Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev. 104.
V Ljubljani, v soboto 8. maja 1886.
Letnil* XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 5. maja.
Ženitovanjske oglasnice.
Za poslancem Klunom govoril je levičar Niče, ki je oporekal, da bi deželni zbori imeli pravico omejevati ženitve, ter predlagal, da naj se o tem dostavku v odsekovem predlogu glasuje posebej. Poslancu Klunu pa je oponašal, da kot duhovni pastir govori za omejitev ženitovanj, ko vendar katoliška cerkev v tem oziru ne dela nikakoršnih ovir.
Tudi Dunajski poslanec Pattai je poprijel za besedo, in govoril za prosto možitev in ženitev, češ, da je to naravna pravica, ki se ne sme omejevati. Tudi je omenjal, da je glede Solnograda upravna sodnija razsodila, da tam nimajo nobene postave, ktera bi možitev in ženitev komu zabranjevala; proti poslancu Klunu je še povdarjal, da omejitev obrtne svobode z dokazom izučitve, posvečevanjem nedelj in določbami glede delavnih ur in porabe žensk in otrok po fabrikah ni bila neprilična, ampak prilična in potrebna, iu da je ravno zarad tega prebivalstvo to omejitev tako odločno zahtevalo.
Govor Pattaiev dal je povod, da se je oglasil tudi poslanec Lienbaeher, ki je zavračal trditev njegovo, kakor da bi v Solnogradu ne imeli nobene postave glede omejevanja prostih ženitev. Tudi je omenjal, da tukaj ne gre prav za prav za vprašanje, ali se sme komu braniti ženitev, ampak marveč za vprašanje: ali je občina dolžna skrbeti za družine, ki ji vsled beraških zakonov pridejo na glavo? Po pravici toraj občine ugovarjajo: Ako nam nakladate dolžnost skrbeti za take družine, nam morate dati tudi pravico, ugovarjati takim zakonom.
Za njim se je oglasil štajarski poslanec Heilsberg in omenjal, da bi bilo občinam veliko bolj kakor z omejevanjem ženitev pomagano z vravnavo domovinske postave in bi se jim na stare dni ne pošiljali v preskrbljevanje ljudje, ki svoje žive dni niso bili doma, ampak so živeli in delali drugod, in jih nihče ne poznil.
Pattai je ugovarjal Lienbacherju, da bi se z omejevanjem ženitev nič ne doseglo, ker bi bilo vsled tega le več nezakonskih otrok, za ktere bi morale naposled občine skrbeti.
Klun je v drugič poprijel besedo, da bi zavrnil Pattaia in Ničeta. Kei ju je pa stvarno pobijal že Lienbaeher, je le še ob kratkem stvarno popravil dve napačni trditvi nasprotnih govoruikov. Poslancu Ničetu je odgovarjal, da v državnem zboru ne sedi kot duhoven pastir, ampak kot poslanec kmečkih občin kranjskih in da hoče kot poslanec spolnovati tudi svojo dolžnost in zagovarjati koristi, ki jih za svoje volilce kot potrebne spoznfi. Sicer pa tudi katoliška cerkev ne pripušča popolne svobode pri ženitvah; ne le, da je sama določila več zakonskih zadržkov, ampak zaukazuje, da naj se pri sklepanju zakonov zarad državljanskih nasledkov strogo izvršujejo tudi določbe deželne gosposke. Poslancu Pattaiu nasproti pa se je Klun skliceval na to, da se omejitev obrtne svobode s posvečovanjem nedelj, postavnim delavnikom, dokazom izučitve, vravnava-njem ženskega in otroškega dela itd. tudi njemu zdi prilično in potrebno, in da se je zarad tega tudi zmirom odločno potegoval za to omejitev, kar mu lahko potrdijo udje obrtnijskega odseka. Rekel je, da se je ta omejitev le nekterim gospodom nasprotne stranke zdela neprilična. Sicer pa ima vsaka reč dve strani; enim se zdi primerna in potrebna, enim neprilična in odveč. Taka je tudi z omejevanjem ženitovanjskih oglasnic; deželi kranjski in nekterim drugim deželam se zdi ta omejitev prilična in potrebna, nasprotnikom pa neprimerna in neugodna. Enkrat pa se bode ta stvar morala rešiti; on v tem oziru druzega neče, kakor da naj se omejitev ženitovanjskih oglaspic deželam dovoli, ki jo hočejo imeti, kjer je pa nečejo, naj se pusti, kakor je bilo do zdaj.
Zadnji je govoril še knez Schvvarzenberg, ki je bil dotično peticijo izročil, ter je povdarjal, da ne gre za kako narodno reč, ker peticija prihaja od čisto nemškega in ne kakega češkega okraja. Kdor pa pride v omenjeni kraj, povsod čuje zahtevo, da naj se občinam že skoraj podeli pravica zabranjevati
beraške zakone. — Ko se je potem glasovalo, bil je sprejet predlog odsekov.
Interpelacija proti Vošnjaku.
Preden je bila proti trem popoludne sklenjena seja, izročil je Foregger s tovariši še neko interpelacijo, v kteri justičnega ministra vprašajo, je li že preiskoval, ali so bili imeniki porotnikov v Celjskem okraju res tako krivično sostavljeni, kakor je trdil poslanec Vošnjak v svojem govoru o priliki budgetne obravnave, in kako zadostenje hoče dati na časti razžaljenim uradnikom, ako vse to ni res?
Prihodnja seja bo v petek 7. t. m. Na dnevnem redu so prva branja danes izročenih predlogov; razun tega pa pride ua vrsto jako važna postava, ki določuje odškodnino in odpis davkov za škodo, ki jo vremenske nezgode delajo zemljišnim posestnikom.
Z Dunaja, 7. maja.
Dr. Smolka pričel je današnjo sejo z naznanilom, da se je moravski uemško-liberalni poslanec Skene poslanstvu odpovedal. Po razdelitvi došlih peticij oglasil se je Scharschmidt in je protestiral zoper zadnji govor poslanca Lienbacherja, češ, da je žalil upravno sodišče, ker mu je očital, da pri razsodbi o nekem slučaji iz Solnograda ni poiskalo in pregledalo zakonov, ki vravnavajo omejitev ženitovanj na Solnograškem. Lienbaeher ga je pa zavrnil, da je to res in da naj gosp. baron Scharschmidt pregleda poročilo, ki ga je o tej zadevi sostavil deželni glavar solnograški. Dalje se je oglasil koroški poslanec Hock, češ, da ima popraviti, kar je poslanec Klun govoril glede Koroške. Res je sicer, da se smejo posli tam slobodno ženiti in možiti, ali taki slučaji so jako redki. Tudi se s posli tam ne ravna trdo, ampak dobro, toraj ni bilo primerno, da je poslanec Klun njih stanje primerjal stanju nekdanjih domačih sužnjev. No, poslanec Klun ni trdil, da se s posli trdo ravna, ampak, da ostanejo oženjeni posli z družinami vred pri gospodarju, kteremu mora nekako cela družina služiti. Primero je vzel iz razmer stare nemške dežele, kjer so imeli poleg prostih državljanov tudi
LISTEK.
Levograška povest.
Spisal Vacslav Beneš-Trebizsky.
(Dalje.)
Na Zemanovo čelo se je vlegel nagloma grozen mrak; ali ta dekličin pogled razpršil ga je zopet v istem trenutku.
„Sreča za tebe, da nisem dokončal; zahvali se zato temu dekletu!"
Vetrovec je lahno na stran porinil Jiričko — prvič. Na jezik mu je prišla tudi karavna beseda — tudi prvič; ali vendar se je premagal.
Cesarski častnik za nekoliko časa ni mogel niti besede spregovoriti. Le oči njegove so gledale z ne-popisljivim strmenjem deklico, ktere obličje se je žarelo od luči na ognjišči.
„Za Boga, Vetrovec! — To je naša kri! zaklical je častnik, ko je bil prišel nekoliko k sebi.
»Seveda vaša kri! — Tista, ktero si videl pred malo trenutki sčrnelo, sesedeno!"
»Morda mojega strica?"
»Tvojega strica!"
»A kako je prišlo sem v to hišo?"
»Očeta z materjo so pokopali in mene so vzeli s seboj v domovino!" odgovorila je namesto Vetrovca Jifička.
»Moj stric — moja teta — mrtva?"
»Dan na dan me tolažijo, da vstanejo, da pridejo pogledat Jiričko in potem, da se pri nas naselijo ..."
»Hanuš, ti sin mojega nekdanjega gospodarja! Midva še dozdaj nisva gotova . . . Kar mi je prej prišlo na jezik, ne izgovorim; misliš si lahko sam! Ali poslušaj me dalje. Kako le moreš miren legati spat, kako brezskrben vstajati, kako hoditi po veselicah, ko vidiš, kako neizrečeno trpe tvoji naj-bližnji sorodniki, ko moraš premišljati, da ni roke, ktera bi njim storila vsaj toliko dobrega, kolikor stori gospodar v hudi zimi tičem, obletajočim njegove skednje, da mnogokrat ni roke, ki bi umirajočim zatisnila oči, ki bi v poslednji uri potegnila za mrtvaški zvonček, ki bi skazala delo, kakoršnega niti pagan nobenemu ne odreka... Vi Češki go-spodiči, imate vi vest? Tako se prepogibate, kakor trst, in zavoljo tega niti ne zarudite! Tako je
otrpnil vaš čut! — Vi češka gospoda, vest vam spi, preveč trdo spi; ali probudi se, da se niti ne nadejate. A kedar se probudi?"
Vetrovec stavil je to vprašanje zopet s tako strašnim glasom in žile po gubastem obrazu napele so se k nasmehu, kakoršen mora pretresti človeka.
»Ne jezite se, striček ... Usmilite se ga! — Vendar poglejte nanj! — Bolan je 1 — Trese se po celem životu!"
Cesarski častnik tresel seje res, da se je premikal včasih celo ovratnik na sneženo-belem vratu, a obličje je imelo izraz, kakoršnega pogosto vidimo pri bolnikih, kterim ni več pomoči.
Jirička je zopet vjela Vetrovca za roki in še bolj proseče uprla vanj svoje zarosene oči.
Častnik, da bi ne padel, se je opiral ob stol.
»Kedar se probudi, vi češki gospodje! — Potem ne bote imeli miru ne po dnevu, ne po noči. Vaše lastne sence vas bodo strašile! — In takrat .je človeku najhujše!"
»A kaj mi je, ti čudni človek, storiti?"
»Za božjo voljo, mili stric, povejte mu, kaj ima storiti. Drugače nam tukaj konča. In tegftT^&l&ir nočete. — Povejte mu to!"	\
nekake neproste ljudi, ki pa se nikakor ne morejo primerjati nekdanjim sužnjem v rimskem cesarstvu. Tudi oženjeni posli s svojimi družinami na Koroškem niso ravno rimski sužnji, ali popolnopaa prosti vendar niso, ker morajo gospodarju s svojo družino delati in ne smejo dela svobodno iskati, kjerkoli bi hotli.	j
Ko je bilo rešenih nekaj peticij, ki so zadnjič zaostale, izročila sta se budgetnemu odseku pred-j loga o podaljšanji obroka za železnico iz Trsta v Hrpelje, in o dovolitvi potrebnega zneska, da bi se zadruga umetnosti mogla vdeležiti umetnostne razstave v Berlinu.
Predlog o novem carinskem tarifu avstrijsko-ogerske pogodbe se je izročil carinskemu odseku, ki se bode pa od 24 udov pomnožil na 36. Predlog o trgovski pogodbi z ogersko državo se je odstavil z dnevnega reda, da se bode obravnaval ob enem z drugimi predlogi o novi ogerski pogodbi.
Predlog o Wassilkovem fidejkomisi se je izročil justičnemu odseku, potem je bilo sprejetih nekoliko zneskov za potrebščine notranjega ministerstva in za nova poštna in telegrafična poslopja v Krakovem, Levovu, Cernovicah, Trstu, Bolcanu, Trideutu in Eoveredu.
Ko to pišem, pričel se je razgovor o veljavi administrativnih razsodb vojaških gosposk gledč povračil.
Na dnevnem redu je še zakon glede odpisovanja zemljišnega davka vsled vremenskih nezgod, pri kterem se je dal za govornika vpisati gospod Pfeifer, pa nekaj peticij iz dežele češke.
Prihodnja seja bo v torek, 11. t. m., in pride na vrsto zakon glede zavarovanja delavcev proti nesrečam. Mnogo poslancev še manjka, in vendar je zarad pogodbe z Ogersko in zarad ravnokar omenjene postave silno potrebno, da bi že skoraj vsi prišli na Dunaj.
Dogodki v Franciji.
(Konce.)
Predsednik Floquet mu seže v besedo rekoč: da je umor vedno le umor. »Rekel sem, da so bili umorjeni delavci, ne neposredno, temveč počasi. V Decazevillu je umor Watrinov" . . . (Velik hrup). „Ne pustite me govoriti. Je li gospod justičen minister nadzoroval poslovanje VVatrinovo? Ne! Pustil je toraj ljudstvu, da se maščuje. (Pozvan k redu). Soproga enega naših tovarišev, gospa Clovis Hugues, umorila je sredi justične palače nesramnega malopridneža. Mnogo poslancev je pohvalilo to kratko obsodbo. Gospa Hugues je bila oproščena. V tem in drugih slučajih bila so dejanja, ki so se vršila iz osebnih vzrokov, v strasti. Ni li ljutost, zaničevane in sestradene množice ravno tako opravičena? (V drugič pozvan k redu.) Zaslovel je 14. julij 1789 vsled umora tiranov in tlačiteljev kot: Flesseles, Poulon, Berthier itd. Nosili so njihove glave na sulicah; in vendar je prejšnja zbornica imenovala ta revolucijski dan naroden praznik. Je li to kaj druzega, kar se je zgodilo v Decazevillu?"
Govornik je na to predlagal naslednji dnevni red: »Glede na to, da je malomarnost vlade pro-
vzročila žalostne dogodke v Decazevillu, ker je družba proti postavi uporabila svoj privilegij in prebivalstvo oropala ter podjarmila; gledč na to, da je trajajoče pohajkovanje nevarno javni varnosti in utegnejo v Decazevillu nastati novi neredi, naj vlada omenjeno družbo prisili, da 1. vpelje 14dnevno plačo; 2. odpravi prodajalnico, ki konfiskuje delavcem prostost zavžitka in uničuje malo kupčijo; 3. določi najnižjo plačo, ki zadostuje neobhodnim potrebam delavca in njegove družine; 4. vpelje osem-urno delo na dau. Ako se ti predlogi ne sprejmo, odtegne naj se družbi privilegij po postavi 21. aprila 1810."
Te tirjatve gotovo niso pretirane. Država je družbi dovolila privilegij, toraj jej izročila del narodovega premoženja; vsled tega mora tudi družba preskrbeti delavcem človeku primerno življenje. Država kot nravna družba jo lahko prisili.
Vlada pa tega ni storila. Tudi tu veljd pregovor: roka roko umije. Delavec je vladi in podjetnikom le tržno blago, kterega si vsakdo po volji nakupi. Denar, dobiček, to je konečni namen kupčiji.
Bes je, da imajo v Decazevillu delničarji le malo ali celo nič dobička. Ali tu najdemo enak »švindel" kakor navadno pri akcijskih podjetjih. Polovica, da tudi tri četrtine kapitala ni naloženega, marveč se je zgubil kot dobiček v rokah borznih vitezov in mešetarjev. Kako pa naj rudnik obrestuje 10 do 12 milijonov kapitala, ako so v podjetji le 3 do 4 milijoni? Tii trčimo zopet ob rešitev socijalnega vprašanja, ktero ovira kupčija z denarjem. Denarna moč znižuje delavcu plačo in določuje ceno blagu.
Predlog Baslyjev v zbornici ni bil sprejet; glasovali so za-nj le Oamelinat, Boyer in Clovis Hugues. Bepublikanski listi so nagovarjali Basly-jeve volilce, da mu pošljejo nezaupnico, ker je izdal republiko. Pariški volilci so v resnici sklicali shod 21. febr., predsednikom shodu pa so volili ravno Basly-ja. Zbrani volilci so izrekli zaupnico Baslyju, Camelinatu in Boyerju, ter ostro grajali druge Pariške poslance, ki so bili voljeni ua podlagi istega programa.
Celo Manchesterski list »Journal des Debats" se je zbal za svojo kožo ter je pisal o shodu: »Kdor bere te govore in sklepe, mora se vprašati, živimo li še v postavni družbi ali popolni anarhiji. Nikoli se še ni vzdignil močneji krik sovraštva proti celi vrsti naših sodržavljanov. To niso bile prazne besede. Klicale so se na pomoč vse strasti, vstaja in umor. Imenovali so umor Watrinov postavno dejanje, izrazili hvalo 3000 osebam, ki so provzročili umor, trdili, da je v vsaki delavnici po eden Watrin, tirjali, da se z vsakim poslancem, ki pozabi svoje dolžnosti, isto zgodi, kakor z Watrinom; to ni prazno govoričenje. Dogodki so pokazali, kako strašne posledice utegnejo imeti. Pametni ljudje, ki so nas oktobra nagovarjali, da glasujemo za Basly-ja in Camelinata, prva govornika pri tem shodu, smejo biti ponosni."
Vlada se boji, javno se ustavljati socijalističnemu gibanju. Dovolila je toraj Pariški in drugim občinam, da podpirajo delavce v Decazevillu. S tem pa delavcem dajejo le potuho.
11. marca je Oamelinat stavil drugo interpelacijo o tej zadevi ter govoril mej drugim: »Vlada nima pravice, odposlati vojakov ter tako delavce siliti
Oči Vetrovčevega gosta so se upirale na venček osivelih las, na kterih so bili črnikasti madeži videti, kakor bi se botli topiti, kakor bi ž njih kapljala še vroča človeška kri...
»Ali me hočeš mar res do smrti mučiti? — Ali nimaš res niti mrvico krščanskega usmiljenja? Že zavoljo tega deteta, kteremu si postal drugi oče."
»Najprej vrzi s sebe ta jopič!"
Vetrovee govoril je z resnim, skoraj ,ledenim glasom. — Glava cesarskega častnika vpognila se je nehote doli na prsa.
»In potem?"
Mladi mož govoril je na pol nezaveden.
»Najprej stori to in potem še le ti povem kaj nadalje 1"
Vetrovčev glas je donel, kakor glas mrtveca iz najglobokejšega Levograškega groba.
Častnik ni odgovoril nič, Vetrovee pak je zopet zavijal drage spominke z večjo skrbnostjo, kakor jih je bil kedaj odvil.
Častnik molčal je še zmerom.
»Prenočišče, gospod, dobiš pri meni! — Vprašanje pak, kako si prišel tii sem, ti odpustim. — Glej, Jirička, ta gospod je tvoj bratranec, zapomni
si dobro, kakošen da je. Taki otroci svoje stariše zapirajo ; ne bodi, milo dete, nikoli tako ! Ne pozabi v celem svojem življenji, kako sta v tuji zemlji pod tujo streho ležala oče na eni, mati na drugi postelji. — Pojdi, ljubka moja! — Ta gospod je truden, spanec ga je jel mučiti. — Dobro spi pri nas!"
Jirička se je še na pragu ozrla za tem spri-denim sinom, potem so se za njo zaprla vrata. Vetrovee sam jih je zaklenil. Vrnivši se nazaj v sobo, vsedel se je za mizo ne meneč se dalje za cesarskega častnika.
Sin Krištofa Haranta s Polžic*) prišel je v to vas bežeč pred švedskimi jezdeci, ki so ga zasledovali po državni cesti dobri dve uri od Slona. Pri
*) Krištof Harant je bil česk vitez, ki je veliko potoval po jutrovih deželah. Opisal je to potovanje v posebni knjigi. Ko jo buknila 1. 1618 na češkem vstaja, bil jo med prvimi, ki je potegnil meč za svojo domovino. Spremljal je tudi grofa Thurna pred Dunaj, toda češka vojna sc jo morala vrniti, 110 da bi kaj opravila. Po osedepolni belogorski bitki, kjer so Čehi podlegli, začelo so je zoper vstajnike ono brezobzirno postopanje, kakoršnega ni poznala do tedaj češka zgodovina. Sedemindvajset oseb raznega stanu je bilo obsojenih na smrt in 21. junija 1621 na staromestnem rinku v Pragi obglav-
k delu." Na te besede odgovori vojni minister Bou" langer, da je v republiki vojna vse kaj druzega. Vojna ni več, kakor v monarhijah, orodje posameznega, marveč vzvišeni izraz občne volje. Bepublika noče, da bi se v nji vršila dejanja, kakor v monarhiji. Vsak spopad mej vojaki in delavci bi bila javna nesreča. »In to ravno, kolikor mogoče, oviram. Ko je prišel gospod Oamelinat izODecazevilla v moj kabinet, pohvalil je prijazno občevanje mej orožniki, vojaki in prebivalci. More li tudi biti drugače? Naša vojna je danes narod. Kako naj bi se naši delavci bali vojakov, ki so sami še včeraj bili vojaki ? Vlada je tje poslala vojakov, da bi varovali delavce proti njim samim, to je proti nesrečnim mislim, vzbujenim po strasti in jezi. Vojna je nepristranska. Trdi se, da je toliko vojakov v Decazevillu, kolikor delavcev Povem: ne pritožujte se radi tega, kajti to uro merda deli vsak vojak svoj kruh in juho z enim delavcem." Eepublikanci so glasno odobravali ta govor.
V drugi seji, ko se je obravnavala ista zadeva, pogodil je pravo poslanec Laguerre, rekoč: »Prva republika je dosegla državljansko, druga politično enakost (občno volilno pravico); tretja republika ima nalogo, da izvede socijalno enakost. Zbornica naj voli ali velike akcijske družbe, vedne sovražnike republiki, ali pa delavce, ki so njeni vojaki."
Na to je desnica priporočila vladi, da pri tacih izgredih skrbi le za javni red in pa za »prostost dela". Prav Manchestersko stališče! Tudi ni čuda, kajti desnica, ki je sestavljena iz konservativnih in republikanskih bonapartistov, legitimistov in orleani-stov, nima nobenega socijalnega programa. Zato je pa tudi levica zmagala s svojim predlogom, da vlada preskrbi potrebne prenaredbe v rudokopih in varuje pravice države in delavcev. Ta ukrep je vzradostil delavce in njihove prijatelje. Tudi Freycinet je pritrdil predlogu ter rekel: »Postava 1. 1810 se mora prenarediti, nedoločene pravice država natančno določiti ; preiskati moramo, ali delavske razmere, kakor jih določuje sedanja postava, še zadostujejo potrebam. Jaz mislim, da ne zadostujejo."
Minister ima prav; toda njegove besede so le prazne obljube. Tretja republika niti ni storila prvega koraka do rešitve socijalnega vprašanja. Vsa njena vednost in volja tiči v tem, da delavcem dela obljube ter jih hujska proti nazadujakom.
Sedaj ima francoska zbornica sedem odločenih socijalistov, drugi se jim bodo kmalo pridružili. Vlada leto na leto zida in gradi nove železnice. Bazumnim borzijancem daje privilegije in na leto podpore železnicam že do 104 milijonov. Dohodki železnic so primeroma vedno manjši, ker trgovina vedno propada. Od leta 1880 so dohodki železnic padli od 574 na 470 milijonov. Tudi drugi državni dohodki se krčijo. Mesto Pariz, ki ima že 2123 milijonov dolga, izposodi si letos zopet 250 milijonov, večinoma zato, da preskrbi delavcem dela.
Povsod sicer opazujemo gospodarski propad, najočividneji je v Franciji. Saj pa tudi nikjer bolj brezvestno ne delajo z narodovim premoženjem, kakor ravno francoski veljaki. Kaj bode temu konec?
II-t-h-r.
Stelčo vasi šel je na desno, a konjlki so jo drli za njim kakor sokoli in vrnili so se stoprv, ko se je njim zgubil v nedaljnem tukajšnjem grmovji.
Sluga odvedel je konja v hlev in se vlegel zraven njega. A komaj se je vlegel, že ni vedel za-se in probudil bi se ne bil, ko bi mu švedski topovi pokali na ušesa.
In ko je drugo jutro pošiljalo solnce čez Kle-cansko pogorje prve žarke na tukajšen dvorec, sedel je Harantov sin že na konji.
»Pridem še, videl boš, da bom prišel!
»Gospod, kakor hočeš!"
»Jako težko je zapustiti pot, po kteri hodi . človek skoraj dvajset let! — Jako težko, prijatelj!"
(Dalje prih.)
ljenih. Pred svetovalnico so napravili morišče, pogrnili s črnim suknom ter obkolili z vojaki, ki so morali neprestano bobnati, da bi ne mogli obsojonci govoriti in da bi so ljudstvo ne vznemirjalo. Z novstrašono stanovitnostjo so šli mučeniki v smrt; v zavesti, da uinrjo za pravico svojega naroda. Mod njimi bil jo tudi Krištof Harant. Trupla nekterih usmrtencev vlačili so po mestu, glave pak so spravili v železne zaboje ter jih postavili na staromesten stolp. — Toliko v pojasnilo zgoraj opisanega prizora.
V Lj ub Ij ani, 8. maja.
Notranje dežele.
Letošnje cesarjevo popotovanje po jBosni in Hercegovini, ktero bode presvitli vladar, kakor se govori, meseca avgusta nastopil, je v najtesneji zvezi z bodočim priklopom zasedenih deželi k naši državi. Ze lansko leto, ko je presvitli cesar prvokrat na bosanska tla stopil, jeli so se državniki pečati z idejo, če bi ne bilo umestno, da bi se cesar nekoliko dalje po deželi podal. Takrat se je pa oglasil skupni finančni minister ali bosanski minister Kallay in je dejal: »Gospoda moja, to ne gre kar tako. Ako se presvitli cesar sam po deželi na ogled podil, to toliko pomeni, kakor da je dežela že naša, kar pa Bosna in Hercegovina do sedaj še ni in tudi priprave niso še dovršene, da bi ji takoj prevzeli. Potrpimo toraj še nekoliko časa, da se vreme sprevedri." To se je sedaj zgodilo. Za sedaj opozorujemo le na jedno spremembo, ktera ua to kaže, da bode Bosna v skrajnem času tudi formalno naša! Poštne zadeve so bile poprej popolnoma ločene in se je moralo od pošiljatev tje doli namenjenih posebej plačevati. Sedaj tega ni več; s 1. aprilom pošilja se tudi v Bosno in% Hercegovino vsaka reč po tisti tarifi, kakor na češko, Galicijo ali na Tirolsko, sploh kakor jo imamo v Avstriji v navadi. To je vendar dosti jasen in živ dokaz, da se v dotičnih krogih Bosna z Hercegovino že za našo deželo smatra. Da se smatra, je pa tudi popolnoma prav in opravičeno, kajti mnogo lepih milijonov vtaknili smo ondi v notranjo upravo in zboljšanje gospodarskih razmer, kterih bi bili krvavo dom& potrebovali. Ko smo mi tje doli prišli, ni bilo ne cest, ne železnic, ne poštenih mostov, ne kaj druzega. Še vojašnic nismo ugodnih dobili. Prav iz novega se je moralo pričeti in se poprijeti vsega, kakor naseljenec tamkaj kje daleč v prvotnih gozdih amerikanskih. In sedaj naj bi bil ves naš trud drugim ljudem na korist! Če pojde naš cesar v Bosno, pojde gotovo v svojo, ne pa v tujo deželo.
Nesrečna strankarska politika nam v Avstriji vse spodjeda! Koliko bi bili lahko na boljšem, kakor smo, priprosti kmetje in učeni gospodje, če bi naši zastopniki na Dunaji (mi ne mislimo samo slovenskih, temveč vse avstrijske državne poslance) svojih moči ne cepili -z nesrečnimi strankarskimi prepiri, temveč bi skupno delali na blagor naroda. Kaj nam pomagajo učeni govori in dokazi, kako je nastala Avstrija in kdo jo je branil, kdo je za njo kri prelival, če pa priprosti kmet pri vsem tem še vedno ne more tjekaj, kjer je enkrat že bil, v tistih dobrih časih, ko je še šmarne pe-tice po skrinjah shranjeval. Kdor že hoče govoriti v državnem zboru, govori naj tako, da se bo od njegovih vspehov kaj gmotne koristi nadjati, bodi-si že za posamezne stanove, ali za državno gospodarstvo sploh. Le iz takih govorov nam je kaj pričakovati, vse drugo ima le akademično vrednost, mnogokrat pa tudi te ne, ampak nasproti še škodo! Prav v tem smislu čujejo se pritožbe iz vseh pokrajin države, česko-nemški poslanci se veliko bolj brigajo, kake narodnosti je ta ali oni poštmajster, kakor pa če imajo vbogi ljudje tam gori kaj v usta djati. Kdo bo le na reveža mislil, če je nemštvo v nevarnosti, in kdo se bo le s kmetskimi vprašauji pečal, če staro-katoličanstvo vse gmotne in duševne moči za-se porabi!! Na Dunaji ravnokar 6000 delavcev zahteva dela in kruha, Dunajski poslanci pa s Schulvereinom svoj čas tratijo, ter noč in dan tuhtajo, kako bi Cehom lastno šolo v Favoritskem predmestji uničili. Tako delovanje poslancev naj bode vspešno?
Nova doba, jako važna doba pričenja se s 5. majem v avstro-ogerski državni zgodovini. Državnemu zboru se je namreč predložilo pogajanje avstrijsko-ogerske vlade o notranji upravi, ki ima velik vpliv na medsobojne odnošaje to in onstran Litave. Po tej državni pogodbi, ktera je sklenjena med nami in Madjari, ravnil se vse naše državno gospodarstvo in ves splošni dobiček in zguba. Kakor vsaka druga reč, ima tudi tista pogodba več toček, ki so bolj ali manj občno zanimive. Imenitne so pa vse, sicer bi se sklepanje poslednje državne pogodbe, kteri drugo leto čas poteče, pod bivšim ministrom Auerspergom ne bilo vleklo cela tri leta, preden se je kaj doseglo. Sedaj menda tega ne bo potreba, kajti obe vladi, kakor smo to že omenili, ste v glavnih točkah med seboj edini; spodtika se ta ali ona le še bolj nad formalnostjo, t. j. nad obleko, kakšno da bi temu detetu dali. Gotovo bo laglje za to se zediniti, kakor za bistvo.
V Budapešti se je začela debata o hram-bini postavi v torek, 4. t. m Poročevalec Mun-nich je povdarjal potrebo pomnožitve vojne z ozirom na druge države. Nemčija sklicuje v orožje do 8 milijonov, Ruska 101/'« m., Francoska 3 72 m., Laška 2»/, m., a pri nas samo „1,200.000". Za njim je govoril minister deželne brambe, Fehervary. On je izpeljaval potrebo, pomnožiti vojno iz geogra-fiške lege monarhije in je kazal na nje uujnost. — Avstrijo so večkrat zadeli vnanji viharji, a ni bila na nje pripravljena. Iz vojaškega ozira pravi gospod miuister, je smoter dvojin: 1. Domobran se ima osnovati že za časa miru; 2. med vojsko mora domobran nadomestiti vojno, ako v to določena za-
ložna vojna (Ersatz-Resorve) ne zadostuje. V tem slučaji se mora podpirati bojujoča se vojna. Vojna je jedro, okoli kterega se uvrste drugi branitelji. Minister pravi, utegne se zgoditi, da bode domobran sklican iz domovine, ako bi bojujoča se vojna prestopila deželne meje. Bolje je, da je vojna zunaj dežele, kakor v deželi. Govoril je potem Klemens Ernust (zmerna opozicija), zavrgel je ta postavni predlog, istotako Julij Lits, ki je govoril za neodvisno stranko, ki je rekel, ne vojakov na stotisoče, marveč njih sposobnost določuje v vojski. Predlog ne zahteva osnove domobrana, marveč vojaško dolžnost podaljšati za celih deset let. — V sredo, 5. t. m., je govoril najprej Koloman Thaly (ne-zavisna stranka). Thaly je pripovedal, da je avstrijska armada od nekdaj zmirom tepena, in sivi starci od 1. 1848. vselej z radostjo poslušajo take psovke. Čvekal je nekaj o »večnem miru" in je vladi očital, da presvitli cesar ni predlagal evropejskim vladam splošnega razoroženja. j Za vladni predlog je govoril profesor Avgust Pulsky j (divjak). Rekel je k stvari, da se mora pri nova- j čenji ostalo moštvo uvrstiti v založno vojno (Ersatz-reserve), a ne med honvede, kajti močneje ko bode založna vojna, manj bode treba sklicati domobrancev. Končal je, polemizovaje z včerajšnim govornikom Ernusstam, levici je pa drobil take, da nikdar ni hotla poslušati enakih od vladne stranke. Andor Vadnay je govoril za prostovoljen vstop v domobran in je zavračal predlog. Govoril je še Vincent Tischler, dosihmal zmirom poročevalec pri vojnih zadevah, imel je namreč nekaj posebnih željd, kako se ima rabiti domobran v deželnih mejah in zarad jezika pri domobranu. — Pri nadaljevanji debate govorila sta dva govornika, Emerih Ivanka in grof Emanuel Andrassy, za — in šest govornikov: Ernest Toth, Ladislav Szily, Akos Beothy, Štefan Nagy, Geza Gyorfy in July Mar-gittay zoper predlog. Debata še ni končana, ker tam se ne predlaga konec debate, kakor to stran.
V nanje države.
Poslaniška zbornica v Berolinu ne bode se posvetovala v posebni komisiji zarad cerkvenega predloga. Zoper predlog so glasovali le nacijoualno-liberalci in nekaj prostomišljakov. — Dva govornika sta govorila proti, a dva za predlog. Naučni minister Gossler je rekel: Vlada se je obrnila do svetega Očeta, ker se je reklo, da središče ne bode več ugovarjalo, ako sv. Oče naravnost izreko, kako hočejo imeti. (Slava nemškim katolikom in njih složnemu delovanju!) Sedanji predlog obsega najvažnejše stvari. Vlada hoče pregledati (revidirati) ma-jeve postave, ker so sv. Oče priznali dolžnost na-znanjevanja cerkvenih služeb, konkordata vlada ne bode sklepala.
Poslanci so toraj vendar-le zapustili Atene. Kaj bo sedaj z Grško? Po navadnem potu druzega ne more biti, nego krvava vojska med Grki in Turki, kteri se veduo bolj drug drugemu približujejo. Ta misel je tudi po Atenah razširjena, vsaj jo je general Sapunzakis sam javno izrekel, da ni več dolgo, kedar se bodo Turki v Grke zakadili, vsaj zato tolikanj vojakov ob Grški meji nakopičenih. Previdnost zahteva, da se Grki ob pravem času na to pripravijo in so zato tudi svoja kardela na mejo pošiljati jeli. Kljub temu je pa vendar še mogoče, da se vojska odvrne in razpor z lepo pora vrni; če bi si namreč Grki premislili in razoroževati začeli, kakor so velesile vedno svetovale in zadnjič zahtevale.
Francozi so se jeli skupnemu postopanji velesil na Grškem nekoliko odtegovati. Vsaj med parniki, ki so Velikonočno nedeljo Grkom pirhe prinesli, francoskega ni bilo; po drugi strani si pa ravno francoski poslanec prav veliko prizadeva, da bi kolikor moč osamljen grške štrene mešal, t. j. francoski poslanec skuša po strani na velesile vplivati, da bi manj strogo proti trmoglavim Grkom postopale, po drugi pa zopet v Atenah prigovarja, da naj se velesilam kolikor toliko obljubi. To je pa ravno celi Evropi bolj na škodo, Kakor pa na korist, kajti Grki so se že prepričali, da imajo na Francozih trduo zaslombo in prav zato tako trdovratno skupni Evropi kljubujejo. Francozi bi morda tudi ne hodili po tej poti tam doli, kakor so jo sedaj nastopili, ko bi ne mislili Bismarka dražiti. Prav to jim je pa več vredno, kakor pa gnjili balkanski mir, za poslednjega se ravno nič kaj dosti ne zmenijo.
Izvirni dopisi.
S Krškega, 7. maja. V dan 6. t, m. se je sešlo na poziv »osnovalnega odbora" za ustanovitev »Pedagogiškega društva" s sedežem na Krškem 11 učiteljev in 3 učiteljice. Za predseduika prvega zborovanja je bil enoglasno izvoljen g. Gabršek. Na to so se osnovala pravila za omenjeno društvo, ktera bode začasni odbor koj predložil visoki vladi v potrjenje. V začasni odbor so voljeni gg.: Franc Gabršek kot predsednik, J. Ravuikar njega namestnik in tajnik, Fr. Medič perovodja, gospica M. Vjesner blagajnica; gg.: Bezlaj, Lapajne
in Fr. Lunder kot odborniki. — Društvo šteje že sedaj 42 pravih udov in 3 podporne. Namen tega društva je vzvišen, kajti ravno na pedagogičnem polji smo Slovenci veliko, veliko za drugimi narodi in nadjamo se, da bode v teku časa to društvo obilo dobrega sadu rodilo. Gg. tovariše in gospice, kakor tudi vse prijatelje šole po Slovenskem pa prosimo, da bi v obilnem številu pristopili k temu društvu. Več o tem pozneje.	—a—.
Iz Bohinjske Bistrice, 6. maja. Že od nekdaj je v naši gorati Bohinjski dolini lepa navada slovesno praznovati sv. Florijana. Mimo drugih let praznoval se je letos še tim slovesneje, ker je med množico Bistriških faranov prvič romala tudi požarna bramba v svoji brambovski obleki v sosednjo faro k podružnici v Jerenko, vdeležit se božje službe pred altarjem svetega zaščitnika, ktero je ubrani pevski zbor jako poveličeval.
Po sv. opravilu pomikal se je dolgi sprevod s požarno brambo v sredini, pred kojo je svirala društvena godba, preko Srednje vasi do stare Fužine. Tu so v rojstni hiši priljubljenega načelnika gasilnega društva odpočili in se s hladno pivo okrepčali, krepki pevski zbor pa jih je z milimi narodnimi pesnimi navduševal.
Pomikal pa se je sprevod z godbo in petjem mimo jezera proti Bistrici, kamor je v poldrugi uri med pokanjem topičev dospel.
V čitalničnih prostorih, ktere je naš g. župan velikodušno prepustil čitalnici brezplačno, bil je skupni obed. Po jako umestnem govoru načelnika ognjegascev, g. Mateja Bevca, začelo se je naj-živahneje gibanje. Po nazdravu našemu presvitlemu vladarju, zagromeli so trikratni živio- in slava-klici, pevci pa so cesarsko pesen zapeli, ktero je vse občinstvo stoje poslušalo. — Kako pohvalno se je popeval Gerbčev »Slovanski brod", Hajdrihov »Na boj", »Jadransko morje", »V boj" itd. mi ni mogoče popisati.
Da je bila ta slavnost gotovo jako všeč občinstvu, pričuje to, da je isto popoludne 24 članov društvu pristopilo. Le tako naprej. Nadjati se je, da se bode sedaj 75 članov broječa bramba, kakor tudi mlado čitalnično društvo vedno lepše razcvitalo in mnogo sadu donašalo Bohinjcem in milemu narodu slovenskemu v slavo, kar Bog daj 1
Domače novice.
(Državni poslanec č. g. B. Raič) je bil včeraj previden s sv. zakramenti.
(Notarji) so postali gospodje notarski kandidatje: Ivan Plantan s sedežem v Zatični, Ivan Fišer v Ljutomeru in Hubert Hoffmann v Ilirski Bistrici.
(„Stavbinski slogi".) To knjigo, ki jo je sestavil gosp. spirituval Flis, priporoča preč. knezo-škofovski ordinarijat Mariborski v ukaznem listu, ravnokar izdanem.
(Ljubljanski gasilci) povabili so vsa v obližji Ljubljane bivajoča gasilna društva, da se korpora-tivno vdeležijo jutri zjutraj društvene sv. maše, ktero bo ob 7. uri imel preč. gosp. konzistorijalni sovetnik Ivan Gujezda pri sv. Florijanu.
(f Valentin Zakotnik), posetnik in tajnik narodne čitalnice v Šent Vidu nad Ljubljano, umrl je po kratki bolezni v najboljši dobi moških let še le 32 let star, previden s sv. zakramenti, danes ob 4. uri zjutraj. Ves Šentvid žaluje za predsednikom pevskega zbora Šentvidskega. Blagi ranjki je bil veselega srca in vseskozi poštenjak. Naj v miru počiva!
(Preselil seje) g. Jakob Milavec, mnogim duhovnikom dobro znani krojaški mojster na kongresnem trgu v Jeločnikovi hiši, iz srede na vogal proti nunskej cerkvi; kar naj bo na znanje vsem, ki bi ga iskati vtegnili.
(Pogorelo je) petero gospodarjev 6. t. m. na Stefanji Gori v Cerkljanski župniji na Gorenjskem, j Zažgal je pogorelcev eden sam, ki je bil pri »Vic-toriji" zavarovan. Nesrečneža ima že pravica v rokah. Dobil bo, kar mu grč, a kdo povrne škodo drugim ?
(Vogelni kamen) položil se je za vilo kneza Ernesta W i n d i s c h g r ;'i t z a na rajsko-divnem našem j Bledu dne 5. t. m. po službi božji, ki se je iz tega j namena na otoku napravila. Vdeležili so se je vsi 1 delavci in pa Blejski gasilci.
(Učiteljev po Istri) prav tako pomanjkuje, kakor duhovnikov. H krati so prazne učiteljske službe: V Vodnjanu blizo Pulja služba nadučiteljeva I. vrste in dve podučiteljevi službi; podučni jezik je italijanski in hrvatski. V Kanfanaru služba nadučitelja II. verste in učiteljice III. vrste; podučni jezik hrvatski, italijanski je obligaten predmet. V Promontoru in Lisinjanu spraznjeni ste službi šolskih vodij III. vrste; podučni jezik hrvaščina, laščina obligatni predmet. V Kanfanaru se bode dala prednost orglanja zmožnim učiteljem, ako se s spričevali izkažejo. Prošnje naj se vlagajo v teku šestih tednov pri c. k. okrajnem glavarstvu v Pulji.
(Iz toplic.) Na Dobrno je, kakor se nam poroča, do 6. t. m. prišlo 6 gostov-topličarjev, a da sirotam sedanje mrzlo vreme ne ugaja, razumeva se samo ob sebi, to tem bolje, ker je truplo vsled kopanja v topli vodi mnogo občutljivejše.
(Pet mesecev ječe) dobil je kmet Ivan Tence iz sv. Križa pri Proseku za poskušano hudodelstvo spolnega posilstva.
(Tržaški namestnik baron Pretiš) že zopet boleha. Pravijo, da pojde na daljši odpust.
(Hrpelje-Tržaški železnici) se je obrok, kedaj da mora namreč dovršena biti, podaljšal do konec junija bodočega leta.
(Še jedna vojna ladija) odpelje se iz Pulja na Grško. Vojni minister je zapovedal, da se ima tor-pednica „Lussin" takoj za vojsko pripraviti. Ce bode pa še več treba te vrste blaga, imajo pa še osem torpednih ladij odbranih, ki jih tudi tja doli pošljejo, kjer se ljudje nikakor sporazumeti ne morejo.
Telegrami.
Zadar, 8. maja. Nadvojvoda Albrecht odpotoval je včeraj zjutraj iz Dubrovnika v Trebinje.
Krakov, 7. maja. Med Bo oh ni j o in
B r z e s k o padlo je toliko snega, cla je polje in drevje vse belo. Cvetje je vničeno. Sneg pa še vedno gre.
Atene, 7. maja. Vlada se pripravlja na obrambo, ker se nadja, da bodo Turki Grško napadli. Poslanci Angleške, Nemčije, Laške in Avstro-ogrske naznanili so vsak posebej Grški vladi, cla bodo njihovi tajniki za po-slovatelje v Atenah ostali. Odšel je turški poslanec, kakor je rekel iz tega vzroka, ker so odšli njegovi tovarši zarad vprašanja, ktero se dotika Turčije. Pomorski minister naročil je topničarici „Salaminia" da naj se takoj v Carigrad po ondašnjega grškega zastopnika odpelje.
Carigrad, 7. maja. Turki se pripravljajo, da bodo od dveh strani v Tesalijo vdarili in to na zapadnji strani pri M e t z o v e m in na severu pri KI as o ni. Od tod bodo vsak po svoje prodirali, dokler se ne združijo na polji med Tri k al o in L a ris o. Arto bodo obkolili.
Vremensko sporočilo.
Zjutraj deloma jasno in mrzlo, pozneje	oblačno. Zvečer dež. Srednja temperatura 8-3° C., za 4-1° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 8. maja
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85 gl. 45	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	85 „ 15	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	101 „75	„
Papirna renta, davka prosta . . .	101 „70	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	877 „ —	„
Kreditne akcije............286 „ 20	„
London.......126 „ 45	„
Srebro.......— „ —	„
Francoski napoleond......100 n 35	„
Ces. cekini.......5 „ 94	„
Kemike marke......61 „ 85	,
T u j c i.
6. maja.
Pri Maliču: Ferd. Poli, trgovec, iz Lipskoga. — Evg, pl. Lusehin, z Dunaja. — Jurij Wiist, trgovec, z Dunaja. — France Tascherer, potovalec, iz Brna. — V. Aljančič, kaplan, iz Št. Martina.
Pri Slonu: pl. Mojčišovie, z Dunaja. — Leopold Dubsky, trgovec, iz Inomosta. — Emil Sehmidl, trgovec, iz Esslingena. — Haller in Krk, trgovca, iz Brna. — Deutsch, Landmann in
Eger, trgovci, iz Gradca. — Anton Potrič, duhovnik, iz Poljan.
Pri Bavarskem dvoru: Jožef Hoffmann, zasebnik, iz Trsta.
Pri Vlrantu: Nikolaj Halm, potovalec, s soprogo, iz Gradca. — Anton Štepic, posestnik, iz Višnje gore. — Kosec, župnik, iz Št. Kanziana.
Umrli so:
6.	maja. Janez Strekel, delavec, 72 let, sv. Petra cesta št. 13, pljučni empliysem.
7.	maja. Ana Treo, stavbenega mojstra žena, 70 let, Marija Terezije cesta št. 12, srčna hiba.
J Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 7.12. u. pop. j9. u. zveč.	734'92 735-73 73965	+ 9-2 +11-8 + 3-8	brezv. sr. svzh. sr. svzh.	del. jasno oblačno dež	3-30
Prežalostnega src-a naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubi soprog,. oziroma brat in svak, gospod
VALENTIN" ZAKOTEIK,
posestnik, trgovec, tajnik narodne čitalnice v Šentvida, predsednik varuhov premoženja kat. društva rokodelskih pomočnikov v Sent-Vidu, predsednik
pevskega zbora v Šent-Vidu itd. po kratki bolezni v 32. letu svoje starosti, danes ob 4. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega ranjkega se bodo v ponedeljek 10. t. m. ob 10. uri dopoludne iz hiše št. 19 v Šent-Vidu na farno pokopališče k večnemu počitku preneslo in ondi pokopalo.
Svete maše zadušniee se bodo brale v farni cerkvi sv. Vida.
Nepozabljivega ranjkega priporočamo v blagi spomin in molitev.
V Šent-Vidu pri Ljubljani 8. maja 1886.
Josipina,
soproga.
Josip Zakotnlk,	Ivanka Zakotnik,
župnik,	sestra.
Franc Zakotnik,	Marija Zakotnik,
brata.	svakinja.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
♦	Sprememba prodajalnice. f
+ Usojam si naznanjati visokočastiti duhovščini in
♦	si. občinstvu, da sem svojo
| slastičarnioo
♦	iz Preširnovega trga št. 2 premestil v Scliellen-j burgove ulice zraven kazino, in da
se bode 15. majnika otvorila.
♦	Potrudil se bodem vsakovrstne naročbo za primice £ in vsake druge svečanosti točno in natančno izvrševati.
♦	Za obilen obisk proseč, sein z odličnim spoštovanjem
Ed. Rašek,
(1)	slastičar.
sooooooooooooooooo/
S Išče se za stranko brez rodbine prijazno f
\ af a&o T&jaje (1)
z 2 ali 3 sobami in kuhinjo za čas sv. Mihaela t. 1.
Ponudbe naj se do 20. junija t. 1. pošljejo na uprav-ništvo „Slovenca" pod naslovom: »Stanovanje št. 20".
Jooooooooooooooo«
Išče se
primerno	v s-j za dva za-
konska brez otrok za selitev o kresn. Ponudbe sprejema uredništvo »Slovenca".	(i)
w i
Rimske toplice 7 Tržiču (Monfalkone).
Železniška postaja mod Trstom in Gorico,
tople klor-bromove joa-žvepljenB kODell;
(38° C.)
zdravilne zoper protiu, trganje, čutuične bolezni, za- ] starane bolečine, prelilajenja in oslabenja, skro-l'elne, kožne bolezni, občasne ženske bolezni itd.
Zdravnik in vodja kopeli:	J
Dr. ANTON SUTTINA,
skušeni zdravnik.	(1)
Začetek otvorenja 1. maja. I »DCXXXXXX330000000CXXXXXXXXXXXXXXJ0
Andree's Hamlatlas
folijantna oblika leta 1881 izdana z dotično geografijo, tri prste debelo knjigo, oba nepoškodovana in prav lepa, sta jako po ceni na prodaj. Kje ? — povo iz prijaznosti uredništvo tega lista.
iccoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLI, jekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-[ javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček 7opei
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklcnici 10 kr. Gosp. (Jabrielu Piccoli-jn, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sera Vaš evet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesee januvar 1884. (41)	Dr. Emil vitez pl. Stockl,
c. k. vladni svetovalec in dežolno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudno zdravilne moči. Z njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnijo ; komaj preteče dan, da no bi kdo prišel k moni, ki ine prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. IVlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. C gl.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davioi (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatliica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljivom kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice v«aki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila se
zmiraj sveža dobe
v lekarni
GL FieeeH-fa.
„Pri Angelu"
v Ijubljani,
na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.



v
avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam
na Dunaji.
Društveni delniški kapital znaša 6 milijonov frankov (2,400.000 gld.).
„AZIENDA" zavaruje proti
škofli po toeft
po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še doplačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije.
Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri
glavnem zastopii „AZIMDE" v Ljubljani,
Slonove ulice štev. 52.
mmw otmuto,
(i)	glavni zastopnik.