V Ljubljani, petek, 11. februarja 1921.
Štev. 33.
k°: zhaja vsak de Javnik popoldne
GENE po POŠTI:
28 celo leto K 144-— za Pol leta K 72 —
^ UPKAVI STANE MESEČNO K1©*— OKLAVSKI
PoStnlna platana v gotovini.
Leto L
Uredništva in upravništvo v Kopitarjevi utici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva Jtev. 328 =
CENE PO POSTI'.
za četrt leta K 34'— za en mesec K 12‘—
POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN.
*°®er iafrgraassf& plae ss, prli ..nabiuliaitiin
zadrngam“.
VS
n9po! '?,ra' so t°kačni vpokojenci tako mu J* , gornjo dvorano v Ljudskem do-nat'la,a )e bila v pravem pomenu besede dili ^ veWt.im ogorčenjem so obsc-drug ^Clj ^s^anavljanja »nabavljačkih« i^a-kratk111 >stvo< ^a državna uprava fond °7,mul0 ^žuje plače za nabavljački ^ ’ ** katerim se skriva skrajna nejas-
nost in nasilje. Država ima dovolj prilike podpirati delav. gospodar, društva. Tega ne stori, pač pa jim meče polena pod noge. Zato taki državni upravi delavstvo tiidi pri »nabavljačkih« zadrugah ne more zaupati. Delavstvo terja svoj denar, ki so mu ga utrgali, nazaj.
Nelo med Slooenci in liatifaul feeiio doiefsIS
Srt! Im
ljena~r8'aa> 11. februarja. (Izvirno) Sestavno dr'6 komi^a za ugotovitev meja med na-Zav°ln Italijo. V komisijo so imenovani
sami oficirji, med katerimi ni nobenega Slovenca.
Te
loteva” Di P° dneh Pustne norosti se ljudi Čutijo ^aČek- T° ^ le maček, ki ga nekateri Talni V ZvPu a^ glav>i to je dostikrat tudi mo-l*nov	kes.	Zadnji	predpust	nam je
favncH a2a*> kako globoko plava vsa naša 8®lue V-motn^ vodah uživanja in lahkomi-groJa-Živlienja. ^ ^ že to znamenje, kako g^j j.0 J® padla javna morala, da ,se »Sloven-pllgto^r°^<: mora zgražati nad letošnjim pred-
dov ^0(^a nam se zdi, da to jadikoavnje ne bo Et °lj Zaleglo. Država bi imela v rokah sred-Vl ti ^ *° omeJi- Ampak državna blagajna je Sln Od tega divjanja mastne dobičke. Saj davln^^i včerai> da ie na primer samo na ^ u ®a vstopnice k lovskemu plesu državna prejela 30.000 kron! Davek na vstop-^ odstotkov. Gotovo je pri znani oni«« fioči država prejela še več. Po na-leditvg ^i morala država take vrste pri-se že skrivajo za šport ali tte pfgzdatno hujše obdavčiti. Morda bi gajno fFe^a zla, pač pa bi si vsaj svojo bla-^ aP°lnila. Vidimo pa ravno nasprotno! odstop 8^-enila, da se ta davek zniža od 30 taljen ov ^ 20 odstotkov. S tem bo priredi-hoya obrtV^ P^esov v prihodnje olajšana nji-
**a smo» da se tudi davek na vstop-30 .uietnatografskim predstavam zniža od filmom. , odstotkov. Jasno! Podjetniki lcine-Heuinno «V Premalo zaslužijo na ljudski °*ktotk država jim radevolje odstopi J.0 pili ^ 0v’ da bodo ljudstvo še bolj lahko tra-
0	reč 0 P° svoje vzgajali! Svoj čas je r*jo, n °’ da se vsi kinematografi socializi-^iČejj o^VZatn® naj jih država, ki naj ima do-Paž pa ^eSa. Danes o tem ni več govora, torajo 2Se *ein podjetjem, ki največkrat špeku-^dine IUz^nd inštinkti mase, predvsem pa Izstop ’ ^^a davek za 10 odstotkov. Tega =- la mi ne razumemo! Razumeti ga ne
llad tsrezsičiezis?
Slepi vodniki.
more nihče, ki mu je količkaj na tem, da se moralno stališče ljudstva dvigne.
Pa tudi tega ne moremo razumeti: Veriž-niška druža, ki si privošči sijajne plese, lastniki kinematografov, ki si delajo milijone s svojimi predstavami več kot dvomljive vrednosti, vsa la družba v očeh viude vrši isto nalogo kakor jo vrši kako izobraževalno društvo. Če kako izobraževalno društvo priredi skiopticno predavanje o kvarnem vplivu alkohola na človeka in družbo, mora plačati enak davek državni blagajni kakor so ga plačali verižniki na svojem plesu za šampanjske in druge orgije. In če hočeš v javnem predavanju s slikami ali brez slik podučiti mladino in stariše o škodljivosti in pogubnosti spolne razbrzdanosti za človeka, družino m državo, moraš plačati enak davek kakor ga plača kinematograf, ki spolno nemoralnost v slikah hvalisa. Na ta način se vzbuja v javnosti videz in prepričanje, da je v očeh države vse enake vrednosti. In vendar bi morala država v lastnem interesu, ki je interes državljanov, taka predavanja pospeševati, podpirati društva s takim stremljenjem, visoko pa obdavčiti vse — če nima poguma preprečiti —, kar izpodkopuje moralno moč ljudstva in g tem temelje države same.
Toda zdi se, da gospodje žive v prepričanju, da je država bog in da je njena blagajna več vredna ko duševno in telesno zdravje milijonov njenih državljanov.
Hvale vredno je, da država podpira umetnost. V Skoplju grade nova gledališče, za ljubljansko bo država dala 10 milijonov. Toda prav tako in še mnogo bolj hvalevredno bi bilo, ko bi država poskrbela lačnim kruha in bednim strehe. V beraški Avstriji država podpira zadruge za zgradbo hišic. Pri nas se za to nihče ne zmeni. Brezstanovalci lahko ostanejo v barakah in vagonih v Zalogu in na Brezovici, ker za te ni denarja!
Te dni je poverjeništvo za socialno skrb zaseglo cerkev sv. Jožefa v »javni prid«. Menili smo, da jo bodo malo preuredili v začasna stanovanja revežev, kar bi se dalo zagovarjati. Toda v cerkev se naseli tiskarna državne železnice, ki je bila doslej v telovadnici liceja, da bodo gojenke odslej tam lahko telovadile. Cerkev, kjer naj bi se ljudstvo in mladina vzgajala po naukih krščanske morale, se mora izprazniti, da bodo dekleta lahko telovadile.
Na teh temeljih se gradi naša država. Ni čudno, da je že celo svobodomislecev strah pred bodočnostjo.
Sedanji krmarji države so brez zmisla za moralno povzdigo ljudstva, kakor so brez zmisla za njegovo telesno blagostanje. Klanjajo se geslu: Panem et circenses — uživanje in veseljačenje! Na robu propada stoji država. Njeni vodniki pa sp slepi!
Staneuanlsba stiska tis
ferŠŽŽMEJBB.
Živimo v času splošne stanovanjske bede, ki pomeni najhujše socialno zlo sedanje dobe. Moderpa družba se ne zaveda, da stanovanjska stiska, v kateri žive danes milijoni ljudstva, ne izpodjeda le gospodarskih temeljev sedanjega reda, ampak ogroža — kar je hujše — tudi moralne stebre človeštva. Če se moderna materialistična družba ne zave svojih nalog, se morajo pa katoličani toliko odločneje lotiti nalog, ki jim jih nalaga sedanji položaj.
V tem oziru je zelo zanimivo in poučno poročilo, ki ga beremo v nemškem krščanskem delavskem listu »West-deutsche Arbeiterzeitung«, ki slove:
»Frauen-Korrespondenz«, ki jo izdaja Katoliška ženska zveza na Nemškem, prinaša naslednje poučno poročilo: Nasproti neki katoličanki si je prišla olajšat srce katoliška gospa, ki se je vsa razburjena pritoževala, da ji je oblast zaplenila dve sobi in ji oddala dvema zakoncema z malim otrokom, ki sta bila brez stanovanja.
»Koliko sob pa ste imeli preje?« vpraša prva gospo, »Oh, šesti razen tega klet in podstrešje.« — »Koliko pa vas je na družini?« — »Saj veste, da sem vdova in da stanujem sama s svojim enajstletnim dečkom.« — »Potem vam pa pač ne bo tako težko pogrešiti dve sobi.« — »Moj Bog, kaj vendar pravite! Ali naj šivam v jedilnici ali salonu in ali naj bom brez sobe za prenočevanje gostov?« Tako se je razburjala gospa in ni nehala tarnati. Ko se je končno vendar nekoliko pomirila, ji je katoliška žena začela pripovedovati:
»Ali ste že slišali, gospa, da je v našem mestu mnogo in premnogo ljudi, ki stanujejo po temnih kleteh, ki se ne dado kuriti, po majhnih luknjah, ki služijo kot
kuhinja in spalnica in delavnica celim družinam? V prostorih, kjer bi bilo mesta komaj za lastno družino, spi po dvoje in več podnajemnikov, tujih ljudi, ki so v družini kakor tuje telo v očesu. Ali veste, da se morajo mnoge prodajalke in tovarniške delavke po delu potikati po 3—4 ure okolu, ker njihovo prenočišče še ni prosto? Ali si morete, gospa, predstavljati t o nravno, zdravstveno in socialno stisko? A to je le nekaj primerov izmed neštet’h podobnih. A Vam, gospa, ostanejo še štiri sobe. Kristus pa je rekel: Ljubi svojega bližnjega kakor samega se* be. To se pravi: V stiski, ki je sam ne bi hotel prestajati, ga ne zapusti, mu pomagaj. A katera stiska je večja nego tista, ko človek nima, kamor bi glavo položil? Ali sc sinemo imenovati še kristjani, ako ostanemo nasproti tej stiski svojega bližnjega mrzli, brezsrčni, brezbrižni, zavzeti le za svojo lastno lagodnost in udobnost? Ne, v resnici, potem do tega častnega naslova nimamo nobene pravice in moramo javno priznati, da smo pogani.«
Gospa s šestimi sobami je na te bese* de šla in je dala stanovanjski komisiji prostovoljno na razpolago še tretjo sobo. Ostale so ji še cele tri sobe, lahko bi bila pogrešila še eno; a vendar je storila veliko dejanje.
Koliko jih je pri nas, ki imajo preveč sob, a ne odstopijo revnemu bližnjemu niti ene! Ker je tako malo krščanstva in toliko poganstva v srcih!
V obrambo koroških SioocHceo.
LDU Ljubljana, 11- Jebruarja. Kakor smo doznali, je deželna vlada v odgovoru na izganjanje Slovencev iz Koroškega poostrila potne predpise za vše potnike, ki prihajaj? iz Koroške, ali odhajajo tja. Ker se v zadnjem času izgoni Slovencev iz Koroške množe, ker jemljejo Slovencem gostiln, koncesije, ker jim odpovedujejo stanovanja itd., je vlada odredila, da se bo z nemškimi Korošci v Sloveuiji enako postopalo.
  —- -       —...—*
Boi za ustavo.
LDU Belgrad, 10, febr. (ZNU) Današnjo 7, sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr, Milenko Vesnič ob 9. uri 30 min. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je posl. Sušnik (Jugoslovanski klub) protestiral proti izvajanjem ministra za konstituanto dr. Trifkoviča v pretekli seji ter je izjavil, da njegova stranka odklanja misel, da bi bila proti nadaljevanju sej ustavnega odseka in proti konstituiranju države, — Minister za konstituanto dr. Trifkovic je odgovarjal, da je neopravičen očitek posl, .Sušnika, ker bi moralo biti
P»3l
„ Bdnjl dneol v
P°aipe|šh.
14
?°^a Nidija,< je rekel Grk, >ali si 8a ^ sem> da ne boš zanemarjala mo-
*Gl a-<
j* [n ^	samo Prav štorij,< je odgovorila
u^oge zardela, >saj je bil vedno dober do >{j.eP® deklice.<
Ue* m°gel biti drugačen?« je rekel Ki^i.ZnP> z glasom kakor sočuten brat.
,6 ie 0 ,a vzdihnila in molčala, potem pa °^k0SUa>^ da bi odgovorila na njego->5est' *Ali si se šele pred kratkim vrnil ?< P6Jih.< 0 solnce sije danes name v Poin-
d 'T kaitfi Z;?rav^ Oj, saj mi ni treba vpraša-t£>ko i ^	*	zemljo, ki pravijo o nji,
k >I)obr e^a’ se more stabo počutiti?« la siv>° 86 P°čutim ~ Pa ti —'Nidija? biL^8eriIastla! Drugo leto boš že razmiš’ja-6lH.< °dgovor bomo dali tvojim lju-
to j (X .
sonPot ie Je Nidija zardela v lica, ampak fta cveti Qtu. nagubančila čelo. »Prinesla i6 ,?Pazko !c,<Je rekla, ne da bi odgovorila ,‘Pala J 1 3i očividno ni bila všeč; zatem
a Polft(; p? > dokler ni našla mize, ki je !avka’ “ i® Položila nanjo ko-> borne so sicer, a so sveže na-
Po
a^Q Flore bi bile lahko,< je rekel jaz vnovič obnavljam obljubo,
ki sem jo dal Gracijanu, da ne bom nosil . nobenega drugega venca, dokler mi morejo j tvoje roke spletati take, kakršni so ti-le.«
>In kakšne si našel cvetlice v viridariju
—	ali uspevajo?«
»In še kako čudovito — sami Lari so jih morali gojiti.«
»Ej, veselje mi delaš s tem, kajti prihajala sem, kolikorkrat sem si le mogla vzeti čas, da sem jih zalivala in negovala v tvoji odsotnosti.«
»Kako	naj te	zahvalim,	zala Nidija?«	jo
rekel Grk.	»Glavku se niti	sanjalo ni, da	je
pustil tukaj človeka, ki je tako čuval nad njegovimi pompejskimi ljubljenkami.«
Roka se je tresla otroku. V zadregi se je obrnila proč. »Solnce je danes prav vroče za uboge cvetlice,« je	rekla, »in pogrešale me	že
bodo, kajti	zr.dnje	dni sem	bila bolna in	je
„že devet dni tega, kar sem jih obiskala.«
»Bolna, Nidija? Vendar imajo tvoja lica več barve kakor so jo imele lani.«
»Večkrat sem bolna,« je reklo slepo dekle ganljivo, »in Čim bolj rastem, tem bolj sem žalostna, da sem slepa. Sedaj pa k cvetlicam!« Pri teh besedah se je narahlo priklonila z glavo in odšla v viridarij, kjer je marljivo zalivala cvetlice.
»Uboga Nidija,« je mislil Glavk sam pri *ebi, ko jo je opazoval, »huda je tvoja usoda. Ne vidiš zemlje — ne solnca — ne morja — pred vsem pa ne moreš videti Jone.«
Ob tej poslednji misli se mu je duh vrnil k minulemu večeru in v lepih Janjah o njem ga je vdrugič zmotil prihod Klodija. To je
bilo nekaj posebnega in dokaz, koliko je en sam večer zadostoval, da je povečal in izpopolnil Atenčevo ljubezen do Jone, da mu je bilo sedaj neizrečeno zoperno, da bi mu samo omenil njeno ime, dočim je poprej zaupal Klo-diju tajnost svojega prvega razgovora ž njo in učinek, ki ga je naredila nanj. Videl je bil Jono blestečo, čisto, neomadeževano sredi najbolj veseljaških in razuzdanih pompejskih častilcev, kjer si ja bolj s svojim čarom kakor silo pridobila spoštovanje pri najdrzovitejših in je izpremenila celo narave najpohotnejših in najmanj idealnih: s svojimi duševnimi, izboljšujočimi čari je dosegla ravno nasprotno kakor bajna Kirka in je izpreminjala živali v ljudi. One, ki niso mogli razumeti njene duše, je čar njene lepote takorekoč izpreobrnil. Ko jo je Glavk videl v taki družbi, kjer je očiščevala in razjasnjevala s svojo navzočnostjo vse Stvari, je skoraj prvikrat občutil ono, česar je bila zmožna njegova narava, je občutil, kako nevredni so bili njegovi tovariši in njegovi smotri boginje sanj. Bilo mu je, kakor da bii se mu nekaka koprena odgrnila od oči, videl je neizmerno razdaljo med samim seboj in svojimi tovariši, ld so jo varljive meglo zabave doslej prikrivale; nekak čut poguma v pogajanju za Jono ga je opismenjeval. Čutil je, da je bila odslej njegova usoda, da je gledal kvišku in se dvigal. Ni mogel več izgovoriti tega imena, ki se je njegovi žareči domišljiji dozdeval svet božanski, nečistim, prostaškim ušesom. Ni mu bila več zalo dekle, ki jo je enkrat videl in se je strastno spominjal
—	bila je že vladarica, božanstvo njegove du-
še. Kdo še ni izkusil tega čuvstva?
Ko mu je Klodij govoril s hlinjenim navdušenjem o Jonini lepoti, je zbok tega Glavk občutij samo nevoljo in gnjev, da se taka usta sploh drznejo hvaliti njeno lepoto; odgovarjal mu je hladno in Rimljan je vsled tega mislil, da je ozdravil od ljubezni mesto da se mu je povečala. Klodiju tega ni bilo žal, ker je želel, da bi Glavk poročil še vse bogatejšo dedinjo — Julijo, hčerko premožnega Dijomeda, čegar zlato je igralec upal izlahka naravnati v svoje shrambe. Razgovor jima je tekel kakor po navadi, in kakor hitro je Klodij odšel, se je Glavk napotil proti Jonini hiši. Pri odhodu je na pragu zopet srečal Nidijo, ki je bila dovršila svoje nežno delo. Mahoma je spoznala njegovo hojo.
»Zarana si pokonci,« je rekla.
»Gotovo, saj kam pansko nebo zavrača lenuha, ki ga zanemarja.«
»Oj, da bi ga mogla videti!« je zamrmralo slepo dekle, ampak tako tiho, ca Glavk ni slišal njene tožbe.
Tesalka je nekaj trenutkov postala na pragu, nato pa se je obrnila proti domu vodeč svoje stopinje s pomočjo dolge palice, ki jo je jako spretno uporabljala. Iz bolj živahnih ulic je kmalu dospela v oni del mesta, ki je le malo ugajal dostojnim in treznim ljudem. Vendar jo je tukaj njena nesreča varovala pred nizkotnimi, surovimi pojavi grehote. Vrh tega so ulice bile tihe in mirne in njenih mladih ušes niso žalili glasovi, ki so se le prepogosto glasili po samotnih, umazanih ulicah, skozi katere je potrpežljivo in žalostno šla.
Stran 2.
»Novi čas«, dne 11. februarja 1921^
Štev. 33.
kot zastopniku najbolj oškodovanega dela našega naroda na tem, da se čimprej izvede ustava. — Posl. Šima Markovič (komunist) je nato izjavil, da njegova stranka odklanja očitek, da ne želi konsolidiranja države. Njegova stranka hoče nov red in želi, da se ukine »Obznana« in odpravi način, po katerem se sedaj hoče konsolidirati država.
Posl. dr. Vojislav Marinkovič (demokrat) je nato v svojem govoru izjavil, da noče naravnost opravičevati vladnega ustavnega načrta. To so storili dr. Trif-kovič, dr. Vesnič in Laza Markovič, Očitek pa, da se ni posvetilo dovolj pozornosti socialnim in gospodarskim vprašanjem, prodira do duše, na občutljivo mesto. Ker ima dati ustava jamstva, po katerih naj se ravno ti problemi rešijo zakonodajnim polom, bi se v teh vprašanjih moglo priti do sporazuma. Posl. dr. Vošnjak je rabil tudi besedo »unitarizem«. Mi nismo centralisti, mi smo unitaristi. (To je ena lepa fraza več v demokratskih ustih. Iznašel jo je »samostojni« centralist Vošnjak. Op. uredn.) Res je treba v praksi za vse stvari kompromisov. Pri teh kompromisih pa je treba paziti na medsebojno razmerje moči. Kolikor ima kdo moči, toliko more tudi pri kompromisu uveljaviti svoje ideje. Več kakor to se ne sme zahtevati, Le na ta način moremo biti res en sam narod. Kakor stoje stvari, bo skupščina sprejela tako ustavo, ki bo odgovarjala navedenim principom. Ako pa ne pride do sporazuma, mora faktična večina skupščine uveljaviti ustavo z ozirom na svoje pojmovanje in zgodovinsko odgovornost, Nato je govornik omenjal krfsko deklaracijo in izjavil, da je bila izvršena v imenu celokupnega naroda, Ko je vlada kraljevine Srbije spoznala — in pri tem so ji pomagala poročila Jugoslovanskega odbora —, da dotedanja taktika ni dosegla namena, da se naš narod še ne more zbirati na nobeni podlagi, je sledila krfska deklaracija. Deklaracija
je bila naperjena proti londonskemu paktu in postavila je zadevo s stališča diplomatske pogodbe na principijelno višje stališče,
—	Nato je govoril posl. Ljuba Jovanovič (radikalec), ki se v svojem govoru ni popolnoma strinjal s posl, Vojo Marinkovičem glede krfske deklaracije.
Zatem je govoril poslanec dr. Janko Š i m r a k (Jugosl. klub), ki fe stavil vprašanje na* predsednika ustavnega odbora, v katerem zahteva pojasnila, zakaj se- ni ustavnemu odboru predložil ustavni i?ia-črt, ki ga je izdelala posebna kom^ijaLza vlade Stojana Protiča, ter ustavni načrt, ki ga je izdelala vlada dr, Vesniča s pristavki posameznih ministrov? Nadalje je vprašal, zakaj ni vlada sporočila ustavnemu odboru, da bodo določene za čas med sprejetjem ustave in njenim uveljavljenjem pri administrativni razdelitvi države prehodne odredbe. Zakaj vlada ni predložila ustavnemu odboru elaborat posebne komisije za upravno razdelitev pokrajin? Kako je.to, da pride vse prej v demokratske novine, predno da v la da na vpogled ustavnemu odboru?
Dr. Vesnič je izjavil na ta vprašanja, da je Protičev ustavni načrt že znan iz njegove brošure, O razpravah ministrskih sej se vodi samo sumaričen zapisnik in se zato nikdar ne tiska. One opazke, ki jih zahtevajo posamezni ministri, ?e vpišejo v zapisnik ter bodo tiskane in razdeljene poslancem. Kar se tiče dela komisije za razmejitev posameznih pokrajin, bo poročilo razdeljeno poslancem, ko pride na dnevni red. (Demokratsko časopisje ima tedaj vse prej v rokah nego poslanci. Ur.) — Zatem je minister za konstituanto dr, Trifkovič izjavil, da je komisija za prehodno narcd-bo dovršila svoj posel ter da je o njenih sklepih razpravljala vlada v zadnji seji. Poročilo o tem se bo čimprej dostavilo poslancem/
Boh diDjaSfao irlsikih faSistse.
ikavski dom lažeen m razdelan.
Ljubljana, 11. februarja. Iz Trsta prihaja poročilo o novem zločinskem divjaštvu fašistov, katerega žrtev je postal komunistični Delavski dom. Povod za faši-stovski nastop je dal topot pijan karabi-nijer: 21 letni Cecchin, ki se je v noči od torka na sredo preko sv. Jakoba vračal s svojim dekletom v mesto in izzival mlade ljudi, ki jih je srečaval na cesti. Prišlo je do spopada, v čemer sta padla dva strela, katerih eden je Cecchina smrtno pogodil. Baje so Cecchinovi nasprotniki klicali: »Živio Ljenin!« Komaj so fašisti zvedeli za la dogodek, so se zbrali in oboroženi z revolverji, bombami, železnimi drogovi, kladivi in vozeč s seboj sode petroleja in bencina — drli pred Delavski dom, kjer je tiskarna »Lavoratorja«. Delavce, ki so jim hoteli zabraniti vhod v Dom, so napadli s streli in jih pet težko ranili. Sedaj je prihitelo redarstvo in vojaštvo, ki se je postavilo ob stran fašistom in pozvalo osobje tiskarne, ki se je bilo zateklo in zaklenilo v zadnjem nadstropju, naj se uda. Ker se to ni takoj zgodilo, so fašisti vrgli tri bom-
Totačial opslsafeiic?.
Včeraj ob 2, uri popoldne se je vršil tedni letni občni zbor Zveze tobačnih vpo-kojencev. Predsednica Zveze Ana Simončič je podala svoje poročilo, Ta organizacija je združila vse pripadnike svojega stanu, razvila se je v pomembno društvo tisoč članov.
Jugoslovansko Strokovno Zvezo je zastopal glavni tajnik Komlanec.
Delavstvo zahteva, da se mu doda mesečno k današnjim dokladam še 110 K, tako kot drugim državnim upokojencem in sicer se jim naj izplača ta dodatek od tistega dneva, ko se je drugim začelo izplačevati po 360 kron.
Delavstvo se je na shodu izreklo za
Sodporo delavskemu časopisju. Za »Novi as« se hoče zavzeti z vsemi svojimi silami.
skisan sporazum s srbskimi rcpubli-banci.
Zagreb, 11. februarja. (Izvirno) Radičeva stranka ie imela včeraj in dan« zborovanja, katerim so prisostvovali tudi zastopniki Srbske republikanske stranke: M. Lazarevič, dr. Skonič, Dragiša Vasic, Rista Brajkovič in S. Vinaver. Oni so poskušali pridobiti Radi-6evce za skupen nastop v konstituanti. Sklepi teh sej še niso poznani, vendar se splošno trdi, da je prišlo do sporazuma.
ODPUST URADNIŠTVA.
Belgrad, 11. februarja. (Izvirno) Komisija za zmanjšanje števila uradnikov je sklenila, da odpusti veliko število uradnikov iz ministrstva prehrane. To vsled tega. da se državni proračun zmanjša...
be, ki so raznesle vse šipe v poslopju. Tedaj so se delavci v Domu udali —• bilo jih je 41 — in vrgli skozi okno šop ključev. Straža je vse te ljudi, dasi niso bili ničesar zakrivili, zvezala in odvedla v zapor, Dom pa prepustila odprt in brez brambe fašistom, Le-ti so z divjim krikom vrdli v poslopje, razbili in uničili drage tiskarniške stroje in vse drugo, kar jim je prišlo pod roko. Nato so vse prostore polili s petrolejem in bencinom in nato zažgali, Plamen je objel celo poslopje in ga uničil do tal. Ko so prišli gasilci, so jim fašisti preprečili pot in pokvarili brizgalno
— vse pred očmi karabinijerjev, ki se niso zmenili za to, Požar so spremljali fašisti ves čas z divjim krikom in prepevanjem svojih pesmi. Zaprli niso seveda niti enega fašista. Pač pa se je ponesrečilo pet fašistov, ki so stali preblizu, ko so tovariši metali bombe; dobili so težke poškodbe in bo eden skoroda rani podlegel.
Na to zločinsko nasilje je tržaško in tržiško delavstvo odgovorilo s protestno stavko, ki še traja.
NEMČIJA SE NE UDA.
LDU Miinchen, 10. februarja. (\Volff) V bavarski zbornici je minister Hamm danes govoril o pariškem diktatu in izvajal: >Trdno smo odločeni, da zavrnemo pariške zahteve, ki še presegajo določbe versaillske mirovne pogodbe. Izdelati pa hočemo nove izvedeniške predloge, ki bodo veljali kot zadnja beseda Nemčije.«
politični dogodki.
+ Popravek. V sredo smo ponatisnili iz socialdemokraškega »Zvona« dokazano trditev, da so centrumaši-socialisti prejeli od neike meščanske banke 200.000 dinarjev podpore za boj proti komunistom. Izrazili smo mnenje, da so se centrumaši trumaši delniško društvo »Oslobodenje« s mogli naložiti ta denar v njegovi banki. Danes pa smo dobili vest, da snujejo centrumaši delniško društvo »Oslobočenje« s kapitaloip 200,000 dinarjev. V toliko popravljamo svoje mnenje.
-j- Država kot borzi janski špekulant. Bel-grajska >Pol;tika< se pritožuje, da se tudi pod novim finančnim ministrstvom še ni obračunalo s prakso, da se država udeležuje špekulacije na borzi in tako začasno pomaga do neutemeljenega padanja cen tujim valutam. Tisti trenutek porabijo špekulanti iz cele Jugoslavije, da poceni nakupijo papirje, ki jih že v par dneh nato drago prodajo. Dobiček opravijo seveda oni, ne pa država. List pravtij da je ta šola za državo zelo draga. Pa kajuzato
— škodo itak plačajo prečanski davkoplačevalci.	1	’
-f- Demokrati in politična svoboda. Belgrad, 11. februarja. (Izvirno) Demokratski klub je na včerajšnji seji sklepal o politični svobodi, ki se naj zagotovi potom ustave. Kolikor smo mogli doznati, obstoje v tem vpra-
; šanju velike razlike med mišljenjem posameznih članov.
^Dnevni dogodki
— Naša žalna manifestacija ob priliki laške proslave aneksije zasedenega ozemlja. Jugoslovenska Matica v Ljubljani poživlja vsa naša društva brez razlike strank, da pošljejo svojega zastopnika na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani univerze (deželni dvorec). Predmet obravnavo je: Razgovor o žalni manifestaciji ob laški proslavi aneksije našega zasedenega ozemlja. Radi važnosti dnevnega reda prosimo, da se odzovejo po svojih zastopnikih prav vsa naša društva in tudi vsi naši listi. Posebna vabila za ta sestanek se ne bodo izdajala, ampak velja ta poziv kot direktno vabilo vsem društvom. — Jugoslovenska Matica.
— Obletnica V uka Karadjiča. 8. t. m. so po srbskih šolah praznovali smrtno obletnico znamenitega Vuka Stefanoviča Karadjiča, ki je kot prvi zbral in izdal (v Nemčiji) srbske narodne pesmi.
— iz ministrstva za prehrano. Bel-grajski listi poročajo, da se je proti načelniku oddelka za mineralna olja v ministrstvu za prehrano, Kastlu, uvedla stroga preiskava, ker je nakupil 100 vagonov petroleja in bencina po taki ceni, da bo imela država 4 milijone dinarjev kode, V tem oddelku je postal neki šofer v kratkem času večkratni milijonar, a neka uradnica se javno hvali, da kupuje uradnikom suknje in hlače,
— Uradne ure na finančni delegaciji. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: > Gospod finančni minister je odredil, da se mora v svrho nemotenega izvrševanja uradnih poslov točno določiti čas, ki je namenjen službenemu občevanju z občinstvom in izven katerega se stranke praviloma ne smejo sprejemati. V smislu te odredbe in spričo nujne potrebe, da pride uradništvo do nemotene/ga konceptivnega dela, ki se vedno množi, je predsedstvo delegacije določilo, da se pri tem oblastvu sprejemajo stranke v uradnih zadevah vsaki delavnik in sicer samo med 10. in 12. uro dopoldne. Občinstvo se opozajra na to odredbo s prošnjo, da jo tako v uradnem, kot v lastnem interesu natančno upošteva.
— Stanovanjska beda v Bclgradu. V Bel-gradu je prijavljenih do 6000 oseb, ki prosijo stanovanja. > Politika« poroča o žalostnem stanju akcije, ki jo je bila za omiljenje stanovanjske bede započela belgrajska občinska uprava. Le-ta,je bila začela daleč zunaj na Topči-derskem brdu graditi delavsko naselbino. Tu stoji zdaj vrsta začetih, napol dograjenih, napol pokritih, a tudi dograjenih hiš. ki so prepuščene vsem vremenskim neprilikam in propadajo. Tudi v dograjenih hišah ne stanuje ni-kdo. Razen tega je občina tamkaj postavila tri barake, katerih vsaka ima 10 stanovanj, obstoječih iz borne kuhinje in sobe. Barake so skrajno nedostatne in vlažne. Do naselbine ne vodi ne železnica ne vodovod, ne električna razsvetljava. Ljudje so odtrgani od trga, od šole, od cerkve in prepuščeni sami sebi. Zato se je nastanila tu le največja beda. Poročevalec >Politike«, ki je obiskal to naselbino, pravi, da te slike pretresljive bede ne bo nikdar pozabil. In ti bedniki morajo za svoje luknje plačevati občini po 80 dinarjev mesečno! Tako razume socialno politiko naše prestolno mesto, kjer se na državni račun masti toliko lahko-živcev in lahkoživk. Prestolno mesto bi pač moralo dajati ostalim mestom v državi drugačen zgled!
— Priprave na volitve v delavske nanse-ščenske zbornice v Avstriji. V Avstriji se bodo v kratkem vršila volitve v zbornice de-laVcev in nameščencev. Vse stranke, ki se nameravajo volitev udeležiti, so že par mesecev na delu; sedaj se vrše zadnje priprave: sestava kandidatnih list. Volitev se udeleže socialni demokrati in komunisti ter krščan. so-cialci, katerim so se ponekod pridružile nekatere druge nesocialistične skupfene. Tako se je v oddelku prometnih delavcev dosegel sporazum med nesocialističnimi organizacijami in osnoval volivni blok 'od naslovom > Delovna zveza narodnih in krščanskih prometno-delav-skih in nameščenskih organizacij«, ki je sestavila skupno volivno listo.
— Rop pri Kresnicah, Železniški čuvaj Ivan Grilj je bil pri kresniških Poljanah napaden in oropan. Trije roparji so mu odvzeli denarnico z 1900 kron gotovine,
= Pri nabiranju cvetlic sezut in okraden. Dne 29. jan. je šel 141etni Leopold Hudovernik na Jelen kamen nabirat ku-rice (teloh). Med potjo se mu je pridružil 21 letni hlapec Konrad Valentinčič, kateri mu je pomagal nabirati kurice. Ko sta se vsedla, je pa Valentinčič zahteval, naj mu da Hudovernik čevlje. Ker je fant odgovoril, da tega ne stori, je rekel, naj mu jih pokaže. Enega je nato Hudovernik sam sezul, drugega mu je pa sezul Valentinčič in odšel z njimi. Orožniki so Valentinčiča aretirali in mu ukradene čevlje odvzeli,
— Umrl je znameniti dunajski vseučiliški profesor za kulturno zgodovino dr. Maks Dvorak.
— Barake državne železničarje
zgrade v Zagrebu, da začasno odpomorejo | najhujši stanovanjski stiski družin, ki stanujejo po vagonih.
£jub!janski dogodki, i
lj Tiskarna v cerkvi. Stanovanj® urad je,zasegel cerkev sv. Jožefa na P0-Ijar.ah. V cerkvi se naseli tiskarna
inšpektorata državnih železnic, ki je bila doskl v telovadnici liceia na Bleiweisovi cesti-Telovadnico odkažejo gojenkam liceja^
lj Vseučiliški profesor dr. Rudolf Mplftjf bil na zadnjem občnem zboru izvoljen M predsednika izobraževalnega odseka Sokol* II. v Ljubljani.
lj Aiera v stanovanjskem uradu. Povef jeništvo za soc. skrb je uvedlo disciplinarne preiskavo proti pisarniškemu uradniku st** 'nevanjskega urada A. B e s o v u zaradi ral-nih nelepih manipulacij s stanovanji. Besov j® od službe suspendiran. Ovadba pri državne® pravdništvu še ni doslej proti njemu podafl* Besov je na svobodi.
lj Nesreče. Kovinar Matevž TekavC se je na pepelnico opravil v divjo »maška* ro« z dolgo predivno brado in je v drtižb1 tovarišev po noči ob svitu baklje pokopa* val »pusta« v Zeleni jami. Ogorek baklj6 pa je Tekavcu priletel na brado, ki se_je takoj vžgala. Tekavc je bil ves v ognj®*
1	ežko opečenega so ga prepeljali v bolo** co. — Strojevodja, 42 letni Alojzij Lipice* je padel na kolodvoru v Kamniku tak*1 nesrečno s stroja, da se je težko poskok val na glavi. Lipicer stanuje v Kamnik#' Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, "f Mesar Jakob Brulc pri sv. Jakobu se i* v mesnici nataknil z desno roko na žel®2, ni klin, ko je prekladal meso. Poškodb je težka.
lj Tatvine v Akademskem doo**1
Marija Hribarjeva je služila kot sobari^8 v Akademskem domu na Gradu. Začel* ;e odnašati odeje in jih je polagoma odfleSj la devet; izmaknila je tudi 2 rjuhi in p®1 slamni -e, Hribarjeva je imela v Akade®f skem domu prosto hrano in stanovanje & plače 150 kron mesečno. Deželno sodišč v Ljubljani je prisodilo Hribarjevi 3 &e' sece težke ječe,
lj Mladi tatič. Ihie 30. januarja 1921 i® bilo med 16. in 17/ uro Antonu Pogačarja hlapcu v uradniški menzi v Prešernovi ult^j* ukradeno iz suknjiča, ld je visel v kuhiI1i', 3600 kron. Denar je bil last nekih kmetof' za koje je Pogačar zamenjal 20 dinarske baO' kovce. Policija je poizvedela, da je tatvisj izvršil M. K., ;16 letni brezposelni klepar9® vajenec, ki je denar deloma sam zapra', deloma pa razdelil med svoje tovariše. S^f materi je dal 100 kron, mlajšemu bratu P* PO kron. Sam si je kupil en par čevlji športno čepico in ličnik s ptičem, J*j m je ^ zivljal >gimpl«. Mlajši 13 letni brat R. imel srečo, da je našel od starejšega br®^
i
skritih 1200 kron, za kar si je kupil igr$ >automobil« za 95 kron ter listnico z zapi^ kom za 24 kron.
lj Radi vlačuganja 14 krat sodno ka**®1 vana Ana Vrhove je bila izgnana iz Ljubija®*1 Kljub temu je prišla 5. t. m. v Ljubljano, kft jo je pred »Evropo« aretiral nadstražnik ^ ren. Policija je oddala Vrhovčevo, ker je . na, v deželno bolnico in jo je naznanila s0^' šču.
J£aša društva.
d Fantovski sestanek za vse orlovske seke ljubljanskega okrožja se vrši v nedelr dne 13. i. m. ob 10. uri dopoldne v knjižni®* dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nads^ Predaval bo brat Zabret o katoliških telova* nih organizacijah v tujini. Udeleže naj se S vsi odseki polnoštevilno. Uljudno vabimo vse orliške krožke. — Predsednik.
d Telovadna akademija šotpeterskih Odjf se vrši v nedeljo, dne 13. februarja ob po* * uri zvečer v Ljudskem Domu. Spored obsefr 1.1 točk različne vsebine: telovadbe, petja, matični nastopi itd. Pri akademiji sodeluj* godba dravske divizije. Vabimo vse prijal. Orlic, da se udeleže te akademije. Predp^ daja vstopnic pri Ničmanu.	'	|
JCatoliški obzornik.
* Prvi mednarodni evharistični kontff
po vojni bi se bil imel vršiti tekoče leto. & pež je pa kongres še za eno leto odgodil jr se vrši prvi mednarodni evharistični kong1^ po vojni meseca maja 1922. v Rimu. Ob tej Pfl" liki bo daroval slovesno sv. mašo pri sv. tru sam sv. oče.	*
CENJENIM NAROČNIKOM uljudno sporočamo, da	i
14, t. m. ustavimo list , •, 1
vsem onim, ki še nimajo poravnane ^ ročnine za pretekli mesec.
Da ne bode neljubega naknadne$ dopošiljanja in prekinjevanja v roiu01’ ! naj nam vsak, ki še nima lista plačatte^W hitro pošlje naročnino.
Uprava »Novega čas«*'.
Odgovorni urednik Anton Marinček. I/doja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiikarna f LlubH**^
M