jfc85. ribata dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto J j tiri predpoldne ter stane po pošti prejomana !n v Gorici na dom poSUjana: vse 1^0 . . •.----------13 K 20 v, ali gld. 6-60 , 1(ltft .....6 » 60 . » » 3-30 j-j*;::...., s.«,.. . ,,o Posamično številke stanejo 10 vin. S O CA" ima naslednje i&Mjdao.* priloge t 'tQty»-no~, letu ..Kaiipot po Gorilkein in Gradliča&skem" in Kažipot p"o IJubljani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v lotu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih ' « tor mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". HaroSniuo sprejema upravništvo v * Gosposki ulici štev. *7 I- nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršgek. Na naroČila brez doposlanenaroenine.se ne oziVamo. Oglasi in poslanice se ra5unijo po Petit-vrstah čo tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. •— _ Reklamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, V Gorici, v sredo dne 24 oktobra 1906. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. „ Uredništvo se nahaja v Gospodi ulici St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogo2> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravniš t v 6 se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo npravnižtvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od >SoSe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. >Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnali: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Tor. Loban na tokališfiu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-l-palisčni ulici,I.'Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu della Caserma. — Telefon it. 83. — »Goy» Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavee) tiska in zal. Kongrua. (Duhovnikom zvišajo plače za 4,800.000 kron.) i. Predno zatone solnce sedanjega slavnega avstrijskega parlamenta, w izvrši v njem še veliko in seveda jako nujno delo: zvišanje plač duhovnikom. Slabo se jim godi, zategadel so zvišanja res potrebni! Če so potrkali delavci, kmetje, privatni uslužbenci, državni uradniki v svojih potrebah na vrata parlamenta, so ostala navadno zaprta, neradi slišijo opravičene pritožba in neradi pomagajo potrebnim, ali ko je duhovnikom šinilo v glavo povišanje plač, se je dobilo hitro 240 članov parlamenta, ki so vložili 10, febr. 1905. nujni predlog za zvišanje plač duhovnikom. Stvar je sedaj dog-nana tako, da se zakonski načrt v kratkem sprejme, in da z novim letom 1907. začne teči duhovnikom nova povišana plača. Druga važna socijalna vprašanja bo zavlačujejo po dunajski zbornici s praznimi izgovori, sedaj ko je šlo za duhovnike, se je pa stvar jako hitro rešila. Smo pač v Avstriji, ki je v zadnjih časih stopila daleč za Španijo! Poročilo, katero je izdelal proračunski odsek dunajskega parlamenta p vladni predlogi za zvišanje plač duhov-| nikom, je res imenitno. Navaja potrebo zvišanja plač duhovnikom, sklicujoč se pri temna že omenjeno število poslanice v, k a ter o so je dobilo za nujni predlog lin tudi na peticije, katerih je bilo 7000 od strani županij, dekanij in farnih uradov. O te peticije! Koliko so vredne, je pač znano. Politikujoči duhovniki so jih dali podpisati klerikalnim županom, in klerikalna županstva so v strahu, da jih duhovnik ne pošlje v pekel, podpi- sala ali podkrižala peticije, če ni tak župan že kar šam na svojo roko vstre-gel strogemu župniku! Poročilo navaja premeteno sedanje plače duhovnikov v goldinarjih, da se vidi toliko večja razlika v markah, ko navaja, kako so plačani katoliški duhovniki v Nemčiji. Pozabili pa so navesti pravo primero med duhovnikom zunanje države in avstrijskim, Avstrijski ima vedno več dohodkov od zunanjega, čeprav ima ta slednji več stalne plače, kajti nikjer drugodi ne smejo tako pobirati in odirati, kot v Avstriji! Tri točke pa so posebno znamenite v tem poročilu: 1.) »pri zemljiščih velja za fasijo katastralni čisti iznos. Stolni na, ki je v največ farah naravnost fiktivna (izmišljena) ter ima bolj in bolj značaj prostovoljnih darov, se izloči iz f a-tiran j a, kakor tudi manualne maše«; 2.) se sklicuje poročilo na študije (8 let gimnazija in 4 leta semenišča); 3.) se sklicuje to slavno poročilo celo na dohodke ljudskega učitelja, češ, celo ljudski učitelj je boljše plačan od duhovnika, in kaj je duhovnik pro*i njemu! Fasije! Teh se po farovžih bojijo bolj kot hudič križa. In mojstri so pri napovedbah dohodkov. Pozuamo duhovnike, ki imajo jako velike dohodke, pa plačujejo jako malo davka. Fiskus drugodi toliko bolj pritiska. Ubogega obrtnika, trgovca ter druge neposvečene davkoplačevalce pulijo in pritiskajo, da je groza — da toliko lažje popuščajo pri duhovnikih. Na druge spuščajo svoje špijone, le duhovniku se verjame, pa če jih še tako grdonalaže. Tako plačujejo tu drugi davkoplačevalci davke za duhovnika, ker so bolj pritis-njeni, on pa pardoniran. Štolnina vendar nese duhovniku lepe dohodke, in manualne maše niso zastonj — ali vse to je izvzeto iz fatiranja! Poseben pri- vilegij duhovnikom.. Plačo jim zvišajo, potem jim pa še iz fatiranja izločujejo stalne, lepe dohodke. To je pač očitna dvojna mera z davkoplačevalci. Pri drugih ne popuščajo nič, ampak ga oglodajo do kosti — tu pa so izločeni kar stalni, nemali dohodki. V klerikalni Avstriji pri razdivjanih parlamentarnih razmerah je duhovnik še vedno povsodi poseben Človek, privilegiranec! Proč s takimi poslanci, ki tako grešijo v škodo prebivalstva. O Študijah tudi govorijo! Navadno gredo v semenišče najslabši dijaki, po veČini brez mature. Kar so se sploh naučili taki slabiči na gimnaziju, pozabijo v temnih celicah semeniških, kjer jim je vsestransko vodilo le — li-guorjanski talmud! Kako izobrazbo imajo ti ljudje, je široko znano. Le redek je, ki kaj čita ter hodi z duhom časa, kak drug sicer naroča kake knjige, ali te leže neprerezane po omarah. Kak neumen klerikalni časnik še berejo, drugega nič. Izobrazba, da se je Bog usmili, obnašanje tako, da ne kaže, da se je šolal mož v mestu. In v naših primorskih pokrajinah je dosti duhovnikov, ki niso dovršili gimnazija, tudi taki so, ki nikdar niso videli nikake srednje šole od znotraj. Se pač vidi, kake predštudije so potrebne za vstop v semenišče. In še akademiki hočejo biti!! Sklicevanje na učiteljske plače — to, to je šele lepa reč! »Poprečna kongrua pomožnih duhovnikov je nižja od poprečne plače nedefinitiv-nega učitelja«; »poprečna kongrua župnika stoji v največ deželah za poprečnimi dohodki definitivnega ljudskega učitelja 10 letne službe«. Potem pa še pravijo, da mora biti 10 let pomočnik, da dobi faro, in pa duhovnik pred 24 letom ne more nastopiti službe, učitelj pa dosti poprej! — Glejte jih reveže! Celo slabše so plačani od učiteljev! Res, pomilovanja vredni! To je ironija, tako sklicevanje! Učitelj je v primeri z duhovnikom v resnici pač strašno mi-zerno plačan, učitelj ima vrhu tega družino, in kadar zatisne oči, zapusti kopo otrok in udovo v nesijajnih razmerah — Župniki pa zapuščajo tisočake in tisočake cerkvam, kuharicam itd. Panslavizem. (Dajje.) XII, P e r i p e t i j a. — »Mi verujemo Se V Rusijo, Tako mnogoštevilen, nadarjen, v svojem zrnu zdrav, v čutstvih vstrajen narod mora imeti prihodnjost. Ali pot k tej prihodnosti si mora šele graditi, mora zdrobiti okove, si vstvariti organizaefoo in državen red, kar vse bo odgovarjalo njega zgodovjnskl nalogi ter resničnim potrebam". — Na nas pa doni vedno močneje nemški bojni krik, govori se o naši smrti že kot o vprašanju Časa. Naše moči so vedno slabše, naval tujcev vedno hujši, in pri tem smo se morali prepričati, da ono, na kar smo se hoteli opirati v bodočnosti, je grad iz papirja..... Dva pogoja sta potrebna za modem narod, da more živeti samostojno narodno, gospodarsko in kulturno življenje, ta dva sta: ljudska masa in kultura. Kjer tega ni, zapade ljudstvo vplivu sosednih narodov. Kulturo se mora priboriti, masa pa mora biti dana od narave. Med vsemi slovanskimi narodi sta le dva, ki imata pogoje za osigurano eksistenco — Rusi in Polj a k i. Rusi imajo razmerno nizko ljudsko kulturo. Ta nedostatek pa popravlja velikanska ljudska masa ter ugodne geografične in politične razmere. Pri Poljakih ni take ljudske mase, ljudska kultura je tudi še pomanjkljiva, ali Poljak ima višjo kulturo. Poljska literatura je po oni iz Dubrovnika najstarejša med slovanskimi, učinkuje nepretrgoma od 15. stoletja do najnovejšega časa, temelji v duhu in tradiciji ljudstva ter stoji v ozkem stiku z duševnim življenjem najkulturnejših narodov... Poljaki imajo nekaj, v čemur nad-krHjujejo druge Slovence, in to je vzgoja. Stali so v Času, ko je cvetelo poljsko kralje- Grof Monte Cristo. napisal flleicandre Dumas. (Dalje.) »To se razume samo po sebi," vsklikne Danglars, »dasi Je Pravzaprav vaša dolžnost, da svoje jetnike vsaj redite." Ah, Ekscelenca," pravi Peppino, »to ni navada." nTo je slab običaj," odvrne Danglars, skušaje se svojemu stražniku prikupiti z ljubeznivostjo, »a vendar se zadovoljim. G!ejte, da dobim jesti." »Takoj, Ekscelenca. Kaj želite?" in Peppino postavi svojo skledo na tla, da se kadi dim Danglarsu naravnost pod nos. »Ukažitel" pravi. »Torej imate tukaj kuhinje?" vpraša bankir. »Kako? Če imamo kuhinje? Pa kakšne!" »In kuharje?" «Izvrstne." nTorej piščanca, ribo, divjačino; naj bo karkoli, samo da b°m mogel jesti." »Kakor želite, Ekscelenca; reciva piščanca, ali ni res?" »Da, piščanca," Peppino se obrne in zakliče na vse grlo: »Piščanca za Njegovo Ekscelenco." . Komaj se izgubi v podzemeljskih hodnikih odmev Peppi-Cm8** 8laSU> ko se P"1^6 leP mladenič, oblečen nalik antičnim iauadeničem, m so prinašali ribe; prinašal je piščanca v srebrni m*% katero je držal nad glavo. »Človek bi mislil, da je v ,kavarni Pariš'," zamrmra Danglars. »Tukaj, Ekscelenca," pravi Peppino, vzame piščanca mlademu banditu iz rok ter ga postavi na mizo, ki je bila razjedena od črvov in je tvorila s posteljo in pručico vred celo opravo sobe. — Danglars vpraša po nožu in vilicah. „Tukaj, Ekscelenca," pravi Peppino ter mu poda majhen nož in lesene vilice. Danglars vzame v eno roko nož, v drugo vilice, ter prične rezati piščanca. »Oprostite, Ekscelenca," pravi Peppino in mu*položi roko na ramo; »pri nas se plačuje pred jedjo, kajti ob sklepu bi naš gost morda ne bil zadovoljen..." »Ah, ah," pravi Danglars, ,,to ni več kakor v Parisu, ne da bi vpošteval, da me gotovo oderete. Toda naj bo! Vedno sem slišal, kako ceno se živi v Italiji; v Rimu piščanec pač velja kakih dvanajst sousov." »Tukaj," pristavi in vrže Peppinu zlat. Peppino spravi zlat, Danglars se približa z nožem piščancu. »Trenotek, Ekscelenca," .pravi Peppino. »Trenotek, Ekscelenca, to ne zadostuje." »gaj sem rekel, da me oderete l" zamrmra Danglars. »Koliko torej zahtevate?" vpraša nato. »Ekscelenca ste dali eden louis na račun." »Eden louis na račun za piščanca?" „Gotovo, na račun." »Prav, pojdite, pojdite!" »Ekscelenca mi torej dolgujete Še štiritisočdevetstodevet-indevedeset louisov." Danglars pri tem gigantskem dovtipu široko odpre oči. »Ah, resnično, ta dovtip je izboren," pravi. In resno hoče pričeti s svojim obedom. Toda Peppino ga z desnico trdo prime za levico in drži pred njim drugo dlan odprto. »Torej..." pmvi. »Kako? Vi se ne smejete?" pravi Danglars. »Ne, mi se nikdar ne smejemo, Ekscelenca," odvrne Peppino resno. »Kako? Sto tisoč frankov za enega piščanca?" »Ekscelenca, neverjetno je, koliko truda stane,' rediti v teh odurnih skalah kuretnino." »Da, da," pravi Danglars, »vaš dovtip se mi zdi resnično zelo izboren. Toda ker sem lačen, mi dajte mir, da bom jedel. Tu imate drug louis za se, prijatelj." »Torej ostane še štiritisočdevetstoosemindevetdesei louisov," pravi Peppino z istim mirom in hladnostjo. »In te tudi dobimo." . „0," vsklikne Danglars, razdražen vsled te vstrajnosti, »kar se tiče tega, vedite, da nikdar. Fojdite k vragu, saj ne veste, s kom imate opraviti!" Peppino da znamenje, mladenič pristopi, vzame piščanca in ga odnese. Danglars leže na svojo posteljo, Peppino zapusti celico, zaklene'vrata in nadaljuje svoj obed. Danglars sicer zdaj ne vidi, kaj dela bandit, Vendar sliši, s kakšnim okusom je. »Surovež!" pravi baron. Peppino se dela, kakor da ne, sliši, in naprej glasno jo\ Danglars se zdi, da je njegov želodec enak sodu Danai-dov, in misli, da ga ne napolni nikdar več. Vendar potrpi še pol ure; toda povedati je treba, da se mu te pol ure zdi cela večnost. Vstane in gre vnovič k "vratom. stvo, v stiku a &reuišj5e#t kulture, s Francosko, in sledovi te zveze se poznajo Se'sedaj na poljski družbi. V salonu visoke pojjske aristokracije vladajo tradicije stoletnega kulturnega dela, združila se je tam francoska eleganca s slovansko živahnostjo. Jugoslovani nismo polagali na vzgojo ljudstva skoro nikake vrednosti, marveč pri nas se misli, da je cel mož, kdor se je kaj naučil ali je celo „dr." postal. Celo ponosni so nekateri na svojo neotesanost. Tako se nahajajo značaji, s kateri je nemogoče vsako skupno delo kljubu njihovim dobrim namenom in visoki izobrazbi prav radi neotesanosti. Zasluga poljske aristokracije je ta, da je dala družbi vzgojo, katera jo odlikuje pred drugimi Slovani. Drugo prednost imajo Poljaki v svojih zgodovinskih sporočilih. Otroka se vzgaja s spomini na veliko preteklost. Mi ljudje brez preteklosti niti ne slutimo, kako mogočen faktor je živo sporočilo. Narod, ki ima veliko preteklost ter kjer ista tako živo sega v sedanjost kot pri Poljakih, je naravnost nepremagljiv. To elektrizuje duše, to organizuje mase ter jih napolnjuje z entuzi-jazmom in požrtvovalnostjo. Samo narod s takimi tradicijami more sprejeti vodstvo slo-vanstva proti »Drang-u nach Osten," ker le tu se nahaja potrebno navdušenje za velike dlje, 8e nahaja čistost idealov., skupnost v postopanju, kjer sveti veliki ideal preteklosti in kjer napake dedov svarijo potomce. Ne sanjajrao V politiki o pravičnosti, ne razpravljajmo o tem, ampak treba je ljudstvu predstaviti cilj, in poiščimo si sredstva, uresničiti cilj. Tako delajo Poljaki, Čehi paše vedno razpravljajo, Slovenci tožimo po pravici. Poljaki se politično najbolj kšolani, tudi individualna nravnost in resnost značaja se nahaja pri njih* v taki meri, kakor morda pri nijednem drugem slovanskem narodu; tudi alkoholizem ni pri njih tako razširjen, kakor pri Čehih in Jugoslovanih: da so tudi v Poljakih hibe, se razume samo po sebi. Vendar so Poljaki po svoji preteklosti, geografični legi in značaj-nosti' najsposobnejši voditi veliki boj proti ger-manstvu. (Konec prih. DOPIS l. IZ Dol. Vrtojbi. — V zadnji »Soči" se je oglasil neki dopisnik iz Gor. Vrtojbe proti občinskemu domu, katerega se nameruje zidati, češ da ne sme stati v Dol. Vrtojbi. Dovolite, g. urednik, tudi meni nekoliko prostora v tej zadevi. Do sedaj je bila navada v Vrtojbi, da je bila obč. pisarna v hiši vsakočasnega župana. Da pa vsak župan ne razpolaga s sobami, ki bi. zadostovale potrebam obč. urada, je lahko umljivo, akose pomisli, da se vršijo v občinskih pisarnah tudi seje, katerih se udeleži lahko v Vrtojbi 45 obč. zastopnikov. Za taie seje je treba že večjih prostorov od navadne sobe, ker zakon daje pravico vsakemu občanu, da sme prisostvovati sejam, kar do sedaj ni bilo mogoče radi pretesnih prostorov. In tudi starešinstvo samo je uvidelo, da je potareba stalne občinske pisarne, ki bi zado- stovala vsem potrebam, ter sklenilo zidati občinski dom. Nastalo je vprašanje: Kje ? Neki starešina je ponudil svojo hišo pred cerkvijo v Dol. Vrtojbi. Ker pa šteje županstvo 3 občine, in ker tudi zgradba ne odgovarja namenu obč. doma, ter bi se moralo mnogo potrositi za prireditev v namene, katerim bi imela služiti, se ponudbe ni prejelo. Nato se je stopilo v odgovor z g. K., da bi prodal svet tik ceste med Gor. in Dol. Vrtojbo. Obljubil je prodati po 9 K seženj, ali ko je šlo resno za nakup, sedaj je povišal ceno na 12 K; seveda si ne more dovoliti obč. starašinstvo takega luksusa, ter je kupilo svet na drugi strani ceste Koglotovega sveta tik pokopališča po 7 K. Zdaj se pa pritožujejo v »Soči", da ne sme stati obč. dom v Dol. Vrtojbi. Prav. V Doljni ne, na središču ne more stati, ker je tam že farovž in druge hiše, torej bi moral stati v Gor. Vrtojbi, kajti da bi zidali tik šole, ni mogoče misliti, ker nobeno starašinstvo ne plača sveta po tisti ceni, kakor zahteva dotični lastnik. Sicer pa bode stal obč. dom res v katastru Dol. Vrtojbe, ako pogledamo pa začetek Dol. Vrtojbe (pri Mavriču) in začetek Gor. Vrtojbe' (pri Nemcu), morajo priznati tudi v Gor. Vrtojbi, da bo stal obč. dom bližej Gor. kakor Dol. Vrtojbe, ker pri določitvi središča pač ni mogoče upoštevati vsake posamezne v hribih ali na Mirenski cesti zidane hiše. Torej glede središča bi bili lahko popolnoma mirni tudi v Gor. Vrtojbi ter pomislili, da tudi za pokopališče, ki služi obema občinama, se je določil kraj na središču med obema Vrtojbama če tudi v katastru Dol. Vrtojbe. Zakaj naj bi ne služilo to središče tudi za občinski dom ? Prav pa moram dati g. dopisniku, ako se ne strinja s tem, da bi stal obč. dom tik pokopališča. A temu nedostatkn je treba drugače pomagati. Obe Vrtojbi ste se toliko približali, da stojijo danes hiše od obeh stranij do pokopališča. In v malo letih se gotovo ne bode poznalo meje med obema občinama, ako se odstrani pokopališče z glavne ceste — kar se mora v doglednem času tudi zgoditi, da se pospeši raiivitek in združenje občin. Slavno starašinstvo naj bi blagovolilo pomisliti, da bližina pokopališča gotovo ne pospešuje zdrav-lja prebivalcem bližnjih hiš. Seveda porečejo g. starašini: Kam pa po denar za take stroške? Jaz bi pa že prej vprašal: Kam ste šli po denar, ko ste zidali obč. hišo v Dol. Vrtojbi, ki je stala — uštevši robote — nad 16.000 K, kam ste šli po denar, ko ste zidali nepotrebni (ker je že bila sezidana obč. hiša v Dol. Vrtojbi, namenjena za farovž) farovž, ki je stal nad 25.000 K (čistega računa ne ve še nihče). Ako ste takrat dobili denar za nepotrebne stvari, zakaj naj bi štedili Ž njim danes, ko se gre za to, da se povrne mir v občine š tem, da bode županstvo na sredini, pa naj stanuje župan tudi na »parkljevem hribu", ka se gre zato, da se odstrani pokopališče v miren samoten kraj, kamor edino pritiče, ter se tako odpre pot združenju občin. Denar, katerega bi si lahko izposodili n. pi. pri dež. hip. zavodu, vračal bi se lahko z amortizacijo tekom mnogih let — tako da bi tudi občinarji preveč ne občutili tega bremena, Vaši potomci bi vam bili pa hvaležni, da ste izvršili delo, katero odgovarja duhu časa. Ne smemo govoriti; naj gre naprej, kakor je šlo do zdaj, kajti svet napreduje, in mi moramo napredovati ž njim. Ako se pa že zdaj govori v seji, da naj bi se potrosilo za obč. dom 6000 K, je to že dovolj žalostno. Ako se ima dati 6000 K za kakšno nkamun-sko klet", je bolje, da se vse skupaj popolnoma opusti. Toliko v prevdarek g. starašinom s prošnjo, naj bi blagovolili to tudi uvaževati pri sklepih v tej zadevi. Občina r. Brje, 20./10./06. — (f Josip Mo-ž i n a.) — Za del katastralne občine Brje smo vendar po dolgem naporu in trudu zgradili potrebno pokopališče, ki stoji sedaj čedno in lepo dovršeno na primernem kraju. Čuden slučaj je hotel, da je bil19. t. m. prvi na njem pokopan ravno oni, ki je imel za zgradbo največ zaslug. Omenjenega dne smo namreč tem zagrebli posestnika Josipa M o ž i n a, ki je po dolgotrajni bolezni v 63. letu življenja umrl. Dasi priprost človek, vendar zasluži mož, da se ga spomnimo tu. Pogreb je pokazal, kako ceni naše ljudstvo vrle može. Bila je namreč udeležba, kakoršne se malo po naših krajih vidi ob takih žalob-nih prilikah. DomaČi in rihemberški pevci so mu zapeli skupno par pesmi ped vodstvom tukajšnjega učitelja, kateri je tudi šolsko mladino pripeljal zraven, ker je bil pokojnik do pred nedavna dolgo vrsto let ud ozir. predsednik kr : Bga šolskega sveta. Na grobu je prav lepo in ganljivo govoril posestnik Alojzij Makovec svojemu prijatelju v slovo. Omenjal je, kako je bil zaslužen kot starešina in podžupan za domači kraj; kako vnet je bil za domačo šolo in sploh za napredek, tako daje dal više izšolati skoro vse svoje sinove, ki so danes dika in čast vsemu okraju in ki deloma zavzemajo častne in visoke službe. Veren mož je bil pokojni Možina, ki pa ni slepo bezljal za vsakim nazovi - prorokom. Znal je ločiti zrno od plev. Značajnemu pokojniku blag spomm 1 Prijatelj. Iz florlšhe Okolice. — (Javna pritožba glavarstvu.) — Predobro je znano, da se je moralo pri vseh županstvih celega goriškega okraja nabaviti si občinske redarje in zapore pod strogim ukazom glavarstva. S to odredbo so zadobili brez izjeme ravno isto moif ki jo ima glavarstvo samo, namreč do 14 dnij zapora. S tem je priznalo glavarstvo vse Župane za neka vzvišena bitja, in to v veči meri nego je glavarstvo samo, kajti voditelji glavarstva so se morali šolati skoro % stoletja, da so kos svoji nalogi: strankam prav razsojati. V tej neomejeni oblasti smatrajo vse župane za nezmotljive kot papeža, in še bolj, ker on ima v perečih zadevah kardinale, da se posvetuje ž njimi. Naši župani pa v kazenskih zadevah ne trebajo nič starešinstva vprašati. Vsled tega je vnebokričeča krivica, da niso dali županom ob enem tudi za to pre-potrebnega zakonika ter navodila, na katera bi se morali vsi župani opirati pri od- merjenju kazni, K6i? v tem položaju dtod VBi sužnji in žrtve morebitnih županovih kapri> Saj tak kazenski zakonik jih malo ali ^ ^ stane 1 In vendar s tem bi bila popolnoma vsa stvar olajšana, da dela z mirno vestjo vsaki župan po začrtani poti zakona. Ob enem pa tudi vsaka stranka vs" vže naprej, kedaj pre. stopi kazensko pot s svojim vedenjem. Dognana stvar je: Da ni vse zlato, kar se blesti. Tako tudi župani so revd zemljam* kot mi. Posebno če vpoštevamo vse pomisleke v izvolitvah županov današnjih časov, ko so povsod pa 2 stranki, namreč klerikalna in napredna. Po navadi stari izda klerikalna stranka svoje geslo po starem receptu ob izvolitvi žn-pano v: „Da ne sme biti župan ne trgovec ne obrtnik, ne krčmar, ne človek, ki bi vsaj kaj razumel. Biti mora pristen (če ne zabit) kmet, ker isti se da voditi poljubno na klerikalni vrvici. In iz tega sledi; strah in groza! napredno mislečemu občanu neomejena moč župana, kateri ima na razpolago inkvizicijski zapor in redarje. Gorje onemu, ki ne i,ripada njegovi, stranki. Gorje onemu, ki mu ni dal svojega glasu pri izvolitvi. Gorje onemu, ki se drzne svobodno razvijati v občinskih sejah svoje predloge, ki bi županu ne ugajali. Gorje onemu društvu, katerega župan ne mara, Ravno pred dnevi je bilo kakih 8 mlader^ev nekega takega društva na glavarstvu strogo obsojenih; trije celo, ki niti zraven niso bili. Komisar je na migljej župana tem žrtvam naj-prvo zabrusil v obraz, smejoč se: Vi drugi ste ustanovili nasprotno društvo, da bi ruvali (proti županu?) in da je vas več za veči nemir v občini. Na tej podlagi se jim je kazen odmerila. Dasi društvo nima tega navedenega namena v pravilih in ne v mislih, ampak le edini smoter ima to društvo kakor vsa druga v pravilih naveden, in ta pravila ima komisar v arhivu, da jih lahko pregleda, preden kaj takega izusti napram tem ali drugim udom. Kako pristransko se rabi zapor na deželi, o tem je po nevednosti objavila „Gorica" prej nekaj tedni dva eklatuntna slučaja. Nekje je vsevedni in mogočni župan dal iztirati iz postelje celo obč. starešino in vreči v zapor, Zaman so bile vse prošnje celokupnega starešinstva, v »kajho" je moral. V doglednem času utegne pasti v glavo kakemu županu, da da svojo staro oguljeno kučmo obesiti na drog, in kdor se ji ne prikloni, če ne bo že obglavljen kakor v starem veku, vsaj vdobi celo porcijo moči županove 14 dni strogega zapora. Je li to umestno in dostojno? Nikakor ne. Zato naj da glavarstvo čim preje vsem županom tudi kazenski zakonik in strogi ukaz, nepristransko postopati napram vsakemu. Potem še le bo prav. -Seveda pa se s tem dopisom ne dotikam županov, ki so pametni možje in pravični! Domače in imne nouice. UVflfoia Številka »S o č e" izide z datumom 1. novembra, na..... rojstni dan in trideseti dan vseh mrtvih po smrti tega nesmrtnega »Gospod," pravi, »ne mučite me še naprej, ampak povejte mi, kaj hočete od mene." »Baš nasprotno, Ekscelenca; povejte raje vi, kaj hočete od nas... Ukažite, in ubogamo vas.* »Torej mi pred vsem odprite vrata !" Peppino odpre. „Jesti hočem," pravi Danglars, „za Boga, jesti hočem!" »Vi ste lačni?" »To vam je znano." »Kaj želite jesti, Ekscelenca ?" »Ker so piščanci predragi, košček suhega kruha." »Kruha!" pravi Peppino. »Naj bode P »Hola! Kruha!" zakliče. Mladenič prinese majhen kos kruha; Tukaj!" pravi Peppino. »Koliko velja?" vpraša Danglars. BŠtiritisočdevet3tooseminosemdeset louisov; dva louisa sta že plačana." »Kako? Stotisoč frankov za kos kruha?" »Stotisoč frankov," pravi Peppino. »Toda zahtevali ste stotisoč za piščanca!" | »Mi ne prodajamo po jedilnem listu, ampak po trdno i določeni ceni. Naj je človek mnogo ali malo, "naj zahteva deset skled ali samo eno, mi zahtevamo vedno isto ceno." »Se vedno ta šala l Moj ljubi prijatelj, to je neumno in neokusno! Povejte mi, Če hočete, da umrjem lakote; potem doBežete svoj smoter." nNe, Ekscelenca, ampak zdi se, kakor da se sami hočete izstradati Plačajte in jejte!" »Toda s čim naj plačam, tepec? AH morda misliš, da nosi človek s seboj v žepu stotisoč frankov ?" | »Vi imate v svojem žepu pet milijonov in petdeset tisoč frankov, Ekscelenca," pravi Peppino. „Za ta denar lahko sneste petdeset in pol piščanca po stotisoč frankov." Danglars se strese; oči se mu odpro; vsekakor je bila to šala, a šele zdaj jo končno razume. »Ali se torej lahko vsaj po poljubnosti najem, če plačam sto tisoč frankov?" vpraša. »Gotovo," pravi Peppino. »Toda kako naj plačam?" pravi Danglars in si oddahne bolj prosto. »Nič ni lažjega; pri tvrdki Thomson in French v Kiinu, via dei Bianchi, imate kredit, Daste mi nakaznico za štiri tisoč devetsto oseminosemdeset frankov, in naš bankir nam jih izplača." Danglars si hoče pridobiti vsaj zaslugo dobre volje. Vzame pero in papir, katera mu poda Peppino, napiše listek in se podpiše. . »Tu je vaša nakaznica," pravi. »In tu je vaš piščanec." Danglars ga med vzdihovanjem povžije. Za tako visoko ceno se mu zdi zelo suh. Peppino vzame papir, ga vtakne v žep in nadaljuje svoj obed. — XIX. Odpuščanje. Drugi dan je bil Danglars še vedno lačen. Zrak v tej jami je bil v tem ozira silno neugoden; jetnik je mislil, da ta dan ne bo imel nikakih stroškov, kajti kot varčen mož si je prihranil pol piščanca in kruha ter skril to v kot svoje celice. Toda komaj sne, ko začuti žejo. Na to sploh ni mislil. Premaguje se, dokler se mu ne prilepi jezik na nebo. Končno se več ne more ustavljati žgočemu ognju ter pokliče, Straža odpro vrata: to je bil nov obraz. Danglars je višje cenil svojega starega znanca. Zato da poklicati Peppina. j , »Tukaj sem," pravi bandit, vstopivši s hitrostjo, ki se zdi Danglarsu dobro znamenje. »Kaj želite?" »Piti," pravi jetnik. »Ekscelenca," pravi Peppino, »gotovo vam je znano, ds je vino v rimski okolici zelo drago." »Dajte mi vode," pravi Danglars, skušajo narediti iz zadrege čednost. »O, Ekscelenca. voda je še mnogo redkejša kakor vino.4 »Torej," pravi Danglars, »kakor se zdi, pričneva znova' In sileč se k smehu, začuti revež, da so mu senca znojca- »Glejte, prijatelj," pravi, vide, da je Peppino neomahljiv> »kozarec vina želim. Ali mi ga odrečete?" »Rekel sem vam že, Ekscelenca," odvrne Peppino n*"0, „da ne prodajamo na drobno." »Torej ii: dajte steklenico." »Kakšne;¦•» vina?" »Najcenejš- ¦¦¦:,.." »Vsa imajo enako ceno." »Kakšno?" »Steklenica petindvajset, ti.^r frankov." „Ah," vsklikne Danglars .' bridkostjo, ki jo je znal pod*"111 človeškemu glasu pač samo Harpagon, »povejte mi naravno^ če me hočete popolnoma izmolzti; na ta način bo stvar hitreje končana kakor tako, cunja za cunjo." »Da," pravi Peppino, »mogoče je, da je to gospod namen." »Gospodov? Kdo je ta gospod?" »Oni, kateremu ste bili včeraj predstavljeni." »In kje je ?" »Tukaj." »Rad bi ga videl," »To je lahko." Trenutek pozneje stoji pred Danglarsom Luigi Vamp*- »Vi ste me dali poklicati?" vpraša jetnika. ftjloaa ,>SoCc" tt. 85. i dne M. oktobra 1806. ooBtola goriSkih Slovencev. »S o 6 a" bo obširna. Poteg dve^ slik slavnega pokojnika in avtografov njegovega peresa bo cela vrsta spi-bi podajo zgoddvino Lnvričeve dobe. — po Vrhu pa bo Se obsežna brošura dr. Fr. Oblaka. Posamične številke »Soče* se bodo prodajale po 50 vinarjev. Rodoljubi na deželi in čestilci velikega pokojnika h$.j.naročenmopgej. po več izvodov, da jih razdele* v svoji bližini. SlOVSnSkO gledallSČe. — V nedeljo je uprizorila »Narodna Prosveta" v »Trgovskem Domu" znano francosko burko »Nadzornik tek slovenskega gledališča v Gorici. Hvala vsem za nemali trudi Udeležba pri predstavi v nedeljo v .Trgovskem Domu" ni bila baš slaba; ali mnogo premalo je bilo. — inteligence. V parterju bi bilo moralo biti zasedenih Se mnogo več sedežev. Povsod drugodi se dobi tako pogostoma naSe ljudi, le pod domačo streho je tako težko .s^ajit^jekj^tere.^ Upamo, da bo prihodnjič bolje. — ' --"-t—*-•• "•****¦* Visok, dostojanstvenik o naši obrti. — Grof C al i c e, upokojeni mnogoletni in velezaslužni poslanik v Carigradu, živi zdaj v Gorici. ipalnih vozov". Igra ni lahka; le rudniranll Ta teden si je ogledel našo »Mizarsko igralci morejo izvabiti iz nje efekt; tu je treba finega, gladkega igranja, vsak mora biti povsem na 3vojem mestu, potem vspe taka igra, kateri se pozna, da je prav preračunjena na uglajeno, točno igranje, kajti kjer ni globlje vsebine, kjer se hoče le pokazati kos življenja, se mora samo z najboljšim igranjem za~ Ijriti, kar drugače preveč stopa v ospredje pri poslušalcu. Take vrste igre igrati je težka reči Pri aas navedenih pogojev za tako predstavo ni; zato ne moremo reči, da je igra vspela Mo ve" kako dobro, Vspela pa je, in veselo, živahno je bilo v gledališču. Poznalo se je igralcem, da so se potrudili po svojih močeh biti kos prevzeti ulogi; videli smo lepe nastope, tuintam dovšene prizore, pa tudi hib ni nedostajalo. Zdi se pa nam, da so se gospodične igralke dosti lažje uživele v svoje uloge nego igralci; no, vpoštevati moramo uloge in prve nastope. Gospod #% (Georges Godefroid) je bil prvikrat na odru; in' v tako veliki ulogi! Poznalo se mu je, daje novinec, pa zopet je kazal veliko spretnost, v nekaterih prizorih je igral naravnost lepo, kolikor bolj se je razvijala igra, toliko boljši je bil; dobili smo utis, da si je pridobila »Narodna prosveta" s tem gospodom igralca, ki se izuri ter bode igral jako dobro. Samo tisti dialekt naj rabi takrat, ko bo na mestu; v fino francosko burko ne tiče! Ulogo Lucienne je igrala našemu občinstvu priljubljena g.čna Ruža Luka n o v a; igrala je prav dobro. M o 1 e k (Mont-pepin), naS stari znanec, je izvršil svojo ulogo povoljno, gina H r o v a t i no v a je bila prav ugajajoča AurOre. G, Erže n (Alfred Godefroid) je govoril pretiho; itt v taki suknji ne nastopa irancoski nadzornik spalnih vozov! Drugače je g. Eržen priznano dober igralec. Nov je bil g. T ur k (Raoulde Saint Me*dard). Njegova igra je ugajala, le tuintam je preveč de-klamiral. Manjše uloge: Angele (g.čna Grehe n č e v a), madame Charboneau (g.čna Tavčarjeva), služkinja Julija (g.čna S a k s i d a), Fani, (g.čna Sar do Č), Labordane (g. Jam-š e k), Charboneau (g. K u š t r i n) so bilepriinerno izvedene. Lep nastop je bil oni g.Čne Lazar-jeve (Rozina). Da jo vidimo še večkrat na odru! Glede* mimike, kretanja, obnašanja pa je potreba polagati na vaje največjo pazljivost. V celoti vzeto pa je bila v nedelo zvečer prav prijetna zabava v »Trgovskem D.", in le hvaležni moramo biti »Narodni prosveti", da nadaljuje svojo lepo pričeto delo za razvi- zadrugo" v Solkanu, tovarne, zaloge in skladišča. Zanimalo ga je c9lo podjetje ter se je izrekel jako pohvalno o vseh napravah in o obratu samem. Častital je na toliki podjetnosti ter dejal, da ga kot Goričana izredno veseli tolik napredek domače obrti. - - Naročil je tudi vso opravo za obširno knjižnico na svojem domovanju v Št. Petru pri Gorici. Južna Železnica naznanja, da je vsledtega^ ker je prent^ J štrajk v Trst«, ves promet zopet otvorjen. IZ Gradca se nam poroča vesela vest, da se snuje že dolgo let zaželeni slov. »Sokol". Sicer so Slovenci že nekaj let telovadili v češkem »Sokolu", toda sedaj smo se toliko ukrepili, da lahko nastopimo s samostojnim društvom. Zanimanje je ne samo v slovenskih, ampak v vseh slovanskih krogih v Gradcu veliko. Upamo torej, da se vdeleže ustanovnega občnega zbora, ki se vrši v soboto, dne 27. okt. v veliki dvorani restavracije „Zur Stadt Neugraz", ob 8. uri zvečer, ne samo Slovenci, ampak tudi drugi Slovani v mnogobrojnem številu. Na zdar. 0 Shodu V Cerknim sta pisala Kristanov »Naprej* in »Rdeči Prapor", pa oba sta lagala. Kadar gredo proti naprednjakom, takrat so soc. demokratje jednaki klerikalcem, oboji si pomagajo z lažjo. Lažejo glede" udeležbe in podtikajo, kar se ni govorilo. »Naprej" pravi, daje govoril Gabršček po »hofratovsko", potem pa mu podtika stavke, kateri niso prav nič »hofratovski", katerih pa tudi res govoril ni. Kristan pravi, da je bil povabljen, ali vabilo se je le soc. demokrate iz cerkljanske občine. Kristan je prišel le za to, da je delal zgago in zabavljal. To je soeijalnodemokratično delo po Kristanovih naukih. Soc. demokratje, če bi bili res naprednega duha, bi se morali pridružiti takemu sporedu shoda, kakoršen je bil cerkljanski; o čistih gospodarstvih v občinah in o volilni reformi vendar soc. demokratje radi govorno, torej ni bilo nobenega vzroka delati neumnosti z brezsmiselnim klepetanjem. In junak Kristan je potem, ko mu je zmanjkalo klepetanja, lepo pobegnil iu na-čečkal v »Napreju" poročilo, v katerem laže in celo svoje besede podtika Ga-brščeku, Cerk^ani pa lahko razvidijo iz tega, kakšni možje so tisti soc. demokratje, ki poslušajo Kristana. Reveži ne pojmijo, kako jih ima za norce. Pa naj jih le ima; zato drugih ne bo imel, ker mu kmalu od-klenka na Cerkljanskem, poprej pa še v Idriji! »SlOVeflec", glasilo ljubljanskega škofa, je oblajal v soboto med »dnevnimi novicami" najprvo dr. Tavčarja, potem »Edinost", nato, člane bivše narodne stranke na Hrvatskem in končno ~ Gabrščeka. Tega pa najbolj. »Cepec in norec" je lajal ter se poSteno izlajal; da mu le tudi žegni niso ušli pri lajanju! Radi tistih trgovskih napisov je zagnal velik krik — doslej pa še ni pojasnil, zakaj ima v beli Ljubljani »Katoliška butvarna8 tudi nemški napis, sakaj pridevajo svojim zadrugam in posojilnicam nemške naslove; zakaj še niso nikdar prijeli goriških kavcev, ki s Pajerjem izganjajo slovenščino iz goriških deželnih uradov, v katere so sprejeli v zadnjih časih po krivdi klerikalcev celo vrsto laških uradnikov; zakaj jim ne prepove nemškutariti in italjaniti po uradih, podpisavati po sodnijah laške zapisnike; zakaj ne prime nadškofa, ker preganja slovenščino iz 'cerkve, ustanovlja nemški gimnazij ter kvari akcjjo za dosego slovenskih srednjih šol v Gorici; zakaj ne prime ta veliki Slovenec goriških zadružnikov, ki so dali slovensko prodajalno v last zagrizenemu Lahu itd. itd.? Tu naj laja tisti tam pri Slovencu; bo dosti lajanja, da se končno izlaja lažnik, ki je bil že slečen pred sodnijo radi laži in častikraje. »Slovenec" zopet ves iz sebe! — »Soči" smo bili priložili vozne rede nove železnice, seveda v slovenskem jeziku. Po pomoti pa je zašel en iztis nemškega voznega reda med slovenske, in gospodična v ekspediciji je bila tako nesrečna, da gaje priložila baš oni »Soči", ki je prišla v roke »Slovencu". »Slovenec" je pač lahko preračunil, da mora biti to le pomota, ker ve, da prilagamo vedno vozne rede, seveda slovenske, ali ne —- z loparjem je udaril po Gabrščeku; možu pri »Slovencu", ki smrdi narodnega izdajstva, »zastaja sapa pri tem početju" in ves je iz sebe. Vsako malenkost izrabljajo na skrajno perflden način proti vsaki neljubi jim osebi l Kako vendar so mičkani ti tako veliki ljudje! Pevsko društvo »Prešeren" v št. Petru pri Gorici priredi veselico s plesom, igro in šaljivim srečkanjem v nedeljo dne 28. t. m. ob 3(/a uri pop. v prostorih »Kmetgske zadruge". — Vspored : 1. Koračnica. 2. Godba. 3. Hajdrih: »Slava Slovencem", poje domači zbor. 4. Godba. »• *** »Zvonček", poje domači zbor. 6. Godba. 7. Eisenhut: »Moja ljubav", poje oktet »Slovenskega bralnega in podpornega društva iz Gorice". 8. Godba. 9. »Slava Prešernu", poje možki zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva iz Gorice''. 10. Hugolin Sattner: »Pogled v nedolžno oko", poje domači oktet. 11. Vilhar: »Slovo", poje domači zbor s sprem-ljevanjem orkestra. 12. »Čevljarski in krojaški ponedeljek", igra v jednem dejanju. 13. Šaljiva loterija. Po veselici ples. Pri veselici in plesu svira vojaški orkester iz Gorice. — Vstopnina k veselici 50 v; sedeži prve do tretje vrste 80 v, ostali sedeži 40 v. Vstopnina k plesu za neude 2 K, za ude 1 K, ženske 50 v. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Neka pošiljate* rib iz Trsta v Gorico jo rabila tri dni, da so jo dostavili stranki, da?,i je bil naslov tako natančen, da bolj natančen ne more biti. Da ribe po tolikem času niso več dobre, se umeje samo po sebi. Ali je premalaosobja ali kaj je pravzaprav uzrok večnim pritožbam radi. pošte?! Tu je potreba prav temeljitega preobrata i Južna Železnica sprejme v doglednem času 100 praktikantov, Govori se, da je do dvajset mest namenjenih Slovencem, ker primanjkuje uradnikov za slovenske kraje. Upoštevajo se samo jeflektantje, ki so prosti vojaščine. Tatvina. — Neznani tatovi so udrli v stanovanje Josipine Ušajeve v ulici Bosco liter ukradli 2S K in več dragpcenostij. Laško Učiteljsko društvo je napravilo v nedeljo izlet v Sv. Lucijo in Tolmin. Pravijo v »Corrieru", da je prav lepo na Tolminskem, ali ne dopade jim napis »Pogled na Dantejevo jamo" v slovenskem jeziku, — to jih je tako razgrelo, da so zložili ob Dantejevi jami prispevek za — Lego! KO Je spal pri Sv. Lucgi delavec Anton Tinta, se je podrlo pod njim, in pri tem se je delavec tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v Gorico k- usmiljenim bratom; ni upanja, da okreva. Izpred SOdnlje. — 26 letni Jos. Podgornik je bil obtožen, da pretepa in muči mačeho; v svojo obrambo je rekel, da ga ona sovraži. Obsojen jp na 5 mesecev ječe s posti. Zaprli SO 19-letnega Iv. Žižmunda iz Gorice, ker je ponoči razbijal in razsajal pred stanovanjem svoje matere; pobil je tudi nekaj šip. Storil je to na pol pjjan. Unobolen. — Neki kmet iz Bukovice je pripeljal v Gorico svojega 27-letnega sina Andreja, da bi ga preiskal kak zdravnik, ker je revež umobolen. Ko sta sedela v gostilni na izvoznem trgu," je fanta prejela bolezen, začel je razbijati. Prijela sta reveža dva mestna redarja ter ga peljala k usmiljenim bratom. Neko pijano žensko iz Šempeterske ulice so zaprli, ker je v ponedeljek zvečer razsojala po ulicah ter nadlegovala moške. Tamburašl V Št. Andražu so prenesli za dan 21. t. m. napovedani koncert za nedeljo 28. t. m. — V cerkvi na riacuti je v nedeljo začel govoriti in se čudno obnašati 28 letni Josip Pavletič iz Gorice. Hitro so spoznali, da je sraešan; prepeljali so ga v bolnišnico. Zgubljeno, - Od 3. do 6. ure zvečer včeraj se je zgubilo: 4 kose platna, 2 kosa blaga za posteče, 1 kos za žensko obleko, in sicer od »Zvezde" na Str* a trgu doJamelj blizu Brestovice na Kra a. Vrednosti je 66 kron. Kdor je našel, naj se oglasi na goriški policiji ali na županstvu v Brestovici. IU Platneno blago podraže tvorničarjitekom novembra za pet odstotkov. Lanene preje kakor tudi lanu primanjkuje, ker ga izvažajo v Severno Ameriko in na Angleško. Avstrijski izdelovalci surovega lanu so že pred nekaj časom zvišali cene od 5 do 8 odstotkov. »Gospod, ali ste vi načelnik onih, ki so me pripeljali semkaj?" »Da, Ekscelenca. * »Kakšno odkupnino želite od mene? Govorite!" »To je lahko povedati. Pet milijonov, katere nosite s seboj." Danglai's začuti, kako se mu srce krčevito skrči. »Toda/ zajeclja končno, »to je vse moje premoženje, ostanek mojega neizmernega bogatstva. Če mi hočete vzeti ta deiiar, mi vzemite življenje." »Prepovedano nam je preliti vašo kri, Ekscelenca." »In kdo vam je to prepovedal?" »Oni, kateremu se pokorimo." »Vi ste komu pokorni?1' »Da, vrhovnemu glavarju." »Mislim sem, da ste vi glavar." »Jaz sem glavar svojih ljudij, toda moj glavar je nekdo drugi.« flačin V »Ali se tudi ta glavar komu pokori?" »Da." »Komu?" »Bogu" Danglars se za trenotek zamisli. „Ne razumen vas," pravi. „To je mogoče." »In ali vam je vaš glavar ukazal ravnati z menoj na ta »Da.« »Kaj je njegov namen?" »Ne vem." »Toda moja mošnja se izprazni." »Skoro gotovo." flČujte," pravi Danglars, »ali hočete en milijon?" »Ne.«' »Dva milijona?" »Ne." »Tri... štiri milijone ?... Čujte, štiri ? Dam vam jih pod pogojem, da mi pustite oditi." »Zakaj nam ponujate štiri milijone za pet?" pravi Vampa. »To je lakomnost, gospod bankir, ali pa jaz o tem ničesar ne razumem." »Vzemite mi vse, saj vam pravim, vzemite mi vse in umorite me!" vsklikne Danglars. »Pomirite se, Ekscelenca, pomirite se; če se razburite, vam to naredi dober tek, in potem zajeste vsak dan en milijon. Za Boga, bodite vendar bolj ekonomični!" »Toda kaj, ko ne bom imel več denarja, da bi plačal?" vsklikne Danglars ves iz sebe. »Potem boste stradali." „Stradal?" zajeclja bankir. »Najbrže," odvrne Vampa flegmatično. »A rekli ste vendar, da me ne nameravate umoriti." »In tega res ne nameravamo," . »In nameravate pripustiti, da umrjem lakote?" »To ni isto." # »Torej, nesrečniki, vaše grozovite namere preprečim," vsklikne Danglars. »Smrt za smrt; vem, da moram enkrat umreti; mučite me torej in usmrtite, toda jaz vam ne dam syojega podpisa;" »Kakor vam je ljubo, Ekscelenca," pravi Vampa. In bandit zapusti celico. Danglars se ves besneč vrže na svojo posteljo. Kdo so ti ljudje? Kdo je vidni, kdo nevidni glavar? ^Kaj nameravajo z njim? Zakaj se ne more odkupiti, dočim je to lahko storil vsakdo drugi? O, gotovo, hitra smrt bi bila izvrstno sredstvo, speljati za nos svoje strastne sovražnike, ki postopajo z njim, kakor se zdi, na ta način iz nerazumljive maščevalnosti. Da, toda umreti! Morda prvič v svojem dolgem življenju je mislil Danblars obenem s strahom in hrepenenjem na smrt; prišel je trenotek, ko je moral tudi on zagledati neizprosno pošast, ki živi v notranjosti vsake kreature in pri vsakem vtripu srca šepeče: Umreti imaš!" Danglars prične misliti na beg. Toda stene so bile skala sama, pred edinim izhodom je stal na straži močan mož, iu dalje pO hodniku je bilo še več oboroženih banditov. Svoj sklep, da ničesar ne podpiše, je držal dva dni, na kar je zahteval jesti ter podpisal nakaznico za en milijon. Prinesli so mu izvrsten obed in vzeli nakaznico. Od tega trenotka je bilo jetnikovo življenje nepretrgana vrsta bolestnih dogodkov. Trpel je toliko, da se več ni hotel izpostavljati novemu trpljenju ter je storil vse, kar so hoteli. Nekega dne, ko je baš poobedoval sijajno kakor v dnevih svoje največje sreče, je preračunil, koliko denarja ima še, in ostalo mu je le še petdeset tisoč frankov. Tedaj se je izvršila v njem čudna izprememba. On, kije zgubil pet milijonov, je skušal rešiti vsaj ostalih petdeset tisoč frankov ter sklenil, da pretrpi raje najhujše, kakor bi dal iz rok ta poslednji denar. Njegovo upanje je bilo skoro enako blaznosti. On, ki je za tako dolgo časa pozabil na Boga, je zdaj mislil nanj ter si rekal, da je Bog še mnogokrat naredil čudež, da se lahko pogrozne jama ali pa zaslede vojaki ta pro-kleti brlog ter ga rešijo. V tem slučaju je hotel s svojimi petdeset tisoč franki ubežati; vsota je bila dovolj veHka, da ne umrje lakote; prosil je Boga, naj mu jo ohrani, in.jokal. Tako so potekli trye dnevi, tekom katerih je. bil neprestano Bog, če ne v njegovem srcu,, pa ysaj na njegovih >ustnicah. Zdajpazdaj so napočili trenotki polovične blaznosti, v kateri se mu je zdelo, da vidi ubožno sobo.iu.starca, ki leži v smrtnem boju na slamnati postelji. Tudi starec j$ umrl lakote I ' ^ (Dalje, prjde.) , ObraStiiO Bero zvišajo z novim letom vse | graške hranilnice. Piva se je skuhalo v Avstri od 1. septembra 1905. do 31. avgusta 1906. — 19,755.103 hI ter plačalo od tega 75,866.456 kron. — Trgate? M Ktt3y. — Trgatev se je obnesla dobro, vina pa je manj od lani, ali kapljica toliko boljša. Teran je izvrsten. Nočna taksa I lakarnall, - Avstrijski lekarnarji zahtevajo uvedbo nočne takse v lekarnah. Zvibnfo tovornega tarifa na južni železnici je sklenjena reč. Upravni svet te družbe je sklenil zvišati postavke takozvanega lokalnega tarifa ter odpraviti znižane tovorne cene; normalni tarif južne železnice ostane pa nespremenjen. Povišanje stopi v veljavo 1. januarja 1907. Vlada In polJedelStfO. — Proračun poljedelskega ministerstvazal. 1907. znaša 27,476.193 kron. Poljedelsko ministerstvo samo za svoje uradne potrebe vzame od tega 1,702.056 K. Za poljedelstvo šolstvo se izda malo, samo 726.430 kron. Za pospeševanje poljedelskega in gospodarskega pouka se izda 1,368.000, torej samo za 13.000 kron več kakor 1. 1906. Nadalje je proračunjeno za naravnostno podporo . . . -K 6,405.950 in sicer za zadružništvo.........,, 950.000 „ razstave.........» 70.000 „ melioracije (izboljšanje) . . „ 2,000.000 „ rastlinstvo ........„ 490.000 „ vinogradništvo in sad- jartvo........• • » 308.000 n konopljarstvo ....... 230.000 „ nasajanje gozdov ...... B 600.000 n živinorejo......• - „ 1,030.000 „ mlekarstvo ....,...„ 220.000 „ drobnico..........„ 447.450 „ svflorejo .......... w .30.000 „ planinarstvo ... • • » 130.000 Nasajalci novih vinogradov in sadjarska društva dobijo podporo iz zaklada za vinogradništvo in sadjarstvo. Podpora za nasaje-nje gozdov je namenjeno za Primorsko in Dalmacijo. Podpore za živinorejo dobijo živinorejske zadruge in občine, podpore za mlekarstvo mlekarske zadruge. Vsaka tozadevna prošnja so mora nasloviti na: Visoko c. kr. poljedelko ministerstvo. Nato naslovljene in za ministerstvo spisane prošnje se lahko vpo-šljejo poslancem, da jih izročijo in podpirajo pri ministrstvu. Za poljedelski svet (odbor), zu poljedelske poročevalce, ki opazujejo poljedelsko giba:;:^ po drugih državah, za statistiko in za mednarodni poljedelski shod, za uničevanje trtne uši, za breobrestna posojila itd. se izda okoli šest milijonov kron. Za konjerejo (žrebčarue) se izda Štiri in pol milijona, za veterinarstvo (živinozdravni-Štvo) blizu Štiri milijone, ostalo pa se izda za nadzorovanje deželnih poljedelskih podjetij, za gozdarstvo, rudarstvo itd. Pisemski poštni promet ob nedeljah. — v trgovinskem ministrstvu delujejo na to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako, kakor ob delavnikih. V ta namen pa naj bi se prilepljale na pisma posebne ^nedeljske znamke", ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsako pismo s tako znamko bi se oddalo naslovljencu tudi v nedeljo ob istih časih, kakor raznasajo pismonoše pisma ob delavnikih. V Belgiji je to že vpeljano. V proračunu za 1907. Je Izkazanih za 10,093,020 kron leč Uilfnln nego za 1906., od teh 10 mi-ljonov znaša povišek užitnine od sladkorja 6,400.000 kron od piva 1,600.000 kron. Kakor je videli, avstrijska vlada se zna drugega, nego valiti ogromne davke na najnujnejša živila in konsumne predmete kakor sladkor, pivo, petrolej itd. Skrajni čas, da se . naš davčni sistem radikalno reformuje in da se tudi pri nas uvede progresivni dohodninski davek, da se primerno obdači velike dohodke in da se ne tlači in ne izžema vedno le delavce vseh kategorij, kateri tako in tako že ne morejo več živeti. To bode ena najvažnejših nalog novega demokratičnega parlamenta. Socijalne uesti. Izseljevani! čez Antaerpen je leta 1905 precej naraslo. Tako se je 1. 1904 izselilo čez Ant-\verpen 51.260, a lani že 76.735 oseb. Presenetljivo je, kako je narastlo lani število naših avstrijskih izseljencev na 20.337 za 10.775 več, kakor predlanskem) med tem ko je naraslo število ogrskih izseljencev za 3382 in je znašalo 14.246. Avstrijski podaniki so se podali čez morje v Zedinjene države l 1905 14.398, 1. 1904 7059; v Kanado 1. 1905 5970, 1. 1904 2486; vAfriko 1. 1905 13, 1. 1904 1; v Južno Ameriko I. 1905 5 1. 1904 16; v Avstralijo 1. 1905 1. Ogrski izseljenci so pa potovali le v Zedinjene države (13.410), v Kanado (817) in v Južno Ameriko (18). Med avstrijskimi izseljenci je bilo 14.179 mož in 6158 žena, ogrskih možje pa bilo 4505 in 8724 žena. Čez Ant\verpen se je povrnilo nazaj 1. 1905 12.601 oseba, 1.1904 pa 16.520 oseb. — Shodi uradnikov C. kr. so se vršili v nedeljo v Brunu, Gradcu in Lvovu. Sprejeli so resolucijo glede* avanziranja po času ter glede* podelitve draginjskih doklad. Skupen štrajk trgovcev In delavcev se obeta v Lvovu, in sicer vsled nedostatkov vozov na tamkajšnjem kolodvoru. Poziv slovenskim odvetniškim In notarskim uradnikom. — Kakor Čujemo, se bode vršil dne 41 novembra t. 1. občni zbor 11. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. — Tovariši, če Vam je kaj na tem, da si zboljšate bvoj gmotni položaj, pridite vsi polnoštevilno na ta občni zbor in združite se vendar enkrat že v društvo, kije prevelike važnosti za Vas in Vaš obstanek! Ali se Vam niso že odprle oči, da od svojih šefov nimate ničesar pričakovati, ako z združenimi močmi ne delujete za svoj in Vaših svojcev blagor? — Na zadnji SvetČovi slav-nosti zasledovali ste lahko impozantne govore notarja Hudovernika, Plantana in drugih. Ali je menda kedo izmed njih slavil postopanje šefa napram njegovim uradnikom ? Notar dr. Schmidinger vzdignil se je raz sedež ter poživljal notarje, naj postopajo kot šefi s svojimi kandidati taktno in vljudno, smatrajoč te za svoje prijatelje in tovariše, in da naj ne občujejo ž njimi brezbrižno in brez-taktno kot z manjvrednimi uslužbenci. To si je treba zapomniti. Kajti iz tega govora sledi, da smo odvetniški in notarski uradniki, kar nas je nejuristov, v očeh svojih šefov manj vredni uslužbenci, s katerimi se sme brezbrižno in breztaktno postopati. Gospodje šefi pozabili so menda, da je vsak človek vreden svoje službe, če jo opravlja vestno in točno, in naj si bode še na tako nizki stopinji svojega službovanja. Vredni smo tudi odvetniški in notarski uradniki svojega mesta prav toliko kakor šefi svojega. Zatorej, tovariši, vzdramite se vendar že enkrat, in naj ne bode med Vami v bodoče niti jednega, ki bi ne bil član našega društva ; pridite polno-številno na naš shod oziroma občni zbor dne 4. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v restavracijo bratov Novakovič v Sodnjiskih ulicah! LjudSk! Oder — Dne 25., 26. in 27. t. m. bodo v veliki dvorani delavskega doma v Trstu v ulici Boschetto št. 5. tri znanstvena poljudna predavanja. Predaval bo g. Etbin Kristan iz Ljubljane in sicer v četrtek dne 25. t. m. o „socrjalnem problemu'', v petek dne 26. t. m. o „ženi in socijalizmu" in v soboto dne 27. t. m. o „proletarijatu in moderni književnosti". Predavanje prične vsak večer ob 8. in pol ur* Ustopnina za osebo 20 stot. Avstrijska državna zveza posredovalnic za delo. — 16. t. m. vršil se je na Dunaju ustanovni občni zbor državne zveze avstrijskih splošnih posredovalnic za delo. Izmed zanimivih točk dnevnega reda' omenimo le naslednje: Izpo-slovanje znižanih cen na železnicah za one, ki iščejo dela; ugodnosti z ozirom na porto za posredovalnice, ustanovitev vsak teden izhajajočega osrednjega oglasnika za izpraznjene službe in ponudbe za delo. Razven tega se je sklenilo, priporočiti vsem večjim mestom in obrtnim krajem ustanovitev paritetičnih posredovalnic za" delo ter jim dati v to svrho na* razpolago potrebnih pripomočkov. V kratkem vršilo se bode posvetovanje zveznih posredovalnic glede poslovanja z ozirom na kmetijske posle. — Štrajk krojačev v Trstu končan, — Krojači delodajalci in štrajkujoči delavci so se pogodili. Gospodarji so znižali dnevnik od 10 na 9 ur ter povišali • plačo ženskam za 5%, a moškim, ki delajo na račun, za 10%- Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad ž dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Borlel, Via Duama itev. 3. Prostor pripraven za trgovino, skladišče ali boljšo delavnico, obširen in zračen se odda v najem s 1. nov. t. 1. Oglasiti se je pri Jos. Rovanuna Stolnem trgu 9. Razgled po suetu. Odsek za VOiilnO rofOimO je nadaljeval razpravo o § 42. &usteršič je povedal, da bo glasovars Čehi, Adler se je izjavil proti dvotretjinski večini, Nemci vstrajajo trdno pri tej veČini, poljski klub je za dvetretjinsko večino; Začek je apeliral na Nemce, naj opustijo svojo zahtevo, ki je absolutno nedopustljiva. Grof 6oluchOWSklf minister za vnanje posle, je končno odstopil. Goluchowski je bil ti let zunanji minister v nesrečo Avstro-Ogrske, ker je vedno tako mešetaril in tako nespretno vodil zunanjo politiko, da je le jemal ugled države, ne pa da bi ga širil. Zlasti na Balkanu je Avstrija najbolj obsovražena prav radi Go-luchowskega nesrečne politike, ki je bila nem-Ško-avstrijska, torej protislovanska. Strmoglavili so ga Madjari, ker se je preveč utikal v njihove razmere; Magjari bi ga bili napadli v delegacijah neusmiljeno, kar je pa skušal na vsak način preprečiti. Preprečiti pa se ni dalo, zato je moral odstopiti. Njegov padec in glasovi po njegovem odstopu bi morali na najvišjih mestih vplivati tako, da se krene na popolnoma druga pota v zunanji politiki. Preti* poroto V TrsfU je bil obsojen Alfred Lukovec iz ROdika radi ropa, storjenega v družbi dveh tovarišev na kurjaču Luketi, na 3 V, leta težke ječe. Samomor V TrsfU. — Neka Henrika Kra-Šovec je pila precejšnjo množino karbolne kisline, radi Česar je umrla kmalu potem v bolnišnici. Grof Beck, načelnik generalnega štaba, je obhajal v soboto GOletnico vojaškega službovanja. Nemški cesar mu je poslal dolgo lastnoročno pisano pismo, v katerem izreka željo, da bi mogel on z nemško armado vred Becka še dolgo šteti „med svoje". „ Podporno društto za slovenske visokošolce v Pragi" bo imelo 10 novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v spodnih prostorih restavracije Louvre na Ferdinandove tfide občni zbor s sledečim programom: 1. Poročilo odbora o svojem delovanji v preteklem letu. 2. Volitev predsednika. 3. Volitev 3 odbornikov. 4. Samostojni predlogi. Umrla Je v Trstu ona Jakobina Kuret, ki jo je dne 17. t. m. večer nje mož 15 krat zabol z nožem. Važen ukaz ruskega carja o enakopravnosti kmetov, — Ruski car je izdal ukaz, ki priznava vsem ruskim kmetom brez razlike narodnosti, izvzemši sibirska tuja plemena, pravico, vstopiti v državne službe, enakopravno z drugimi stanovi. Odpravi se tudi določba, ki izključi kmeta, ki vstopi v višje šole ali v državno službo, iz kmečke občine, mira. Kmetje si smejo izbrati stanovanje in sedež, kjer hočejo, in dobe potne liste brez obrokov. Ukaz tudi odpravlja davek na osebo ter posebne določbe o razdelitvi rodbinskega premoženja in zapuščine. Zanesljivi uslužbenci. — „Figarott pripoveduje : Trgovec je izročil trgovcu v navzočnosti njega uslužbencev 10.000 frankov, da mu jih shrani. »Shrani mi denar za dva meseca, ko se vrnem." »Prav," je odgovoril nagovorjeni, trgovec. Ko se je oni vrnil, je šel k prijatelju po denar. „ Prosim, če mi daš 10.000 frankov," ga je nagovoril. „Kakšnih 10.000" je odvrnil drugi. „Pač te, katere sem ti izročil pred svojim odhodom!" — „Motiš se, jaz ne vem nič o tem." — „Kaj naj to pomeni? Tvoji uslužbenci so priče." Šef pokliče svoje uslužbence ter jim reče: „A!i se spominjate, daje ta gospod pred dvema mesecema v vaši navzočnosti dal meni 10.000 frankov? Drug za drugim so rekli: Ne! Potem so odšli, šef pa je dal svojemu začudenemu prijatelju 10.000 frankov rekoč: hotel sem poskusiti, če se smem zanesti na svoje ljudi. Zaključek milanske razstave. — Milanski razstavni odbor je na predlog vnanjih držav sklenil, da se milanska svetovna razstava defini-nitivno zapre 4. novembra. Kako pospeševati promet s tujci. - Društvo za pospeševanje prometa s tujci na Koroškem priredi po Koroškem tekoči teden šest shodov na katerih bo razgovor, kako še bolj povzdi«! niti tujski promet. Kaj narodi najraje pljo. - statistiski urad Zedinjonih držav razporeja narode po tem kar najraje pijo. Angleži pijo največ cW 256,509,977 funtov na leto, to te skoro (i skoro (j Porabijo funtov na osebo. Združene države največ kave, 960,878. 977 funtov, 11 in^ri" četrt funtov na osebo. Nemčija ižpije največ piva, 8.022,501.000 litrov, loo^ov na osebo Ruska porabi največ žganja, T83,139.500 litrov. 5 in pol na osebo. Francija največ vina 6.042,377.700 litrov, 156 na osebo. ' Predavanje o Slovencih v Sofiji. — Preteklo soboto 13. t. m. je pedaval v »Slavjanski ue. sedi" v Sofiji naš rojak prof. Anton Bezen&ek o slovenski zgodovini in književnosti. Preda, vatelj je govoril o zemljepisnem položaju slovenskih zemelj, o slovenski zgodovini i 0 slovenskem jeziku; nato je razpravljal o slovenski književnosti, zlasti obširno je pa govoril o pesniku Antonu Aškercu, Svoje zanimivo predavanje je zaključil z vsklikoin, da leži moč slovanstva v sovanski vzajemnosti. Za varstvo deklic se je vršil v Parizu mednarodni shod. Zastopana je bila tudi Avstrija, Produkcija Zlata je znašala 1905. 1. 450 milijonov kron, od tega se je pridobilo v Evropi samo za 29 milijonov kron. Nova ruska vojna ladja. — Spustili so v morje največjo rusko bojno Jadjo „Andrej Prvozvanv", ki ima 17.400 ton in hitrost 18 vozlov. Oborožena je z 12 dvanajstcolnimi iu osemcolnimi topovi ter 12 topovi po 120 In 75 milimetrov. II let v gojzdu. — 12. dec, 1.905. je bil obveščen župan v Scientrieru, nekoliko milj od Genfa, da, se skriva po gojzdu neka naga ženska. Nekaj časa so jo iskali, pa ker je niso našli takoj,in.ker ni nikogar nadlegovala, so opustili iskanje. Slednjič pase je pritožil neki kmet, da je vzela hrano njegovim prešičem. Nato so jo zopet iskali in res našli, ko je spala v grmičevju. Podobna je bila bolj živali nego človeku. Ženske so jo oprale in oblekle, Končno se je dognalo, da je ta Ženska soproga nekega Nicolieta tjer da je pred 11 leti izginila iz hiše. Reva ne govori in ne razume, kaj jej,pripovedujejo. Vseh 11 let je morala prebiti v gojzdu, kakor se sodi po njenem fizičnem stanju. Sedaj jo imajo v 'bolnišmd St, Julien na francoski meji. Njen mož je umrl pred kratkim ter zapustil svoji ženi, ki je bila izginila, svoje precejšnjo premoženje. Kaj jo je torej gnalo v gojzd, bo težko izvedeti. Nesreča na železnici. — 21. t. m. po noči je v Colombesu trčil osebni vlak ob tovorni vlak; 11 oseb je bilo lahko ranjenih. Parnik zadel na torpedo. 200 potnikov utonilo. -.- Ruski parnik ^Varjagin" y Vladivostoku je zadel na torpedo, ter se takoj pogtezuil. 200 potnikov je utonilo, eden se je rešil. Pripravo za VOlitVe V rusko dumO. — Predsednik ministerskega sveta je razposlal guvernerjem okrožno brzojavko, da naj čimprej sestavijo imenik oseb, ki imajo volilno pravico za državno dumo. Volilni imenik je treba priobčiti do 3. decembra t. 1. Otvoritev »Narodnega doma" v Roču. — v nedeljo dne 28. t. m. otvori ^gospodarsko društvo" v Roču v Istri na slovesen način svoj „Narodni dom". Poljski šolski K'W na Pruskem. - Glede poljskega šolskega bojkota poročajo iz Poznanja: V tukajšnjih šolah, v,katerih je dne 17. t. m. začel pouk, odpade v tem tednu verski pouk za katoliške učence in učenke, ne da bi se navedle vzrok. Vsekako hočejo šolske ob-lastnije preprečiti, da bi ne prišlo do kaW ostrejega odpora ter počakati na.I:.'jdh 0°' dil iz Berolina. V Nevhiorku živi 400.000 Židov. Izum Malorusa. — Malorus Borirair N«-vonjski, ki živi na Dunaju, je izumil nenavadno praktičen stroj za košenje trave. Nemci v Petrouradu. — v Petrogradu, ki ima 1,429.000 prebivalcev, je 90.000 Namcev (mej temi 12.000 nemških državljanov). Zakon O RakOBZHu. — Ministerski pred; sednik dr. Wekerle je imel v petkovi seji ogrskega državnega zbora kratek govor ter je potem predložil zakonski načrt o Rakoczy-Ju-Wekerle je prosil, da se o načrtu razpravlja nujno, da bo zakon od cesarja potrjen, preden dospejo na Ogrsko Rakoczy-jevi telesni ost inki-Rakoczv je umrl v Carigradu kjer je živel v prognanstvu kakor revolucijonarec, Poslanci so stoje poslušali ta govor, a neodvisna strani ga je pozdravila z viharnim odobravanjem. Zakon sam ima samo pet členov. V prvem se določa način glede prenosa Rakoczvjevih 1 tankov in pokopa v domovini. V drugem se °l ravlj« zakon iz leta 1875, s katerim je bil rJcoczv pr°^ašen izdRJic0- v tretjem se odo-f va svota 55.000 kron za stroške sloves-pogreba ter za spomenik. Člen četrti do-ST* ozirom na zaplenjeno premoženje Ita-, czy.jevo, da ta zakon ne more imeti nikakih ^?atnopravnih posledic. Zadnji člen govori o LvrSHvi zakon. .> ;;^'-,,v^ Zakonski na^rt o konppcljah na SpansM J. Španski ministerski svet je sprejel za-toRski načrt o druistvenem zakonu, Po tem na8rtu bodo ^ kongregacije podvržene državni odobritvi, prepovedan jim bo tudi ja-?en pouk. Sodnije bodo imele pravicb ntfdzo^ ^ati samostane. Kongregacije, ki se bavijoz yastryalnimi podjetji, bodo morale plačevati Ia?ke, Inozemske kongregacije, oziroma take, U |jjjajo svoja vodstva v inozemstvu, utegnejo biti razpuščene. y pildgiM je 750.000 hiš. V vsako izmed ten Mft prihajajo mlekarji in mlekarice vsak du po dvakrat j vsega skupaj prinašajo okoli 2 milijona litrov mleka. To mleko vozijo nočni r/aki v London. Okoli 100.000 oseb se preživlja s prodajo mleka v Londonu. Z nožem se je zabodel i trebuh pri Prestranku neki tujec. Baje je neki žid, ki je po sejmih prodajal svoje blago. Denarja niso našli pri njem nit. Mala loterija, Tržaška „ Edinost * je priobčila .poti tem naslovom podučen Članek, iz katerega posnemamo to-le: Preklinjamo našo gospodarsko mizerijo, ali na drugi strani ne vidimo, da naša neumnost izmetava milijone. Kričečo sliko t tej stvari nam predstavlja naša loterija. V 1.1905. utopili smovPredlitaviji v vrtinec loterije 31,014.874 kron! 31 milijonov! Od te svote je imela lansko leto država čistih 11,165.066 K po odbitku teh in vseh režijnih stroškov. Že iz teh mrtvih številk samih zamogli bi spoznati, kakšna izsesalka naroda je ta vladna institucija; ali pobližno seznanje, mislim, ne bo Škodilo. Loterija je bila uvedena za Marije Terezije 1. 1751. Njen izvor je Italija in sicer genovanska republika. Pokazalo se je, da služi državi kakor dobra molzna krava, in zato jo bila negovana, tako da je danes dosegla patriarhalno starost 155 let in ni nade, da bi v doglediii dobi izginila. Kako to, da loterija prinaša državi tako ogromen dobiček? Daja prav malo nade na dobitek; na drugi strani — Če je kdo zadel — izplačujejo se dobitki nepravično, neprimeroma mali. Država ima torej korist od toga, ki je zaigral in od tega, ki je dobil 1 Na temelj matematičnih dokazov se trdno opirajo naslednja dejstva: za igralca, ki je dobil ekstrato, je moralo zaigrati 17 igralcev, za onega ki je dobil ambo, 399 igralcev, za terno 11.748 igralcev, za kvaterno 511.038 igralcev; z drugimi besedami: od 511.038 igralcev komaj jeden zadene kvaterno in 511.037 je moralo poprej izgubiti, preden je jeden zadel kvaterno I! Iz tega je vidno, da je ne more biti hazardnejše igre nad loterijo. Ako fci šlo po pravici, morala bi loterija igralcu, ki je zadel ekstrato, izplačati 18 kratno svoto, ki je bila stavljena, pri ambu 400 kratno, pri temu 11.748 kratno svoto od stavljene. Ali ne postopa se tako. Pri ekstratu se izplačuje mesto 18 kratne svote samo — 14 kratna, Pri arabu mesto 400 kratne samp 240 kratna, priternu mesto 11.748 kratne samo 4800 k»tna svota — in tako čim dalje tim manje. %lahje se torej pri ekstratu za 22% manje, P" ambu 40%, pri ternu 59% manje, nego "i se izplačati moralo. Mimo tega odtrgajo se ^ ogromne svote za davek. Vrlo malo je teh, ^ so slučajno v loteriji več dobili nego so zastavili; ali na tisoče jo teh, ki so v loteriji stopili vse svoje imetje, ki imajo tej hazardui 'gri zahvaliti uničenje svoje eksistence! Na Prvi pogled jih niti ne vidimo, ali tradicija v oddaljenih vaseh in v podstrešjih velikomest-to« hiš bi nam pripovedovala grozne stvari. ^a razvaline uničenih eksistenc ^rastnih igralcev stavlja svoje dohodke. To je ravno ta načrnejša lastnost naše male loterije, da prazni le žepe neimetnih razredov, da se živi od žuljev najrevnejših po d«hu in telesu. To gotovo ni moralno:. dražiti 8^ast nižjega ljudstva, zaslepljati je, da iz njega zainore sesati težko pridelani groš in nagtmadati svoj dobiček. Za dobo, v kateri "žava upravlja loterijo, tvorile so stave 2l/» roj jarde kron čisti dobiček 1 miljarde (1000 a»Jonov). Kakor že na početku rečeno: glavna hiba je tu nezavednost ljudstva, nepoznanje igralnega razmerja! Najškranejši čas je, da ai bi bil ta nestvor z zakonom odstranjen, da prestane upropaščati te, ki plačujejo ta „davek iz gluposti" in da se odstrani tudi črna pega z njih, ki sicer poznajo to institucijo kakor nemoralno, a se niso še pobrinili, da bi bila odstranjena! Književnost. Junaki. — Epske pesnitve. Napisal A. Aškerc. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena brošuri K 3; elegantno vezano K 4.50 v. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je karajiv. Jed i no pristen, je THIERRY-jev balzam z znamko zelena nuna« lajstareje in neprekosljivo sredstvo proti motenja» prebave, želodčnim krčem, koliki, katarja, prsnim boleztijv., inflnenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steidemo ali 1 velika posebna steklenica s pa« tentov. zamaSkom K 5 poštnine prosto. THIERRY-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst, Cena: 2 lonCka K 360 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRT v Pregradi prt Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami Je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh veCjih lekarnah in mirodilnicab. A. vii. Berin i Gorica, Šolska ullea št. 2. veliko zaloga = == oljkinega olja prve vrste najboljših Ivrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -"80, -'88, -•96,112,120,1"36,1-44, l'60,180, 2'-. ------- Na debelo cene ugodne. —— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Adolf Fey urar in optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. ------ Za Vsako uro se jamči 1 leto. Anton Potatzkv v Caric'. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE ia pisarnice, kadilce in popotnike. NajboIjSe Sivanke za šivalne Btroje. POTREBŠČINE za krojaše in ševljarje. SretlnJIce. — Rožni vonel. — Masne knjižico. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 *LED# iz Bohinjske doline za I906.-i.07. Kdor se zanima za nakup čistega ledu in po ceni v celih vagonih, naj vpraša za ceno in čas pošiljatve pri A. Pavšek 5i>. Janez ob Boh. jezeru. m Gorica $ Gorica Hčtelj jri zlata jelena" v trgovskem središču nasproti nadškofijski pala& — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik Jedilni salon, poleg stekleni |gg| salon s terasa — V poletnem LJ Času prijeten vrt z veranda —pv Sobe za klube, društva, za skle-j||| njene družbe. — izborna kuhinja. LJ Domača in ptuja vina. Izvirno m pilzenikn »prazdroj*-piva »JI " bi Andrej Fajt pekovski mojster j | v Gorici CorsB Franc. 8ius. št. 2. j Sprejema naročila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir-§ mance, poroke itd. Vsa naročila i izvršuje točno in natančno po ?elji X naročnikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, ( t fino pecivo, fina vina in likerje ] i po zmernih cenah. 1 Za veliko noč priporoča goriške j pince, potfee Itd. Smimonmmhummhminihi m i ^ m Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan: ciuilne, uradniške in vojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. = flnton Krušič, = krojaški mojster In trgovec v Gorici tek. fronti Josipa 35 — tek. 3o>lpo Derdl 33. Tla tisoče priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le ; tu dobi zares solidno in ceno blago. [ Omeniti hočem samo sledeče pred-iHte: Kožuhovne ovratnike (Boa), I j&,sger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene I in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. —------- J. ZORNIK - GORICA I Gosposka ulica 10. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti • sprejemati vsa naročila električne Infi * ffc * m m in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tudkaa te stroke (Schu-ckert, Siamana A Balke) pričakujeta da, se bode davno ob&ftstve ravno tako zaupno obračalo na podpisane* kakor doslej ter aagotavjjata solidno In ceno izvršitev vsakega naročila sp*lajocega t nafio stroko. Sprejeaaata cenj. naročila ter dajat« rasna pojasnila spoštovanjem ndana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plini, vode ia elektrike luči Vbritlu«*ttMfcv-& _ekarna Cristofoletti v fi«ra na travniku. Trskino Jetrno ojje se Železnim jodecem. S tem oljom so ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kostno bolezni, žlezni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. 1 '• : Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. ' ' —^ OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem feem. laboratorija predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim 85. odjemalcem glede čistote in ¦====== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== 4H Clstofolettljeva pijača iz kina In železa. )**> najboljši pripomoCek pri zdravljenja s trškim oljem. =============== Ena steklenica stane 1 krono 60 vinariev. ================ Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-mene barve po K140, bele barve K 2. Trskino želeinato jetrno olje. Rstki tega olja je »osebno priporočljiva otrokom in dedkom, ki so nervozni in nožno naravo. Dunaj 6r»c . loterijske številke. - 20. oktobre 1906. .........75 65 04 SI 4- .........80 24 15 44 61 Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveftava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici, — Izborna kuhinja in Uet. - V hotelu je obsežna knjižnica. : HRišTonr bil?« irad)e ta posodi mkvrtt Motno trik* poutfanfflM najlepše forma. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za tmako, karo, čaj, namizni podstavki, umetni ; Izdelki Jedinc nadomestilo _____ pravega srebra. Podebd bdenj m hotele, restavracije in kavarne, kakor tadi pensjjone, gospo- a to. dronil aaložnikf Gbristofle & C.iB - Dunaj L Opernrlng 5 (Helnrichshof). — Ihurtroran oenlk na zahtevanje. — V vveh mettih zastopano po prekupcih. MM bm*kn troj« Iivimoitf Imajo naSi izdelki •w»f» »¦¦¦¦¦iu m—ko fct faw OkriitofU Otvoritev trgovine! Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvoril novo trgovino z manufakiurnim in modnim blagom, katero bodem vodil pod tvrdko fl. Bohinski Cesta Josipa Verdi šiev. 35. Priporočam se častitemu občinstvu za blagohotno naklonjenost ter zagotavljam da se bodem potrudil s solidno postrežbo, z nizkimi cenami in dobrim blagom si pridobiti zaupanje svojih cenjenih odjemalcev. — Z odličnim spoštovanjem ' A. BOHINSKI. Delavnice z električno gonilne silo. C, kr. pnv. T E L E F O N št. 109. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z IS zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, »rona in dragih kovin za tovarne, MLIKE, obrtne zavode, stavne itd. itd. VsTed vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela YSAKE VELIKOSTI, PRIPROSTA ali POPOLffJENA do 2000 lig teže in višje za vsak komad. lacuni, proračuni in predelava načrtov zastonj. ©iK\h>a ceija brez l