SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
RAJH SE NE PODA: VPIJE HITLER
Varšava
se se
drži
JUGOSLAVIJI PRIZNA RUSIJO?
GDANSK, 1 9. sept. - Danes se je pripeljal Hitler v mesto, da mu čestita, ker se je mesto pridruži-rajKu. Ob tej priliki je imel Hitler govor, ki
se
Je Potom radia razposlal po vsem svetu ob petih poldne (ob enajstih dopoldne ameriški čas). , Hitler je v svojem govoru poudarjal, da se ne Poljska nikdar več dvignila in da hoče on s svojim ruskim zaveznikom ustvariti sedaj trajen mir v £vropi. Rekel je, da on ne želi vojne z Anglijo ali yancijo, ampak da je Anglija, ki se zaman trudi, ^ bi razbila nacizem v Nemčiji.
Ako pa hočeta Anglija in Francija vojno, bosta dobili 500 bomb za vsako, ki se bo razpočila na Nemški zemlji. Nemčija se ne bo nikdar podala, ker je zdaj bolj zedinjena kot je še bila kdaj, je vpil Hitler.
Hitler je govoril nadalje, da je zastonj skušal Poravnati spor z Poljsko mirnim potom, a Poljaki ttiso hoteli poslušati, našuntani od Anglije.
BELGRAD, Jugoslavija, 20. sept. - Iz zaneslji-vih virov se poroča, da bo Jugoslavija v kratkem Poznala Rusijo. V nekaj dneh se poda diplomatska misija iz Belgrada v Moskvo, da se podpiše pogodbo za priznanje Rusije. Dogovori so že skoro vsi končani, treba je le še nekaj formalnosti. Sedanja vlada je bila vedno proti-ruska in če bo prišlo 2daj do pogodbe med obema državama, to pomeni, da je sedanji položaj in ruski vpad v Poljsko spremenil vso zunanjo politiko Jugoslavije. Ako Jugoslavija prizna Rusijo, bo s tem spremenjena tudi vsa politika balkanskih držav.
nova poljska vlada podpiše mir
CERNAUTI, Romunska. — Od poljske strani prihajajo poro-|a, da se bo ustanovila nova poljska vlada, ki bo prijazna Nemčiji in Rusiji, ki bo nadomestila vlado predsednika Moscickija, Ministra Becka, maršala Smigly-Rydza in druge poljske voditelje, ki so zbežali v Romunijo. Ta nova vlada, kot se poroča, bo takoj Odpisala mir z Nemčijo in Rusijo in sprejela pogoje, kakor ji bodo narekovani od napadalcev.
Kakor se sodi, bo ta nova vlada stala na čelu novi državi, ki bo ustvarjena med Rusijo in Nemčijo kot nekaka zagvozda med obe-^a državama. Iz Nemčije so že dospeli zemljevidi, ki kažejo me-nove države.
nadaljni boji na poljskem
BERLIN, 19. sept. — Nemško armadno poveljstvo poroča, da P°i)aki še vedno branijo Varšavo. To je že enajst dni, kar Nemci toesto oblegajo in bombardirajo, toda mesto se ne poda. V bitki Jri Bzuri, 60 milj zapadno od Varšave, so Nemci baje zajeli 50,-
000	Poljskih vojakov. Poveljstvo nemških čet, ki oblegajo Lwow, 3e Poslalo v mesto zahtevo, da se poda.
, V bližini mesta Kutno je še vedno 13 poljskih divizij, ki kljujejo Nemcem. Dalje je del poljske armade še pri Varšavi in del k^owu. Kljub temu, da je njih usoda zapečatena, zlasti zdaj, Poljaki med dvema ognjema, ruskim in nemškim, pa se vse-° Se tte podajo.
Vojni poročevalci pišejo, da se bo postavila poljska armada v ^nj'em obupnem boju na peterih krajih: 1) severno od Varšave, T. v okolici Bialystoka, 3) na obeh bregovih reke Bug pri Brest-*°Vsku, kjer je pol trdnjave v nemških, pol v poljskih rokah, 4)
1	hrit»ih med Lwowom in Przemyslom in 5) ob reki Tarta med
L°dzem
jo, pri Verdunu in skozi Švico in tako razdelili francosko armado na tri dele. Ako pride do tega, da se bo pričelo z resnimi boji na zapadni fronti, bodo stopili v akcijo tudi aeroplani, ki niso dozdaj napravili še nobene škode na tem bojišču, ne v ozadju bojne črte.
V Washingtonu napeto čakajo, kaj bosta odgovorili Anglija in .Francija na Hitlerjev govor danes popoldne, ki ga je imel v Gdanskem in v katerem je namignil, da bi se pričelo z mirovno konferenco.
. -o-—
Ameriški komunisti so zelo poparjeni, ker* jih je Stalinova politika spravila v blamažo
Washington, D. C.
- Idealisti in vneti zagovorniki sovjetske Rusije gledajo z veliko nevoljo in kislim obrazom na Stalinovo politično potezo oziroma politično igro v treh dejanjih. Ameriški komunisti so pred vojno ošabno dvigali glave in pripovedovali nezaupljivim ljudem, da se ni treba bati Rusije, ki je edina prava zagovornica demokracije pod tem božjim soncem.
Pa je prišla tista slavna pogodba med Rusijo in Nemčijo. Komunisti s0 dobili prvo klofuto, ker se je zvezala velika demokratska država z največjim nasilni-kom na svetu, diktatorjem in smrtnim sovražnikom komunizma — Hitlerjem.
Ameriški komunisti so vlekli Stalina iz blata in hiteli zatrje-
vati, da je Stalin to storil samo radi tega, da se ohrani svetovni mir.
Komunisti pa niso še preboleli te sramote, ko je priletela iz Moskve druga klofuta — Stalin se je spravil z Japonci, proti katerim so vpili komunisti, da gazijo vse človeške pravice na Kitajskem.
In pred par dnevi so morali ameriški komunisti požreti še eno Stalinovo "strategijo," ki je pa krona vseh — Stalin je zgrabil Poljake od zadej in jih nagnal proti nemškim topovom.
Vzpričo teh Stalinovih mahi-nacij se je izrazil nek ameriški komunist, da ga veseli, da je Stalin končno snel svojo masko z obraza in se pokazal v svoji pravi luči.
Ameriška vlada ne ve še, če naj smatra Rusijo za vojskujočo državo ali ne
Washington, D. C. — Tuje-zemska politika ameriške vlade si. beli glavo, kako naj smatra vpad Rusije v Poljsko. Državni oddelek ameriške vlade ni še dobil dovolj informacij, da bi določil, ali je postala Rusija s svojim vpadom v Poljsko vojskujoča sila ali ne. Če se jo smatra za vojskujočo silo, potem morajo Zed. države glasom nevtralne postave takoj prekiniti ž njo trgovske zveze kar se tiče izvoza orožja in municije.
in Posnom.
,, Kovno Litva, 19. sept. — Ruske čete so danes zasedle mesto
blizu sto. še
litvinske meje. Večina poljskih čet je bila zapustila me-predno so ruske čete dospele tje. Druga ruska armada se Porniče južno proti Lwowu. Med rusko in litvinsko vlado pride ^.^ar dneh do razgovora glede Vilne, ki' je staro litvinsko mesto in 1 So ga jim vzeli Poljaki leta X920. Rusko armadno poveljstvo ?r°ča, da so ruske čete zavzele več manjših mest na 500 milj dol-^ fronti vzdolž Poljske.
na zapadni fronti
Paris, 19. sept. — Francosko poveljstvo poroča, da je bilo vso °c obojestransko obstreljavanje v krajih vzhodno od Saara. eJttške čete so poskušale vprizoriti izpad na tej črti, toda so bile 2ene nazaj.
Kakor se je izvedelo, so Nemci postavili v akcijo 16 in pol pomorske topove, ki so pritrjeni na odprtih železniških vo-J^h- Sicer je pa položaj na zapadni fronti neizpremenjen.
nemci udarijo preko belgije
WASHINGTON, D. C. 19. sept. — Iz Evrope prihajajo poro-1 a> da namerava Nemčija napasti Francijo preko nevtralne Nizo-in Belsije. Najprej bi udrli v Nizozemsko in potem preko ' gije v Francijo, kjer ni nobenih posebnih obmejnih utrdb.
uga poročila pa zatrjujejo, da bo udarila Nemčija preko Švice v * ianci,]o. Ali pa bodo Nemci udarili na treh krajih: skozi Belgi-
Nekateri smatrajo, da Anglija in Francija ne bosta proglasili čo silo.
--o-
Teden za pisanje
Teden od 1. do 7. oktobra je določen po odloku zvezne pošte Zed. držav, da se piše pisma. Sicer jih pišemo vsak dan, toda v tem tednu naj bi se še vsak posebno potrudil, da napiše pismo prijateljem, znancem, sorodnikom in drugim. V času, ko je ves svet iz reda, bomo v tej deželi s prijazno pismeno besedo vplivali na medsebojno prijateljstvo in obdržali tesne prijateljske vezi, ki so tako potrebne v teh razburkanih časih.
V bolnišnico
V Glenville bolnišnico se je podala na operacijo Mary Zde-šar, 20601 Arbor Ave., Euclid, O. Obiski še niso dovoljeni.
Rusije kot vojskujočo silo in da bosta vzeli na znanje izgovor Rusije, da je šla na Poljsko samo radi tega, da brani tam svoje interese potem, ko je prenehala obstojati poljska vlada. V tem slučaju bi se moglo smatrati v nekem pomenu besede Rusijo še vedno za nevtralno deželo. Angleška vlada je sicer strogo obsodila ruski vpad v Poljsko, toda ni izjavila, če je ta čin vojni čin. Zato bo kongres, ki se snide jutri k zasedanju, precej v negotovosti, kako naj smatra Rusijo: ali za nevtralno ali za vojskujo-
žalostna vest
Mr. John Pelcol, 5415 Spencer Ave. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v vasi Sa-hovec, fara Dobrnič na Dolenjskem umrl oče Matija, po domače Drguč, v visoki starosti 89 let. V stari domovini zapuščajo soprogo, štiri sinove in dve hčeri ter številne druge sorodnike. Naj mož v miru počiva v rojstni zemlji.
Zadušnica
V petek 22. septembra se bo brala v cerkvi Marije Vnebovze-te v Collinwoodu ob osmih sv. maša za pok. John Skufca ob priliki 9. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Po diplomatsko
Dallas, Texas. — Ko se je peljal podpredsednik Zed. držav, John Garner, skozi to mesto v Washington k izrednemu zasedanju, so ga vprašali, kalco bo volil glede nevtralne postave. "To," je rekel Mr. Garner, "bom povedal samo predsedniku, njegovemu kabinetu in kongresni zbornici, pa nikomur drugemu.'" "Med nama rečeno," je silil vanj nekdo prav zaupno, "povej mi, kako dolgo boste v Washingtonu?" Nakar mu je zašepetal Gamer: "Med nama rečeno, ii tega ne bom povedal." -o-
Mussolini je imenoval poslanika za Anglijo
Rim, 19. sept. — že od 12. julija ni imela Italija svojega poslanika v Angliji, odkar je bil odpoklican poslanik Dino Grandi, ki je bil imenovan ministrom za pravosodje. Novi laški poslanik je Giuseppe Bastianini, star šele 40 let. S tem imenovanjem se sodi, da so se oblažili diplomatski odnošaji med Anglijo in Italijo. To tudi dokazuje, da Italija ne namerava še stopiti v vojno, kajti sicer bi Mussolini ne imenoval poslanika, če bi Čutil, da se bodo v kratkem odnošaji z Anglijo prekinili.
Smrtna kosa
Nagloma je preminil Anton Struna, star 47 let, stanujoč na 12605 Longmead Ave., West Park. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Močnik in štiri otroke: Anthony, Agnes omož. Homich, Olga omož. Bender in Mary, sestro Jožefo v Indianapolis, Ind., vnuke in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ga-borju pri Stični, kjer zapušča sestro Frances Polončič in več sorodnikov. Tukaj je bival 28 let ter je bil član društva sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ in društva France Prešeren št. 17 SDZ. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto ob 9:15 dopoldne, v cerkev Annunciation in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše sožalje.
Nov odbor Društvo Katoliških Borštnar-jev ftt. 1640 je izvolilo sledeči odbor za leto 1939-40: Predsednik Frank Martich, podpredsednik John Mesec, tajnik Frank Trepal Jr., zapisnikar Anton Grošel, blagajnik Albert .'Getrn mek, speaker Štefani Stefančič, vratar Frank Perme, spremljevalca : Daniel Pavšek, Frank Ko cin Jr., zastavonoša Lawrence Pavšek; nadzorni odbor: Frank Martich Jr., Steve Stefancic Jr., Frank Mesec.
Do 100,000 Poljakov
je padlo za domovino
Cernauti, Romunska. — Poljska pehota in topništvo, kar se ga še ustavlja nemški in ruski sili, se bori brez pomoči letal, katere so Poljaki vse odpeljali v Romunijo. Ta ostanek poljske armade se Ipori na svojo pest, brez vsakih navodil od generalnega štaba, ki je zbežal čez mejo v Romunijo. Vojaški eksperti sodijo, da je v tej vojni padlo od 50,000 do 100,000 poljskih vojakov. .
i
Pred izbruhom vojne so Poljaki trdili, da lahko izgube en milijon mož, predno bo Varšava
padla. Nemške izgube se pa računajo od 35,000 do 50,000 mož.
Medtem se pa še vedno vije dolga vrsta beguncev v Romunijo. Policija v tem mestu računa, da je pribežalo iz Poljske najmanj 100,000 oseb, vojakov in civilistov. In še vedno prihajajo drugi. Romunske oblasti hite postavljati taborišča za begunce. Med begunci vlada tuga in jad. Otroci iščejo svoje matere, matere svoje otroke, žene svoje može. Nekateri imajo svojce še na Poljskem in ne vedo o njih usodi.
Zed. države pričakujejo, da bodo naprošene za posredovanje pri ponudbi za premirje
Washington, D. C. — Vladni krogi se pripravljajo, da pride v kratkem ponudba za premirje od strani Hitlerja in da še bo vprašalo tudi Zed. države za sodelovanje pri tem. Sodi se, tla se bo obrnil Hitler do Anglije in Francije za premirje ali za dogovore, kakorhitro bo vsa Poljska zasedena od nemških in ruskih čet. Pričakuje se, da bo Hitler pripravljen pustiti vso ostalo Poljsko in da si bo pridržal samo koridor in Gdansk oziroma to, kar je pripadalo Nemčiji pred sve-
tovno vojno. Hitler bo tudi pripravljen garantirati varnost francoske meje za kolikor let bodo zahtevali zapadni zavezniki. Ako pa zavezniki tega ne bodo hoteli sprejeti, bo Hitler zagrozil, da je Nemčija pripravljena bojevati se tudi deset let ali še več.
Kakor se pa govori v vladnih ameriških krogih, Zed. države ne bodo sodelovale, dokler bo nameraval Hitler obdržali tudi eno samo ped poljske zemlje.
Rusija je hotela ameriške bojne ladje
Senator Borah dvomi nad odkritosrčnostjo Francije in Anglije
Washington, D. C. — Senator Borah, republikanec iz države Idaho, je izjavil, da se godi v Evropi nekaj čudnega, ker Anglija in Francija ne napadata Nemčije na zapadni fronti, kakor bi se pričakovalo. Borah je tudi mnenja, da pomeni vpad Rusije v Poljsko izgubo Turčije za za-padne zaveznike, da pa bi to lahko doprineslo hitrejši mir, ker bi Anglija in Francija sprevideli, da sta Nemčija in Rusija prevelik kos mesa za eno malco.
Zdaj je večji izgled za mir, toda ne takoj, je rekel Borah. Na vsak način je pa Anglija postavljena na preizkušnjo in ne ve, kaj bi storila. Ako Anglija in Fran cija kmalu ne uvidita, da Poljske ni več, se bo vojna lahko raztegnila v dolgo dobo.
"človek bi mislil," je rekel Borah, "da se bosta Anglija in Francija zganili, dokler sta Nem čija in Rusija zaposleni na vzhodni fronti, pa je vse tiho, Menda lepo mirno čakata, da bosta Hitler in Stalin opravila na vzhodni fronti in se potem lahko z vso silo vrgla na zapad."
KITAJSKA JAJCA
London, Anglija. — Vojna ali ne, fakt je, da je Kitajska glavna založnica Anglije z jajci.
Washington, D. C. — Pred Diesovim odborom je pričal včeraj Sam Carp, rojen v Rusiji in ki pravi, da je svak sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Molotova. V svojih izjavah je Carp izpovedal, da je dobil leta 1936 iz Moskve $100,000,000, da kupi nekaj ameriških bojnih ladij in letal. Njegove knjige kažejo, da je plačal v juniju 1937 $5,000 in v juniju 1938 $20,000 nekemu Preston McGoodwinu, ki naj bi posredoval za nakup boj
nih ladij in letal. Kot se je do gnalo, je McGoodwin zaposlen pri Narodnem demokratskem odboru v Washingtonu. Preiskava je tudi dognala, da je bil Preston McGoodwin od leta 1913 do 1921 ameriški poslanik za Venezuelo.
Carp izjavlja, da je dal McGoodwinu ček za $5,000, a vsoto $20,000 mu je izplačal v gotovini. Pravi tudi, da ni vedel, da ima McGoodwin politične zveze z vladno administracijo in da mu je samo rekel, da ima fine politi-
Iz Poljske se bo ustvarila socialistična republika
Paris, 19. sept, — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo ruski vpliv v. Poljski večji, kot si pa nekateri domnevajo. Kakor se sodi, nameravata Nemčija in Rusija vzeti vsak en del Poljske, sredi pa ustvariti novo socialistično republiko in sicer z glavnim mestom Varšavo, ali pa Krakowim. Ta nova republika bi bila pa pod protektoratom Rusije, če se bo to res zgodilo, potem se lahko vidi, da je bila to cena, ki jo je plačal Hitler Stalinu za pomoč. Hitler je pri tem tudi računal na to, da ne bo ostal osamljen proti Angliji in Franciji, če si s Stalinom razdelita Poljsko, ker bo eden držal vrečo, drugi pa ukradeno blago notri deval.
_-o-
Roosevelt bo govoril
Jutri popoldne ob dveh bo govoril predsednik Roosevelt kongresu. Govor se bo razpošiljal po radiu. V Clevelandu se bo govor oddajalo na postajah WTAM, WGAR in WHK. Govoril bo kakih 45 minut in sicer glede spremembe nevtralne postave. Važna seja Danes zvečer ob osmih se vrši važna seja Skupnih mladinskih pevskih zborov v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
čne zveze in da lahko posreduje pri nakupu bojnih ladij za Ru sij o.
Nadalje je Carp izpovedal, da bi bil on na dobičku, če bi se bila kupčijk obnesla, za najmanj $2,-000,000. McGoodwin bi bil pa dobil najmanj $100,000. Preiskava se nadaljuje, da se dože-ne, v koliko so bili pri tem soudeleženi člani Narodnega demokratskega Odbora.
V ITALIJI VIHRAJO RDEČE ZASTAVE
Rim, Italija, 19. sept. — Prvič, odkar je fašizem na vladi v Italiji, so se pokazale v javnosti rdeče zastave. To je znak, da se je fašizem spoprijaznil z komunizmom. Dozdaj je bilo v Italiji strogo prepovedano pokazati kak rdeč znak.
Sicer pa ni dala laška fašistična vlada še nobenega javnega znaka od sebe glede ruske inva-
zije v, Poljsko. Vendar se pa čuti, da je Italija podvojila svojo pažnjo nad dogodki, ker se vidi, da se dogodki nagibljejo proti jugu, v bližino Italije. Italija je še vedno zaveznica Rusije in ker upa, da bo prav ona posredovala za premirje, se vzdrži vsake pripombe glede ruskega vpada v Poljsko. V diplomatskih krogih se pa sodi, da bo Italija spregovorila v par dneh.
NO. 219
cleveland, ohio, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1939
leto xlii. —vol. xl1i.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN , IN LANGUAGE ONLY
ww ameriška domovina, september 20, 1939
V I
AMERIŠKA DOMOVINA"
!AMERICAN HOME
UIT St. Olalr Avenue
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Oblo
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado, na leto »6.50. Za Cleveland, po poMl, celo leto »7.00. K* Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po ramaialclh: celo leto »5.50; pol let* »3.00. Za Evropo, celo leto, »1.00. Posamezna Številka, 8c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per yeax. 0J3. and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mall. »3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 lor 0 months European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
V nedeljo gremo v Newburgh
No. 219, Wed., Sept. 20, 1939
Hijene imajo pojedino
Velika "delavska" država Rusija je dala pečat vsem svojim dosedanjim činom s tem, da je padla po Poljski, ki je bila že na tleh in jo umirajočo še obrcala z okovanim škornjem. Niti brezobzirno preganjanje vere, niti masno streljanje in čiščenje v Rusiji sami, ni obrnilo želodca civiliziranemu svetu s takim gnusom, kot ta čin boljševiške Rusije.
Komunizem, ki je pridigal, da bo osvobodil svet verig kapitalizma in vpliva višje človeške družbe, je pljunil na svoje principe in se vsedel na pojedino k upehani divjačini, katero je prignal v past sodrug Hitler, krvnik in posinovlje-nec bojnega boga Marsa.
Še so donele po zraku svete obljube matke Rusije, da bo ostala v tej vojni nevtralna. Skoro se še črnilo ni posušilo na papirju, kjer je stalo črno na belem, da Rusija ne bo nikdar napadla Poljske in obratno, ko se je že zagnal Stalin "Grozni" preko meje, da zada zadnji smrtni sunek svojim bratom Poljakom. Tako je Rusija igrala vitežko vlogo hijene nemškemu tigru v podoknico.
Ne, Rusija si ni upala v Poljsko, dokler ni videla, da je že na tleh. Slava prvi in najbolj "hrabri" armadi na svetu! Dva milijona rdečih čet se je zagnalo na par sestradanih in upehanih Poljakov in jih zagnalo nazaj v nemške bajonete. 160 milj poti je prekoračila "hrabra" ruska armada v Poljsko v 36 urah. 'Kako da ne, če je imela prosto pot, ali če je srečala po poti kvečjem par starih ženic.
To je bila cena, za katero je prodal Stalin Hitlerju svoje slovanske brate. Judež je v primeri ž njim pravo nedolžno dete.
Kje se bosta ustavila Stalin in Hitler, nacizem in komunizem? Težko, da bi bila zadovoljna samo s poljsko pečenko. Gotovo je, da imata že pripravljene načrte, toda nihče ne ve zanje razen njiju. Kdo bo zdaj prvi na vrsti? Romunska, ali Jugoslavija in ostali Balkan? Na te si bo Rusija že upala, ki so majhne in pa ker so blizu. Saj si Rusija v večjo vojno ne upa s svojo armado, ki je najbolj izučena na svetu in naj-moderneje opremljena, kot pravijo. Pa je znano dejstvo, da je vse to le propaganda in pa baharija. Najbrže bo tako kot je bilo proti koncu svetovne vojne, ko so bili ruski vojaki na fronti s puškami pa brez nabojev. Vlada se je bala lastnih vojakov in jim ni hotela dati municije, ker krogle frče prav tako naglo nazaj kot naprej. In kaj podobnega bi se lahko pripetilo tudi danes v Rusiji, kjer se drži vlada le z ustrahovanjem.
Kaj poreko oboževalci Stalina po svetu k temu činu njihovega ateka Stalina? Ali morejo še pogledati poštenemu človeku v obraz? Kaj boste rekli na to vi, slovenski komunisti, ki ste klečali pred Stalinom in tako vneto zagovarjali njegovo namero i v Španiji? Je še vedno isti Stalin, ki je hotel vpeljati v Španiji "demokracijo" kot jo misli vpeljati danes v Poljski. To je tisti vaš rešitelj proletariata! Lahko ste ponosni nanj in na vse lepe besede, ki ste jih zapisali o njem in zanj in oblivali z gnojnico poštene ljudi, ki so si upali povedati o Stalinu čisto resnico.
In kaj demokracija?
Slabo, zelo slabo izgleda za svetovno demokracijo! Komaj nekaj dni je, kar smo zapisali: gorje svetu, če se združijo Nemčija, Italija, Rusija in Japonska. Evo vam danes te zveze!
V Evropi sta samo dve države, ki se še upirata komunizmu, nacizmu in fašizmu, Anglija in Francija. Ali bosta vzdržali še naprej ? Ali se bosta podali, da rešita svojo kožo?
Kar se tiče njiju lastne dežele, sta varni. Nemec ne more nikdar preko sedanje utrjene meje v Francijo. Skozi močen zid angleške bojne mornarice ne more živ krst. Ali si bo torej nemški tiger skrhal tukaj svoje kremplje, ali bo pustil zapadno fronto v miru in razsajal drugod?
Dalje je vprašanje, kako daleč bo šlo prijateljstvo Rusije in Nemčije. Ali si bosta kar naprej delila plen, ali »i bosta začela drug drugemu trgati pečenko iz rok?
To so vprašanja, na katera danes ne more nihče odgovoriti, ker nihče ne ve tajnih načrtov diktatorjev. Na vsak način pa izgleda slabo za evropsko demokracijo in zelo slabo za male evropske države, ki ne morejo drugega kot čakati svoje usode.
In Zed. države? Te ne bodo poslale svojih fantov v Evropo, to je skoro gotovo. Enkrat so že šle v boj za demokracijo in žrtvovale veliko, pa so bile žrtve zastonj. Ne smejo pa mirno gledati znoreli svet okrog sebe, čeprav nas loči od njega široko morje. Kmalu tudi morje ne bo pomenilo nobene zapreke v moderni tehniki. Zato je pa naloga Zed. držav, da se pripravlja in da se začne pripravljati takoj, ne za napad, ampak za obrambo. Zed. države si morajo ustvariti takoj obrambeno silo, da bo vsakemu postalo slabo, če se mu slučajno pocedijo sline po našem bogastvu. Steklega psa se ubrani človek samo s palico in ta palica mora biti za vsak slučaj vedno pri roki.
Cleveland, O. — Drage prijateljice in prijatelji, za enkrat sem si izposodila ta naslov, saj veste, da oseba, ki je rabila ta naslov je žela velik uspeh. Saj menda veste koga mislim, to je naš slovenski g. sodnik F. J. Lausche. Upam, da ne bo hud na me radi tega, če pa ima patent na ta naslov, potem pa gorje meni.
Kakor vam je že znano bodo Newburcani postavili vogelni kamen za cerkev sv. Lovrenca, da bo delo, ki je že zdavnaj začeto tudi enkrat dokončano. Za ta slavnostni dan se bo vršila tam tudi parada na katero so povabljene tudi naše narodne noše iz St. Clair Ave. Njih aktivna voditeljica narodnih noš in po svojem požrtvovalnem delu dobro poznana Mrs. Agnes Žagar, nas je prišla osebno povabit, da bi se v velikem številu tudi me odzvale in udeležile te slavnosti, kar sem ji že kar v vašem imenu obljubila, da se bomo v polnem številu odzvale.
Ob raznih slavnostih in prilikah so se tudi Newburčani vselej s svojo godbo udeleževali, saj jih vidite na vsaki naši prireditvi, pa ne vem ali pridejo pogledat kaj mi znamo in da potem oni še boljše narede, ali pa se jim mi Sentklarčeni tako dopademo. Naj bo že eno ali drugo, samo da pridejo.
Mr. Mejač in Jakob Resnik sta vedno in veliko pomagala za napredek Kulturnega vrta. Z Resnikom, ki vedno kaj zanimivega napiše, smo bili še nekaj v sorodstvu dokler je še živela sedaj pokojna Anica, ki j6 bila sestra Mr. A. Stoeinerjai Pokojni Andrej Žagar in moj mož sta bila dva izmed ustanoviteljev tistega slavnega "Zvona" in tudi jaz sem bila nekaj let članica omenjenega društva in bi bila tudi še sedaj, da nismo bili šli na obisk v stari kraj. Sedaj pa še nekaj o newburških narodnih nošah.
Newburcanke so bile prve, ki so se pokazale v slovenskih narodnih nošah. To je že precej let od tedaj, ko smo bile nastopile v Garfield parku pri "All nations programu. V Cleveland Pressu so bile natisnjene slike prav zalih slovenskih narodnih noš. Agnes Žagar, Angela Ad-ler, Frances Breznikar, Mary Bobnar, Caroline Plut. To sliko sem jaz izrezala iz lista in si jo ohranila za spomin.
Kolikor jaz poznam narodne noše iz Newburgha, se mi najbolj dopade Mrs. Verka. Mrs. Zidanic je jako lepa v narodni noši, ravno tako tuli Mrs. Agnes Žagar. Jako se mi dopadejo tiste snežno bele peče, ki so v resnici nekaj posebnega. Sedaj ne bom nobene več osebno opisavala, ker ne vem vseh imen.
Pa tudi naše žene in dekleta iz St. Clairja se prav imenitno postavijo, da kar tiste, ki nimajo narodnih noš, prime želja, da bi si jih tudi one nabavile. Kar se tiče naši moških, sem pa rajši tiho, ker ni mogoče nobenega dobiti, da bi se oblekel narodno nošo. če bo šlo tako naprej, se bomo morale me ženske obleči v moško narodno obleko, da ne bi drugi narodi mislili, da med Slovenci nimamo moških, ali da nimamo moške narodne obleke, če bi se tudi naši moški, posebno, mlajši oblekli v narodne noše, bi bila vsaka parada še enkrat bolj živahna.
V čtrtek 21. septembra, ste vse narodne noše iz St. Clairja vabljene, da pridete na prijateljski sestanek k meni, imamo dovolj prostora za vse. Pridite, da se pogovorimo radi parade v New-burghu. ičie boste vse prav pri-
goležem, da boste vedele kakšna razlika je med žganci in polento. Za godbo bo pa skrbel naš gramofon in za petje pa ve same.
Nas boste lahko našle. Na eni strani je Racetova mlekarna in na drugi strani pa je Bašca, ki prodaja vino in suho meso. Zdaj veste kje me iskat. Hišna številka je 1020 E. 61 St. Na svidenje!
Mrs. Rose Streiner. -o-
Pomen Slovenske moške zveze
Vem, da vam je ža znano, da se je vršila pretekli mesec prva konvencija Slovenske moške zveze in sicer v Slovenskem domu na Holmes Avenue v Clevelandu. Ta, prva konvencija naše Zveze, je sprejela vsa temeljna načela na podlagi katerih je bila Slovenska moška zveza ustanovljena.
Najbolj važna točka v naših pravilih je gotovo ona, ki nam pove, da je Slovenska moška zveza NEPRISTRANSKA in samo moška organizacija, ki sprejema v svoje vrste može in fante ne glede na njih versko ali politično prepričanje.
Ce človek pomisli in pogleda nazaj v zgodovino našega naroda, bo videl da je naš narod trpel največ radi tega, ker ni bil združen, ampak razcepljen na več strank. Vem, da je večina vas slišala pregovor: United we stand, divided we fall," ali kakor pravimo mi: '"V slogi je moč" in kakor so razmere sedaj, lahko vidimo, da naš jezik bo začel zgineva-ti. ....
Samo z združenjem vseh slovenskih mož in mladeničev je še upanje, da za nekaj let še lahko ohranimo naš jezik.
Vi slovenski fantje in možje, ee vam je v resnici naš slovenski jezik še kaj pri srcu, pristopite v organizacijo, ki je samo moška in ki se trudi za splošno dobrobit slovenskega naroda v Ameriki.
Za vsa pojasnila glede naše organizacije se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, 1067 Sutherland Ave., Akron, Ohio.
Vincent H. Lauter. ___-o-
Ledino smo orali
ram, da ves čas od kar stoji na' Holmes Ave. Slovenski dom smo se v njem zbirali, kramljali naše domače in narodne težnje ter bodrili drug drugega do večje aktivnosti. Z zgraditvijo narodnega doma smo postali velika narodna družina. Skupno smo se radovali, prepevali naše pesmice, ki smo jih prinesli iz rojstne domovine, gojili pristno našo dramatiko, se odpredelili po podpornih društvih in zopet delova !i skupaj v pomoč drug druge mu. Kratko rečeno, počutili smo se domači na tuji grudi. Pričeli smo ljubiti svoje domačije, svoje rojake in spoznali smo moč nas in naših organizacij.
Spodobi se, da ob zgodovinskemu dnevu iskreno čestitam na šim prvim pričetnikom pionirjem na njih nesebičnem in narodnem delu ter jih vljudno vabim v imenu korporacije, delničarjev in direktorjev, da z nami na dan 24. septembra praznujejo zgodovinski dan njihovega narodnega podvzetja. Čast vam na vašem narodnem delu.
Vljudno vabim v imenu korporacije vse direktorje drugih narodnih domov, da nas poseti-te ter z vašo udeležbo dokažete, da po slovanskemu običaju spoštujete očeta vseh slovenskih narodnih domov v državi Ohio.
Ker ima naša korporacija veliko delničarjev širom Clevelan-da, okolice in po* državi Ohio, naj jim bo to vabilo k praznovanju slavja tem potom izročeno.
Najlepše vabim vse rojake, so delničarji ali ne naše korporacije, naj pridejo na popoldanski program ali večerni banket, da v veselju in radosti proslavimo dela naših prvih pionirjev v naselbini.
Dan 24. septembra naj bo dan narodne manifestacije pod okriljem Slovenskega doma na Holmes Avenue.
Anton Jerman, predsednik Slovenskega doma na Holmes Avenue. : tr' ' —1
sedmih se vrši v zgorni dvorani banket, ženski klub, ki ima kuhinjo v oskrbi bo po svojih najboljših močeh poskušal, da bo vsakemu izvrstno postregel.
Ples se bo pričel ob pol osmih v spodnji dvorani. Igral bo Jan-kovičev orkester. Ako si nabavite vstopnico za 75c ste opravičeni z njo do popoldanskega programa in zvečer za banket in ples. Samo za popoldanski program pa jo vstopnica 25c, ali samo za ples zvečer 25c. Torej ste veliko na boljšem, če si kupite vstopnico ;a 75c in boste z njo deležni vse-?a.
Končno vas vse prav prijazno vabim od blizu in daleč, da nas posetite in da skupno kot ena družina proslavimo ta pomembni dan narodnega hrama.
Frances Susel. -o-
Kdo naj bo naš bodoči councilman?
Pomembna slavnost
Pred dvajsetimi leti smo zastavili plug v narodno ledino in orali trdo brazdo na prosvetnem polju, želja naroda je bila, da si postavimo slovenski narodni dom v območju collinwoodske naselbine in storili smo to s Slovencu prirojeno energijo. Zaupali smo v svojo moč, naslanjajoč se na geslo "Vsi za enega in eden za vse" ter si postavili stavbo vredno nad $65,000.00.
Naši pionirji so pričeli zbirati cent pri centu in v nekaj mesecih so nabrali že tisočake in v pol-letu dosegli deset tisočakov za narodno zgrabdo. Med našimi rojaki je zavladala velika živahnost, veselje in nedeljiva volja po skupni narodni strehi. Vse je agitiralo, vse delalo in prispevalo, da se čimprej uresniči narodna želja.
Ko se je zasadila prav lopata, kjer stoji danes Slovenski narodni dom na Holmes Ave., oče vseh slovenskih narodnih domov v državi Ohio, je skipela vshičenost do vrhunca. Popustili niso niti za las, vdržali so težki voz in ga tirali po strmem klancu do vrha, rama ob rami, vsi ene misli in ene želje. Dne 24. avgusta 1919 je zaplapolal ameriški in slovenski prapor na drogu dovršenega narodnega doma.
Ko se ozrem na dvajsetletno razdobje našega narodnega doma bi bilo težko ugotoviti kdo je poleg prvih pionirjev največ do-
dne vam bom skuhala polento z brega storil. Ugotoviti pa mo-
Vroči poletni dnevi so že za nami, listje že rumeni in vsa znamenja že kažejo, da smo že v jesenski sezoni. Collinwoodska na selbina, na južni strani mostu, se pripravlja na veliko in pomembno slavnost, ki bo prva v tej sezoni in se bo vršila v nedeljo 24. septembra.
Slovenski dom na Holmes Ave. bo ta dan obhajal 20 letnico svojega obstoja z lepim programom popoldne in zvečer. Ob tej prili ki bo tudi izdana spominska knjiga, ki obsega preko 40 strani in je zelo pomenljiva.
Ta dom, ki je bil zgrajen pred 20 leti, je najstarejši narodni dom v Clevelandu. 20 let je pre cej dolga doba in precej težkoč je bilo vsa ta dolga leta, toda vse še je premagalo in Dom po 20 letih prav lepo napreduje kljub temu, da časi niso najbolj ši.
Da nam je ta Dom potreben se lahko vsak zaveda, samo pomi slimo kje bi se vršile vse društvene seje, zabave, ter vsakovrst ne prireditve, če bi ne imeli svo jih narodnih domov.
Zato je dolžnost vseh društev delničarjev in klubov, kakor tudi posameznih delničarjev in delničark, da po svojih močeh po magajo Domu do obstoja. To rej v nedeljo lahko pokažemo svojo dobro voljo s tem, da na polnimo obširne dvorane do zad njega kotička. Program ob ob širen in bogat, tako da bo vsa imel lep užitek. Sodelovala bodo vsa društva in nastopili bodo pevski zbori, pet po številu. God ba sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo zaigrala nekaj lepih komadov in bo tudi še več drugih nastopov.
Posebnost pa bo to, da bodo nastopili ravno isti pevci pevske ga zbora Soča kot so nastopili pred 20 leti pri otvoritvi Doma
Program se prične točno o dveh popoldne, ker je precej obširen se prosi cenjene udeležence, da ste točni. Zvečer točno ob
Collinwood, O. — Prihodnje councilmanske in županske volitve so velikega pomena za vse ljudstvo mesta Clevelanda. Veliko in resno vprašanje leži pred preprostim ljudstvom tu caj v vardi in mestu sploh. Ali se bo "novi deal" obdržal in razširil, ali bo potlačen in uničen od demokratskih in repu blikanskih sodeležnikov - politi-kašev, najhujših nasprotnikov organiziranega delavstva in NOVEGA DEALA? Kakor gre mesto Cleveland letu 1940, tako gre tudi država Ohio za tem, da bi se NOVI DEAL ohranil in razširil. Ljudstvo mora voliti novo-dealarje za župane in council-mane, ki bodo rabili svoje u-rade za vpliv novega deala.
Ljudstvo v 32. vardi potrebuje councilmana, ki bi uporabil ves svoj čas, od dne do dne, v mestni hiši le za korist ljudstva in ki bi stal v mestni administraciji za NOVI DEAL In principe socialnega napredka mesta, države in naroda. Kateri se bo držal službene dolžnosti in bil na razpolago ljudstvu v vardi vsak čas. Bernard McGroarty vam nudi vse to, ako bo izvoljen.
Bernard V. McGroarty poudarja, da njegovo glavno vprašanje je blagor ljudstva v njegovi vardi in mestu v splošnem, da se preskrbi delo za nezaposljene. Privatna industrija ne bo zaposlila teh delavcev (in to je gola resnica); hitrost dela, naprednost v tehniki, kakor tudi "sedeča stavka" velike trgovine je temu kriva. Potem nam ne kaže nič drugega, kakor raztegniti in razširiti WPA tako, da vsak, ki bi hotel delati, bi dobil delo in plačo (strokovne unije).
Teh izkušenj imamo dovolj v mestu in vardah, posebno v 32. vardi. Nikakor ne moremo skrivati resničnega fakta, da je Fisher Body tovarna v Clevelandu enkrat imela zaposlenih 9,200 mož in žena, sedaj pa jih ima komaj 3,200. Takih slučajev je mnogo. Statistika nam " od časa do časa pove, da je sedaj na tisoče ljudi brez dela, ki ne bodo nikdar več delali v privatni industriji, temu je največji vzrok: moderni stroji in pri-»anjaštvo pri delu.
Kaj naj ti nezaposleni sedaj store? Vrhu tega pa nas tare še grozna draginja, ki jo je napravila zadnje čase veletrgovina in s tem napravila več siromakov in na drugi strani pa več milijonarjev. Dobro se zavedamo, da je večina teh nezaposlenih poštenih in delavnih ljudi, ki bi radi delali.
Mi moramo vztrajati in zahtevati, da se načrti novega deala ne samo obdrže, ampak tudi razširijo, da bo tako ljudstvo dobilo delo. Jasno nam je, da če narod dela, da ima tudi mali trgovec koristi od tega in tudi on lahko živi. Več ko bo narod zaslužil, več bo potrošil in na ta način bo na-
stalo blagostanje.
To je bistveno načelo novega deala, edina trdna podlaga resničnega blagostanja. Naša dolžnost je, da skrbimo in izvolimo ljudi v mestno zbornico, ki bodo dali podporo novemu dealu in ga poskušali tudi kolikor mogoče uresničiti. Eden takih zagovornikov je Bernard V. McGroarty in če bomo njega izvolili, smo lahko prepričani, da bo tudi skrbel, da bo narod dobil priliko do dela.
Bernard V. McGroarty je v svoji uniji "Labor's Non-Pai>-tisan League" in tudi pred letom kot kandidat za državnega senatorja vedno podpiral predsednika Roosevelta in njegov novi deal.
Bernard V. McGroarty je star 45 let, je hišni posestnik v 32. vardi že več let. Dober oče in gospodar. Bil je vojak | v ameriški armadi in se udeležil več bitk v zadnji svetovni vojni, kjer je bil tudi ranjen-Svoje študije je dovršil na Carnegie. Tech. Že 12 let je predsednik Stereotypers unije št. 22 in
je tudi predsednik "Labor Non-Partisan League." f Sedaj je zaposlen pri NEA Service Inc.
Volivci dobro premislite koga boste volili. Dobro preči-tajte in potem pa sodite. Voj' ne grozote se nam tudi že bli' žajo in s tem tudi draginja že narašča. Zato je nujno potrebno, da volimo za progresivne kandidate v mestne in dr' žavne urade. Volite za Bernard V. McGroartya za coufl' cilmana v 32. vardi in ne vam žal.
Jennie Zimmerman. .
-o-
IZ DOMOVINE
— Trbovlje. Mladinsko zavetišče dobimo. Prav v šolskih počitnicah je posebno vidno, v' kako žalostnih razmerah živ1 delavska mladina. Sorazmerne prav malo jih je moglo oditi1 v razne počitniške kolonije-Večina pa se je potikala okoli' ne vedoč ne kod, ne kam. Do' ma jim nimajo dati praveg3 dela, šola jih ne drži v tem Času in zato jih je nekaj kar p0' begnilo od doma, o drugih Vs so se zopet slišale druge ža' Ione zgodbe. Nekateri starš1 res nimajo časa, premnogi Pa se ne brigajo za otroke, čeprav bi se lahko. Tukajšnja Vincefl' cijeva konferenca se je poli0' vno bavila s to zadevo in stav1' la razne predloge in prošnJ6 na banovino, TPD in drugatf1. Sedaj se je TPD odločila, d" zgradi sama veliko otrošk0 dnevno zavetišče in deloma tU' di sirotišnico. To bo res dobi"0 delo. Ko pozdravljamo to od' ločitev, želimo le, da TPD * srečno roko čim popolneje svd načrt izvede. S tem bo lep kos dela za lepšo bodočnost delav' ske mladine izvršen.
—-V Sv. Križu pri Litiji dne 20. avgusta t. 1. nenaden1'1 umrl g. Janez Kotar, posest' nik, ključar župne cerkve, vec' letni občinski in šolski odbo1' nik, odlikovan z zlato kolaj*10 za obče zasluge.
te^amelear paj
Sluga pride k svojemu gosp0_ darju in mu reče: "Gospod zU naj pred vrati je človek, ki Pra^ da je prišel tirjat nek dolg. W na mi pa ni hotel povedati."
"Kako pa izgleda?"
"Veste gospod, izgleda Pa ^ ko, da bi vam jaz svetoval dolg takoj plačate."
*	• če-
Ko so prišli oni dan mladi u njaki prvič v šolo, jim je učite ca med drugim tudi rekla: ^ ^
"Vidite, otroci moji, prvi n» kaj je prav in kaj ni prav, ste bili na kolenu svoje dobre
ce.
se<; 10

"O ne, tisto pa ni res si mala Rezika, "prvi nauk ^ dobrim in slabim sem dobi „ očetovem kolenu in sicer poč
r- ameriška domovina, september 20,' 1939
P*".....8
la«»»nmrtitntiiiiiariiim»m»tmtmm!»»intii»»»muuuum»i»»i»iiiii»iim
WINNETOU
Po nemikem Ininlki K. M»y»
«mmmama;t:iii;iiii:t:min»:i»iiiiitiwuiumuumiiiiiiiiiiiiiiiii»»iii»»»»iiim
Poteze njegovega resnobnega, moško lepega obraza so bile pravilne, rekel bi skorajda rimske, čeljustne kosti so bile komaj vidne, ustnice mehko zaokrožene. Brade in brkov ni imel, Jih vobče noben Indijanec nima. Njegova polt je bila svetlorjave barve z lahnim bronastim dihom.
Bil je Winnetou, poglavar Apačev, moj krvni pobratim.
Obstal je pri vratih, bistro so gledale njegove ko žamet črne °či po sobi, stopil je in sedel bli
na V"
"O, bil je mnogokrat na za-padu, v mestih. Nadarjen je, mnogo se je učil. In pripovedujejo si tudi, da je bil neki evropski učenjak pri njih ujet pa da so lepo ravnali z njim. Ostal je pri njih, njihov učitelj je bil, tudi Winnetoua je vzgojil. Toda s svojimi človekoljubnimi nazori najbrž ni prodrl in je polagoma na duši in na telesu propadel. Tiho je šepetal Old Death,
Zu naju, kolikormogoče oddaljen komaj da sem ga jaz razumel.
°d razgrajačev
Ves iznenaden sem bil.
Kaj ga je prignalo v Matagor-do — ? Ali je Santerja tod zasledoval —? Ali je imel druge posle —?
Seveda sem koj vstal in mu mislil pohiteti naoroti, da ga popravim. Pa ni se zmenil za me-čeprav me je nedvomno videl ln gotovo tudi koj spoznal.
Gotovo ima posebne razloge, ttie noče poznati, sem zasodil. Sedd sem in se tudi sam delal, kot da ga ne poznam.
Indijancu je bilo videti, da po-ložaj razume. Komaj vidno je poniknil, se še enkrat in z rahlo Prezirljivostjo ozrl po pretepali družbi ter se obrnil k nama. Ko sva shranila samokrese, je Pritajena veselost šinila po njegovem resnobnem obrazu.
_ V sobi je zavladala grobna ti sina. Osebnost mladega Indij an Ca je vsekakor mogočno vplivala na sirove divjake.
Tihota je privabila tudi gostil ničarja bliže. Najbrž si je mi slil, da se je vihar polegel in da fe. vsaj za njega, nevarnost mi-nila. Vtaknil je previdno najpr-v° glavo skozi vrata in ko je vi da se mu res ni ničesar bati, Je še druge dele svojega telesa Pomaknil v sobo. . "pivo prosim, nemško pivo!" je naročil s prijetno donečim, polnim glasom in v lepi, gladki angleščini
Indijanec — pa da govori gladko angleški, to se je pretepačem zdelo čudno. Stikali so glave, šepetali in kradoma pogledovali po Indijancu. Zaslutil sem, da ne Nameravajo nič dobrega.
Winnetou je dobil pivo, dvignil čašo k oknu, ga strokovnjaki premotril in pil.
"Well!" je dejal gostilničarju in zadovoljno dlesknil z jezikom "Vaše pivo je dobro! Veliki Ma nitou je naučil bele ljudi mnogih Urnetnosti in varjenje piva ni Najmanjša med njimi
"Skoraj bi ne verjel, da je tale človek Indijanec!" sem šepni Deathu.
. Pa je Indijanec! In še kak! 30 s Poudarkom in tudi šepetaje Ogovoril Old Death.
"pa poznate? Ste se že kedaj nr.e6ali z njim? Ste govorili Kdo pa je?" sem se dela res ne poznam Winnetoua
z VVi^l £,a ®e nisem- SP° sem ga po njegovi postavi, obleki in po letih. Najbolj pa Vegovi puški. Tista puška je amreč sloveča srebrna puška, ki o Je podedoval po svojem očetu, kdar ne zgreši.
In veste, kdo je ta človek? Morebiti ste že čuli o njem. Naj-^avnejši Indijanec je, Winnetou, Poglavar Apačev. Ni ga menda
i»»::Hž;»»n»m:nitiii»t»8»i>t»»»m»t»>»:»»»»»n»n»»n»»»m»ii»iiiii»'»»
IJ02E GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Popravek: V torkovi številki haja s pisanimi preprogami po-
beri: postavi daritev sv. maše, ne zakrament sv. maše.
Pa Winnetou ga je le čul. Ornil se je k nama. "Old Death se moti! Beli učenjak je sam prišel k Apa-čem in prijazno so ga sprejeli. Bil je res učitelj Winnetouov, učil ga je ločiti greh od pravičnosti, resnico od laži. Ni propadel. Apači so ga visoko čislali in so si njegove nauke dobro zapomnili. Nikdar si ni želel nazaj k belim in ko je umrl, so mu postavili spomenik in nasadili ob njem hrast življenja. Odšel je v večno zelene savane, kjer se poveli-čani ne ubijajo in ne zalezujejo, in bo užival večno srečo pri velikem Mantitouu. Tam ga bo Winnetou spet videl in se njim veselil in pozabil na sovraštvo, ki ga gleda tu na zem-ji."
Old Death je bil ves srečen, da ga Winnetou pozna. Obraz mu je žarel v veselju.
"Kaj, sir, poznate me — ? Res —?"
"Nisem vas še videl, pa koj em vas spoznal, ko sem vstopil. Slaven scout ste, ki je njegovo ime znano po vsem zapa^ du vse tja do Las Animas."
Mirno in dostojanstveno je govoril. Niti mišica njegovega bronastega obraza se ni zgeni-a. In potem je tiho obsedel, kakor v sebe zamišljen. Le dro-Dna ušesa so mu zdaj pa zdaj zadrgetala, kot bi se pečala z nečem, kar je zunaj njega.
Prej tako kričavi pretepači pri sosednjih mizah so še vedno stikali glave in šepetali, se pogledovali, si prikimavali in se menda nazadnje odločili. Niso poznali Winnetoua, tudi iz njegovih besed niso posneli, kdo da je, pa so se najbrž mislili na njem maščevati za poraz, ki so ga z nama doživeli. Upali so seveda, da se midva nebova potegnila za njega, če ga napadejo, dokler naju pri miru pustijo.
Vstal je torej eden izmed njih, tisti, ki je že tudi z me noj natvezal prepir, ter počasi in izzivalno stopil k Indij an-
Ta kraj so že prvi kristjani zelo čislali in spoštovali ter je bil poleg Kalvarije najsvetejši. Tukaj so se zbirali apostoli ter obhajali sv. daritev in tukaj se je vršil .prvi apostolski zbor, tu sem so prihajali prvi kristjani in tu molili. Tako je postal ta kraj vse od zadnje večerje imeniten in poročilo o njem nepretrgano. Poročilo pravi, da je bila tu cerkev že v začetku 2. stoletja, toda je bila potem razrušena od Perzijcev, pa potem zopete obnovljena. V sredi 14. stoletja so končno dobili ta prostor frančiškani, ki so dvorano lepo preuredili, toda par sto let pozneje so jim jo vzeli mohamedanci ter jo spremenili v mošejo in v njih rokah je še danes.
To, da so gospodarji tega prostora mohamedanci, zelo neprijetno dirne kristjana, zlasti katoličana, kajti tako svet prostor pa že ne bi smel biti v rokah islama. Da se ga mohamedanci tako krčevito drže, je menda to, ker je tu kakor oni trdijo grob preroka Davida, katerega zelo častijo, dasi so učenjaki ugotovili, da je Davidov grob drugje. Veliko vlogo najbrže igra pri tem tudi denar, ker tu pobirajo vstopnino in te gotovo ni malo, kajti kdor pride v Jeruzalem in bi radi tega ne šel obiskat dvorane zad-
grnjen grob Davida, ki me pa ni zanimal, ker kakor se trdi to ni njegov grob. Sicer sem imel pa kar dovolj ter sem bil povsem zadovoljen, da sem videl dvorano zadnje večerje in me Davidov grob ni zanimal, mogočen pa je bil vtis dvorane zadnje večerje, ki mi ostane za vedno v prijetnem spominu na praznik Sv. Rešnjega Telesa v Jeruzalemu.
Stopila sva še v cerkev Marijine smrti, ki je poleg obednice. Cerkev je nova krasna stavba z mogočnim zvonikom, katerega se vidi daleč naokoli, kar je razveseljivo je to, da je katoliška, tako blizu prostora zadnje večerje. Po sporočilu je tukaj kraj kjer je umrla preblažena Devica Marija. Smrti, ki neizprosno pobira vse, se je morala pokoriti Mati božja, katere smrt je bila kakor lahen sen. Pri njeni smrti so bili navzoči apostoli Gospodovi, ki so njeno deviško telo prenesli v dolino Jozafat ter položili v nov v skalo vsekan grob, iz katerega je bile potem vzeta v nebo.
Cerkev je lepa, toda kakor je videti ni še povsem dodelana. To se vidi zlasti na praznem prostoru, ki je odmerjen za oltarje, katere naj bi po mnenju benediktincev, ki oskrbujejo cerkev, postavili razni narodi. Benediktinec, ki nama je razkazoval svetišče, se je izrazil, da naj bi tudi Slovenci postavili tu svoj oltar. Misel je sicer lepa in tudi prav hvale
nje večerje? Bi morala biti zelo pretirana vstopnina, da bi to vredna, toda težko izvedljiva,
zapustiti nemški prestol, pobrati šila in kopita ter bežati na Nizozemsko. Prav lahko mogoče, kajti Bog da in vzame komur hoče in po njegovih delih sodi človeka. Izmed treh cesarjev, ki so leta 1914 pričeli svetovno vojno, je Viljem še najbolj poceni ušel skozi največjo krizo, dočim je moral ruski car Nikolaj II. okusiti zelo gi'enko kupo trpljenja ter z vso družino vred storiti žalostno smrt in ga že nad 20 let krije črna zemlja. Viljem sicer še danes dela zasluženo pokoro, za grehe svetovne vojne, za katero je on v veliki meri odgovoren, ter v Doornu drva žaga, toda je še pri vsem tem čil in zdrav.
Od tu se napotiva na vzhodno stran Sij ona ter prideva do cerkve St. Pierre en gellicante (sv. Peter pri petelinjem petju), ki je na strmem pobočju Sijona ter nekako v sredi med obednico in kopeli Siloe. Kraj je prav znamenit. Po najnovejšem odkritju je tukaj, kakor se sodi, nekdaj stala Kaj-fova palača. To so ugotovili po odkritju fi-ancoskih asumpcio-nistov, ki so ta prostor kupili ter ondi potem odkrili razvaline stare cerkve, sv. Peter pri petelinjem petju. Poleg tega so tu odkrili stare judovske stopnice, ki so vodile iz Sijona do kopeli Siloe v dolini Cedron.
Vstopiva v lepo katoliško cerkev asumpcionistov, kjer je po starih poročilih in po sodbi strokovnjakov stala Kajfova palača. Tu se je potemtakem vršil oni proces, ko je sredi judovskega starešinstva stal zvezani Jezus, katerega so prignali oboroženi hlapci tam z vrta Getzemani; tukaj Ga je zasliševal veliki duhovnik Kajfa in
tim te pri živem Bogu, da nam 1 nitosti tega kraja, ki so ga od-poveš, ali si ti Kristus, Sin bo- krili. Prej se je namreč dolgo ž ji? Jezus mu reče: Ti si re- mislilo, da je bila Kajfova pa-kel; jaz sem, pa povem vam: lača drugje, a sedaj pa kot vse posihdob boste videli Sinu člo- kaže je bila tukaj.
vekovega sedeti na desnici moči božje in priti v oblakih neba. Tako opisuje dogodek | evangelist sv. Marka.
Tu je Gospod slovesno predi judovskim zborom izjavil, kar je že na Oljski gori povedal o
Dalje prihodnjič
IZ PRIMORJA
-Utonil je v Vipavi. Nedav-
preprečila in človek bi si rajše drugje pritrgal, da bi tega ne zamudil. Ker je vstopnina nizka se sleherni potrudi, če ima le čas, da pride sem. Prost vhod imajo semkaj kristjani enkrat na leto in sicer na Binkoštno nedeljo, ko za ta prostor preskrbijo frančiškani, da ga morejo verniki obiskati brezplačno. Dr. Aleksiš mi je omenil, da je upanje, da v doglednem času le dobijo ta prostor frančiškani. Bog daj, da bi se to res zgodilo, pa četudi stane veliko denarja.
V posebnem prostoru se na-
ker ne bi bilo prav lahko narod tukaj so krivo pričali judovski
zainteresirati za tak oltar, ko imamo doma dosti vsakovrstnih stroškov; poleg tega pa ni pri nas kakih prav bogatih, ki bi izdatno podprli stvar s kakim večjim darom. Tako skoro ni misliti na to.
Prostor kjer stoji cerkev je podaril turški sultan nemškemu cesarju Viljemu II., ta pa ga je podaril nemškim katoličanom. Viljem, ki je bil po veri protestant, se je s tem darom pokazal prav velikodušnega in kdo ve če mu Bog ni tega daru štel v dobro tedaj, ko je moral
prvaki ter tožili zvezanega Gospoda ; toda njih kriva pričevanja se niso ujemala. Dostojanstveno je stal Gospod sredi svojih smrtniii sovražnikov in veliki duhovnik sam je bil v kaj neprijetnem položaju vsled dostojanstvenega obnašanja Gospodovega ko je na vse krive obtožbe enostavno molčal. Veliki duhovnik stopi v sredo, ter vpraša Jezusa, rekoč: Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti pričajo proti tebi? On pa je molčal in ni nič odgovoril. In veliki duhovnik mu reče: Zaro-
woamaatwammmmnwa
rde,
;ce8'a človeka, ki bi bil tako
aven in znan kakor on. Pozna-•0 ga po palačah vzhoda in po na-e'binah zapada, po taboriščih se govori o njem in po vaseh indijskih rodov. Pravičen, moder, ^Vest, pošten človek je, ponosen N Pogumen bojevnik do drzno-Prijatelj in zaščitnik vseh, ki Pomoči potrebujejo, pa najsi bo-0 beli ali rdeči. Njegovo ime d0vi P« vsej dolžini in širini Zelenih držav in daleč črez nji-°ve meje. Najslavnejši junak Je daljnega zapada."
"Ampak — odkod pa ima gladko, lepo angleščino obnašanje belega gentlema-
cu.
Vzel sem samokres iz žepa in ga položil pred sebe na mizo, da bi mi bil za vsak slučaj
pri roki.
Old Death je odkimal.
Široko se je postavil kričavi širokoustež pred Apača, uprl roke ob boke in dejal:
"Česa iščeš tod v Matagor-di, rdečkar? Divjaka ne maramo v svoji družbi!"
Winnetou ga niti pogledal ni, segel je po čašo, pil, zadovoljno dlesknil z jezikom in postavil čašo spet na mizo.
"Si čul, kaj sem rekel, pro-kleti rdečkar?" je kričal izzi-vač. "Rad bi vedel, kaj tod.počenjaš! Laziš tod okoli in prisluškuješ! Vohun si! Rdečka rji se držijo Juareza, tistega lopova, ki ima tudi rdeč kožuh. Mi pa smo na strani imperatorja Maksa in bomo vsakega rdečkar j a obesili, ki nam pride na pot. Če nemudoma ne zakličeš z nami "Živijo cesar Maks!", ti zadrgnemo vrv okoli vratu!"
Spet Apač ni rekel besedi Niti trenil ni.
r
ame
★ ★ ★
ce.
Njegova ravnodušna brezbrižnost je pretepača še huje razdražila. Udaril ga je s pestjo po rami in kričal:
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM. DA OGLAŠAJO V
poslednji sodbi, "da pride vino se je na Vipavi pri Arčunih oblakih neba z veliko močjo in blizu Renč kopala skupina otrok veličastvom." Takrat Ga bodo iz Mohorinov. Med njimi je bil videli, ko bodo pred Njim jo- tudi 17 letni Ivan Fajt. Deček je kali vsi narodi. Velika slika v sicer znal plavati, toda v vodi ga oltarju nazorno predočuje Je- je na lepem zgrabil krč, da je zusa kot večnega Sodnika sede- utonil.
čega na oblakih neba; za pre- — Strela zanetila požar. V stol Mu služi križ, na katerem Podlanišču nad Cerknem je ne-je izvršil odrešenje človeškega davno udarila strela v gospodar-rodu, glavo Mu pokriva trnje- skjpf, poslofpje posestnika; Ijvana va krona; obličje Gospodovo je štublja. Kljub dežju je poslopje veličastno, toda srdito. Levico, pogorelo do tal. Posestnik ni bil iz katere švigajo strele, ima zavarovan, grozeče pa odbijajoče dvignje- —Požar v Mirnu. Nedavno je no, spodaj je latinski naslov: nastal v hiši Josipa Mozetiča v "Poberite se prokleti." Desni- Mirnu požar. Na pomoč so po-co, iz katere odsevajo žarki, klicali gasilce iz Gorice, ki se jim ima vabeče stegnjeno, spodaj je posrečilo ogenj omejiti. Po-napis: "Pridite, blagoslovlje- žar je Mozetiču uničil precej ži-ni." Na nebu je otemnelo son- ta in poljsko orodje, ce, a iz nebesnega oboka pa —Goriška občina podpira gra-padajo zvezde.	ditelje. Goriška: občina se na vse
Tako predočuje slika prizor, načine prizadeva, kako bi dala ki čaka vse človeštvo na oni Gorici moderno lice. Ljudje, ki poslednji dan, ko bo prišel na prihajajo sem, pa tja v Gorico, oblakih neba Jezus Kristus, da pravijo, da se to mesto po vojni sodi Človeštvo; vse od Adama ni posebno mnogo spremenilo, pa do onega dne, ko bo konec Celi mestni okraji so ostali po-človeškega rodu na zemlji. Da polnoma nedotaknjeni, le tu pa bo to res, ni nobenega dvoma, tam so videti tudi sijajne sodo-kajti slovesno je izjavil na Olj- bne zgradbe, ki pričajo, da grad-ski gori: "Nebo in zemlja pre- bena dela v tem mestu le ne po-ideta, moje besede pa ne pre- čivajo popolnoma. Da bi se to idejo."	delo pospešilo, je goriška mest-
Tu se je izvršil še drug evan- na občina znižala davek na grad-geljski dogodek, ko je Peter beni material vsem onim, ki na-zatajil svojega Učenika. Ko so meravajo graditi prihodnje le-Jezusa vjeli, je šel Peter od da- to in katerih nove stavbe bodo leč za njim ter prišel do dvo- do zadnjega decembra 1940 tu-rišča velikega duhovnika ter di že gotove. Ta davek se bo zni-stal pri vratih. Ko ga vpraša žal od 8 na 5%, dekla: "Ali nisi tudi ti eden — Na vsakega Tržačana — izmed učencev tega človeka?" 100 1 vode na dan. O Trstu raji Peter reče: "Nisem." In ko vno ne moremo grditi, da bi mu je bil na dvorišču, pride druga primanjkovalo vode, seveda pit-dekla, pogleda Petra in pravi: ne. Dobiva jo iz nabrežinskega "Tudi ti si bil z Jezusom Naza- vodovoda. Na dan porabi Trst 55 reškim." On pa je zopet tajil, milijonov litrov vode. Iz tega da ga ne pozna. In zdajci je vodovoda bi lahko dobil vsak petelin zapel. Ko mu potem še Tržačan nič manj kot 100 litrov drugi rečejo, da je eden izmed vode na dan, to se pravi, da ni Jezusovih učencev, Peter zo- nevarnosti, da bi v doglednem pet taji in prisega, da ga ne času morali Tržačani trpeti že-pozna. In petelin je v drugič j0, seveda če se le ne bodo pre-zapel. V tem pa pripeljejo Je- več naglo množili. Vodo dobavlja zusa, ki se obrne in pogleda Trstu nabrežinski 'vodovod, ki Petra, ki se je spomnil Jezuso- ima kapacitete 100 litrov vode vih besed: "Nocoj to noč, pre- dnevno na prebivalca (za 250,-den bo petelin dvakrat zapel, 000 prebivalcev), me boš ti trikrat zatajil! In Pe- —Badoglio v Gorici. ' Zadnje ter gre ven in se bridko raz- dni septembra bč v Gorici veliko joka.	zborovanje dosluženih topničar-
Na ta dogodek spominja sli- jev. Udeležili se ga bodo zlasti ka v drugem oltarju, ki prede- tisti vojaki, ki so v avgustu 1916 čuje skesanega Petra, ko ves pomagali pri zavzetju Gorice, objokan obžaluje svoj greh in Povabili so tudi maršala Petra na to spominja tudi ime cer- Badoglia, ki je obljubil, da pri-kve: "pri petelinjem petju," Ue. katero so prav lepo obnovili j asumpcionisti, ter je prav vredno, da si jo človek ogleda, zlasti iz stališča, ker se je tukaj izvršil del Gospodovega trpljenja, katerega tako nazorno opisujejo evangelisti, a sedaj pa je to dokazala še znanost, ki je v zvezi s tem že marsikaj odkrila, ter na podlagi arheologije tudi dokazala.
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
MALI OGLASI
V najem
[ se odda stanovanje za eno druži-j no, 6 sob in vse udobnosti. Vpra-šajt ena 6809 EMna Ave.
Dve čedne sobe
se odda. Poizve se na 1172 Norwood Rd.	(219)
Preša naprodaj
Proda se preša na rjuhe, dobro ohranjeni sodi in mlin za grozdje. Stopila sva še nizko doli pod I Vprašajte na 1410 E. 52nd St., cerkvijo, kjer je stara ječa, ka-|zgorej, zadej. tero so odkrili ob tej priliki, ko ! so odkrili razvaline stare cer kve. Ječa je precej globoka in [v nji je zdaj čeden oltarček z križem in svečniki. Tu sem so, i kakor se z gotovostjo sodi, za-| prli Jezusa po zasliševanju pred velikim duhovnikom in od I tu so Ga potem peljali k Pilatu. Kako se je Njemu tukaj godilo I si lahko predstavljamo; saj je I bil kakor jagnje med volkovi, kajti nahajal se je med svojimi | najhujšimi sovražniki, ki so se poljubno maščevali nad Njim [ter Mu prizadejali mnogo trpljenja. Tu sva pokleknila ter počastila kraj Gospodovega trpljenja, potem pa sva šla na kratek obisk k asumpcionistom,
Lepa prilika
Proda se delikatesna in konfekcijska trgovina. Jako dober kup in lepa prilika za podjetnega človeka. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(220)
Odda se
lepo stanovanje, 4 sobe, kopališče, furnaz; spodaj. Vprašajte na 700 E. 160th St.	(220)
Hiša se odda
v najem, 7 sob, za eno družino, 2 garaži, vse lepo urejeno; blizu slovenske cerkve in šole; na 799 E. 157th St. Vprašajte na 15706 ki so naju prav prijazno spre- Hclmes Ave. ali pokličite po te-jeli ter pripovedovali o zname-; lefonu Liberty 0781. (220)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER, 20, 1989
A v očeh Chanlouineau se pokaže zdajci tak izraz, da je prosekutor bil prisiljen umolkniti.
"Jaz ne zahtevam nobene milosti," reče. "Igral sem in zgubil sem; tu imate mojo glavo. Toda če ne bi bili divje zveri, tedaj bi se usmilili teh siromakov, ki stojijo okoli mene. Med njimi jih vidim najmanj deset, ki niso bili udeleženi pri zaroti, še manj pa, da bi rabili orožje. Celo ostali niso vedeli za kaj se gre."
Po teh besedah se Chanlouineau vsede, niti zmeneč se za šepetanje množice, ki mu je skoro gotovo pritrjevala.
Pri kmeticah se je pa znova pojavil obup in njih jok je strašno odmeval po ogromni dvorani.
Upokojeni častniki so postali še bolj bledi in žalostni; mnogim so tekle solze po licih.
"To je mož!" so šepetali.
Abe Midon se zdajci primakne k Mauricu in mu zašep-ne v uho:
"Najbrž ima Chanlouineau kak načrt, kajti on namerava rešiti vašega očeta, toda kako, pa mi je neznano."
Sodniki so se med seboj pritajeno, toda z veliko vnemo pogovarjali.
Pojavila se je težava.
Jetniki, ki niso vedeli kak šna obtožba bo naperjena proti njim in ki niso pričakovali, da pridejo tako hitro na vrsto, seveda niso imeli nobenega branitelja.
To dejstvo je strašilo krivično sodnijo, ki se sicer ni o-botavljala teptati z nogami najbolj primitivne človeške pravice.
Sodniki so se domenili; seveda je bila njih razsodba že vnaprej določena stvar, a so vendar želeli, da slišijo glas v obrambo onih, katerih usoda je bila že itak zapečatena.
Po naključju je prišlo, da so se nahajali v dvorani trije odvetniki, katere so najeli oni jetniki, ki niso še prišli na vrsto.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Antončič
ki je za vedno zaspal dne 30. septembra 1938
Eno leto, oh dolgo leto, v dobi našega življenja, kar Izgubili ljubega soproga, očeta, ln še vedno točimo grenke solze.
Nikdar Te ne bomo pozabili, vedno se Te bomo spominjali, enkrat bomo se združili in to bo srečno svidenje.
žalujoča: AGNES ANTONČIČ, soproga FRANK, sin
Cleveland, Ohio, 20. septembra 1939.
Bili so oni trije moški, katere je opazil MauHce, predno je stopil v kapelo.
Zdajci vojvodi povedo, da so odvetniki navzoči. Sairmeuse vojvoda se obrne proti njim in jim da znamenje, da se približajo; potem pa pokaže na Chanlouineau in reče:
"Ali boste zagovarjali tega lopova?"
Za trenutek se odvetnik obotavlja. Vsa obravnava je naredila porazen vtis na navzoče odvetnike. Zrli so , eden na drugega in premišljevali, kaj bi naredili.
"Mi smo vse pripravljeni, da zagovarjamo obtožence," reče zdajci najstarejši izmed njih. "Toda šele prvič v življenju smo jih videli in sploh ne vemo, kako naj jih zagovarjamo. Prositi moramo torej, da nam dovolite več časa; na vsak način moramo najpr-vo govoriti z njimi."
"Sodnija vam ne dovoli nobenega časa," ga prekine Sairmeuse. "Ali prevzamete zago-vorništvo? Recite da ali ne."
Odvetnik se obotavlja, ne sicer iz strahu, kajti bil je pošten mož; toda iskal je argument, ki bi bil močan dovolj, da povzroči sitnost tem sodnikom.
"Govoriti hočem za njega," reče končno odvetnik, "toda naj prvo moram z vso močjo protestirati proti tej nezaslišani škandalozni obravnavi."
"Oh, ohranite svoje govore za sebe. Bodite kratki!"
V taki naglici odvetnik seveda ni mogel kaj uspešnega narediti za svojega klijenta, a kljub temu pa je v nekaj trenutkih nagrmadil toliko argumentov, da bi jih morala poslušati vsaka sodnija.
Toda ves čas, ko je govoril, se je vojvoda nepotrpežljivo sukal po stolu in vrtil prste na rokah.
"Zagovor je bil dolg," reče, ko je odvetnik končal. "Strašno dolg. S to obravnavo ne bomo nikdar gotovi, ako vsak jetnik uporabi toliko časa."
Vojvoda se obrne proti svojim tovarišem, kot bi se hotel posvetovati z njimi, toda naenkrat se je premislil in zapo-vedal prosekutorju, da zdru? ži vse slučaje nesrečnikov v en sam slučaj, razven slučaj starejšega Escrovala.
"To bo okrajšalo našo obravnavo, kajti potrebni bosta samo dve^ razsodbi. "Seveda se vsak posameznik lahko za sebe zagovarja."
Odvetniki protestirajo. Taka obraznava, kot jo je nasveto-val vojvoda, bi uničila upanje ohraniti eno samo človeško življenje iemed nesrečnikov.
"Kako moremo braniti obtožence," reče odvetnik, "ko nam o njih ničesar znanega ni! Saj niti za njih imena ne vemo."
Odvetniki so prosili sodnijo, da jim dovoli en teden časa, vsaj štiri dni,» ne, en d^n, da se pripravijo. Vse zaman! Nasvet predsednika sodišča je bil sprejet.
Tako so poklicali slehernega jetnika k mizi po vrsti, kakor so sedeli na klopeh. Vsak je povedal svoje ime, starost, bivališče in znanje, nakar šo mu veleli, da se vrne na svoj sedež.
Šest ali sedem jetnikov je v resnici dobilo čas, da so lahko povedali, da o celi zadeli absolutno ničesar ne vedo, da so bili aretirani, ko so korakali po cesti in šli za svojimi opravki.
Prosili so, da se jim dovoli, da doprinesejo dokaze svojih trditev; pozivali so celo vojake, da jih niso dobili v boju, pač pa na javni cesti, ko so šli za delom.
Baron Escroval, katerega slučaj je bil ločen od ostalih, ni bil poklican k mizi. Njega so nameravali zadnjega zasli-šati.
"In sedaj bomo slišali zagovornike," reče vojvoda. "Toda hitite, nikar ne zgubiva j te časa po nepotrebnem. Ura je že dvanajst."
Potem se je pa začel sramotni, nezaslišani prizor. Vojvoda je prekinil odvetnike vsako sekundo, zapovedoval, naj bodo tiho, včasih jih je vpraševal, največkrat pa se jim je rogal.
"Neverjetno se mi zdi," reče, "da se more najti oseba, ki bi zagovarjala te lopove!"
Toda odvetniki so vztrajali, dasi so dobro vedeli, da je njih prizadevanje zaman. Kaj naj sicer naredijo v danih okoliščinah? Obramba vseh de vetindvajsetih jetnikov je trajala eno uro in pol.
Še komaj je bila izgovorjena zadnja beseda, vojvoda vz-dihne in reče z nekakim zadovoljnim glasom: * "Jetnik Escroval, vstanite!"
Baron se dvigne, miren in dostojanstven. Na njegovem plemenitem obrazu ni bilo nobenega vznemirjenja, dasi je moral mož veliko trpeti.
V istem trenutku ko je vstal Escroval je planil kvišku tudi Chanlouieau, ki se je kar tresel od jeze in nevolje.
"Sedite mirno na svojem mestu!" zapove vojvoda, "ali pa vas odstranimo iz sodnije."
Kljub temu pa izjavi Chanlouineau, da mora govoriti, da ima pristaviti nekaj opazk k zagovorom, podanim od odvetnikov.
Na povelje vojvode se približata dva orožnika, ki zgrabiti mladega kmeta. Dovolil jim je, da sta ga potisnila nazaj na sedež, dasi bi lahko oba
pobil na tla s svojo mišičavo roko.
Opazovalec bi mislil, da je Chanlouineau ves divji, toda v resnici je bil vesel. Namen, ki ga je imel, je bil sedaj dosežen. V pogledu, ki ga je pokazal duhoviku, je slednji lahko čital:
"Naj se zgodi karkoli, pazite na Maurica; zadržujte ga. Nikar ne dovolite, da uniči moje načrte."
Ta previdnost je bila zelo potrebna, kajti Maurice je postal silno vznemirjen; že ni mogel gledati okoli sebe, čutil je, da ga nekaj duši, da polagoma zgubiva pamet.
"Kje je vaša samozavest, katero ste mi obljubili?" šepeta duhovnik.
Toda nihče ni opazil stanja, v katerem se je mladi mož nahajal. V dvorani je zavladala skoro grobna tišina.
Slehera navzoča oseba je čutila, je prišel odločilni trenutek, katerega je tudi sodnija komaj pričakovala.
Obsoditi in izreči kazen nad ubogimi kmeti je bila malenkostna zadeva. Toda obsoditi tako spoštovanega moža, ki je bil cesarski svetnik in cesarjev prijatelj! Kakšno slavo bo sodnija doživela s tem!"
Markiz Courtornieu je bil zadnje čase jako živahno na delu in tako se mu je posrečilo nakopičiti sedem obtožb proti baronu, in kazen za najmanjšo izmed teh obtožb je bila smrt.
"Kdo izmed vas," začne vojvoda Sairmeuse, "bo hotel zagovarjati tega največjega zločinca?"
"Jaz!" so vzkliknili vsi trije odvetniki v eni sapi.
"Čuvajte se!" svari vojvoda s škodoželjnim nasmehom. "Naloga ne bo posebno lahka."
"Ne lahka!" Bolje bi se glasilo, če bi rekel, da bo nevarna. Zagovornik v tem slučaju je tvegal voj poklic, svoj mii% svojo svobodo, in skoro gotovo tudi življenje.
Trije zagovorniki zavzame-
jo svoja mesta poleg barona, ponosni, da so rešili čast svojega stanu in v resnici zagovarjajo pravico pred krivico.
"Jetnik," nadaljuje vojvoda Sairmeuse, "navedite svoje i-me in poklic."
"Louis Guillaume, baron Escroval, poveljnik častne legije, bivši državni kancler pod cesarjem Napoleonom."
"Kaj, vi priznavate vaš sramotni poklic? Vi priznavate."
"Oprostite, gospod; ponosen sem, ker sem imel priliko slu-
žiti svoji domovini s svojo najboljšo zmožnostjo."
Vojvoda ga divje prekine:
"Tla, divno! Ti gospodje, komisarji, bodo znali vašo izjavo pravilno ceniti. Brez dvoma ste hoteli dobiti svoje bivše časti, pa ste šli skupaj v zaroto proti velikodušnemu princu. Podali ste se v družbo z največjimi lopovi v deželi."
"Naši kmetje nikakor niso lopovi!" odvrne Escroval, "pač pa le zapeljani ljudje. Zapo-
mnite si to, gospod Sairmeuse! Sicer pa — in to vam je dobro znano —dobro veste, da jaz nikakor nisem bil udeležen pri tej zaroti."
"Vas so aretirali v vrstah zarotnikov in dobili so tudi o-rož je pri vas."
"Jaz nisem nosil orožja, gospod, in vi to dobro veste. IJ1 če so me dobili med kmeti, je bil to vzrok, ker sem jih hotel pregovoriti, da odnehajo z nespametnim napadom na trdnjavo Montaignac."
aiiitiiiiiii lesu iiiiiiiitic2iini:i iiiituitititittinca itii iitiiiiicsnif tt iiiiiicattiiitin iif C31 (iiiiitiiiicaiiiiiiiitiiicaiiitiiiiiiiicaiiiiiiiiitiicaKiiiiiiiiiiEsiiB
ŽENE IN DEKLETA
Sedaj je čas, da si izberete (na Will Call) fino in najnovejše mode § 5 zimsko "STERLING" suknjo od $14.50 naprej, ali FUR COATS od § g 569.00 naprej, direktno Iz tovarne, in to po veliko nižjih cenah kakor na | | kateri drugi razprodaji.
Samo pokličite me ali mi pošljite vaš naslov, ne glede kje stanujete, § = da pridem po vas in vas peljem v tovarno, če kupite ali ne, in to vsak 5 I dan ,kakor tudi ob nedeljah dopoldan.
Se priporočam,
BENNO B. LEUSTIG	|
1 1034 Addison Rd.	Tel. ENdicott 3426 I
VsiS KANDIDAT ZA COUNCILMANA 23. VARDE HiiicairiiiiiiiijiEatiiiiiMiiiicaiitiitii uii caif iiiiiiiiiicsiiiiti :r: (ric3i(iiii))iiiicaiiiiiii iiiiicaiiiiiiiiiiiics iiiiiii ■ >>)*!^iiiitiiiiiticaiiiiiiij)ttit:aiiTiiiiiiiirC'^*
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste fumeze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenvUle 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSREGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
1882
1939
Naznanilo in Zahvala
V	globoki žalosti/naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in je za vedno zaspal naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče
JOHN ČESNOVAR
ki je v bolnišnici izdihnil svojo blago dušo dne 16. avgusta 1939 v starosti 57 let. Doma je bil iz vasi Hruševa, pri Dobravi nad Ljubljano. K večnemu počitku smo ga položili dne 19. avgusta 1939 po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče.
V	globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se najprisrčneje zahvalimo Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz KiSe žalosti v cerkev in na pokopališče, za opravljeno slovesno sveto maSo in cerkvene pogrebne obrede. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew An-
,dreyuin Rev. Max Sodji za asistenco pri sveti maši.
Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v času prevelike žalosti. Obenem tudi iskrena hvala tistim, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše ali ga spremili do groba.
Posebno lepa hvala naj velja članom društva Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., društva Slovenec št. 1 SDZ, društva Carniola Tent No. 1288 T. M. in samostojnega društva Presv. Srca Jezusovega za lepo udeležbo pri pogrebu in nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku.
Prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so podarili krasne vence ter ok-< rasili krsto v blag spomin pokojnemu, in sicer: Mr. in Mrs. Louis Shuber, Mr. Frank Garvas in sin, Mr. in Mrs. John Kocjančič, Mr." in Mrs. Joe Koporc, Mr. in Mrs. Anthony Jansa, Mr. in Mrs. Jos. Pirnat, Mrs. Jennie Pižmoht, Mr. Norman Locker, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, društvo Carniola Tent No. 1288 T. M., društvo Dvor Baraga št. 1317 C.O.F., društvo Presv. Srca Jezusovega in društvo Slovenec št. 1 SD|Z.
Naša prisrčna zahvala naj velja sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Rev. Louis Baznik, Baznik družina, Mr. in Mrs. Charles Zupančič, Edna Ave., Mr. in Mrs. Frank Virant, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Jos. Bokar, Carl Ave., Mr. in Mrs. Jos. Sribar, Mrs. Uršula Kucler, Mr. in Mrs. Frank Ivancic, Mrs. Frances Leban, Mr. in Mrs. Jos. Deželan, Mr. V. Pakiž, Mr. in Mrs. John Simončič, Mr. in Mrs. Blaž Pirnat, Mr. in Mrs. Jos. Menart, Mr. in Mrs. F. Zibert in družina, Mr. in Mrs. John Maizel, Mr. in Mrs. Blaž Hace, Mr. in Mrs. A. Pirnat, Mr. in Mrs. Frank Perme Sr., Mr. in Mrs. Al. Erbežnik/E. 63 St., Mrs. Mary Mer-har, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Jos. Dolenc, Mr. in Mrs. Ludwig Pavček družina, Mrs. L. Lenaršič, Mr. in Mrs. Ludwig Mandel, Mr. in Mrs. Johnny in Mary Pangonis, družina Fr. Zakrajšek, Mr. in Mrs. Jos. Koporc, Mr. in Mrs. Edward Salomon, Mr. in Mrs. Kelly Sintic, Mr. in Mrs. Anton Ko-lenc, Mr. in Mrs. Joseph Avsec, Mr. in Mrs. John Moore, Mr. in Mrs. Mike Casserman, Mrs. Mary Repasky, Mr. Norman Locker, E. 59 St., Spech Bros., Mr. Frank Kisovec družina, Mr. in Mrs. John Brodnik Sr., Carl Ave., Mr. in Mrs. A. Malenšek, Mr. in Mrs. Steve Maslar, Mrs. Rose Urbancic, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mr. in Mrs. Louis Dezman, Mr. John Cvelbar.
Nadalje prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. in Mrs. G. Jencso, Josephine Kraine, Mrs. Rose Urbančič, Mr. Joe D. Marn, Mr. Jos. Shuber, Mr. John Pangonis, Mrs. Bokar, Mr. Norman Locker, Mr. John F. Maizel.
Lepa hvala tudi vsem, ki so poslali pismeno sožalje. — Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral "Home za vso prijazno naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba.
Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oprošče-nja in se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo.
Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče, močno potrti in žalostni nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Božja volja je bila, da si nas moral zapustiti, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spominu. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Mary Cesnovar, soproga Mary por. Shuber in Jean, hčere
Louis, zet
Cleveland, Ohio, 20. septembra, 1939.
Marlene in Louis, vnuka