^ POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD.1 Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu štev. 74. A.. V Lijubljani, v sredo, 10. februarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I n s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakral lt h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. JL. U pravniškega telefona štev. lSS. Rusko-japonska vojna. Cjbus belli! Japonci so predzadnjo noč a svojimi torpednimi ladjami napadli rusko brodovje, ki je stalo zasidrano pred trdnjavo Port Artur. S tem so poklicali Ruse na »korajžo«, na boj, in Rusi bi bili osramočeni pred vsem svetom, ko bi brez zadoščenja molčali na izzivanje. Japonci niti počakali niso ruskega odgovora, marveč odpoklioali svojega zastopnika v Peterburgu ter tako pretrgali diplo-matično zvezo z Rusijo, ki je odgovorila s tem, da je iz Tokia odpoklicala svojega zastopnika, barona Rosena. Ker pa to še ni napoved vojne, morda bi bilo po posredovanju drugih držav še mogoče preprečiti krvavi ples, ko ne bi bili Japonci napadli rus kega brodovja. Sicer se tudi politični Falbi mnogokrat zmotijo, vendar je sedaj skoraj izključeno, da bi diplomatje preprečili rusko-japonsko vojsko tor zavlekli rešitev koreanskega vpra šanja. In boj je za Korejo, koder so Japonci že pred stoletji iskali Bvojoga dobička. Kar je namreč Algerija za Francoze, Maroko za Spance, Panama za ameriške Zedinjene države, to ali še več je Koreja za Japonce. Vojno 1. 1894. so Japonci proti Kitajcem samo zato zvili iz trte, da bi si prisvojili Korejo, ki bi jim mogla biti najbližja naselbina. Tedaj pa so Rusi zastavili Japoncem pot, ker Koreja v japonskih rokah bi bila strupeno želo v ruskem mesu, široka meja med ruskima postojankama v Port Arturu in Viadivostoku, jez za rusko brodovje na daljnem vzhodu. Zato Rusija nikdar ne more dovoliti, da bi ji Japonci zaprli morsko pot, kakor jim je n. pr. zaprta skozi Bospor. Rusija je dovršila velikansko kulturno delo, z neštetimi milijoni je zgradila sibirsko železnico, po stoletnem trudu se bliža svojemu cilju, a kar hipoma pade Jeponcem na LISTEK. Beda Makedoncev. (Iz predavanja gospe dr. Jenkove.) I. Od mnogih Btrani se je že izražala želja, da bi se objavilo velezanimivo predavanje gospe dr. Jenkove »o bedi Makedoncev". Ni bilo še v Ljubljani predavanja, ki bi bilo vzbudilo toliko zanimanja in obenem toliko odkritega sočutja ; saj so se mnogim utri • njale solze, ko je plemenita gospa opisovala bedo naSih trpečih bratov. Ona je bila prva, ki nam je razmere na jugu pokazala v pravi luči. Naša poročila se pogosto naslanjajo na poročila drugih — posebno nemških — listov, ki pa iz različnih ozirov pogosto ne poročijo pravo in resnično — ali boljše rečeno: Nočejo ali pa ne morejo, ker .politika nima srca". Mnogo je žrtvovala blaga gospa, ko je potovala po jugu, stala sredi nesrečnih izseljencev in z besedo in darovi dajala to-taibo in pomoč nesrečnikom. V teh potezah naj izvedo tudi tisti, ki niso mogli biti misel, da Rusom zapro pot na meji v Tiho morj<\ Za 8. oktobra minolega leta so Japonci zahtevali, da morajo Rusi izprazniti Mandžurijo na severu Koreje. Ruska vlada je vse storile, da bi na carjevo izrecno željo preprečila vojno. Glede Koreje je Rusija dovolila Japoncem vse zahtave, le glede Mandžurije so je ustavila japonski smelosti. Ia v tronetku, ko je bil zadnji ruski odgovor že v japonski prestolnici, so Japonci pretrgali zadnjo nit pogajanj in brez vsake napovedi in povoda začeli vojno. Sicer ima v vojni končno isti prav, ki zmaga, vendar more Rusija pred vsem svetom kazati na Japonce kot kalivca miru in začetnike krvave vojne, katere konec je itak gotov. Če se namreč tudi posreči Japoncem, da morda uničijo rusko brodovje na vzhodu, nikdar pa no bodo zajezili ruskim četam na suhem prodiranja v Korejo in do morja. Iz vsega pa je jasno, da so Japonci iskali vojne in da je Rusi niso mogli preprečiti. Ruska vlada je morda odlašala z odgovorom, da mejtem pomnoži svoje čete toda še v zadnjem trenotku je ponujala mirno spravo brez boja, brez prelivanja krvi. Štiri mesece je višal črni oblak nad Korejo. Ruski car in francoska vlada sta se trudila, da razženeta sive oblačice, toda Japonci so, zanašajoč se na Angleže in Američane, vrgli kocko na tehtnico. To je velevažen zgodovinski trenotek ne le za Rusijo in Japonce, marveč za vso Evropo. Angleži se vedno ponašajo kot čuvaji na vzhodu Azije ter se povsod postavljajo Rusom po robu. Angleško časopisje sedaj naravnost hujska Japonce proti Rusom, dasi hočejo ravno Japonci na vzhodu Azije prevzeti angleško vlogo. Francozi morajo braniti svoje koristi od Siama do Tonkinga, pa tudi Nemčija išče ondi primernih naselbin in trgov za svoje izdelke. Vse te evropske koristi pa so v veliki nevarnosti, ako n. pr. sedaj zmagajo Japonci ter se s Kitajci kot rumena kuga in lačne kobilice vržejo na zapad proti Evropi. pri predavanju, kaj se godi na jugu ; saj bo skoraj zasijala pomlad in kryava igra ee bo nadaljevala — daj Bog, v rešitev naših nesrečnih bratov. Morda bomo potem bolj umeli, kako opravičena je vstaja in kako moramo mi kot krvni bratje čutiti z nesrečnim narodom, ki se bori z zadnjimi silami, da se reši neznosnega tiranstva. Morda bomo tem bolj pripravljeni kolikor mogoče pomagati tudi gmotno svojim krvnim bratom, saj je rešitev makedonskega vprašanja tudi rešitev jugoslovanskega vprašanja . . . Gospa dr. Jenkova je žs v svoji mla-dosti veliko potovala in je bila trikrat v Rusiji. Kot ena prvih Slovank si je hotela ogledati tudi druge, posebno jugoslovanske dežele, a delovanje doma pri različnih človekoljubnih in domoljubnih podjetjih je oviralo vsako daljše potovanje. Preteklo leto dne 10. oktobra pa se je slučajno izpolnila nje največja želja. Spremljati je morala svojo največjo prijateljico, nam Slovencem že znano in za naš narod tudi zaslužno rusko damo, Tatjano Iranovno Durdino, ko je ta hotela Ta vojna bode strašna, njene posledice nepregledne. Prvi zagovornik miru, ruski car sam, je moral pozvati svoje čete v boj, da brani evropsko kulturo, da ubrani rumeno kugo, da odloči moč in veljavo Evrope na daljnem vzhodu. Rusija ni iskala boja, računala je na vestnost svojega nasprotnika. Toda vsa pismena pogajanja so bila le japonska komedija, ker so hoteli dobiti le toliko čas?, da prideta dve v Italiji nakupljeni vojni ladiji. Japonci so, kakor piše ruski list, vrgli krinko z obraza, niti počakali niso ruskega odgovora. Azijati so Azijati, ki ne poznajo dostojnosti. Zgodovina ne pozn3 enakega slučaja. Zato ostane »ultima ratio« obeh narodov in držav, in ta je meč. Rusija stoji na mejniku velikih dogodkov. Naša želja je, da častno zmaga rusko orožje. v Štajerske novice. š Biskupu Strossmayerju je katol. polit, društvo za brežiški in sevniški okraj »Sava« povodom njegove 90ietnice brzojavno čestitalo: ^Klanjajo se danes Vaši prevzvi-šei.osli štajerski Slovenci ter kličeio iz dna svojih Vam hvaležno udanih src: Slava, trikrat slava ljubljencu Jugoslovanov! Bog nam ohrani mnogaja leta prezaslužnega slav-Ijenca, prevzvišenega vladiko S t r o s s -m a y e r j a ! « š V Celju je vsa duhovščina izstopila iz čitalnice, ker ima to društvo naročen »Slov. Narod«, ki vedno nesramnejše blati sv. vero in ves duhovski stan. Dokler bo celjska čitalnica naročevala ta ostuden list, jo duhovščina nikakor ne more podpirati. Kajti to ji ne pripušča stanovska čast in vest. Najgrše napade na vero in slovensko narodnost jemljejo pri nas nemški časniki in tudi „Stajerc" iz »Slov. Naroda". Zato se je res čuditi, kako morejo drugi slovenski rodoljubi štajerski podpirati in naročevati list, ki dela za propad verskega in narodnega življenia! š Mariborski okrajni zastop. Včeraj je volila kmečka skupina v okrajni zastop. Kakor smo poročali včeraj med brzojavnimi vestmi, zmagali so nemčurji s 85 glasovi, dočim so dobili kmetski kandidati samo 53 glasov. Tega poraza je zopet kriva narodna ogledati ruske spomenike, postavljene 1. 1877. in 1878. padlim junakom na jugu in obiskati grob svojega zaročenca, ki je tudi pa del v tej vojski . . . Potovanje je šlo iz Ljubljane skozi Zagreb, Beigrad, Niš, Plevno, Zofijo, Ruščuk, od tu v vas Kaceljevo, ker blizu nje leži pokopan imenovani junak, od tam pa v Belo in potem v Carigrad . . . Potovanje pa vkljub temu ni bilo osebnega, ampak občnega pomena, kar nam svedoči obisk pri kralju Petru I. in drugi mame-niti obiBki. Pozneje pa sta dami pustili Carigrad na strani in slučajno zašli med ubegle Makedonce in nam prinesli grozna poročila o klanju na jugu. Zgodilo se je to tako : Prvi cilj svojega potovanja sta dami dosegli v Plevni Tu je namreč 300 spomenikov S 000 padlim ruskim vojakom. Obiskali sta spomenike Skobeljeva, kjer se je Osman paša udal generalu Skobeljevu z 42.000 vojaki, 2000 častniki, 70 topovi in dvema pašama. Od tu sta potovali v Ruščuk; 90 kilometrov proti severu leži vas Kaceljevo, ki je bila glavni cilj potovanja. Pri-prosti bolgarski narod je dami vsprejel s svojo slovansko gostoljubnostjo in ju goBtil brei.brižnoBt in mlačnost, največ pa seveda črno izdajstvo, ki je pri tei volitvi pesebno cvelo. Žalostno je bilo gledati sivolaso slovenske Kmete, ki so se trudili lomiti spake-drano nemščino, da so sr \v.ndischer Bauer", je verjel sladkim besedam, ter postal izdajica. Po volitvi so jih pa gnali nemški nemčurski prospodje v .kazino", kakor kozle v hlev. Tam so dobili za svoje izdajstvo kot plačilo golaža, piva in vina. Okoli pol 3. ure popoldne so se prigugale postave izdajskth kmetov iz nemške kazine, iz tiste kazine, v keteri se prirejajo luteranske zabave, plesi, „8iiimarkfc" itd. Iti taki kmetje so potem hud', če jih domači g. župnik opomni, naj ne hodijo v tako druibo. Kdor izda svoj narod in zataji svoj jezik, ta ni pošten kristjan. Takšnih vzgledov imamo dovolj na slov. Stsjerskem. Najhuje graie pa so vredni tudi tisti, ki so od volitve izostali. Netnčursko-meščanska stranka je prignaia slednjega svojega volilnega kozla na volišče, izostalo je veliko kmetskih volilcev. To je ta prekl cana narodna brezbrižnost, ki je za naa Slovence tako pogosto osodepolna. Dotičnim kličemo: Vi ste pomagali vsled svoje neodpustljive lahkomišljenosti in mlačnosti nasprotnikom do zmape! Izdajstvu in mlačnosti smo podlegli! Toda zaradi tega ne smemo obupati, ampak nadaljujmo započeto delo! Proč s takimi občinskimi predetojniki, ki izdajo svoj narod za 12 kr. golaža in za vrček piva! Naša nada je naša vrla mladina. Na vas, vrli narodni mladeniči, na vas se sme zanesti narod, da ga ne boste izdali, ko boste volilni možje! Vi ste up našega zatiranega in tolikokrat izdanega slovenskega naroda. Našim zmage pijanim nasprotnikom pa kličemo : Tokrat je zmagala vaša goljufija, vaše lažnjive obljube so premotile marsikaterega kmeta, toda pravična vaša zmaga ni bila! Bila je angleška zmaga nad Buri! Ni še vseh dni konec in vzhajalo bo tudi za nas enkrat solnce, ki bo razsvetilo našemu zaslepljenemu kmetu možgane, da vas bo spoznal in da bo sprevidel vaše laži! Vsem tistim izdajicam, ki so prodali svojo narodno zavest za golaž in pivo, pa izražamo pomilovanje in zaničevanje. Vam p», vrli slo- po svojih čudnih običajih. Spremila ju je cela vas na grob narodu še dobro znanega junaka, ki živi med ljudstvom pod imenom »hajduk Janko«. Ondašnji pop je opravil na grobu pravoslavne običaje in drugi dan sta se peljali dami na dveh vozeh, ki bi jih mi nazivali »kolnice« ali pa celo »kola«, po vratolomni nevarni poti, da sta na mnogih krajih prišli v smrtno nevarnost. Zašli so celo v arnavtsko vas. Že se je slišalo žvižganje in pripravljanje na napad, in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da nista bila voz nika Turka. V >sak voz je bilo vpreženo četvero konj, ki so podili naprej in naprej, dokler niso dospeli v Belo. Tu sta se gospe poslovili od svojih spremljevalcev, ki bo ju od Zofije dalje spremljali na težki poti. Od tu sta se hoteli odpeljati v glavno mesto Carigrad, a sta izpremenili svoj načrt. V Zofiji Bta se seznanili z zaslužno gospo Karavjelovo, generalovo vdovo, ki že lepo število let deluje med bolgarskim narodom in je takorekoč vse njeno življenje in delovanje posvečeno narodu. Ona jima je Bvetovala, naj potujeti v Čepin. Sedli sta v vlak. Med vožnjo vstopi mlad človek in venski možje, je tako najboljše plačilo vaša veBt, ki vam gotovo govori : Prav sem naredil! — Iz\oljeni eo sledeči nemčurski kandidati : Damian Arnold, veleposestnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, Flucher Karol, občinski predstojnik v Crknioi, Kropivnik Mat., občinski predstojnik v Gjr. H >čah, Roth Jožef, posestnik v Radvaniu, bchaffjr V»lent., občinski predstojnik v Karlovim, Skcff Gr., občinski predstojnik v St. Jakobu v Sloven skib goricah. Weingerl Franc, poštar (?) in posestnik v R»nčah, Wiesthaler Jožef, go stilničar in občinski predstojnik v Brestenici, Wregg Jožef, gcBtilničar in obč. svetovalec v Slivnici. š Ii St Jurja ob jui. železnici: »Slov. Gospodar« je v st. -i. objavil dopis iz St Jurja cb juž. žel., ki potrebuje pojasnila. Da bi bili tukaj dve stranki, konsumna in anti-konsumna, o t9m še govora ni. Nadalje trdi dopisnik, da so pri konsumnem društvu od stopili vsi boljši posestniki in da je tudi odstopil dosedanji župan in bivši predsednik konsumnega društva. Tudi to ni res. Zu pan je še zmiraj ud trga društva, čeprav mu nič ne koristi, pač pa njemu veliko več škoduje. Društvo pa šteio še nad 500 udov; odstopilo jih je okoli 10 udov. Nadalje trdi dopisnik, da hočemo imeti umetno klerikalno in liberalno stranko ! Vprašamo gosp. dopisnika, kam je poročala Vaša stranka izid lanskih občinsk.h volitev? Ali ni poro čala v >S'ov. Narod«, v »Rodoljuba« in »Štajeica«, in kdo še more danes trditi, da to niso liberalni časopisi ? Ali nas niste lani naravnost v teh časopisih imenovali kleri kalce in......podrepnike ? Ali nas niste krstili za nasprotno stranko, namreč kleri kalno? Nadalje hočejo odpraviti cerkveno zbirco, hišno blagoslovljenje, račune od krstov in pogrebov itd. Tako govore liberalci. Tudi imajo nekateri odborniki naročenega »Štajerca« in so njega pristaši, in kdo more reči, da ni to liberalen, nemčurski časopis. 1 Dopisnik se imenuje kmeta, mi pa sodimo, da ta kmet nima žuljavih rok in da tudi ne pozna dobro naš h razmer. Toliko v pojas nilo. š Štajersko Šolstvo. Nadučiteljem v Laporju je imenovan dtfinitivni nadučitelj v St. Rupertu nad Laškim g. Martin Lah. — Prestavljena je učiteljica gdč. Marija Kralj iz St. Jurja na Paki na ljudsko šolo pri sv. Venč-eslavu. — Učiteljici na ljudski šoli v Šoštanju, gdč. Tereziji M i h e 1 i Č , je deželni šolski svet dovolil omožiti se z g. Ivanom Luknianom, učiteljem istotam. š Nove šmarnice, to pa v čast Mariji, materi dobrega Bveta, je začela tiakati tiskarna sv. Grda v Mariboru. Sestavljene so in za čitanje pri majnikovi pobožnosti prirejene po pridigah, katere je ob devetdnev-nicah Marije dobrega sveta v Novi cerkvi nad Celjem govoril dr. Lav. Gregorec, kanonik. Knjiga izide prvi teden aprila t. 1. Koroške novice. k Strmec: Dne 27. in 28. dec. 1903 so se vršile v \Vernbergu občinske volitve. Volitve so se udeležili samo Oraševi pristaši in so seveda slavno zmagali. A njih veselje nad zmago ni trajalo dolgo. Slovenci zdru- vpraša, če je dovoljeno ž njima govoriti. Dovolili sta mu. »Ali se kaj bojite ?« je vprašal. »Nič! Zakaj?« vprašali sta. »Čisto sami smo v vlaku,« jima odgovori. >A nevarnost je sedaj vedno pri železnici, ko so taki časi.« Dami sta mu odgovorili, da imajo pač Makedonci prav, da se upirajo in si pomagajo, s čimer si morejo. To je spravilo mladega človeka v veselje in pripoznal je takoj, da je tudi sam Makedoneo-vstaš. »Da,« je rekel, »mi sami vemo, da imamo prav, pa se bomo tudi bojevali za svoje pravo do konca. Smrt ali zmaga, to je naše geslo « »Večina Turkov,« pravil je, »je za popolno iztrebljenje Slovanov; iz Carigrada so izpodili brez pasporta 20.000 delavcev in 19.000 mlekarjev samo zato, da bi imeli svoje žrtve skupaj, da bi tam trpeli in gla dovali in da bi potem nanje planili kot volki na ovce.« Makedonec je potem slikal neznosno stanje pod turškim jarmom. Turk pride v hifio, zasadi meč v mizo; to pomeni, da ne mara gostoljubja, ampak da si sme on vzeti, kar boče. In tako oropajo cele vasi med groznimi zlodejstvi pod naslovom: »Ti nisi človek, ti si gjaur!« . . . Vasi Be požgane in oropane, mesta uničena, staroi, starke in otroci poklani, dekleta in žene jokajo v turških haremih, možje in mladeniči pa, kar jib je srečno ušlo, se zbirajo po planinah in se pripravljajo na odločilni boj . . . (Dalje prih.) ženi z nemškimi kršč. socialisti so se pritožili zoper volitve zaradi nepostavnosti, ki so Be zgodile pri volilnem zapisniku in deželna vlada je dotične volitve z odlokom z dne 30. jan., štev. 891 razveljavila. Volili bomo torej vnovič. — Občina Wernberg je jako velika, ker obsega tri in pol fare. V občini so Slovenci, nemSkutarji in Nemci. Od pamti-veka vladajo tu nemškutarji, njim na čelu odpadnik župan Oraš, ki je obenem deželni in drž. poslanec. Oraš je že na čelu občine 26 let. Slovenci so že poskusili občino dobiti v roke, a vse je bilo zastonj. Nasprctniki bo večinoma — kakor povsod drugod na Ko roškem — ljudi terorizirali in tako na svojo stran dobili. Zdaj se je pa začelo volilcem jasniti in celo nekdanji Oraševi pristaši ga ne marajo več. Volilna borba bo buda, obe stranki se pripravlja,ti, in prihodnjost bo po kazala, kje bo zmau;a. Bog in narod! k Poslanec Dobernik je imel včeraj v Celovcu shod, na katerem se je izjavil, da zastopniki nemško-nacijonalne politike moraio podpirati Koerberjevo uradniško ministrstvo. Primorske novice. p Konj se je obesil. V četrtek zjutraj peljal je posestnik Zimič iz Deskel voz sena v Gorico, in sicer z enim konjetn. Prišedši do solkanske mitnice se je konj pred njo vstavil, ker je bila še zaprta. Kar se konj splaši ter se začne vspenjati pokonci. Zgo dilo se je pa, da je pri takem vspenjanju na enkrat obvisel na mitnični gredi, ki je stala počez tako, da ga je viselo polovico proti Solkanu in polovico proti Gorici. Ljudje so imeli dokaj opraviti, predno so konja rešili. p*Žrtev tržaških februarskih dogodkov lanskega leta postii asistent Franc Fitzko, ki je bil nevarno ranjen, je bil te dni zopet operiran. p Predor pod Kostanjevico pri Gorici. V tem predoru napreduje delo ne navadno hitro. Do sedaj so spndzidali v njem od severne strani že kakih 72 metrov dolžine, od iužne strani pa 30 metrov. p Nagla smrt. V noči od srede na četrtek je umrl v Gorici nagle smrti račun ski podčastnik Franc D v o f a k. Zadela ga je kap. Zapustil je vdovo in malega otroka. p Imenovanja. Tržaški namestnik je imenoval tehnika g. Frana F o g a r j a pro-vizoričnim stavbenim adjunktom za državno službo v Primoriu. Poštni aspiranti gg. Alojzij T o m a ž i č, Srečko C a i s u 11 i, Silvij Revelant in Josip L u g n a n i so ime novani poštnimi pomožnimi uradniki. p Nenadoma umrl je v Gorici ka varnar Del Piero v kavarni »Evropa«. p Mesto risarskega učitelja na obrtni šoli v Foljanu je razpisano do 15. marca t. 1. Prošnje na vis. ces. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. p Ukradli so neznani tatovi Uršuli Ko-delja iz Podgore 80 K, ko je bila na trgu v Gorici. p Politični okraj gradiščanski ima 73.654 prebivalcev. Rojenih je bilo prošlo leto 2853, umrlih 1445 Med vzroki smrti navaja zdravniško poročilo: Azijska kolera 1, otročja kolera 10, jetika 190, pljučnica 84, vratioa 13, influenca 12, kap 75, srčne bo lezni 83 itd. Samomorov je bilo 5. umor 1. Pod zdravniško oskrbo je umrlo 998 oseb. p Predrznost istrskega dež. glavarja. Novi istrski dež. glavar Rizzi pošilja hrvatskim občinam rad samo laške dopise. Najprimernejši odgovor mu je dala na njegovo samo italijansko pismo kastavska občina. Obč. zastop kastavski je Bklenil eno glaBno protest proti takemu postopanju, ia lečemu najsvetejša prava tega prebivalstva in prebivalstva pokrajine ter je odločil, da ne vsprejme na znanje onega dopisa. p Primožič noče biti norec. Sporočili smo že, da je pred nekoliko meseci kovač Josip Primožič iz ljubosumnosti streljal iz revolverja na bratranca svoje žene ter ga nevarno ranil. Zgodilo se je to na Cingrotu. Primožič bi se bil moral zaradi tega zagovarjati pred porotniki. Ker so ga pa zdravniki proglasili za umobolnega, se je kazensko postopanje proti njemu ustavilo, in Primožič je bil v goriški norišnici do nedelje. V nedeljo pa je pobegnil iz norišnice, ker ni mogel več prestati med norci, vedno trdeč, da je na umu popolnoma zdrav; tega mnenja bili so tudi drugi, ki so Primožiča opazovali in ž njim govorili. Iz Gorice podal se je v Trst, da bi si našel tam dela. Stanoval je pri svoji sestri. Pred par dnevi pa so ga spravili v Trstu v tamošnjo norišnico, kjer so ga preiskali ter se baje izrekli, da je Primožič res zdrav na umu. Svetovali so mu pa, naj se zopet vrne v goriško norišnico, kar je v resnici tudi storil in prišel v spremstvu nekega*bolniškega streiaja v četrtek popoldne zopet v omenjeno norišnico. Primožič trdi vedno, da je zdrav in želi, da se skoro o tem prepričajo tudi drugi ter ga tudi izpuste iz norišnice. Zanika odločno, da bi se bil kdaj izrazil, da hoče, ko bode prost, umoriti svojo ženo in njenega bratranca. Pač pa trdi, da je ravno nasprotno reB, namreč, da se hoče, ko bode prost, popolnoma od- daljiti od imenovanih dveh ter da se noče prav čisto nič brigati ne za svojo ženo, ne za njenega bratranca. p Vojaški nabor bo: Za goriško okolico 28., 29. in 30. marca, za mesto Gorico 24. in 26. marca, za Gradiško 21. in 22. marca, za Ajdovščino 11. in 12. aprila, za Tolmin 25. in 26. aprila, Komen 14 in 15. aprila, Sežana 18. in 19. aprila, Bovec dne 30. aprila. p Tat biciklov. Lmsko leto je zmanjkal nekemu kolesarju v Gorici bicikel. Le tos so ga pa našli v Trstu v zastavljalnici. Prišlo je na dan, da ga je zastavil R. Vo-dopivec iz Trsta, ki se bo imel zagovarjati, kako je prišlo kolo iz Gorice v Trst. p Predpustna falzifikacija. Janez Klarič iz Deviaa Bi je hotel b tovariši pomnožiti predpustno veselje b tem, da je f»l-zificiral vstopnice za plese. Bila jih je cela družba, ki so tako s ponarejenimi vstopnicami plesali. p Ponesrečen pri predoru. Tomaž Kimperle u Hudejužne je kopal ob zgradbi predora. Utrgala se je skala in se zavalila nanj. Prepeljali so ga v goriško deželno bolnico. Pri Volč|idragi se je ravnotako pone erečil Križnik iz Šempetra. p Nova naia zastava. »Slovensko katoliško podporno in izobraževalno društvo" v Kobaridu namerava si napraviti društveno zastavo. Kd< r more, naj prispeva kaj v ta namen vrlemu društvu. Pro stovoljne darove sprejema C ril Metod Vuga, kaplan v Kobaridu. Novice iz Amerike. a Kitaj prvič na razstavi. Na sve tovni razstavi v St. Louis bo tudi kitajski oddelek. Ta oddelefc bo pod neposrednim vodstvom kitajske vlade, ki sa prvikrat uradno udeleži kake svetovne izložbe. Sredstva za to dotekajo iz državne blagajne v Pekingu in po poročilih se cesarica-vdova zelo zanima za razstavo. K tajski delavci že dalj časa gradijo kitajsko razstaviščno poslopje. * Umrla Je radi joka. Iz Poughbeapsie, N Y„ poročajo naslednjo čudno novico : G90. AUxander se ie danes prebudil, ker je niegova soproga glasno jokala. Ker pa ni dobil odgovora, poklical je svojo mater in zdravnika. Ko je prišel zdravnik, je soprosra še vedno jokala in je kmaio nato umrla. Ko je šla zvečer k počitku, je bila popolnoma zdrava. Dnevne novice. V L | u b n a n t, 10. februarja. Kranjski deželni zbor. Kakor čreda kuretine vsa zbegana začne letati aemtertje, kadar zagleda jastreba nad sabo, tako je včerajšnja naša dunajska brzojavka preplašila liberalno stranko. Dunajska vlada se istinito bavi s problemom, kako narediti red na Kranjskem. Liberalci in deželna vlada so zakrivili, ako pride do novih volitev. Na Dunaju bo namreč vedno zatrjevali, da je ljudstvo silno nezadovoljno z okstrukcionisti, da je obstrukcija samo sad dr. Susteršičeve trme itd. „Narod" je prinašal vedno poročila z dežele, kako je ljudstvo željno liberalnega »plodonosnega dela« in kako obsoja obstruk-cioniste. Ni čuda torej, če zdaj poreče dunajska vlada: Naj bodo torej nove volitve, naj volivci pokažejo, kako sodijo. Takoj ko je začutil „Narod« ta veter pri centralni vladi, je začel izpuščati notice, v katerih zatrjuje, da volitev še par let ne bo. Slaba vest! Mi ostanemo pri svojem poročilu, katero se nam daneB iznova potrjuje, kot resnično. Mi smo pripravljeni, naj pride, kar hoče! Doli z liberalno zvezo! Naprej slovensko krščansko ljudstvo! Falzifikatorji. .Slov. Narod" nas psuje s „smradljivimi poštenjaki", ker smo odkrili njegove falzifikacije: Falzificiral je papežev „Motu proprio", trdeč, da veljajo za ves svet stvari, ki so tam izrecno namenjene le za Italijo, in falzificiral je besede ljubljanskega škofa o gostilničarjih. Značilno je, da glaBilo »inteligence" noče priznati svoje falzifikacije, marveč jo vedno ponavlja in psuje vsakoga, ki mu ne verjame. Iz tega presodi lahko tudi najneumnejši liberalec, koliko vere gre tem agentom za izdelke vsenemškega »Gustav Adolf Vereina". Vojaiki nabori se skoro gotovo ne bodo vršili v ie določenem času. Deželna vlada v Ljubljani je obvestila včeraj brzojavno vse podrejene politične oblasti, naj se stavljencev še ne pozove k naboru, ker se premene dnevi naborov. Došel je menda migljej z Dunaja, kjer seveda še niti ne ved6, bode - li kontingent o pravem času dovoljen, ali si ga bo vlada dovolila sama s pomočjo § 14. Skoro gotovo pa je, da se nabori n« prično s 1. marcem, ampak po- zneje, morda šele s 1. aprilom. — „Wiener Abendpost" poroča: Ker se zasedanje delegacij podaljša in je raditega nemogoče delovanje državnega zbora, ki bi dovolil novačenje v marcu, je vlada preložila novačenje za eden mesec. Iz beneške Slovenije. Te dni jena-gloma umrl v Vidmu znani beneški slovenski duhovnik vitez prof. Ivan Vogrič, ki je bil suspendiran a divinis že kakih 35 let in ostal uporen do poslednjega hipa. Imel je 83 let. Pokopali bo ga slovesno, a brez cerkvenih obredov. — Slovensko ljudstvo v Če-nebli, v župniji Fojda (Faedis), je v hudi razprtiji s svojim župnikom, ker jim na vse pretege vsiljuje furlanščino, dasi je je zmožno komaj 20% prebivalstva. Dozdaj je imel župnik Blovenskega pomočnika, a pred kratkim je zahteval in dobil furlanskega, ker je dal razumeti višji duhovni oblasti, da slovenskega ni več treba. — Čudno se godi tudi v čisto slovenski obmejni kaplaniji Prosnid, kjer duhovnik Slovenec (aram ga bilo!) opravlja svojo službo laški. — Prof Trinko, ki je bil nedavno imenovan za člana videm-sko »Accademia scient fico letteraria" navzlic svojemu slovenskemu mišljenju in delovanju, je čital v poslednji akademiški seji razpravo „Divagazioni cosmologiohe intorno alla na-tura dei corpi", na podlagi najnovejših kemičnih faktov. — Letos na Beneškem ni bilo skoraj nič zime. Trobentice in druge pomladne cvetice bo že tuintam na površju. Bog daj dobro pomlad in boljše leto, nego so bila poslednja, radi katerih marsikaka slovenska družina strada. — Društvo „Vesna". G. Karol vitez pl. Strahl, c. k. dež. nadsodišča svetnik v. p., graščak in posestnik umetniške galerije v Stari Loki, je pristopil društvu slov. in hrvatskih dijakov upodabljajočih umetnosti „ Vesna" na Dunaju kot ustanovni član. — Izpod Stola. Pevski zbor na Breznici priredi zabavni večer v nedeljo, 14. t. m., v dvorani stare šole b sledečim vsporedom: 1. P. H. Sattner: »Opomin k petju«, mešan zbor. 2 A. Nedved: »Naša zvezda«, mešan zbor. 3. S Gregorčič: »Samostanski vratar«, deklamacija. 4. »Narobe svet«, kuplet. 5. »Vedeževalka*. gluma v enem dejanju. 6. P. II Sattner: »Studenčku«, me8an zbor. 7. »Loterija«, kuplet. 8. J. Ži-rovnik : »Večernica«, mešan zbor. 9. P. H. Sattner: »Na planine« , mešan zbor. 10. »Skriven zaklad«, šaloigra v treh dejanjih. Začetek ob 7. uri zvečer. Čisti dobiček se daruje za nove cerkvene orgije. — Rudnik v Begunščici bodo morali opustiti ; pravijo, da rude zmanjkule. Začeli bodo pa baje kopati zopet pod Bevšico. — V ponedeljek je bila na Breznici neka poroka ; posebno pozornost sta napravila dva voznika s krinkama. Ljudje so se spogle-davali ob tem nenavadnem prizoru. — Zaprli so brata Janeza, Jakoba in sestro Rezo Prešeren iz Vrbe; sumijo jih zaradi ponarejenega denarja. — Toča. z>9 včeraj smo poročali, da je po dolenjskih hribih divjala nevihta z gromom in bliskom in da je sneg pobelil vrhove. Danes smo prejeli iz Leskovca pri Krškem poročilo, da je ondi včeraj po 11. uri dopoldne mej gromom in bliskom padala precej krepka toča. Strela je udarila v strelovod na župnišču. Popoldne je bil lep dan. — Iz višnjegorskega okraja. Posestnik Franc Kek iz Drage je stavil temo v Zatičini. In rea, vzdignjene so bile vse stavljene številke. Toda kolektant je prepozno poslal zapisnik direkciji in ta je zaukazala, da se denar ne izplača. To je bilo všeč onim, ki niso nič zadeli, a ne Keku, ker se gre za veliko svoto. Sedaj išče sreče pri advokatih. — Gospa Josipina G i 11 y , poštarica v Višnji gor<, je prodala svoje posestvo v Dragi za 27.400 kron g. Hočevarju iz Vel. Lašč. — V Višnji gori je bil pri nadomestni volitvi za krajni šolski Bvet namesto mestnega župana izvoljen Anton Jaklič, posestnik v Križki vasi. — Z a šolo se dajejov Višnji gori. Meščani jo hočejo v mestu, okolica ne brani, a zahteva brezplačen stavbeni prostor od mesta. — Sola se bo zidala tudi v Žalini. V Zatičini je že pod streho. Lepa bo, a tudi draga. — V Rodohovi vasi se tožijo zavoljo sejmov. Dosedaj so jih uživali va-ščani, ko so pa izgubili župana iz vaBi, je ta iztaknil, da pripadajo občini. Politična oblast je bila tudi županovega mnenja, a vaščani ne. Zato so poiskali odvetnika, ki je napravil tožbo vsled motenja posesti. — Na O b o I n e m živi moi, kateremu je ušla boljša polovica, ker je gledal za neko Katrico, ter šla služit v Rudnik. Moi je nekje slišal, da sme Katrico poročiti čez tri leta, če se loči. Zato je tožil za ločitev, a žena noče. Morda bo torej iskal svojo srečo v Novem mestu. — Hranilnioa in posojilnica za Višnjo goro je napravila Priloga 3v3. štev, »Slovenca" dn6 lO februarja 1904. vago, bi se d& prestaviti in vzdigne do 2000 kilogramov. Jako potrebna jo za kraj, kjer je toliko živinskih sejmov. — Poročil §0 Jo včeraj » Biijah g. Adolf Štrekelj, uslužbenec na deželnem odboru v Gorici, z gdč. Gizelo S a u n i g iz Bilj. Bilo srečno ! — Umrla je v nedeljo zjutraj gdč. Marija Pečenko, hči vinskega trgovca in veleposestnika g. Antona Pečenkota v Gorici v 23 letu svoje dobe. — Velikanski vihar, kakršnega že 40 let ni bilo, bo včeraj zjutraj imeli v Tratu. Valovi, visoki kot hiše, so pljuskali preko obrežja. V luki je poškodovanih več ladij — V Kranju je umrla, kakor smo ie kratko omenili v »Slovencu", sestra pokojnega knezoškofa Jernej Vidmarja, gdč Roza-lija Vidmar, stara 86 let. Pogreb se je vršil v torek popoldne. 17 duhovnikov je spremilo pokojno na pokopališče. Pogreba se je udeležilo mnogo dijakov, več gg. profesorjev z ravnateljem Hubadom, mestni župan, svetnik Šavnik in mnogo drugega občinstva. Naj počiva v miru I — Umrl je v Trstu znani škofjeloški trgovec z lesom gosp. Franc Caleari. 80 let je vodil trgovino v Skofji Loki. Pred šestimi tedni se je podal zdravit se v Trst. Pri pogrebu je bila navzoča tudi deputacija škofjeloSkega prostovoljnega gasiln. društva. — Nesreča na želesnioi V Dorn-bergu na Goriškem ]e 50letni trgovec z lesom Mat. R e p i č skočil na vlak, ko je vlak vozil že dalje. Mož je padel pod kolesa ter našol žalostno smrt. — Trnovo na Notranjskem. Včeraj je pri obč. volitvah v podobčini Trnovo zmagala liberalna, v podobčini Topolec pa kat.-narodna stranka. Vojna se je začela! Port Arthur je bil torej najprej izbran za vojno pozorišče. Da bo Japonci izbrali najvažnejšo rusko postojanko, o tem nas prepriča pogled na zemljevid, katerega smo priobčili takoj, ko so bile pretrgane diplo-matične zveze mej Rusijo in Japonsko. Ja-ponoi so hoteli oslabiti, oziroma razrušiti najnevarnejšo postojanko, ki bo dobro slu žila Rusom za napade in ki je skoro nepre magljiva. Leta 1894. so Japonci v boju s Kitajci Port Arthur popolnoma razrušili. Ko pa so si ga pozneje po pogodbi s Kitajci pridobili Rusi, napravili so ondi moderno trdnjavo. Prebivalstva je v Port Arthurju 20 000, a sedaj je to število še pomnoženo z novimi vojaškimi četami. V Modji, ki leži na otoku Kiušiu, na sproti Simonosekiju, se je na 40 parnikih vkrcala japonska garda z dvema divizijama pešcev, skupaj 40.000 mož. Kam bodo prepeljane te čete, je tajno, vendar se bodo skoro gotovo izkrcale v Masampu, kjer se je neka) japonskih čet že izkrcalo. Pridejo pa v poštuv Fasanpo, Boulska luka Čomulpo, Vidžu ob izlivu reke Jalu in končno Dalnji, na koncu polotoka Liantung ali — Port Arthur. Japonsko brodovje je nekaj dni pri Čifu in Vaj-haj-vaj ob poluotoku Šhantung, kar je znamenje, da opazuje Port Arthur, na drugi strani pa hoče ščite japonsko transportno brodovje pred napadom ruskega brodovja iz Port Arthura, ki je žeodpluloizte luke in ki namerava napasti japonske oklopnice in japonsko torpedno brodovje. Rusko brodovje, proti kateremu so Japonci pred Port Arthurom pričeli boj, šteje sedem bojnih ladij: Petropavlovsk, Poltava, Sevastopol, Peresviet, Retvisan, Pobjeda in Cesarevič. Poleg tega ima dve manjši kri-žarici in več transportnih parnikov. Poškodovane so po japonskem napadu oklopnice Retvisan in Cesarovič in kiižarica Palada. Rusi pa murajo biti pripravljeni, da jih Japonci napadejo še od dveh drugih strani: na reki Jalu, ki tvori mejo mej Mandžurijo in Korejo, in v Vladivostok u. Dokler pa traja zima in je gibanje ledu v Jiponskem morju nevarno, se v Tokiu pač ne bodo upali poslati brodovja v Vladivostok. Ugodnejše polje za napadejo Koreja, ki je le po ozki morski ožini oddaliena od Japonske in ki ima za izkrcanje kaj pripravna kraja Mosampo in Fusan. Tu bivajo že dolgo časa mnogi Japonci kot delavoi. Mnogi teh delavcev so preoblečeni japonski vojaki. Od Fusana gradi se sadaj železnica v SOul, glavno mesto Koreje. Da bi dosegli Mandžurijo, morali bi Japonci prekorakati vso Korejo od juga na sever, kjer bi napadli ruske čete ob reki Jalu. Reka Jalu pa bi jim bila velika ovira, ker dolga je 1100 km., pri zalivu pa je široka 33 km. in je podobna velikemu jezeru. Pozimi je roka jalu tri do štiri mesece zamrznjena, kar bi Japoncem jako olajšalo prehod. NajnovejSe brzojavke so glase : London. Japonska namerava bloki rati Port Arthur in v tej luki izkrcati za dostno število svojih veiakov, ki bi naskočili potem rusko pehoto ob reki Jalu. Ker se jim pa to radi dobro utrjene trdnjave ne bode posrečilo, skušali bodo kje v bližini priti v obližje ruskih čet na reki Jalu. — Druga vest zopet zatrjuje, da Japonci nameravajo najprej zasesti glavno mesto Koreje, Soeul, v katoro hočejo priti skozi Če-mulpo. Petrograd. Vlaki vozijo velike množice obvezil na mejo. Čuje se, da je Ki tajska dobila od Angleške 3 milijone rub Ijev, da utrdi meje proti Rusiji. V Port Ar thuru so izkrcane velikanske množina premoga. Ruski trgovci so odpotovali iz Ja ponske. London. Nota, katero je Japonska 5 t. m. izročila Rusiji, ima naslednje besedilo: ,, Vsled neprenehoma trajajoče okupacije Mandžurije po Rusiji, brez ozira na pogodbe s Kitajsko in drugimi vlastmi in brez ozira na opetovana zagotovila, morala je Japonska storiti korake za samoobrambo.« London. Rusija se pogaja vnovič s f r a n k o - b e 1 g i j s k i m sindikatom za posojilo milijarde frankov. Poga-janja so se že pretrgala, ko se je zdelo, da se kriza mirovnim potom reši, a se bodo zdaj najbrže nadaljevala. Petrograd. Vlada izjavlja, da je Japonska pričela vojno ne glede na to, da je Rusija hotela priznati neodvisnost in integriteto Koreje, suvereniteto kitajskega cesarja nad Mandžurijo in je samo odklonila v podrobni pogodbi z Japonsko glede Koreje vsprejeti predpise o po Rusih zasedenega dela Mandžurije. Petrograd. Včeraj popoldne se je vršila služba božja, katere se je vdeležil car, carica in veliki knezi ter dvorni dostojanstveniki, za zmago ruskemu orožju. Za včeraj napovedani dvorni ples Be je preklical. Petrograd. Carjevo potovanje v Moskvo je odgodeno. Petrograd. Japonski poslanik Ku-rino se odpravlja na pot v Švedsko. Mnogo se opaža intimnost med njim in kitajskim poslanikom; sklepa se na tajno zvezo japonske in kineške vlade. Trgovske zveze med Vzh. Azijo in Odessa so popolnoma ustavljene. Petrograd: Tu obstoja prepričanje, da bo Japonska jako drago poplačala svojo neumno igro. Ruske vojne priprave na dalj nem Vztoku so dovršene, uete so preskrb ljene z živežem in streljivom; pripravljene so vsak hip stopiti v boj, Petrograd Odposlanstvo mestnega starešinstva je izročilo carju udanostao adreso. Car je bil včeraj v operi predmet navdušenih ovacij od strani občinstva. Or kester je igral trikrat zapored rus. himno. Lvov. Tu in v Krakovu se nahajajoči ruski dijaki bo dobili povelje od ruske vlade se takoj odpraviti v Varšavo in se predstaviti tamošnjemu vojaškemu poveljstvu, ki jih uvrsti v vojaško službo. Berolin. Rusija bo velikanske množine vojakov od zahodne meje poslala proti zahodu ker so popolnoma zanese ns Nemčijo in Avstrijo. Dunaj. Avstrijski parnik »Aspern" je dospel v Honkhong. (»Aspern" ima najbrže nalogo odpluti na bojišJe v vorstvo avstrijskih podanikov.) Dunaj. Na tukajšnji borji je vsak dan večja zmešnjava. Kreditne akcije bo padle že za 18 K, ogrske kreditne akcije za 21 K, alpinske montanske akcije za 18 K. Dunaj. Časopisje povdarja možnost, da se vsled predrznega nastopa Japonciv proti Rusom prične zopet vstaja proti tujcem na Kitajskem. Evropske velevlasti pošljejo radi tega nekaj svojih bojnih ladij v vzhodno Azijo. Avstrija je to žo storila. Časopisje naglaša: Ano tudi v boju morda zmaga Japonska, vendar ne bo imela popolnega uspeha, ker ji druge vlasti ne bodo pustile, da izrabi po svoii volji trgovino s Kino in vzhodno Azijo. Na drugi strani tudi ruska zmaga ne bo prinesla Rusiji novega materijelnega dobička, k več jemu to, da si Btališče v Mandžuriji utrdi. Berolin. „Berliner Tagblatt" javlja iz Petrograda: R u s i j a je gotova s svojimi vojnimi pripravami. 240.000 mož stoji v vzhodni Aziji, 100.000 mož še odpošlje v Azijo. Zopet se imenuje generala Puiyrenskega kot vrhovnega poveljnika. Ve liki knez Boris, sin velikega kneza Vladimira, gre z glavnim štabom v Vzh. Azijo. Berolin. Angleži so menda zapustili Vajhajvaj, kar kaie na zvezo mej Ja ponci in Angleži, da celo 5000 mož pošljejo iz Afrike v Singapore in Kolombo. Angleško časopisje naravnost poziva angleško vlado, naj Angleška pomaga Japoncem. Petrograd. 60 ruskih zdravnikov je odpotovalo v Vzhodno Azijo. Iz evropsko Rusije so pripravljene na odhod ruske čete iz Moskve, Petrograda, Harkova i. t. d Na Jalu reki se vsak dan pripeljejo nove ruske čete. Tja je došel tudi polk uralskih ko zakov. Vladivostok. V pomorskih provincah, v okolici Kvangtung, Vladivostoku, Port Arturju in ob zahodno kitajski železnici je proglašeno obsedno stanje. Berolin. Nemški „Rdeči križ" bo ponudil svojo pomoč Rusiji in Japonski. London. Ruski konzuli so zapustili mesta Yokohama, Kobe, Nagasaki in Ha-kodate. Petrograd. O nadaljnih vojnih načrtih Japo.ioev se čuje, da bodo poskušali razdreti rusko železnico iz Charbina v Port Artur in nato Port Artur izstradati. P e k i n. Veliko število ruskega voja štva je prikorakalo v Pekin. London. Veščaki trdijo, da bo boj mej Rusijo in Ja ponsko najstrahovitejši vseh časov, ker se bo prvič bojeval z brodovi najmodernejšega sistema. Petrograd. Ruski car je izdal manifest, v katerem napoveduje vojno. Vojska proglašena. Tokio. Pričakuje se, da v petek Japonska napove oficijelno vojno, čim odpotuje ruski poslanik. Dunaj. „N. F. Presse" poroča iz Be-rolina 9. t. m.: R u s k i carjedanes popoldne o b 3 u r i napovedal Japonski vojno. Naskok Japdncev na Port Artur. — Japonski naskok odbit. Danes zjutraj smo dobili naslednja iz virna poročila: Petrograd. Cesarjev namestnik Aleksejev javlja: V včerajšnjem boju pred Port Arturom so bile ruske izgube: 2 podčastnika mrtva, 5 ruskih vojakov je utonilo, osem je ranjenih. Sovražne torpedovke so naše ladije pravočasno opazile. Petrograd. Cesarski namestnik Aleksejev javlja : Viera j p o š k o d o -vanetrivojne ladije se drže nad vodo. Stroj je nepoškodovan. Po eksploziji je prihitela križarka na pomoč. Poškodovani oklopnici sta sedaj v luki, kjer ju popravljajo. Petrograd. Japonsko brodovje, ki je včeraj napadlo ruske vojne ladje pred Port Arturom, je štelo 17 ladij. Ruski vojni ladji »Cezarič" in „Retvisan" sta resno po škodovani, križarica „P a I a d a" s e je potopila. Berolin. Pri prvem nočnem napadu Japoncev poškodovane tri ruske vojne ladije so bile najboljše, kar jih ima Rusija. Japonske ladije so bile v prvem napadu nepoškodovane. Petrograd. Pri prvem nočnem napadu niso iz trdnjave v Port Arthuru radi tega takoj opazili japonske torpedovke, ker so nove japonske torpedovke črno pobarvane in se dvigajo le nekoliko iz vode, tako, da je ni mogoče takoj opaziti, ako tudi iz trdnjave pada električna luč na morje. Port Arthur. Včeraj ob 11. uri 23 minut je bilo izrečeno nad Port Arthurom obsedno stanje. Dunaj. Ii Petrograda se poroča 9. t. mes., da je ponoči začelo 15 ja- Ponskih križaric bombardirati ort Arthur, in da je vsa ruska eskadra odšla iz luke, da začne gomorsko bitko z japonskimi rižarieami. Petrograd. Cesarjev namestnik Aleksejev javlja iz vzh< dne Azijo: Petnajst japonskih oklopnie je pričelo bombardirati Port Artur. Trdnjava jim je odgovorila. Rusko vojno brodovje i e o d i a • dralo, da poseže v boj. Po eno-urnem bombardiranju so Japonci ustavili ogenj in odpluli proti jugu- Napad je odbit. Ruske i z g u b e s>: 2 častnika mrtva, 10 pro-stakov mrtvih, 54 mož pogrešajo. Poškodovane bo ena ruska oklopnica i n k r i ž a r k e „J a n a", „Askolti" in »Novi k", vendar ne toliko, da bi se ne vzdržale nad vodo. Poškodbe so neznatne. N e w Y o r k. Iz Petrograda je prišlo včeraj som poročilo, da je pri prvem nočnem napadu japonskega brodovja na Port Arthur Be potopilo pot japonskih vojnih ladij in ena ruska vojna ladij a. — Port Arthur gori. (?) Port Arthur. Tržne cene so silno poskočile vsled neznatnega uvoza živeža. Japonci so zaprli svoje prodajalnico in zapustili Port Arthur London. Japonska je napadla še drugič rusko brodovje pred Port Arthurom, da tako prepreči napad ruskega brodovja na japonske transportne ladije, ki so ta čas vozile japonsko vojaštvo na K o r aj o. Ako bi tega ne storila, bi rusko brodovje izpadlo japonske transportne ladije in naključeno ne bi bilo, da bi tak napad pri težko se gibajočih transportnih ladijah lahko povzročil, da se potopi polovica japonske armade. London. Vest iz New Yorka, d a ee je pred P ort Art huro m potopilo celo 11 japonskih ladije, se ne potrjuje. Japonoi prodirajo. Pekin. Več tisoč Japoncev se je izkrcalo kljub navzočnosti dveh ruskih vojnih ladij v Ce-mulpo London. Poročilo, da so japonske ladje zaplenile troje ruskih trgovskih ladij, bo potrjuje. Il Nagasakija poročajo, da se je roparski napad izvršil pred Masamphom. Peljale s« riž in oglje v Port Arthur. Ugrabljeni sta bila še baje dve dražji ladji. — »Daily MaiU pa poroča, da sta bila vzeta samo dva čolna, s katerima se je lovilo kite. Čifu. Sestdesetjaponskih prevoznih parnikov je izkrcalo čete na Koreji. SOul. Mesto je od Japoncev zasedeno. Večji del japonskega brodovja plove proti Port Arthurju. Pričakuje ae pomorske bitve. Stališče drugih držav. Kakor smo že včeraj poročali, so ruski listi polni napadov na ameriške Zjedinjene države, ki delujejo proti Rusiji, kakor tudi Angleška, ki se je takorekoč že očitno postavila na stran Japoncev in ima na japon skih bojnih ladijah mnogo svojih pomor ščakov. Angleški in Ameriki je na tem, da zrabi Japonce za svojo trgovino. Ako pa bi imorda Rusija v tej vojni podlegla in bi si nasprotniki delili plen, potem utegne imeti ameriška nevarnost, združena z rumeno nevarnostjo mongolskih rodov za Evropo nepopisne posledioe. N e w - Y o r k. Državni podtajnik Lo-omis je izjavil včeraj ruskemu poslaniku opetovano, da bodo Združene ameriške dr žave ohranile popolno n e v t r a -liteto in da se ne bodo nikakor vmešavale na korist Japonski. Amerikanci nikakor ne bodo na uslugo angleškim podpihovanjem. Lvov. V vojaških krogih se govori, da je izšlo naznanilo na vse častnike tukajšnje gamizije, naj se oglase čaBtniki, zmožni angleščine, da odidejo na vzhodno azijsko bojišče. Avstrijsko vojno ministrstvo namerava ustanoviti poseben korespondenčni biro. Petrograd. Korejanski poslanik se je izrazil, da je dobil od vlade naročilo, naj zunanjemu ministru naznani, da ostane Koreja nevtralna. To se je tudi naznanilo v Tokiu. Pariz. Člani francoske vlade, ki jim je znan francosko-ruski dogovor, naznanjajo, da ta ne nalaga nikakih obveznosti napram Franciji glede Vzhodne Azije. Ministrski predsednik, Combos, je izjavil, da francoska vlada ne stori ničesar glede rusko-japonske vojne, ne da bi povprašala parlament. Zofija. Vsi listi izrekajo simpatije Rusiji. »Večerna Pošta« zahteva, naj se mobilizira bolgarska armada, da brani Rusijo, ako hi jo napadla Turčija. Frankobrod Petrograjski poročevalec »Frank. Ztg.« piše : Splošno jo mnenje, da bo Turčija skušala sedanji položaj na Bal kanu izkoristiti, vendar Rusija računa v vsakem slučaju na lojalnost Avstrije. Iz Čari-grada pa prihaja poročilo, da se v ondotnih vladnih krog h boje, da bi Bolgarija ali celo Italija ne pričeli akcije na Balkanu, ker Rusija ne bo mogla na to stran posvetiti polna svoje pazljivosti in moči. Ruski in japonski vojak. Ruski vojak zamore kljubovati podnebju in naporom vsake vrste. Navajen je izhajati z malim ter je tako skromen kot noben drugi evropski vojak. Navajen je slepe pokorščine napram častnikom, njegova disciplina je občudovanja vredna. Japonski infanterist se v tem Bkoro odlikuje od ruskega tovariša, ker zna izvrstno teči, zna misliti in samostojno delati. Nogo igrajo pri njem veliko vlogo, a Rus je nekako bolj neokreten. Ruska kavalorija pa je izvrstna in daleko presega japonsko, ter bi jo tudi z lahkoto zmlela v prah in ji pripomogla do popolne in cene zmage, ako se Japonci tako daleč zmotijo, da pošljejo svoje jezdece v boj. Ravnotako je ruska a r t i 1 e r i j a boljša od japonske in zna izvrstno streljati; japonska artile-r i j a se ne (k ž njo niti primerjati. Na kateri strani bo zmaga ? Eden najizkušenejših angleških poročevalcev iz bojišča, ki se je pridružil Japoncem, misli, da bo vojna trajala kakih osem najst mesecev. Svari, da bi se precenjevala japonska vojna moč, ruska pa podcenjevala. Japonci še niso pokazali, če tnajo prenesti poraze. Videli bomo, kaj bedo Japonci storili, kadar bode proč njihovih par teatraličnih uspehov, in če ne bodo Japonci, mesto da bi odšli na bojišče v Mandžurijo, rajši jo popihali domov, češ, da imajo doma nujnejšega opravka. Man džurija je zdaj popolnoma pod rusko upravo, in čudili se bomo, če se ne bo Japoncem tam ravnotako zgodilo, kakor Napoleonu, ki se je hotel pogostiti pri Rusih Japonce zadene najbrže strašen poraz, če se posku sijo z Rusi na kopnem. In vprašanje je, kaj meni Anglija začeti, ako bo njen japonski zaveznik zaječal pod silo ruskih kozakov. Japonska vojna moč na kopnem in na morju. N a k o p n e m se japonska vojna moč deli na pehotno armado, armadno rezervo, deželno brambo in črnovojniške čete manj šega pomena. Pehotna armada obstoji iz gardne divizije in 12 divizij poleg mešane brigade na Formozi. Vsaka divizija šteje dve infanterijski brigadi, vsaka ima 2 polka, vsak polk 3 bataljone, vsak bataljon 4 kompanije ; kavalerijski polk ima 3 eska-drone ; pehotno artilerijski polk ima 6 baterij. Infanterija znaša 52 polkov, 156 bataljonov, t. j. 147.160 mož. Kavaleriia znaša 17 polkov, 51 eskadronov, t. j. 9700 mož. Artilerija znaša 19 polkov, 114 baterij, t. j. 13 700 mož. Trdnjavska artilerija znaša 6 polkov, 20 bataljonov, t. 11.330 mož. Vsega skupaj imajo 203 bataljone, 51 eskadro nov, 114 baterij, t. j. 200.290 mož, 61 390 konj in 684 topov. Potem je Se v rezervi 34 000 mož in 114 topov, v deželni brambi je ravnotako še rad 121.000 mož in 312 topov. Celotna japonska armada na suhem znaša 386 bataljonov, 20 kom-panij. 99 (skadrcnov, 199 baterij ali 359,835 mož, 82 400 konj in 1116 topov. Na morju imajo Japonci 6 vojnih ladij 1. razreda s 87.188 konjskimi silami in 276 topovi, 2 vojni ladiji II. razreda z 38 topovi, 6 oklopnih križaric I. rszreda z 224 topovi, 9 oklepnih križaric II. razreda z 255 topovi, 5 oklopnih križaric III. razreda s 101 topom, potem še pridejo manjše ladije, torpedovke itd., vseh skupaj 127 Brodovje ima. ne vstevši torpedovk, 252.118 ton teže, 508.399 konjskih sil, 1188 topov in 16 046 mož posadko. Ruska vojna moč na kopnem in na morju Na kopnem so imeli Rusi v Vzb. Aziji pred kratkim na razpolago 125 bataljonov 5 kompanij kozakov pešcev, 50 eska dronov, 26 pehotnih batesij, 2 bateriji jezdecev in 4 gorske baterije, potem 2 bataljona in 1 kempanijo saperjev, 6 bataljonov že lezniških čet. To znaša z ustanovitvijo 2. in 3. linije 125 bataljonov 121.000 mož, 20 kompanij, 5200 mož, 110 eskadron 17.700 jezdecev, 31 baterij z 232 topovi, 2760 mož saperjev, 7000 m. ž železniških čet. Če prištejemo k temu še trdnjavske čete, imajo Rusi brez novih čet, ki so jih poslali na bojišče, in brez dveh novoustanovljenih vzh.-sibirskih brigad strelcev, vsaka po 4 polke (skupaj 12 bataljonov), skupaj 185 000 mož, 133.000 pušk, 20,800 sabelj in 250 topov na bojišču. Na morju imajo 8 vojnih ladij po 10.962 do 12.674 ton, 5 oklopnih križaric prvega razreda, po 6200 do 12 395 ton, 6 zavarovanih križaric prvega razreda. 2 zavarovani križarici drugega razreda, 3 nezavarovane križarice drugega razreda, 7 čolnov za kanone za odprto morje, 2 torpedo križarici poleg 19 torpedo lovcev, skupaj imajo 22 torpedovk prvega razrede, 8 torpedovk drugega razreda in 82 večjih ali manjših ladij. Ruska izjava. Ruska vlada je izdala komunike, v katerem naznanja, kako je prišlo do vojne. Poroča: Lansko leto se je japonsko ministrstvo obrnilo do ruske vlade, naj se na bregovih Tihega morja upelje trden red, se ustanovi ravnotežje in pregledajo dosedanje pogodbe z Korejo. Rusija je bila s tem zadovoljna inje poverila general-adjutantuAlek-sejevu, naj izdela načrt, ruskemu poslaniku v Tokiu pa je izročila pogajanja z japonsko vlado. Te razprave so imele popolnoma prijateljski značaj, a japonski družabni krogi so že skušali vzbuditi med Japonci vojno razpoloženje, da prisilijo japonsko vlado k oboroženemu nastopu zoper Rusijo. Pod vplivom tega je japonska vlada stavila vedno večje zahteve na Rusijo in se začela vsestranski oboroževati. — Vse to Rusije še ni motilo, čeprav je počela tudi ona primerno utrjevati se v Vzhodnji Aziji. Njej je bilo samo za to, da se ohrani mir, ter je sporočila vladi v Tokiu, da prizna Japonski komercijonelno nadvlado na Koreji, ter da sme v slučaju nemirov v deželi svoje pravice braniti z oboroženo silo. Istočasno pa je Rusija zahtevala glede Koreje neodvisnost in nedotakljivost ter da ne sme Japan rabiti nobenega dela na Koreji za svoje strategične namene ter da imajo ladije prostost v korejski morski ožini. A ta načrt Japoncev ni zadovoljil, zato so ga odklonili, hkratu pa zahtevali glede Mandžu- rije posebne reforme. To Japonske ni prav nič brigalo in Rusija je kratkomalo odklonila, pogajati se ž njo glede mandžurskega ozemlja, zasedenegb od ruskih čet. Pripravljena pa je bila priznati vsem državam pravice, ki so si jih pridobile s pogodbami s Kino. Zato je Rusija pričakovala, da bo Japan to upošteval in da se bo doseglo spo-razumljenje, a Japonska je pretrgala pogajanja in začela zavratno napadati ruske ladije. Nevaren konflikt mej Ruiijo ln Angleško. London. Radi Tibeta je vedno večji spor mej Rusijo in Angleško. Rusija je protestirala proti angleški ekspediciji v Tibet in izjavila, da bo primorana resno braniti tudi napram Angleški svoje interese v Aziji, ako bi Angleika v Tibetu spremenila status quo Angleška je odgovorila, da bo na vsak ruski korak odgovorila. Angleška je nadalje odgovorila, da ima pravico zahtevati od Tibe-tancev, da se držč pogojev in da ima v Tibetu v tej zadevi več pravice, nego Rusija v Mandžuriji. In lijski podkralj je naznanil sem, da se v Tibet uvaža rusko orožje in da se Tibetanci zanašajo na rusko podporo. Ljubljanske novice. Ljubljanski obč. svet je imel včerai sejo, ki je imela le nekaj zanimivih točk. Župan je naznanil, da sta darovala za mestne re veže g. Jakob S o b e r 300 kron (za ognje-gaeca 200 kron) in umrla gospa llanzel 400 kron. V občinsko zvezo je bilo sprejttih 77 oseb, odklonjenih 82. Imena priobčimo jutri. Zanimivo je bilo poročilo obč. svetnika g. Prosenca o tozadevni prošnji restavraterja »pri slonu" O t. S c h m i d t a. G. Prosenc je povdarjal, da imata v novih občinskih statutih mesti Dunaj in Gradec določbo, da mora vsak na novo v občinsko zvezo sprejeti priseči, da bo va roval nemški značaj mesta. V tem oziru se je v Ljubljani lojalnejše postopalo, ker pa g. Schmidt nastopa proti Slovencem in je šele nedavno se izražal v svoji restavraciji „Wir !:rauchen nx windiech«, predlaga, da se njegova prošnja odbije. Soglasno sprejeto. Občinski svet je odklonil rekurz gospoda dr. P o č k a glede njegove hiše v Streliš kih ulicah in sklenil, da ga bo magistrat tožil radi »rezialjivih izrazov" v rekurzu. Za ubožne očete oziroma krajne pred stojnike je določil obč. svet g. I. Dražila, g. Alojzija Lenčeka in Alojzija Pogačnika Pismeni nasvet g. Pavla Velkavrha, naj občina v Gradišču zgradi hlev, ki je ondi potreben za v Ljubljano dohajajoče okoličane, ki sicer ostajajo z vozmi na Glincah in je s tem oškodovana tukajšnja trgovina, je obč. svet odklonil, češ, da prepušča to priv. špekulacij. Ustanova Matije Debelaka oddala se je Pavlu Debelaku. Mestna elektrarna je imela dohodkov 223,241 K 92 vin. in Btroškov 211.737 K 2 v. Inženirju g. C i u h i se je izrekla zahvala za njegovo vodstvo. Tarif za voz, katerega se bo rabilo za vožr>jo prašičev iz okuženih krajev, se je določil : za porabo voza brez priprege 1 K 50 v., a priprego 3 K. Nadaljnje poročilo priobčimo radi nedostajanja prostora jutri. Danes je zopet seja. V Ameriko, Včeraj zvečer odpeljalo so je z južnega kolodvora 36 oseb v Ameriko. V Hrušico je odšlo včeraj 48 delavcev z Ogrskega in 35 s Hrvatskega. Naredniki c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 priredč jutri, v četrtek, dne 11. t. m„ v areni »Narodnega doma« družbinski večer s plesom, pri katerem sodeluje godba c. in kr. peš polka št. 27. začetek ob 8. uri. Posebna vabila se ne razp šiljajo. Merodajnim krogom v uvaževanje! Eua najobljuienejših cest v Ljubljani ozir. oko* l ei je gotovo Tržaška cesta, kajti že sami pasanti tobačne tovarne tvorijo lepo število — krog 2500 oseb. In ako upoštevamo zju traišnji in popoldanski vbod ter opoldanski in večerni izhod iz tovarne, razvidimo, da se poslužuje te ceste samo iz tovarne krog deset tiaoč oseb (2500 X 4) poleg ostalega občinstva. In kako je oskrbovana ta cesta? Ena najzanikernejših ne samo v Ljubljani, temveč v celi okolici. Stanovniki mesta se jo kot izprehoda navadno ne poslužu|ejo edino iz navedenega vzroka, dasi je tamkajšnja okolica zelo mična. Navadno so že vse okoliške ceste osušene, le ta je še vedno blatna, in sicer tako, da se čevelj vsled nezadostne cestne podlage kar skrije, In to ob vsakem malenkostnem deževju — spomladi je pa celo nedostopna. In ne samo omenjena cesta, temveč vse ulice, ki se v le to stokajo, imajo episano lice. Blagovolili naj bi prizadeti kregi prilično to uvaževati, da so endotnim stanovnikom ugodi v tem oziru, in tudi uslužbencem tobačne tovarne. Večina zaslužka le teb ostane itak v mestu — torej smemo pričakovati rešitve, da ne utonemo. Aretacija. Mestna policija je aretovala danes brezposelnega trgovskega pomočnika Leona Horvath Borscha iz Ogrskega, ki je sam priznal, da je 23. m. m. ukradel svo jemu tovarišu Frančišku Chlouba na Du naju, bo sta skupaj spala, iz kovčega 260 kron. Ukradeni denar je zapravil na pred pustnih veael.cah. Policija je aretovanea iz ročila deželni sodniji. Snežiti je pričelo danes opoldne. Kantina v domobranski vojašnici, ki je bila pretekli mesec razpisana, utegne se cd dati prosilou, ki nima niti prednosti niti popolne sposobn sti zanjo. Če se že ne odda zopet dosedanjemu najemniku, upati bi bilo vsaj, da jo dobi vendar kak doslužen podčastnik istega polka. Govori se pa z gotovostjo, da jo bržkone dobi nek narednik pešpolka št. 2 7, štajerski Nemec, torej niti jezikovno sposoben, kar se vsekakor mora zahtevati. Kako pride vojaška oblast na to misel, da hoče oddati podjetje tujcu, ko je dovolj prosilcev — domačinov, je povsem neumno. Zaključni venček „Slavčeve" plesne šole se je vršil v nedeljo v areni „Narod. doma" jako sijajno, kjer so nastopili poleg vpeljanih gostov skoro vsi obiskovalci plesnih vaj. Mej odmorom je g. predsednik Dražil v vznešenem govoru opisaval pomen in nalogo društva, ki poleg petja izveibuje v zimskem času mlade člane tudi v plesu, katerega so tudi društvu naklonjene gospice kaj redno in prijateljsko počaščevale. Sosebno zahvalo je pripisovati g. S t u c h 1 y - j u , ki se je vsestransko žrtvoval in častno rešil voditelj stvo plesa, čigar dokaz je bila najpreciznejša taktnost v vseh plesnih točkah. Priznavajoč tak lep uspeh zahvalila se je imenom rtež nega spola gospica Č e r n e t o v a ter » u poklonila za njegovo požrtvovalnost kot znak zahvale prisotnih gospic obiskovalk plesa pre krasno zlato verižico, nak&r se je presenečen vsled tolike ljubeznjivosti gospic obdarovanje vidno ganljivo zahvalil. Daljše presledke god binih točk ovesel|evalo je navzoče občinstvo ubrano petje društvenikov. \z brzojavk. Celovec. Volivci Dobernigovi so na shodu pozvali Doberšiiga, naj ne odloži svo jega državcozborakega mandata. Carigrad. Načelnik makedonskega orožništva de Georgis je odlikovan od tur ške vlade z Medžidije redom. Solnograd. T/rdka ocbOnthal in Braunau na Inu je dobil* iz Francije naročilo izvršiti za B o 1 g a r i j o 200 železniških voz, 30 milijonov patron ter mm go topov. Tvrdka odpošilja naročene stvari v Bolgarijo skozi Avstrijo. Budimpešta. Tukajšnji listi prinašajo vznemirljiva poročila iz balkanskih de žela. Vsekakor se ondi za prihodnjo po mlad nekaj pripravlja. Bolgarsko-turški ko a flkt se razvije v najkrajšem času. Budimpešta. Iz sedmih krajev Južne Ogrske ss poroča o novih kanetskih nemirih. V okolici Bezkeretha je tolika vznemirjenost mei kmeti, da je bil t;a odposlan večji oddelek orožništva. Književnost in umetnost * Repertoir slovenskega gledališča. V petek, dne 12. t. m., se ponovi velika Miyerbeerova opera »Afričan k a«. — V nedeljo popoludne ob znižanih cenah »Pot okoli zemlje«. Zvečer prvič Anzengruberjeva narodna igra s petjem »P o d k r i ž e v a 1 c i«. Slovensko gledališče Polna efekta, rsfinirana in strastna je Meyerbeor jeva muzika, in komponist je dosegel s svojo drugo opero »Hugenotje« v Parizu največji uspeh, ki se dž misliti Potemnil je oba tedanja mojstra, skvni zvtzdi Rossinija in Auberja ravno s tem, ker je povsod gledal na to, da doseže zunanji efekt, kar se mu je s svojimi umetniškimi lastnostmi, melodi-jozno in ritmično glasbo, ki je pregoautna in značilna za situacije, tudi posrečilo v veliki mpri. Opera »Afričan k a« mu je bila četrto veliko in zadnja delo, katero je imel že nad 20 let končano, a jo vedno zopet umaknil iz repertoirja; pela se je prvič le to dni po njegovi smrti I. 1865, in je bila uprizorjena z razkošnim sijajem ter imela sijajen vspeh. Ima tudi vse prednosti Meyer-verjevega duha, je bogata karakterističnih melodij in duhovite inštrumentscije. — Na našem odru se je žo vprizorila prvič pred več leti; sinočnja vprizoritev je bila neravno izvrstna, pač pa zadovoljiva. Pevci so svoje vloge umetniško izvršili. V prvi vrsti gdč. S k a 1 o v a. Njeno čuvatveno in premišljeno petje, njen poln, močen glas in njena naravna, izrazita igra, to jo je zlasti odlikovalo. Bila ji je poklonjena kita cvetja za njeno umetnost. Ravnotako je dobil g. Angeli lep venec, ki ga je sinoči tudi zaslužil. Ravno v tej operi nam je še najbolj ugajal. Menda je najbolj primerna njegovemu umetniškemu značaju; bil je tudi jako dobro razpoložen, ker mu je bil glas čist, kakor ne vselej. Igral je naravno in je debro pogodil zato vlogo sužnja; mnogo se mu je ploskalo tudi na odprti pozornici. Gosp. O r ž e 1 s k i je pel jako lepo s svojim mehkim in gorkim glasom, četudi ni bil sinoči na višku umetnost. Kot vedno je ugajal g. P e s t k o w • s k i, simpatičen je bil nastop gdč. Kali v o d o v o. Tudi druge vloge so bile zadovoljivo rešene. * »Dom in Svet« prinaša v ravnokar izisli številki naslednjo vsebino: Bogdan Ve rud: V smrtni senci. Baltiška povest. (Dalje.) — Anton Medved: Job. Svetopis. zgodba. 5., 6., 7., 8 — O. Ves. Kovač: V kitajski malikovalnici. Narodopisna črtica. — Fr S. Finžgar: Iz modernega sveta. Roman. (Dalje.) — Jož. Bekš! Nageljnov in modrosti . . — Jož. Bakš: Sel bi črez poljano belo ... — Roman Romanov: Pada sneg ... — Roman Romanov: Moč. Novela. (Dalje.) — Roman Romanov: Smeji se, smeji! ... — Anton Jarc: O fotografiji in projekciji. Njiju raha pri praktičnem pouku. — Jož. Bekš: Nagrobnice. f Mediču. — Vlad. Mihaj-lovič: A. P. Cehov. Črtica iz ruske književnosti. — Iz črtic A. P. Čehova: StrugarPe-tov. Iz ruščine prevel Vladimir Mihajlovič. — Dr. Ev. Lampe: Imanuel Kant. K sto letnici njegove smrti. — Književnost. — To in ono. — A Breznik: Slovarski navržki.— Sah (na ovitku). — Slike: Mladost. J. Vav-potič. — Budni umetnik. Peter Amitek. — Kitajska ulica. — Kitajski berači na ulici.— Mestna vrata v Pekingu. — Oder pri zgradbi Kettelerjevega spomenika. — Bitka pri Lesnem. A. Kocebu. — O fotografiji in projekciji: sedem slik. — A. P. Č«hov. — Ogrsko ženitovanje. Jaroslav Včšin. — Tiskarstvo. Iz risb bratov Subicav. — Medvode na Gorenjskem. — Gorenjka. — Dr. Ante Star-čevič Zora, glasilo slovenskega katoliškega dijaštva, je nastopila svoj X letnik. Zora izhaja 5krat na leto in stane 2 K, za dijake 1 20 K Urednik: phil. Vincuncij Marinko, Dunaj, VIII. Laudonsgasse 26, II., 18. Uprav-n i k: med Anton Rasbergar, Dunaj, XVIII/, Schulgasse (Poatf«ch). Izdajatelj: iur. Anton Kralj. Prva letošnja številka ima na slednjo zanimivo vsebino: I. Butkovič: Na badnjuk. V.Marinko: Pozabljeni listi. M. Bogdan K.: Mreže. Milica: Prošnja. P. F. B.: Velikan. VI Kražčan: Spomini na „Novo Nado". Urednik: Ie literarne zapuščine Dragotina Ketteja. Phtl. J. Ruda: Kaj je z našim vseučiliščem? M.L.: Iz putne torbice. Trpimir: Oproštaj s m* j kom. Adolf Robida: Rožica. V. Marinko: Za slovensko vseučilišče. P. F. B.: Žabari. M.....: Hvala Mu budi! Glasnik: Slov. kat. izobražovalno društvo »Straža« na Dunaju — »Hrvatska Straža«. —tNov pokret na vseučilišču v Zagrebu. — Žensko vse učilišče. — -j- Teodor Mommsen. — f Herbert Spencer. — V zimskem tečaju. Promocija. — Imeuovaaja. — Novo slovansko akad. društvo. — Iz slovanske filoiogije. — Slo vensko akad. društvo Ilirija. — Židovstvo na dunajski zdravniški fakulteti. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Tatinska služkinja. Marija K r a š o v c , 19 let stara dekla v Ljubljani, je tekom svojega službovanja izmaknila svoji gospodinji, potem tam stanujoči Hildi Pichler raznega blaga in obleke v skupni vrednosti 167 K 68 v. Sodišče jo je obsodilo na šest tednov težko ječe. — Slabo plačana usluga. Janez Muaster, kotlar iz Odraua na Sleskem rojeri, prišel je v Ljubljano dela iskat. Naletel je na Aleksandra Lapa, kateri ga je iz usmiljenja povabil nočiti v svojo sobo, Katero je imol najeto v hotelu »Južni kolodvor«. Ponoči mu je pa Miinster izmaknil iz denarnice bankovec za 100 kron in z njim pobegnil. Kcsne-jo aretiran priznal je tatvino in obenem tudi vrnil ukradeni bankovec. Sodišče ga je obsodilo na štiri tedne težke ječe. — Mladi goljuf. Janez Kocjančič 16 let star posestnikov sin v Tominjah je skuSal razne stranke na zviti način preste pariti. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca ječe. — P i s m o n o š o napadel. Ko jo pismonoša Janez Dežman 4. oktobra m. leta okoli poi^9. ure zvečer nesel pošto iz kolodvora v S narjah, napadel ga je brez vzroka 15 let stari posestnikov sin Janez Perovšek ter ga udaril z neko rečjo po glavi. Ker je bila poškodba le lahka, je bil Perovšek obsojen na 6 tednov ječo. —Finančnega svetnika okradel. Josip W i d m a-yer, bivši pomožni sluga pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, ker je iz predala pisalno mize finančnemu svetniku g. Nickerlu vzel 89 K. Društva. (Tamburaški koncert) prijateljem tamburica in društva priredi tamburaški zbor »slov. katol. izobraževalnega društva« v Mekinjah, v četrtek, 11. svečana ob 7. uri zvečer v prostorih gr stilne »Pod skalo" pri gosp. Žgurju a sledečim vsporedom : 1 V. Brož : N a p r i e d , sušačka koračnica. 2. Uspomena izBeča, valček, za tamb. uredil pl. Farkaš. 3. Vilhar: Bogomilovo slovo iz opere: »Jamska Ivanka«, za tamb. uredil H. O. Vogrič, 4.1 R:b3 : Izza v a 1 o v a , glasoviti mek-sikanski valček 5 Iv. pl. Za;c: V boj, koračnic«, (Brož). 6. 1». pl. Zaje : Hrvaticam, (FarkaS). 7. 8 o k o 1 a k a koračnica, (Farkaš). 8. Dr. G. iDaveo: Slovenec sem, (A f Gutsohy). 9. Arija iz operete „Nadrudaru> (FarkaS). 10. I. Ivanovič: Brzopolka, (Farkaš). 11. V. Parma: Mladi vojaki, koračnica, (Farkaš). Pridite, prijatelji! Vstopnina 40 v. (Telovadno društvo »Sokol« v Postojni) priredi v soboto, dne 13. svečana t. 1., m a s k a r a d o na iGlejskem jezeru«, v prostorih »Narodnega hotela« v P< stojni. Začetek ob 8. uri avečer Sodeluje domača »odba na lok. Vstopnina za posameznike 1 K, za rodbine 2 K. Telefonska in brzojavna poročila. Vojna mej Rusi in Japonci. Petrograd, 10. februarja. „Regie-vungsbote" je objavil carjev manifest, ki pravi: Ne da bi nam naznanili, da hočejo pretrgati diplomati čno zvezo in obenem pričeti vojno, so Japonci nenadoma napadli naše brodovje pri Port Arthuru. Nato smo ukazali, da z orožjem odgovorimo na japonsko izzivanje. Oar končno prosi božjega blagoslova za svojo armado. Petrograd, 10. febr. Po današnjem bombardovanju Japoncev je trdnjava Port Arthur le neznatno poškodovana. London, 10. febr. Japonske garde so zasedle Cemulpo in Masampho. Ruske vojne ladije ne morejo iz Vladivostoka, ker so v luki zamrznjene. London, 10. februarija. Nadalnje japonske čete korakajo proti Souln. Poleg Oemulpa so japonske čete že zasedle vse luke v severni in južni Koreji. London, 10. febr. 0 napadu na Port Artur se še poroča: Japonsko brodovje je bilo že v soboto, ko so bile diplomatične zveze pretrgane, pri polutoku Santung. Bilo je še tema, ko se je japonsko brodovje približalo Port Arturju. Rusko brodovje ni bilo pripravljeno za napad in tudi ni opazilo japonskih tor-pedovk. Nakrat je dal japonski admiral povelje za napad. Takoj so bile tri ruske vojne ladije težko poškodovane. Nato so japonske torpedovke odplule in se združile z glavnim japonskim bro-dovjem, ki je bilo tako daleč, da ga iz Port Artura ni bilo mogoče videti. Poškodovano ladijo .,Cesarevič" se je posrečilo spraviti v luko, ostali dve pa še ne. Dunaj, 10. februarja. V odseku avstrijske delegacije je Goluchovski izjavil na interpelacijo, da bo Avstrija ohranila popolno nepristranost v zadevi rusko-japonske vojske. Vesti, da je Avstrija prevzela na Japonskem varstvo ruskih podanikov, niso resnične. Eu-sija, katere interesi na Balkanu so tudi sedaj ravnotako živahni, kot so bili prej, tudi po dogodkih v Aziji ne more biti tako oslabljena, da bi opešal nje dosedanji interes na Balkanu. Tudi nadalje bodeta Avstrija in Eusija v balkanski zadevi korakali roko v roki. (Živahno pritrjevanje.) London, 10 febr. Poznavatelj Japonske in Koreje pravi, da morejo Japoncem donesti uspeh le hitri nastopi. Vsako obotavljanje bi koristilo le Eusiji. Dolgotrajna vojna bi izčrpala moči Japonski, Port Arthur je nepremagljiv. London, 10. febr. Del japonskega vojaštva se je poskušal izkrcati pri Port Arthuru. Eusi so to preprečili. Japonci ponavljajo bombardiranje Port Arthura. Japonoi poškodovali devet ruskih bojnih ladij - 749 ruskih vojakov vjeli. London, 10. februarija. V pomorski bitki pred Port Arthurom so Japonci poškodovali Eusom devet ruskih vojnih ladij, dveh ruskih vojnih ladij so se Japonci polastili pred Cemulpo. Na eni ladij i je bilo 570 ruskih vojakov, na drugi pa 17 9. Vsi ti ruski vojaki so sedaj japonski v j e t n i k i. ugrabljeni ruski ladiji pa bodo Japonoi uporabili za svoje namene. Pomorska bitka pri Čemulpo. Dunaj, 10. febr. Uradno se javlja ob pol 4. uri popoldne: Pri Cemulpo je došlo do pomorske bitke. Rusi so bili zopet poraženi. Eno vojno ladijo so jim Japonci tako poškodovali, da se je potopila, ena ruska ladijaje zgorela. Vse moštvo na tehla-dijah so Japonci vjeli. Avstrija in Makedonija. Zofija, 10. febr. Sarafovo glasilo „Eeforma" piše, da bi bila največja sreča za Makedonijo, ako Avstrija takoj začne vojsko in Makedonijo združi pod svojo oblastjo. Strah pred Avstrijo je himeričen. V nobeni državi slovanski rodovi ne uživajo toliko svobode. Kadar bo Avstrija segala do Egejskega morja, bo velika, mogočna slovanska država. Nemiri na Hrvatskem. —v— Zagreb, 10. febr. Kakor se govori, je šla stotnija vojakov v Križ, kjer so resni nemiri, kar pa uradno ni še potrjeno. Iz gotovega vira pa tudi čujemo, da nemiri v belovarskem okraju niso še končani, kakor je trdil v saboru podban Šumanovič. Kmetje se zbirajo ter preganjajo obč. uradnike. Posebnih nasiistev doslej še ni bilo. Orožniki in vojaki pa so vedno pripravljeni. —v— Zagreb, 10. febr. Govori se, kakor se sliši iz srbskega kluba, da utegnejo nove volitve biti preje, nego se misli, in da se hoče grof Pejačevič znebiti ožjih pristašev Khuenove garde. Selca, 10. febr. Občinski odbor je soglasno protestiral proti povišanju cestne naklade od 20 na 29 odstotkov z zahtevo, da plača potrebno doklado podjetništvo železnice, ki izrablja cesto od Loke na Podbrdo na nečuven način. Zagreb, 10. febr. Sabor bo končal svoje zasedanje v soboto. Nato ne bo sklican pred junijem. Sisek, 10. februarja. Eadi lanskih nemirov je tiskar Dujak obsojen na tri mesece težke ječe, poostrene s postom. Celovec, 10. febr. Okrajni sodnik v Vogličah, Franc Dreschnig, se je ustrelil. Baltimore, 10. februarja. Požar je tu doslej napravil okoli 300 milijonov dol. škode. Sveti oče je prosil poročila o požaru. Mesto je skoro popolnoma uničeno. Marseille, 9. februarja. Framason-ski občinski svet je pred kratkim izgnal usmiljene sestre iz bolnišnice. Ker pa je obolelo ravnokar mnogo ljudi in ni mogel dobiti dovolj sposobnih posvetnih strežajk, je moral naprosili usmiljenke, da so prišle nazaj. Razne stvari. Atovsko morje se tako hitro bu i da ima ruska vlada že velike skrbi za ta mošnja pristanišča. V zadnjih ppt.k« je pred kratkim razpisal nagrado 500 K za najboljši odgovor na vpra šanje, kako naj se reši ogrska kriza. Kakor poroča list. je došlo 110 odgovorov. Najbolj zanimivo je, da zahteva več ko 50% tekmecev, naj T>sza odloži čast ministrskega predsednika, in odklanja uporabo sile. Ako se razpša tako nagrado v Avstriji, bo 8e več odstotkov zahtevalo, naj odstopi Ko 'ber. Novo katoliške društvo za agitacijo je ustanovil odvetnik Paul Guillard na Francoskem. Ima mu je „L* bonne parole" — Dobra beseda. Namen mu je: Katoliški pouk, versko delo in kritika slovstva. Društvo bo delovalo posebno na slovstvenem polju. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 3C62 m, srednji zrafini tlak 736-0 mm a Čas opazovanja Stanj« barometra, v mm. Temperatura „ P« Oeliiju Vetrovi. Nebo lig * B 9 j 9. zveč. j 727 8 | 2-5 | sl. jug | del. jasio. 1fJ 7. zjutr. j 721-0 1 I 2. popol.; 722 6 6'2 'p. m. jzah.I 1'2 i sl. szab. dež sneg 12 6 Srednja včerajšnja temperatura 5 3*, normate —0.8* Dunajska borza dne 9. februarja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta ..... Avstrijska inv. renta 31l1%...... Ogrska zlata renta 4%...... . Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv renta 3ljt% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 2U mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C kr. cekini........... 99-75 99-75 11975 99-90 92-85 117-90 97-75 89 85 1698 633 50 239 90 117-— 23-41 19 05 951— 11-32 Žitne cen© dn<5 9. februarja 1904. (Termin.) Na b u dimp e štanski borzi: Pšenica ia april ......K 7 08 do 7-09 » > oktober......7-86 » 7-88 Rž za april.................» 6-71 Oves za april.........6 6Ž » 5 63 Koruza za maj 1904 .....> 6'32 » 5 33 „ » juli.......„ 5.43 > 5.45 (Efektiv). Dunajski trg. Pieniea banaSka.......K 8 — do 8-55 Ri južno železnice......, — , — Rt............6-80 » 6-90 Jefimen , > .......6 50 „ 7 60 „ ob Tiai.........6 50 » 7-25 Koruza ogrska stara.....„ 5 75 ,590 , „ nova.......5 65 » 5 80 Cinkvant stari........— „ — ► novi.......» 6'60 „ 7 — Oves srednji.........5.95 » 6 15 Fižol ...........7- - » 12.26 ( Medicinalni 1393 50-15 konjak garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis & Sfock Trst-Barkovlje. "/, steklenice K 5-— V. » ,, 2-60. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Inteligentno gospodično, Slovenko, iščem za trgovska opravila v moji pisarni. Plača v začetku 80 K mesečno. Petentke naj v svojem materinem jeziku označijo vse natančneje, osobito, kar se tiče splošne naobrazbe (trgovska ni potrebna) pod adreso: F. Vydra tovarna hranilnih in delikatesnih izdelkov, Praga VIII. 215 2-1 iz 1. 1898, 40° močna, je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljena na vsako želez-nično postajo, v sodih, držečih po 800 1. Pojasnila daje oskrbništvo soneške graščine pošta Studenec-Ig, kjer je na prodaj tudi pristno dolenjsko vino, v vsaki množini po nizkih cenah. 213 6—1 Valvasor die Ehre des Herzogthunis Krain v izvirnih, popolnoma novih platnicah, se proda za 60 K, prvotna cena 100 K. Ponudbe: Valvasor, post. restante Ljubljana. 216 1-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj 214 3-1 A. Tavčar v Škofji Loki. rViraVvJ za *UkarJe, pleskarje, zidarje in \yUJJlVts za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanskulice. 624 16 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. ) Dve lepi stanovanji obstoječe vsako iz 2 sab, kabineta in kuhinje in postranskimi prostori, z uporabo pralnice in delom vrta, se oddasfi v najem z majskim terminom na Dunajski cesti št. 60. Več se poizve ravnotam. 203 6—i 177 j 1 [••To TU na za las • •] 1 8-8 1 oskrbljena z vsemi potrebnimi pripravami se takoj po ceni proda. Več se izve v upravništvu tega lista. Zaradi bolezni gostilničarja se d;i v najem ali na račun 169 4-4 gostilna na Hrušici št. 33. Gorenjsko, kjer se gradi železnica. — Natančneje se poizve istotam ali v pivovarni J Kosler & Comp. v Ljubljani. Harmonij amerikanske vrste (Saugwind) lepega mehkega glasu, 4 premeni be, 4V2 oktave, skoraj nov, zelo lepe zunajnosti se proda. Kje, pove upravništvo .Slovenca." 212 3—1 piueuarni^ci restavracija „pri belen> l^enjicl^a" v Ljubljani, WoIfove ulice štev. 12. Izborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo /J marčno pivo, pristna vina, elegantni ■Sfc/ 'prostori. Na blagohoten obisk uljudno vabi 47 10 z odličnim spoštovanjem Rasberger. Angeljiiovo milo Marzeljsko (beio> milo z znamko 449 104-113 sta najbolj koristni tj^diiai mili WT za hišno rabo. Dobivate jih po špecerijskih jtacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno- voščenih svetf v Ljubljani. Vsak dan sveže najfinejše pustne krofe priporoča j. ZALAZNIK slaščičarna Stari trg 21 24 13-11 Glavni trg č Sv. Petra cesta 26. franja Jesih, Ljubljana, Stari trg št. 17. priporoča 43 10—10 svoj modni salon v napravo oblek. Poučuje tudi v krojnem risanju po najnovejšem sistemu. V vseh strokah izvežban c. kr. davčni uradnik išče službe. Vse se izve v upravništvu »Slovenca.* 210 3—2 Na svetovni razstavi v Parizu 1900 .,Grand prix.1 Svetovno znani ruski] Karavanski čaj bratov K7&IC. Popoff v Moskvi, založnik raznih evropskih dvorov, najfinejša marka. V izvirnih zabojih se dobiva v vseh boljših trgovinah. 13 2 10—7 Sprejmem krojaškega učenca poštenih starišev. Josip Kastelic, 2°2 3-2 krojaški mojster, Vodnikov trg 4, Ljubljana. registrovana zadruga z neomejenim poroštvom \nmm * ^ubijam HMIU^ na Dunajski cesti št. 18, mi vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-12 4 1! o; i 2 |0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Prošnja. Izmed prijateljev in znancev rajnega gospoda Franceta Oobnlkarja, znanega in priljubljenega risarja, ki je pre-rano umrl v zgodnji mladosti, se je izrekla želja, da bi mu postavili nagrobni spomenik. Podpisano upravništvu drage volje sprejema darove v ta namen, da postavi .svojemu sotrudniku dostojen spomenik, ter prosi vse prijatelje in častivce rajnega umetnika, da blagovolijo poslati kak prispevek. Upravništvo ,Dom In Sveta'. » I 1 r Uradne ure od 8.— l i. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske T/ \ r\ tb ni\(\'r>n posojilnice znaša n Iy\) stvšhran- K4,703.762-02. promet K 20,24671213. ^adf'K 77.979*34. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada st. 828.406. — Telefon št. 185 u. . Nove zbojjšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstver t omarico, zelo priliublicno med duhovščino, po društvih in mod zasebniki. Gramofon avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare. Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. 1079 60—50 Rudolf UJebcr, urar v Ljubljani, stari trg 16. Svarilo! } Uspehi ki jih