizko grmičevje in bodeče, pletene vezi malin^ in visoke, resaste trav^-nedolžne ljubezni z izprašujočimi pogledi, ki so iskali, pričakovali videti tajne skrivnosti teh stvari, mrtvih stvari, ki pa so dihale toliko svežosti in življenja. Včasih so se našle najine roke, prsti so se zapleli med seboj v kratek, srečen, nežen, čist dotikljs^j, miloba in sreča je ogrnila najina bitja z velikim, svetim blaženstvom, a takoj x£>pet so zbežale roke narazen, a ostala nama je v srcu tiha, sladka sreča. Pohitela sva naprej daleč v svoji raz-tresenosti, v srečni pozabnosti vsega krog naju. Ustrašila.sva se potem, ko so glasovi ostale družbe zamrli za nama za kakim ovinkom, najine samote na tihem gozdnem potu, polnem čudnih, temnih senc. Moleč sva se potem Rstavila na prvem odprtem mestu v polnem mesečnem svitu. Seje ko naju je veselo, nagajivo čebljanje ostalih ^pet obkrožalo, sva jela govoriti. V druSt^a nama je bilo skoro laglje. Lahko sva govorila, si nagajala in prepirala smejč, veselo, hrez zadrege, a ko sva odšla naprej, naju je vedno Ostali so naju vsi radi imeli, nagajali •V^-V-7'" '' ' nan^ a +pak niso nikdar z ostrimi, hudobnimi opazkami kalili najine tajne, molčeče, O, bilo je ipnogokrat tako zelo lepo ! Če oče "par^ tednov ni pil, so bila skorc*^ prava nebesa. Pozabila sem v hipu na vse nekdanje neprijetnosti, pozabila, kakor da mi jih je kdo vselej zbrisal iz duše! Ali oče je kmalu ^®pet zapal svoji stari strasti in vse se je znova ponovilo. Vsi žalostni spomini so vstajali, oživeli, iu vse ono pozabljeno se je ^rfpet ponavljalo v vsej svoji strašni resnici. Nič ni bilo več smelvjl^nič več srečnih, veselih obrazov. Z bratoma smo se tiho, nezadovoljno vlačili okrog, ogibali se matere, ki je bila neizrekljivo sitna, prepirljiva. Bili smo tepfcni, ozmerjani neštetokrat in o^-vsaki najmanjši priliki, ki se je nudila. In ker končno tudi mi nismo bili angelji, smo se bunili, branili takega nja z vsemi silami. Včasih se absolutno nismo mogli premagati, postali smo še mi trmasti, jezikavi in jezoviti. Srdili smo se potem vedno na vse, najbolj pa sami nj\^se. (Pride še.) zvedejo tudi tedaj, ako se parlamentariška masina zaustavi. V tem slučaju dobi dr. Korber polnomoč, ki jo je dobil že grof Tliun, da na podlagi § 14 izda načrt jezikovnega zakona. Najnoveja nemška komedija. Iz Gradca nam pišejo dne 21. t. m. : Nemci so se predrznih" zopet enkrat do prav bedaste šale s tem, da so podkupili par nemškutarjev iz okraja Ptujskega ter žnjimi šli v Gradec na naraestništvo protestirat proti abstinenci slov. poslancev. Seveda je njihov namen edino ta, da bi slepili osrednjo vlado in jezili slov. (»oslance in žalili vse ljudstvo slovensko. ki s pravim navdušenjem po v so d i nasproti posl. Sevčiku, ki je branil konfesi-jonalno šolo, da se je novo šolstvo trdno ukoreninilo v Nemcih in v Cehih. Tržaške vesti. Odprta groba dveh narodnih delavcev. Pišejo nam : Te dni smo izročili materi zemlji mo2a, ki sta bila vsikdar na svojem mestu, ko je tako zahtevala narodna stvar. Pok. Grilanc in Svetina sta nam vzgojila narodne sinove in hčere, oziroma sorodnike, ki danes sodelujejo v narodnih društvih in ki gotovo vsikdar ostanejo zvesti naukom svojih odobrava postopanje naših p o s 1 a n- j dragih pokojnikov. c e v. Lažejo se, da je ta deputacija bila slo- Vama, ki sta nas zapustila ranogo pre- venska. Ali kdo jih je pa [naprosil, kdo jih rano, pa kličemo: Večna luč naj Vama sveti! pooblastil, kdo izmed Slovencev se strinja Resnici IIa ljubo. Pišejo nam: Gospod žnjimi?! urednik! Z ozirom na notico, ki ste jo pri- Odgovor je lahek. Dotičniki so šli v j občili te dni o postopanju »Zavarovalnice za Gradec in govorili le v imenu Nemcev, ki slučaj nezgod« z našimi slovenskimi delavci, so jih podkupili in vodili, ker tem seveda ni j kadar jim v slučaju ponesrečenja odmerja po volji, da bi se Sioveneem na Štajerskem podpornino, prosimo Vas, da vsprejmete nadalo to, kar se je dalo Nemcem na Češkem stopno pojasnilo, kar se tiče izkazov delo-in Italijanom na Tirolskem, ker Slovenec naj dajalcev..1 bi po njihovem menenju nosil samo bremena, Kar se tiče teh izkazov, se zdi, da Vaš a pravic naj ne uživa nobenih. Nemec ne j dopisnik ni dobro poučen. On doiži deloda-|H»zna pravice. jalee, da naznanjajo kakor zaslužek dotičnega Sramožljivi Clarv in nemški petelini si ponesrečenega delavca vedno le 1 gld. 50 bodo sedaj zadovoljno meli roke, češ, sedaj nvč., če tudi je zalužek znašal 1 gld. 80 nč., je igra že naša, vlado na Dunaju lahko sle- zbok česar dobi revež manjo podpornino, nego piino in Slovence bomo tlačili nadalje. Ali '>i j° moral. ako mi ne bomo držali rok križem, se jim 1 Na to moram pojasniti, da je predpisano stvar lahko tudi zasuče narobe in jim morda tako, da se v izkazih plačila označajo le s zraste vsled te komedije prav dolg nos. j 50 novč. do 1 gld., od 1 gld. do 1 gld. 50 Kar se tiče slovenskega ljudstva, je ta in 1 50 do 2 Sld* Svote predrzna šala nasprotnikov le še bolj razkači, vmes Pa 86 ne sraeJ° upoštevati. Krivično je ker mu je nov dokaz, da niti Nemci, niti toreJ' ako « v tem pogledu kaj očita delo-vlada v Gradcu nočejo poslušati resničnih želj dajalcem. Nadalje moram pojasniti, da delo-in zahtev slov. ljudstva ter mu hočejo Nemci da>lci plačujejo povprek po 2 gld. 30 nvč. (ker drugače ne morejo več) s perfidnimi ma- 8to za vse "»varovane delavce; za one pa, hinacijami zabraniti, da ne bi prišlo do svo- ki delaj° v kameuolomih, kjer je delo ne-jih pravic. (Je bi vlada hotela izvedeti re- varneje, po 5 gld. 20 nvč. snične želje slovenskega ljudstva, morala bi Slednjič pa ni smeti pozabiti, da se pod- bila slišati na Velikonočni ponedeljek, kako P°™ina ne odmerja le po visokosti zaslužka, je na shodu v Bišu v Slov. Goricah, tik amPak tudi P° kakovosti poškodovanja, meje, na stotine in stotine kmetov z burnim Toliko' & »tednik, prosim Vas, da obja- krikom in vikom vpilo *Proč odGradca«!in vite v hrambo delodajalcev, dvigalo svoje pesti. In teh shodov ne bo ko- Barkovelj nam pišejo: Tukaj ni- nec, dokler se ta zahteva ne izpolni. »Proč mamo ve* italijanske propovedi. Par nedelj od Gradca« ! to bo resnična zahteva sloven- Je bila> a ko Je duhoven videl, da takoj o skega ljudstva še dolgo časa, za katero pojde ^četku vsi verniki — izvzemši par odpadnikov sedaj samo v boj, in sicer v boj do skraj- ~ zapuščajo cerkev, je opustil nepotrebno nega, ker ta zahteva, da se Spodnji Štajer j propoved. administrativno loči od Gradca, je zanje živ- Tako se nasilje in vsi nameni za poitalijan-ljenskega {»ornena v gosi>odarskem in v na- talijančevanje cerkva po okolici razbijajo ob rodnem obziru. Torej velja: boj brez pardona, i dejanskih odnošajih ! In kakor je italijanska l»oj na vsej črti! propoved nepotrebna v Barkovljah, tako je ., .... j , nepotrebna v Skednju in v Rojanu! Kjer je Najl>oljsi odgovor na to nesramno, per- 1 r J J ^ j ....... j j. italijanščina res potrebna v cerkvi, nikdo ne ndno nemško mahinacijo, ki je morda tudi J .1 . ,.. , setti 7, hišna oprava : pri sv. Mariji Magd. Zgor. 154, konj.| 60.000, kron, 15.000 kron in 12.000 kron so glavni dobitki srečkanja »Invaliden-dank«, kateri zneski se z 20°/0 odbitkom izplačajo v gotovini. Naše cenjene čitatelje opozarjamo, da se bo vršilo I. srečkanje nepreklicno dne 19. maja 1900. vladi dobro došla —Clarv se morda sramuje, ker ima nasproti Slovencem zelo mnogo na , . u i* • i- rej božji hram profanira, tam se moramo upi- ve^ti — in s katero so pokazali svojo poli- ... ... oporeka; ali kjer usiljajo italijanske propovedi le v poitalijančevalne svrhe, kjer se to- tiško nemoralnost in so storili ostuden atentat na pravice in čast slovenskega ljudstva, hoteći mu kratiti besedo in je osmešiti: najl»olj*i odgovor bi bil, da vsi slovenski župani in občine vložijo na osrednji vladi na Dunaju |»eticije, ali vsaka za-se ali skupno: za administrativno ločitev Spodnje Štajerske! Sklical naj bi se tudi občni shod vseh slov. županov, da slovesno protestirajo proti perfidnim nemškim in gra-škim mahinacijam. Poslanci in narodnjaki na delo ! Prezirati te zadaje - deputacije« nikakor ne smemo, sosebno, ker je znano, kako je vlada na Dunaju, ki dejanskih razmer ne )>ozna, lahkoverna, in ker vemo, da hlastno v sprejema in izkorišča vsako izjavo,, ki je Slovanom nasprotna. Našim |K>sJancem in vsem rodo-ljubora pa naj je ta nemška mahinacija migljaj in nov resen opomin in j»oziv, da neutrudno prirejajo shode, da slov. ljudstvo svarć pred nemškimi zapeljivki, ki se pridno klatijo okrog! Sploh }>a bi bilo jako želeti, tia bi vsi j>oslauci in rodoljubi s Primorskega, iz Koroške in s Spod. Štajerske sklicali skupen shod ter za vse določili enotno in skupno jh>-litiko in da bi skupno šli v h J za svoje opravičene zahteve, a v prvi vrsti za administrativno loče nje po narodnost1. Bil bi že skrajni čas, da združimo svoje moči in skupno nastopamo! — Iz deželnih zborov. Deželni zbor Moravski je sprejel po daljši debati proračun za ljudske šole. Med debato je deželni odbornik Zobl obžaloval, da je pater Sevčik del učitelj stva dolžil nelojalnosti, ko se je vendar deželni šolski svet |K>vsem pohvalno izrekel o patrijotičnem in dinastičnem vezanju učiteljstva. Poročevalec Gotz je nagbšal rati vsi in vsa hvala gre barkovljanskim župljanorn, da so se svojim energičnim in do sled ni m postopanjem to novotarijo doveli ad absurdu m. Poskusen samomor. 41-letna postrežnica Terezija Jene iz ulice Metlia št. o je hotela v soboto skočiti v kanal, a redar, ki je bil v bližini, je to preprečil ter spravil nesrečnico, ki jejbrez zaslužka, v bolnišnico. Požar je nastal v soboto zvečer v hiši št. 6 na Ac«[uedottu vsled tega, ker so bile plinove cevi pokvarjene in je iz njih prihajal plin. Prebivalci so sicer pogasili ogenj, še predno so prišli gasilci, a škode je vendar nastalo za kakih 6000 kron. Smrt v vodnjaku. Vrtnar Karol Vr-tovec v Rocolu št. 577. je v soboto jutro našel svojega očeta v vodnjaku. Mož je bržkone ponesrečil. Aretirali SO bivša mašinista plavža v Skednju, Ivana in Viljelma M., o katerima sumijo, da sta pisala pretilna pisma, ki zadnji čas dohajajo upravi imenovanega .plavža. Popravek- Razglasite." občnega zbora • Del. podp. društva* treba popraviti tako, da odpade točka dnevnega reda o spremembi društvenih pravil, tla se prečita račun za leto 1899 in ne za 1898, ter da bo začetek glasovanja dne 5. maja in ne 8. maja, kakor je objavljeno po pomoti. Dražbe premičnin. V torek, dne 24. aprila ob 10. ari predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Colom bo 11, hišna oprava; v ulici Molin a vento 62, hišna oprava ; v ulici Scussa 6 in Giulia 11, oprema v zalogi, voz in vaze za zdravila; v ulici del Ponte 2, krčmarska oprema : v ulici Geppa 18 in Ros- Vesti iz ostale Primorske. X Grešniki — priznavajo! Žalosten dogodek! Tako je tržaški «Piccolo* označil dejstvo, da se vodnjanski italijanski kmetje pozvali dr. Laginjo kakor govornika na občni zbor svoje posojilnice. V dotičnem članku priznava tržaški list, da je italijanska stranka v Istri mnogo zanemarila. «Vodnjanski dogodek* da je znak žalostnega stanja, ko 300 italijanskih kmetov potrebuje inicijative, denarja in besed svojih narodnih nasprotnikov (Hrvatov namreč). To da so posledice zastarelega zistema. V Vodnjanu da bi bili morali imeti posojilnico že davno popred, nego so Slovani tjakaj utaknili svoj nos. Sedaj berejo Italijani grenki sad grešnih zamud. To je rana, ki jih grize — a ne samo v Vodnjanu. Vladajoči sloj bi moral predvidjati in ustrezati potrebam ljudstva. To dolžnost mu nalagata narav in socijalno delovanje. Ni to prvikrat, ko obžaluje — «Piccolo» namreč -»- pomanjkanje prosvet-ljene gospodarske delavnosti v mnogih mestih in trgih pokrajine. Le organizacija na tej podlagi more italijansko stranko obvarovati pred britkimi prevarami. Drugače vodnjanski slučaj ne ostane osamljen. Za govorom bo sledila gospodarska pomoč Hrvatov in pod to zastavo pride narodna demoralizacija Italijanov. Na ta način propademo (Italijani namreč), ne po zaslugi nasprotnikov, ampak vsled lastnih grehov. Vzrok naši smrti se bo imenoval — samoubojstvo !! Vse to je bilo v «Piccolu» črno na belem. In to'so grozne zamude, ki jih očitamo gospodi tudi mi, če tudi malce bolj — izrazito. Gospoda priznavajo torej, da dosedaj niso storili nič za ekonomično zboljšanje v deželi! In stranka, ki mora pripoznati to, se je sama obsodila. cNaša Sloga® pravi, da je bil oni dan v Vodnjanu dan bratimstva ljudske roke. Kdor piše, da je istrski Hrvat, vršeči v mestu vodnjanskem kulturno delo, storil temu mestu sramoto, kdor tako piše, je barbar ali norec! X Prva veselica, k a te roje p r i -redilo pevsko-bralno društvo «11 i-rija* na Velikonočni ponedeljek pri Cesa-rih, izpadla je prav dobro v vsakem obziru. Uprav krasno pomladansko vreme privabilo je iz bližnjega mesta prav mnogo ljudi na deželo v slobodno naravo; opazili smo jih tudi obilo iz Marezig in iz Dekani ; udeležba iz Trsta pa je bila — vzlic lepemu vremenu — res prepičla. Vse točke vzporeda proizvajala so se v redu in točno. Gosp. Anton Va-lentič je pozdravil v izbranih, vznesenih besedah zbrano občinstvo, razloži vsi mu pomen in namen pevskih in bralnih društev in je priporočal domačinom naj se jih tesno oklenejo ter tako izobražujejo s čitanjem časopisov in poučnih knjig. Pevski zbor društva «Ilirija* je izvajal svoje točke z izredno preciznostjo, kakeršnje nismo bili vajeni do sedaj v naši Istri; sploh se opaža, da je 4Ilirija* od zadnje veselice lanskega leta storila velik korak naprej. Posebno so ugajale narodne pesni — ktere je ' občinstvo sprejelo frenetičnim navdušenjem — in VolariČeva «Slovan na dan* : krasno se je tudi glasila Ipavčeva * Domovini*, pri kateri sta se posebno skazala bariton in tenorist, ktera sta svojo nalogo res dobro izvršila. Vsa čast jima! Videlo seje, da pevsko društvo «Ili-' rija» razpolaga z izvrstnimi silami, katere vestni in neutrudljivi pevovodja g. Kuret druži v skladno harmonijo. G. Kuretu gre naj prvo občna pohvala. — Pohvalno moramo omeniti tudi dekanski pevski zbor « Zrinski*, ki je tako dobro odjiel svoji dve točki, da sta se morali na občno zahtevanje ponavljati; vendar si ne moremo kaj, da ne bi priporočali našim pevcem, naj se raje oklenejo narodne peaiii, ki seza človeku v srce, kakor je iz-klila iz srca narodovega. — Posebno nas je razveselil j»evski zbor iz Marezig, od koder res nismo pričakovali kaj takega; odpčl je svoja dva komada prav lepo, ako tudi se je pevcem poznalo, da so še novinci na odru. Pa le |>ogumno naprej, sčasoma pojde vse bolje. — Omeniti je tudi šaljivi prizor, ki je obudil dokaj smeha; le škoda, da sta »vzorna zakonska* govorila preti 1k>. — Tudi domača godba, sestavljena v ta namen iz godcev iz Pobegov in iz Cezarjev, je pod vodstvom g. Brede častno rešila svojo nalogo. Lehkonoga mladina je pod uplivom brzih poskočnic pozno v noč častila boginjo Terpsichoro. Slišimo tudi, da je materijalen vspeh bil prav povoljen. Konečno sklenemo, priporočujč imenovanim društvom, naj le pridno vstrajajo na započetem delu, da bodo mogla v bodočnosti pokazati še lepših vspehov. — Živela Ilirija in Ilirci ! L X Iz Nabrežine nam pišejo: Od nekdaj že je tu navada, da na Velikonočno procesijo prihaja obilo ljudi iz bližnjih vasi. In sicer radi sijajne procesije oziroma lepega ubranega cerkvenega petja, i-:i je imamo v Nabrežini. Res seje zgodilo letos tega dne nekaj, kar je napravilo hrup. Godba, ki jedo sedaj 2-krat (in ne, kakor trobi dopisnik v »Edinosti« od 19. t. m. »po stari navadi«) poveličevala slavnost, letos ni sodelovala v procesiji. Menda jo je res udarila hrabrim Burom na pomoč, a ne na ukaz gosp. župana, kakor trdi dotični dopisnik, marveč vsled lastnega nagiba, ali vsled povelja kacega mlekozobneža. No Buri jih nočejo, ker videti jih je bilo še tisti dan kako so trobili v rogove. Dopisnik vpraša, kdo da je kriv temu, in misli celo, da naš župan, očitovaje mu, da je strankarski pristaš. Gospod dopisnik, tu Vam je odgovor. Naš gospod župan ni prav nič temu kriv in grdo je, da se ga kar naravnost imenuje strankarskega pristaša. Ko je izvedel, da godba ne misli igrati pri procesiji, je gospod župan nagovarjal, naj gredo iujnaj ne delajo nereda in neprijetnosti! Istotako jih je prosil predsednik njihov in načelnik veteranskega društva. A nekateri mladi godci so seveda trdni ostali in še druge pregovorili, da niso hoteli poslušati ni župana, ni predsednika, ni poveljnika veteranov in ne drugih obč. veljakov. Nadalje je g. dopisnik tožil, da je bil zaradi godcev Velikonočni dan, dan žalosti, to je laž. Kaj ni bil g. dopisnik tistega dne na postaji ?! Upraša naj, kako krasno so peli naši vrli pevci, v restavraciji in pri gospodu Nemcu. In prav isti dan je pristopilo k našemu pevskemu društvu kakih 15 členi »v. O nekih prepirih in nemirih pripoveduje neki dopisovalec v »Edinosti« od 20. t. m., rekši, da vlada med pevskim in godbenim društvom v Nabrežini neka napetost. Kakor dober poznovalec razmer rečem, da od strani pevskega društva gotovo ni ni-kake napetosti ne proti godbi in ne proti drugim, ker ono se ne briga prav nič za godbo: če pa godba ima kaj proti pevskemu društvu, slobodno jej ! Pa kaj bodem pravil! Našo Nabrežino poznajo ljudje dobro in prav gotovo bolje nego nabrežinska godba. Svetujem torej onim mladeničem pri godbi, ki mislijo, da so že posrebali vso učenost in bistroumnost, naj se puste v prihodnjič poučiti od svojega predsednika, in od ljudij, na mesto da delajo nemir in nezadovoljnost, a potem mečejo krivdo — po najetem dopisovalcu — na pevsko društvo, župana veterane itd. X Sladke obraze pred kislimi dejstvi delajo sedaj velemožni signori v Vodnjanu. Dejstvo, da so italijanski kmetje pozvali Laginjo na zbor svoje posojilnice, jih je omamil tako, da so se obrnili do italijanskega političnega društva za Istro, naj odloči, da-li imajo še ostati v občinskem zastopu, ali pa naj polože svoje mandate. Izvedši o tej »grave tjuestione« in »triste intermezzo nella storia istriana«, je predsednik rečenega političnega društva, znani hudi Benatti, letel v Vodnjan, da v družbi z županom puljskim, dr.om Kizzijem, reši stvar. In rešila sta jo z nasvetom, naj signori delajo sladke obraze h kislim dogodkom, to je, naj ne odlože mandatov. Utemeljevanje, kako seje stvar »srečno« rešila — katero utemeljevanje priobčuje včerajšnji »Piccolo« — je moj ste rs k o delo laške sofisterije in zvijačnosti. Pravijo, da so kmetje v posojilnici obljubili, da se čim prej — ta »čim prej« je vreden en cel groš — rešijo upliva Laginjevega in da so tudi drugi meščani, ki niso členi občinskega zastopa, obljubili, da bodo delovanje onih, ki so v občinskem zastopu, podpirali moralno in materijalno zlasti v ta namen, da se odpravi upliv »tujcev«. Delovali da bodo v demokratičnem zmislu, da zopet pridobe — ta »zopet pridobe« je pa zopet neprecenljivo pripoznauje svojih grehov - zaupanje kmetov do meščanov!! Mar naj hi j>ovedali po pravici, da sta jima Benatti in Rizzi svetovala, naj obdrže mandate, le zato, ker sta se bala, da bi onih mandatov, ako bi jih dali od sel>e — ne bilo več n a z a j, ker niso — kakor včerajšnji >Piccolo« zopet priznava — nikdar nič storili za blagor ljudstva, ali kakor we tržaški list izraža previdneje : ker je manjkalo socijalnega in gospodarskega delovanja. Ako govore torej gospoda, da je »žalostni vodnjanski intermezzo srečno rešen«, ni to nič druzega, nego znamenje, da je vendar-le najbolje, ako delajo sladke obraze h — kislim dogodkom. Vesti iz Kranjske. * Deželni garancijski prispevek za dolenjske železnice je znašal lansko leto 93.000 gld. To je pač hudo breme za deželo. * Bolgarski dijaki v L j ubijan i. Danes zjutraj je prispelo z brzovlakom v Ljubljano 30 gojencev in 10 profesorjev Kljustendilskega pedagogičnega učilišča j>od vodstvom ravnatelja K. Karanova, da si ogledajo ljubljanske učne zavode. * 111. deško ljudsko šolo osnujejo v Ljubljani. Ze pred časom je občinski svetovalec Dimnik povdarjal potrebo III. deške ljudske šole in isto stališče zavzel je tudi mestni šolski svet v obširni spomenici. Kakor se čuje, se je sedaj že vse potrebno odredilo za osnovanje neobhodne gori imenovane šole, ki se naseli na Vrtači v poslopju sedanje osmorazredne slov. dekliške ljudske šole, kakor hitro se dekliška šola preseli v novo zgradbo pri sv. Jakobu, s katere grajenjem so pričeli ravnokar. * Kelegintno narodno prodaja 1 n i c o d e 1 i k a t e s je od pil v Ljubljani podjetni posestnik »Narodne kavarne*, gosp. Krapež in sicer v spodnjih prostorih hiše, v kateri ima svojo kavarno. Pohištvo za to pro-dajalnico je napravila v secesijonistiškem slogu narodna tvrdka Iv. Naglasa ter tudi preskrbela moderne načrte za slikarsko delo, katero je izvršil slikar g. Stare. Veliko železno dekorativno obešalo nad prodajalnično mizo je jako slikovito napravil g. Spreitzer. Tla so iz linoleja. Prodajalnico, ki je izvrstno založena razsvetljujejo električna obloenica in žarnice. Razne vesti. Rafiniran zločin. Iz Marseilla poročajo sledeči dogodek : Trgovski agent Fournel v Hlancarde je bil žrtev poskušencga umora od strani svoje žene in njene matere. Pod pretvezo, da se bodo igrali »slepe miši«, privezali sta ga ženski na stol ter mu zavezali ruto čez oči. Potem pa ste dvakrat z revolverjem ustrelili nanj in je od obeh strelov eden ranil agenta na čelu. Vendar pa je imel Fournel še toliko moči in zavesti, da je skočil I »o koncu s privezanim stolom vred ter jel klicati na pomoč. Takoj so prihiteli sosedje ter se }>olastili }>oživinjenih žensk, ki sta še zasramovale ranjenega in sosede. Z gnojnimi vilami je pobila hčer soproga župana Chlapeka v občini Pudlan pri Oder-bergu. ker se ista ni hotela omožiti z nekim bogatinom. Ko je hčer Karolino pobila, je rekla, naj jo pokopljejo za plotom. » V zgled no« županjo so orožniki odvedli peš na oderbur-ško sodišče. Pri njej so našli 6000 gld. denarja. V hranilnici pa ima županja nad 60.000 gld. in veliko posestvo. Tudi njen mož je jako bogat, a je bil popoln hlapec svoje žene, katere volja je bila vedno edino mcrodajna. Županja je upala, da se odkupi in da s kavcijo 10.000 gld. doseže, da jo puste na svobodo do obravnave. Gorka večerja za naše vojake. V proračunu za vojno, ki se letos predloži delegacijam v Budimpešti, je konečno urejeno vprašanje o gorki večerji našim vojakom. < >d 1. januvarja 1JHH). dobivajo vojaki dvakrat v tednu za večerjo po jedno |K>rcijo konserv, za ostale dni pa po dva novčiča. Ta denar se mora jiorabiti v to, da vojaki dobe gorko ali kako drugo substa.»cijelno večerjo < >d 1. januvcrja 1901 pa se ta znesek jkv-visa na 3 nov čiče za vsakega moža. Dar ruskega carja Ćrnigori. V Bar je dospela ruska ladija. ki je prinesla dar ruskega carja: tri velike tope in mnogo streljiva. Loterijske Številke izžrebane dne 21. aprila: Trst HO 51 86 90 44 Line 40 77 18 84 78 Brzojavna poročila. Iz mvdijene. DUNAJ 2? (K. B.) Cesar je sprejel danes dopoludne v občih avdijencah avstro-ogerskega poslanika pl Szogveniva. Danski prestolonaslednik na Dunaju. DUNAJ 21. (K. B.) Danski prestolonaslednik in soproga sta se |danes jutro pripeljala semkaj. Carska dvojica v Moskvi. MOSKVA 21. (K. B.) Car Nikolaj in carica Aleksandra sta se zajedno z velikim knezom Sergijem in soprogo na Veliki petek ob 3- uri j»opoludne nepričakovano udeležila slovesnosti v spomin zveličarjevega, polaganja v grob v Uspenskega katedrali, ki je bila natlačena z narodom. Carju je ugasnila dvakrat sveča : prižgal si jo je na sveči soseda — prostaka. Veličanstvi sta šli potem sredi med narodom s procesijo ter se vrnili drugo jutro v Kremi. Vse to je napravilo na narod globok u ti s. Iz pariške razstave. PARIZ 23 (K. B.) Sinoči je bil v Champs Elvsče dinć, ki so ga priredili Avstrijski odposlanci na razstavi; istega so se vdeležili avstroogerski poslanik grof Wol-kenstein, svetovalec poslanstva grof Pavel Eszterhfzy, legacijski tajnik princ Fursten-berg, avstrijski generalni komisar Exner, ogerski generalni komisar Bela Lukacs, generalni komisar svetovne raztave Picard in več drugih funkcijonarjev. Zjedinjene države in Turčija. NEW-YORK 21. (K. B.) Kakor javlja »World« iz Washingtona, vrnejo turškemu poslaniku pooblastilo, ako se sultan kmalu ne odloči v plačilo odškodnine v znesku 100.000 dolarjev, katere zahtevajo Zjedinjene države za poškodbe imetja amerikanskih misijonarjev. Dokler ta svota ne bo plačana, pretrgajo di-plomatične zveze s Turško. CARIGRAD 23. (K. B.) Tukajšnji poslovodja amerikanskega poslanstva — p o-slanikje na dopustu — se nikakor ne pogaja s turško vlado zaradi odškodnine za škodo amerikanskih misijonarjev za časa armenskih neredov. Pogajanja se vrše med vlado Zjedinjenih držav in med turškim poslanikom v Washingtonu. Pač pa je amerikansko poslanstvo te dni poslalo visoki porti odločno noto zaradi prepovedi, da se ne sme na Turško uvažati amerikanske svinjetine. Vojna v juni Afriki. Dr. Leyds na diplomatidni misiji. HAAG 23 (K. B.) Dr. Levds in Muller sta zapustila Haag. Bržkone sta se podala v Pariz ali pa v Bruselj. General Warren guverner Oranjski l LONDON 23 (K. B.) Jutranji listi javljajo iz Durbana z dne 21. t. m. : General Warren je z dvema častnikoma prispel semkaj ter se j>oda odtod v Easc-London. Kakor je čuti, je končni cilj potovanju \Varrena Oranje, kjer prevzame odlično službo, bržkone mesto guvernerja. Bitka pri Dewetpontn. LONDON 21. (K. B.) »Reuter« javlja iz Bloemfonteina včerajšnjega dne : Danes je bila pri Dewetportu bitka, katere se je iz-večine udeležilo topništvo. Streljalo se je v velike daljine. Angleži so imeli le neznatne zgube. LONDON 21. (K. B.) »Reuter* javlja iz Oorlogpoorta dne 19. t. m.: 8. in 3. divizija sta se danes pomaknili naprej ter sta se utaborili nekoliko milj od Devvetporta na mestu, katero so bili zapustili Boerci. An-gležke patrole so danes zapazile sovražne čete, katerih je tamkaj baje mnogo. Menjali so nekaj strelov. LONDON 21. (K. B.) Dopisnik »Reu-terjeve poslovnice« v taboru 8. in 3. divizije j»oroča v brzojavki preko Bloemfonteina: t Včerajšnja bitka pri Dewetportu je trajala od poludne do večera. Dva l»oerBka topa sta morala začasno obmolkniti. Angležke čete nadvladujejo gorovje več milj v okrožju. Pozicija Boereev je močna. LONDON 21. (K, B.) »Reuter« javlja iz Maserna dne 9. t. m.: Boerci se gibljejo svobodno okrog \Vepenera. Boerski oddelki se bližajo na vseh straneh, od koder bi bilo pričakovati Angležem pomoči. Ves dan pokajo puške in topi ; oblegani Angleži odgovarjajo le redkokedaj. Nadaljnih boerski h čet je došlo v pomoč. Pravijo, da so Angleži dosedaj izgubili 25 mož, dočim jih je ranjenih 110. Predsednik Steijn je zapovedal, da Boerci drže nadalje v svoji oblasti okraja Wepener in Ladyhraod, ki sta bogata žita; od todi dobivajo Boerci svoja živila. V Bečuanih ni ostaje. LONDON 21. (K. B.) »Reuter« javlja iz Kimberleya včerajšnjega dne: Vest, da so sc Bečuani vzdignili, se ne potrjuje. Boerci bo zahtevali od bečuanskih glavarjev 500 delavcev za rudnike ter da jim izroče živino, ki je baje last angležkih farmerjev. Bečuani niso ugodili tem zahtevam. Jedna stranka ne zaupa drugi. Portugalei pošiljajo vojake v jnžno Afriko. LOURENZO MARQUEZ 21. (K. B.) Prevozni parnik »Portugal« je prispel iz Lizbone semkaj z 800 vojaki na krovu. Bitka pri Sunday-Riverju. LADYSMITH 21. (K. B.) Zjutraj se je slišalo v smeri proti Sundav-Riverju skoro eno uro neprestano streljanje. Moči Boereev na bojišču. LONDON 23. (K. B.) »Times* javljajo iz Lourenzo-Marqueza dne 21. t, m.: Glasom vesti iz dobro obveščenega vira, sta imeli republiki le 105.000 mož na bojišču, uštevsi ustaše v naselbinah. Sedaj da še imata kakih : 80.000 mož na razpolago, od katerih je i 50.000 v svobodni državi, 10.000 v gorovju Biggar in 15.000 v okrajih Fourtenstreams • in Klerkdoorp. Iz Bushmanskoopa in TVepenera. MASECU 22. (K. B.) «Reuter» javlja: General Brabant je prispel sinoči v Bush-manskoop ter je imel danes predpoludne bitko z Boerci. Ko odhaja ta vest, je trajalo streljanje s topov že več ur. Polkovnik Dalgetv javlja, da je v Wepeneru vse v redu. - Boerci so spustili v mesto nad 300 granat, ne da bi provzročili velike škode. Sovražnik ima precejšnje zgube. PRETORIJA 20. (K. B.) General Da-vet javlja iz Wepenera, da še vedno obko-ljuje Angieže, katerih je ujel 11, med njimi nekega višjega topniškega častnika; nadalje javlja, da angležka pomožna kolona, prihajajoča iz Aliwalnortha uničuje tamošnja posestva. LONDON 22. (K. B.) Iz Maserna javljajo dne 21. t. m.: Boersko topništvo živahno obstrelja garnizijo v Wepeneru. Danes v jutro je bilo v smeri proti Dewetsdoppu slišati streljanje iz topov. U roj ene i javljajo, da so videli generala Brabanta na potu proti Bushmanskoppii, 20 milj od AVepenera. Boerske čete so razdeljene v 3 oddelke; dva istih imata zadržati pomožno kolono tretji ob'ega \Vepener. Urojenci — Bašuti — opazujejo dogodke, a so mirni. Trgovina in promet. Izkaz po posebnem odseku c. kr. poštnega ravnateljstva odprtih nevročljivih poštnih pošiljatev, o kterih se ne ve, kdo je iste odposlal. V zmislu naredbe c. kr. trgovinskega ministerstva od 3. januvarja t. 1. št. 70.157 ex i 1898 (pošt. in brzj. naredbenik št. 7 ex 1899) so se po posebnem, c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstu prideljenem odseku uradno odprle nevročljive poštne pošiljatve, ktere so prejemni poštni uradi predložili tekom meseca marca t. 1. Tem povodom se ni moglo izvedeti, kdo je oddal na pošto v priloženem zapisniku navedene, priporočene ali navadne vrednosti ob-sezajoče pošiljatve. Dotični oddajalci, ki želda se jim ta pisma vrnejo, so s tem vabljeni, da dokažejo svojo lastninsko pravico do njih potom do-tičnega poštnega urada ali pa neposredno na podpisanem c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. V slučaju, da tekom enega leta nikdo ne dokaže lastninske pravice do teh pošiljatev, proda se njihova vsebina, v kolikor je v to prikladna na javni dražbi, ter se zaraču-nijo izkupljeni, v pismih eventuvelno najdeni in k poštnim nakaznicam spadajoči zneski na korist poštnega erarja. Vsebina ostalih pošiljatev se pa uniči. Te poš.ljatve so: priporočena pisma oziroma vzorci, oddani v Trstu na imena sledečih prejemnikov: baronesa Ruttmaver Trst, Giovanni Voucli Aleksandria, grof Bellegard Dunaj, Germano Peteani Cervignano, Varalda Vittove Vercelli, Gngliehno Racinotti Milano, (5 laških lir), A. Coronini Gorica, Alberto Marangunich Buenos Ayres, Catina Gherbez Reka, Ermenegildo Martinelli Bomba v, G'ov. Giorgio Pulj, Roza Drensky Trst, Štefan Ste-novic Trst, Arturo Muller Trst, Adolfo Dolin >f Trst, I. L. & A. Hesshaimer Kronstadt, Amalia Czernv Leoben, Maria Vasina Ve- nezia, Caterina Lorgatz Constantinopoli, Carlo Cesar New-Orleans, Ivan Cosner Visco, Jo-hauna Morel Kosđna, Merv Caslater Pulj, Giuseppe Bessech Corfu, Fried. v. F ranke n-stein Gradec, Pepina Malalan Opčina. (Pride šc.) Trgovinska in obrtna zbornica tržaška je v svoji seji dne 20. t. m. sklenila, da stori na vladi potrebne korake, da nameravano zvišanje turške uvozne carine ne bode škodovalo trgovinskim in industrijskim koristim Avstrije ter da pošlje trgovinskemu minister-stvu prošnjo, da se ohranijo na Turškem, inozemske, zlasti avstroogerska pošta. Glede druge železniške zveze s Trstom je sklenila zbornica, da izreka vladi za načrt zakona o drugi neodvisni železniški zvezi svoje priznanje, da protestira proti poskusom, ki gredo za tem, da bi se stvar še odložila ter spravila v zvezo z za gotov ljenje m kanalov , med Donavo, Odro, Moldavo in Laho. Zbornica predloži vladi in državnemu zboru prošnjo, da se železniški načrt izvrši Čim prej. Avstrijski sladkor na Portugalskem. Avstro-ogerski generalni konzulat v Lizboni javlja v svojem poročilu za mare 1.1., da seje zadnji čas poslalo precejšnje količine avstrijskega sladkorja na Portugalsko, to pa z Reke. Nekaj pošiljatev je prispelo v slabem stanju; sladkor je bil baje vlažen, rumen, ter ni odgovaijal vzorcem. Gospodarske razmere na Rumunskem se boljšajo, kakor poroča naš konzulat v Bti-kareštu. Tvrdke, ki so prestale sedanjo težko gospodarsko krizo, so baš v tem dokazale svojo solidnost ter zaslužujejo zaupanje inozemskih trgovcev v polni meri. Od prihodnje žetve je pričakovati zboljšanje vseh gospodarskih razmer in živahnega prometa, ker so vsled dolge stagnacije potrebe blaga povsod zratno narastle. Denarni trg. Na dunajskem trgu je obrestna mera zadnje dni zopet poskočila ter so znašali stavki za bančne akcepte prve vrste -4:>/l6 do 4s/8°/0t dočim se je v Berolinu v isti dobi cena denarju znižala na 43/g°/o- — I>ro~ longacijski stavki pri bankah so bili neugodni, t. j. znašali so 53/3°/0, v zasebnem prometu pa 5y/0. _ Trgovinske vesti. Budimpešta 23. Pšenica za april K. 7.84 do 7*80 Pšenica za oktober K. 7.98 do 7.99. Rž za april K. 6 85 do 6 90 Rž za oktober K. 6 90 do >-6-92. Koruza za maj K. 5'49 do 5*50. Koruza za jul' K 5.58 do 5.59 Oves za april K. 5.06 do 5.08 Oves za oktober K. 5-40 do 5 41. Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje omejeno trdno Prodaja: 12000 met. stot Vreme: lepo, vročina. Hamburg 23. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.75, za september 38 75 za december 39*50 za marc 40*25 Denar. Havre 23. Kava Santos good average za april 50 kg. frankov 45.—, za september 50 k. frankov 46.—. Dunajska borza dne 23. marca.. danes i> mlvčcraj Državni dolg v papirju — 99*10 „v srebru —"— 98*— Avstrijska renta v zlatu —*— 98*60 kronah 4% —•— 98*70 Kreditne akcije . . . —-*— 229*30 j London 10 Lsr. . . . —242*80 20 mark.....—*— 23*66 ! Napoleoni.....—"— 19.J7 _ 100 italijanskih lir . . —*— 90*60 Cekini......—— 11-36 Velika zaloga solidnega poliištva in \wm Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovanni hšt. 5. (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cena. '^H Moje pohištvo donese srečo W pohištva vsake vrste Ateandro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se ua brod ali žele- znico brez da bi se za t o kaj zaračuuao. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenuh. Za enkratno insercijo s« plača po 1 nvč. za l>esedo : za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. < >gla«i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 1(1 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anricipatnih obrokih. Najmanja objava 3<> nvč. Zalomi likerjev v sodčili In lmtHjkafc. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. VI Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo Krčme. ll/on ulica Media st. 3., toči črna I II III I v Celi jn ^^ vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Lozić Jurij Androna S. Lorenzo za magistratom!. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo 2 gld. 95 kr. Prkifl^n 1k/ F r*1 n im:i gostilno v ulici Ireneo rUlUOKIIK rldll ^ 2.,toči istrsko, dal- matinsko in l>elo vipavsko vino ter hsteinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Oblivala. Rphir Dpfap ulica Riborgo št. 25.Velika ■ ■viltli I Dlul zaloga iu delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne Iti sladČiČarnr. IO I/ Po 0110 Ulica Stadion št. 20, pe- JdK. rOIIIdUt karna in sladžičaraa svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Iieuiontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarieo in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.* 1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepih zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata <5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku S dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Str adom 18. — Krakovo. Ilustrovuni ceniki gratis in franko. Zaloga pohištva TRST - ulica S. Luda 12 - TRST — (zadej o. kr. deielne so dnij e) — Slavno občinstvo opozarjam na svojo novo zalogo vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in sprejemne sohe. V svoji lastni delavnici i<|2jotovljam po načrtu vsake vrste pohištva. (Jene brez konkurence. De'o fino in trpežno. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu tresla: „Svoji k svojim". Andrej Jug. XXXXXXXXXXXX>OOOK Restavracija Maliorčič Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema ; naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se | praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji j trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. ■ r .-cr^t'-a Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trirovel. Fran Hitty Ulica Barriera vecchia št. 13 prodaj al niča vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Otrije iii drva. Muho IaCIn v ulici del Torro štev. 12 ITlUlId JObip priporoča svojo dobro pre-skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koku. trdega lesa itd. Svoji k svojim Mlin na par. Valentin Skočir r^ ^ kjer melje vsakovrstne tur>čene m< ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje p« nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Chilni in vojaški krojač. C. kr. vrmm troji mtm . *9j - nam fcrojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku Št. 221, n ima izborno zalogo vsak o vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. po najnovejši modi. ___ ________________' Voščene sveče J Kooač sve™r v Gorici ulica Sv. Antona " r št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebel nega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prefastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Voščilo (hiks) in usnje. Glavno zalogo voščila [biksaj družbe _ sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drufovka v Gori c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno ižvršč. » V M II Hirvijl. Novoporecenci pozor! I Pohištvo i u mebljl. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev. okviijev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Itreščak. Gorica. Gosposke ulice štr. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Priznano uajltoljii r. ratnim i patentiranimi novostmi lastne i«Daje tehnično ilovrSeni glasovirj i dolu? ae najliolje in uajcetiej« direktno pri tovarnarju Henrihu Bremitz e. kr. dvornemu z&lafateljn. Trst — Borzni trs; številk« 9 — Trst ilustrirani katalogi na zahtevanje franko. C. Klemt. Tovarna za zatvornice (Jalousien( Bratmau na Bavarskem. Priporoča svoja 6-kratno odlikovana no. vovrstna lesena zastirala (Rouleaux), in žaluzije. — Ceniki gratis. Agentje za privatne odjemalce se povsod ščejo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da j sem odprl svojo kovačnico združeno z mehanično delavnico! za btroje v izdelovanje aceti-lenskega plina. Autorizovani instalater zapeljavanje vode in acetilenskega plina. Priporočam se Vam kot okoličan za mnoge narocbe. Ivan Krstnik Laurenčič ulica Commerci&le 11. v Divači y. obširnim, krasnim vrtom z lopami v. nekaj njiv in travnikov. •/. lepimi sobami za ptujce in IetovišSnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi j^o-špoiiarskimi prostori, odda se vsled maloletnih de5CXXXX Kozje mleko se prodaja v ulici Vel tro štev. 331. --1| Dr. Rosa Balsam i Praško domače zdravilo >•1 iz Mame B. Fraper-ja v Prati je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast iu odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. I varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoji'("-o, postavno položeno varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S: Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in ti flvonep zalaplelja jri cteedi orlu'- Praga, Kalastran, ogel Spomerjeve tuice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trsta v Lekarnah: G. luelani, E. Leitenburgr, P. Prendini, S. Se navali o, A. Suttiua. C. Zanetti, A. Praxmarer. g Odhod in prihod parnikov. V Ž a vije preko Sv. Marka. Škednja, Sv. Sobote. Milj ob 7.15, 9, 11.30 predp. 2.1 5 pop. Prihod 8.—, 10.— predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop. V Milje S (poŠta), 9.30, 12 (posta) predp. 2.30. 4.15 (preko Sv. Marka) 6.15 pop. Prihod 7 (preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp.; 130, 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob n e d. in p r a z n 8 (poŠta), 9.30, 12 (poŠta) predp.; 3 —, 1.30, 7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.— , 3.45 (poŠta) 6.30 pop. V Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po- šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.5U predp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (pošla) pop. V Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob ne d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj (parnika „Istria" in „Portorose-1.) V U m a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. D o h o d 6.— zjutraj. V Ko vin j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek, soboto ob 7. uri zjutraj. V Pu i j preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča, Vrsara, Rovinja in Fasane ob t>.4f> zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop. V Miramar 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. ! Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odh od iz Trsta : I 6.20 pdp. omn. Npbrežina, Cervinjan. Benetke i 8.— „ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko 8.25 „ „ Nabrežina, Videm, Benetke, Kim 9.— n omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona 9.55 „ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb L2.45 pop. omn. Kormin, zveza Cervinjan, Benetke j 4.35 „ „ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 5.30 „ Benetke (via Cervinjan in via Videm). Rim (via Bixij) naravnost. 6.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko i 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 „ „ Dunaj, zveza s Peštm, Reko : 8.45 „ meš. Nabrežina, Videm, Benetke ; 9.45 „ „ do Miirzuschlaga 6.10 „ (samo ob sredah) ekspres v Ostende P« P Samo 1 krono za 3 srečkanja. I Zadnji mesec M dobitek v denarju z 20% odbitkom. Srečke „Invalidendank po 1 krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporočajo: Josip Boiaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie stino, Ign. Neumann, Henrik Schiffmann. Carl Greinitz Jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno žele eno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo HF^ predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vso tehnične predmete, popolne napravo kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Minjslco, namizno in hišno opravo, železne metle in pred opjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Dohod v Trs t: meŠ. i-^ Miirzuschlaga, Beljaka itd. ^ iz Italije, Kormina, Nabrežine brzovl. iz Kormina Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim pošt. Dnnaj, zveza z Reko brzovl. iz Tialije preko ^Kormina omn. iz Benetk (via Cervigujan) pošt. Dunaj, zveza z Gorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina (samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrpelje, Rovinj, Pulj. Dunaj Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andrej u. Divača Pulj, Rovinj Hrpelje, Ljubljana, Dunaj Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Ćervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Ćervinjana. Dohod v Tržič: 7.20, 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Ćervinjana, 1.35 pop. iz Ćervinjana. 6.30 pdp. 8.45 „ 4.50 pop. 7.45 n 2.30 8.05 pdp. 9.35 „ 11.15 -6.15 zvč. 9.50 „ 9.25 ., Najboljše berilo in darilo 0°o o°o o°o o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena .Vzela in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikatit ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu V&lenčlču na Dunaju m., Steingasse M". 9 I. St., Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezauo in čisto v treh dneh nazaj. Cena jc skrajno znižana, knjig je malo Teč.