44 MOSTOVI 1 /1990/XXV
Mirko Hajdin
Prispevek k izdelavi pravilnika (standarda)
za ocenjevanje kakovosti
znanstveno-strokovnega prevoda
(temelji na angleškem strokovnem jeziku)
Prevedli smo predlog Mirka Hajdina, da bi bil
bolj razumljiv in s tem primerna podlaga za
razmišljanje in porajanje podobnih zamisli, za
katere upamo, da jih boste posredovali našemu
uredništvu.
Uvod
Težnja Društva strokovnih prevajalcev BiH
in Slovenije, da bi prišli do objektivnega siste¬
ma merjenja kakovosti in vrednosti strokovne¬
ga prevoda, zasluži veliko pozornost. Vprašanje
ocenjevanja pravilnosti prevoda nasploh, še
posebno pa strokovnega prevoda, ni tako eno¬
stavno, ker gre za intelektualno delo, ki ga je
težko spraviti v nekakšne fizične parametre.
Vendar je to vprašanje vedno aktualnejše zara¬
di vedno večjega števila prevajalcev, ki se od¬
ločajo za strokovno prevajanje, ter iz dneva v
dan zahtevnejšega tržišča.
V predlogu rešitve tega vprašanja, tj. načina,
na katerega bi uspešno določili merila za anali¬
zo in vrednotenje strokovnih prevodov, sem
uporabljal izkušnje iz svoje prakse pa tudi iz li¬
terature ali poročil, s katerimi sem se strinjal ter
jih reproduciral kot svoja, kar je pri takšnem de¬
lu verjetno neizogibno. Zato se že vnaprej
opravičujem vsem tistim, ki bodo v mojem pred¬
logu spoznali svoje ideje, in ne bom tajil, da
sem jih uporabil. Vendar moram priznati, da ne
morem natančno navesti, katere ideje in kdaj
sem uporabljal, da bi jih tudi natančno citiral.
Kot dolgoletni prevajalec in predavatelj na
seminarjih UNSP vam torej predstavljam pred¬
log kot moj prispevek k iskanju najboljših poti
za sprejem veljavnega pravilnika (standarda) za
ocenjevanje pravilnosti strokovnega prevoda.
Predmet
1. člen
Predmet pravilnika (standarda) so metodo¬
logija analize in ocene kakovosti strokovnega
prevoda iz tujega in v tuji jezik, merila takšne
analize, dolžnosti in obveznosti naročnika pre¬
voda, prevajalca in lektorja.
Klasifikacija kakovosti strokovnega prevoda
2. člen
Da bi bilo ocenjevanje kakovosti čim bolj
objektivno, se strokovne prevode razvrsti po
kakovosti (ravni, kategoriji) v naslednje vrste:
1. za interne potrebe (informacije)
2. za službene (poslovne) potrebe
3. za objavo (tisk, TV predstavitev itd.).
Opredelitev strokovnega jezika
3. člen
Jezik strokovnega prevoda opredelimo kot
jezik, ki je v praktični rabi v državi, v kateri je tu¬
di pogovorni jezik, ter se v njem pišejo strokov¬
na besedila z vsemi tistimi pomanjkljivostmi, na
katere opozarjajo v matični državi, ki pa vztraj¬
no ostajajo v rabi pri pisanju izvirnih besedil, ki
zapuščajo matično državo.
Opomba: S tem želim, da se uzakoni jezik, ki se
pojavlja v praksi in s katerim se prevajalec srečuje
vsak dan. Puristi in lingvisti se s tem jezikom ne bodo
strinjali, vendar je osnova prevajalskega dela, podla¬
ga za sklepanje poslov ter za prenos znanja in
tehnologije.
MOSTOVI 1 /1990/XXV 45
Merila kakovosti strokovnega prevoda
4. člen
Uporabljali naj bi naslednja merila, zato da
bi čim objektivneje izrazili vrednost določene
kakovosti (ravni, vrste, tipa) strokovnega
prevoda:
a) točnost in verodostojnost prevoda
b) terminološka ustreznost prevoda
c) statistična usteznost prevoda
č) slovnično-sintaktična ustreznost pre¬
voda
d) primernost predložitve prevoda.
Opomba: Seveda to niso edina možna merila, pač
pa so izbrana zato, ker jih analize, razprave in pregle¬
di najpogosteje uporabljajo. Zanje je značilen prakti¬
čen pristop k problematiki vrednotenja kakovosti pre¬
voda. Vendar sem prepričan, da obstajajo tudi
teoretični pristopi k temu problemu, ki jih ne zanikam,
ampak jih enostavno ne poznam in ne uporabljam.
Zato ostaja odprto vprašanje usklajevanja vseh mož¬
nih meril, ki bi jih lahko predlagali na tem
posvetovanju.
Merilo za točnost in verodostojnost
5. člen
V tem pravilniku (standardu) pod »točnostjo
in verodostojnostjo strokovnega prevoda« raz¬
umemo njegovo celovito uporabnost za to, če¬
mur je namenjen. Drugače rečeno, da bi ustre¬
zal temu merilu, mora strokoven prevod
prenesti sporočilo iz izvirnega v ciljni jezik, in to
razumljivo in točno prav v takšni meri, kakršna
je potrebna, da prejemnik sporočila le-to upo¬
rabi na popolnoma enak način, kot bi ga upo¬
rabil v izvirnem jeziku, če bi bil to njegov mater¬
ni jezik.
Opomba: To merilo je temeljno in najpomembnej¬
še, kajti če ni upoštevano, ne moremo govoriti o pre¬
vodu, ki bi imel kakršno koli vrednost za praktične
namene. O njem bi lahko govorili kot o prevodu, ki bi
ga označili z »NEUPORABEN«.
Merilo za terminološko ustreznost
6. člen
V tem pravilniku (standardu) pod »termino¬
loško ustreznostjo« razumemo uporabo termi¬
nov v ciljnem jeziku tako, da ustrezajo bistvu
pojmov, ki jih označujejo termini v izvirnem je¬
ziku. Adekvatnost pojmov v ciljnem jeziku je
lahko izražena z definicijo, s predpisano normo
ali na kak drug preverjen in dokazljiv način, ki
se ga da preveriti.
Opomba: To merilo je zelo pomembno tudi za prvo
merilo (pod a), ker brez terminološke adekvatnosti
(točnosti) ne moremo pri vseh stopnjah kakovosti
prevodov doseči prvega in temeljnega merila. Vendar
pri nekaterih vrstah prevodov (za službeno in interno
uporabo) tega merila ni treba stoodstotno upoštevati,
pri čemer uporabnost takega prevoda ni vprašljiva.
Kadar prevajalec prevede za potrebe omenjenih dveh
stopenj kakovosti izraz »aparat za varjenje po toč¬
kah« kot »point-vvelding machine« namesto »spot-
welding machine«, bo prvo merilo le »oškodovano«,
ne pa tudi neupoštevano ali prezrto, ker bo uporabnik
prevoda lahko zelo hitro našel pravi pomen. Vendar
je s tem merilom v našem jeziku povezana vrsta težav,
ki omogočajo, da se strokovni prevod označi kot
»dober« ali »slab«, odvisno od tega, kdo ga ocenjuje.
O problematiki strokovne terminologije pa je treba
govoriti posebej.
Merilo za stilistično ustreznost
7. člen
V tem pravilniku (standardu) »stilistična
ustreznost prevoda« pomeni, da je zelo po¬
membno, da se v prevodu uporablja slog, v ka¬
terem je pisan izvirnik, tako da sta razumevanje
in sporazumevanje olajšana in pospešena.
Opomba: Po tem merilu naj se, recimo, pri pravnih
besedilih uporabi pravni slog, pri ekonomskih
ekonomsko-komercialni in pri tehničnih tehnični
slog. Seveda je treba vsakega od slogov definirati s
karakterističnimi oznakami, posebno tam, kjer se po¬
samezen slog očitno in bistveno razlikuje od normal¬
nega književnega sloga. Na primer: »Vzorec je treba
preizkusiti na zatezno trdnost.« Tak izraz je za stro¬
kovnjaka zelo razumljiv, nestrokovnjaku pa popol¬
noma nerazumljiv. To je razvidno tudi v angleškem
prevodu: »Zračnost zobnika je treba kontrolirati vsa¬
ko leto.« — »Gear clerances should be cheched year-
ly« — to je oblika, ki bi jo uporabil vsak prevajalec, ki
se ne spozna na panogo, medtem ko se (po kriteriju o
slogu) prevod glasi drugače, tj. »GEARS should be
cheched for clerances every year«, zato ker je v tej
stroki takšna konstrukcija razumljiva takoj in uporab¬
niku prevoda ni treba dvomiti o ničemer več.
Merilo za slovnično-sintaktično ustreznost
8. člen
V tem pravilniku (standardu) pomeni
»slovnično-sintaktična ustreznost«, da mora
prevod ustrezati osnovnim jezikovnim pravilom
v slovničnem in sintaktičnem smislu, da je upo-
46 MOSTOVI 1 /1990/XXV
raben. Odstopanja pri tem merilu so dovoljena
samo v takšni meri, kot so dovoljena v dnevnem
tisku, v strokovnem tisku ter v besedilih s to¬
vrstnega govornega področja.
Opomba: Razumljivo je, da so »neslovnični« pre¬
vodi nesprejemljivi. Tu gre za vrsto napak, ki so zna¬
čilne za »sekundarno nepismenost«, tj. za nepisme¬
nost, ki so ji podvrženi vsi, tudi prevajalci, kadar niso
strokovnjaki za jezik, o katerem je govor. V našem je¬
ziku je na primer veliko spornih izrazov in besednih
zvez, ki jih lahko najdemo v dnevnem tisku, pa vendar
nikomur ne pade na pamet, da ne bi več prebiral to¬
vrstnega tiska, ne glede na to, da slovnica in skladnja
ne dovoljujeta takšne vrste nepismenosti. Kot primer
navajam uporabo tujk, ki so prišle v splošno rabo v
našem jeziku. »Organizacija« je tujka, ki jo pogosto
uporabljamo. Slovnica trdi, da dobimo pridevniško
obliko takšnih besed z odbijanjem samostalniškega
obrazila in z dodajanjem pridevniškega obrazila, v
tem primeru je to »-ski«. Tako dobimo organizacijski,
torej »organizacijski sekretar«. To je oseba, ki oprav¬
lja tajniška (sekretarska) opravila v neki organizaciji
— in takšnih je lahko v organizaciji celo več. Sekretar
organizacije za gospodarska vprašanja, sekretar or¬
ganizacije za razvojna vprašanja, raziskovanje itd.
Vendar imamo tudi sekretarja za organiziranje, ki ga
imenujemo »ORGANIZACIJSKI« (v srbohrvaščini
»organizacioni«) sekretar, pri čemer odstopamo od
slovničnega pravila. V Veliki Britaniji ni slovnično
pravilno, če rečemo »to plainly talk«, ker je to t. i. raz¬
deljeni infinitiv. Pravilno je »to talk plainly«. Vendar so
izvirna besedila, tudi tista v učbenikih, polna takih
napak in to v deželi, kjer je angleščina materni jezik.
Zaradi tega takšna napaka pri prevodu ne bi smela
imeti večjega pomena, kot ga ima v matični deželi. Ali
»datum — data — datas«. Množina, ki dobi še dodat¬
no množinsko obrazilo, kar je pogosto pri ameriški
angleščini.
Merilo za primernost predložitve prevoda
9. člen
V tem pravilniku (standardu) mislimo z »me¬
rilom primernosti predložitve prevoda« na takš¬
no predložitev prevoda uporabniku, ki je v skla¬
du s pravilnikom o končnem videzu preve¬
denega besedila. (Pravilnik je treba izdelati, da
bo enak na ozemlju vse države.)
10. člen
Dovoljena odstopanja strokovnega prevoda
glede na predvidena merila so navedena v ta¬
beli na strani 47.
Opomba: Vsa odstopanja je treba specificirati po
vrsti in teži, da bi lektorji prevoda točno vedeli, kaj je
sprejemljivo in kaj ni, čeprav bo imel tukaj pomembno
vlogo subjektivni dejavnik.
Metodologija analiz in vrednotenj prevoda
11. člen
Da bi bilo ocenjevanje točnosti prevoda čim
bolj objektivno, naj vsak prevod ocenjujeta
najmanj dva lektorja, neodvisna drug od dru¬
gega, ne da bi vedela, kdo je prevajalec, ki ga
ocenjujeta. Če bi se njuni oceni bistveno razli¬
kovali, bi angažirali še tretjega lektorja, katere¬
ga ocena bi bila dokončna in veljavna.
Usposobljenost lektorjev
12. člen
Lektorji, ki bodo imeli pravico ocenjevati po
tem pravilniku (standardu), morajo biti priznani
strokovni prevajalci, s priznano kvalifikacijo iz
jezika ter z dokazanim znanjem stroke, ki jo
obravnava prevod. Verifikacijo strokovnosti
bodo opravila pristojna društva — Društvo
znanstvenih in tehniških prevajalcev ali Društvo
inženirjev in tehnikov skupaj z Društvom fakul¬
tetnih predavateljev strokovnih tujih jezikov na
nefiloloških fakultetah ali na filoloških fakulte¬
tah, odvisno od primera.
Za ocenjevanje prevodov se lahko angažira
tudi priznane strokovne prevajalce z dolgoletno
prakso, ki so iz omenjene stroke objavili več
prevodov, po kakovosti uvrščenih med »prevo¬
de za objavo«.
Obveznosti prevajalca spornega prevoda
13. člen
Prevajalec spornega prevoda mora sprejeti
oceno svojega prevoda, če se je prej strinjal s
tem, da njegov prevod ocenita dva oziroma trije
lektorji. Kadar lektorji dejansko ugotovijo takš¬
ne materialne napake, da prevod ni primeren,
za objavo, se da prevod lektorirati, stroški pa
bremenijo prevajalca.
Kadar pa je prevod popolnoma neuporaben,
prevajalec izgubi pravico do honorarja, poseb¬
na komisija pa mora ugotoviti, ali je naročnik
prevoda s tem oškodovan, in če je, predlaga
način poravnave škode. Če poravnava ne uspe,
stranke sprožijo redni sodni postopek.
MOSTOVI 1/1990/XXV 47
Obveznosti naročnika prevoda
14. člen
Naročnik strokovnega prevoda mora jasno
in nedvoumno označiti, kakšne kakovosti naj
bo strokovni prevod. Kadar izdelave prevoda
ne more prevzeti prevajalec z zahtevanim stro¬
kovnim profilom, ampak ga prevzame tak, ki je
kvalificiran izključno za jezik, mora naročnik
priskrbeti literaturo s strokovno terminologijo iz
zahtevane stroke, prevod pa bo avtomatično
uvrščen (kar se tiče honorarja) stopnjo nižje od
zahtevane. Poleg tega mora naročnik dostaviti
popolnoma prečiščen in jezikovno nedvoumen
lektoriran izvirnik. V nasprotnem primeru mora¬
jo lektorji upoštevati, da izvirnik ni bil lektoriran
in pripravljen za prevajanje, kar neizogibno
vpliva na končno vrednost prevoda.
Obveznosti lektorja spornega prevoda
15. člen
Lektor spornega prevoda mora jasno nave¬
sti vrsto napake (jezikovne, terminološke, stili¬
stične), ki je po merilih tega pravilnika (standar¬
da) ni mogoče sprejeti. Navesti mora tudi
korekture, ki se jih sicer ne šteje za napake pri
prevajanju, pač pa so nujno potrebne zaradi
spremembe terminologije in stavčne konstruk¬
cije, na koncu pa mora označiti tudi mesta, kjer
priporoča korekture zaradi boljšega učinka, ki
pa niso nujno potrebne — s čimer jasno loči
prevajalčeve napake od tistih, o katerih je po
mnenju lektorja moč razpravljati.
Končne določbe
16. člen
Ta pravilnik (standard) bo začel veljati ta¬
krat, ko ga bodo sprejeli samoupravni organi
Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev in
ustrezni organi pristojnih republiških gospo¬
darskih zbornic, veljati pa začne v osmih dneh
od dneva objave v Uradnem listu (ali v drugem
glasilu).
Prevedel: Anton Omerza