37. štev.
V Kranju, 10. septembra 1904.
V. leto.
60R6JO6C
Političen in gospodarski Ust.
VftbilO 1181 B&rOČbO. Za^b^^amoS4 k! za po) leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnistvu.
„Tudi na Kranjskem"
ali
Klerikalci - politični pojacl.
«Narodnost je pafanstvo.»
Mahnič.
Nikakor se nam ne zdi posebno čedno opravilo baviti se s «Slovencem* in za njim stoječo gardo, vendar je včasih treba te ljudi prijeti malo za ušesa, kadar napravijo posebno falotstvo. Tak slučaj nas je dovedel tudi danes do naslednjih vrstic.
V zadnjih dveh številkah smo se pod naslovom «Tudi na Kranjskem > bavili z ljubljanskimi nemškimi ljudskimi šolami, katere je občina morala ustanoviti vsled vladnega pritiska. Dokazali smo, da se povsod ne meri z isto mero, ter to odločno pribili na steno ne oziraje se na levo ne na desno. «Slovenski Narod* je ponatisnil naša članka kot uvodnik. To je »Slovenčevo* gardo tako zabolelo, da je bolestno zajavkala. Ker je tem ljudem le za lastno korist, kajli slovenska narodnost jim je deveta briga, so tem povodom s svojo gnojnico zopet enkrat oblili narodno-napredno stranko. Ko bi bilo našim klerikalcem kaj do pravic slovenskega naroda, bi bili gotovo ponatisnili naša članka ter ju skušali kolikor mogoče razširjati. A ne parno njihovo brezdomovinstvo, ampak še nekaj druzega je vzrok, da si niso upali na čelo s člankom, ki vladi bere levite. Dejstvo, da leže slovenski (pa tudi vsi drugi) klerikalci v prahu pred vlado, je vzrok, da so svojo notičico potisnili lepo med dnevne novice, da jo vladni organi niso toliko vzeli v pretres. Zakaj je potrebna slovensko - nemška zveza, bomo povedali že koncem članka. «Slovenec* pozivlje, naj liberalci izvajajo konsekvence. Ta poziv je pa popolno odveč, ker ravno liberalci vedno izvajajo konsekvence, kadar je le potreba, dočim glede narodnosti klerikalci konsekvence sploh ne poznajo.
Celovški škof Kahn sistematično deluje in to v najlepšem sporazumljenju s koroško vlado na popolno uničenje koroških Slovencev, kar je pred kratkim dokazal •Slov. Narod*. To delovanje je — radi,konsekvence —
s par besedami omenil «Slovenec*, a še s temi besedami je škofa tokorekoč zagovarjal. In zaradi Se večje konsekvence je »Slovenec* poročal, da so slovenski mladeniči na Brezjah brzojavno pozdravili slovenskega!? ikofa — Kfchua. Kahn pa slovenski škof? Ne moremo si misliti, da bi bil celo med «Slovenčevimi> in »Domo-ljubovimi* bralci kak tak butec, ki bi to verjel.
Znano je, kako preganja in šikanira tržaški škof Nagi svoje vernike slovenske narodnosti, kako zatira slovensko bogoslužje, v katero je celo sveta stolica privolila. Radi ljube konsekvence naj pa slovenski mladeniči pošljejo brzojavni pozdrav — slovenskemu!? ikofa Naglu. In Mahnič — bog nalih IJerikalcev. Taisti Mahnič je pred nekaj leti trdil, da je narodnost poganstvo. Radi večje konsekvence naši klerikalci Škofa Mahniča kujejo v zvezde kot — slovenskega škofa in mu pošiljajo brzojavne pozdrave. To je res konsek ven ca, kakršne ni najti drugje kakor — pri brezdomovinskih klerikalcih
Vendar bi jim to še ne zamerili toliko, ker vemo. da morajo brezpogojno ubogati svoje škofe; naj ti delajo, kar hočejo, hvaliti jih morajo.
Vprašamo pa »Slovenca*, kdo je bil proti temu, da bi se po ljubljanskih ulicah nabili samoslovenski napisi? Ali ni bil to ljubljanski stolni kapitel?!
Pa recimo, da »Slovenec* molči o vsem tem, ker duhovniku ni dovoljeno kritikovati svojih višjih, zakaj pa se enkrat ne obregne malo ob uršulinske šole, v katerih se nemškutari in slovenska dekleta raznaroduje v taki meri kakor malokje. Večkrat so nas že srbeli prsti, da bi napisali trpkih besedi o uršulinskih šolah, a vselej smo odložili pero z ozirom na to, da donaša šola Uršulinkam v naši deželi lepe novce. Kruh odjedati in svojega bližnjega materijel no uničevati, to je pa privilegij naših novodobnih Kristusovih namestnikov — ne pa brez verskih liberalcev.
Ker nas pa »Slovenec* poživlja, naj bomo konsekventni, ga hočemo ubogati.
Je že precej dolgo, kar nam je izročil somišljenik pesmarico neke uršulinske šole. Da je ista popolno nemška, nas ni še preveč osupnilo, ker druzega od Uršuli nk pač ni pričakovati. Ko smo pa knjižico malo bolj natančno pregledali, ,mo ne malo osupnili, da je Šolsko oblaslvo dovolilo uporabo take pesmarice na avstrijskih šolah in posebno še na slovenskih. Naslov knjižice je
,Neue Trutznachtigall; Mrtller und Wildmann'. Vsebina sestoji iz 55 nabožnih in 58 posvetnih pesmij. Med posvetnimi pesnimi je ,Das Deutsche treue Herz4, ,Das Lied vom Feldmarsehall4, ,Unser Vaterland4 (das deutsche), ,Das Lied der Deutschen* i. t. d. Na strani 103 pa se prične Kari Wilhelmova »Die Waoht am Rkein*. Na strani 107 pa Čitamo v pesmi »Des Deutschen Vaterland* takole:
Was lat des Deutschen Vaterland? So n«nne mir das jrroBe Land ! Geirisa ist es das Ostereich! O nein, o nein . . .
Da cesarske pesmi ni, nam ni treba povdarjati. Sedaj pa prosimo pojasnila, kako je moglo c. kr. šolsko oblastvo dovoliti za avstrijske šole rabo take knjižice? Ko bi mi liberalci hoteli uvesti pesmarico s slično vsebino, ki bi bila le deseti del tako provokatorična, bi gotovi krogi skočili kar iz kože.
In ravno to, da so klerikalci najvernejši oprode vlade, osobito tedaj, kadar se gre za oškodovanje slovenske narodnosti, omogočijo, da se sme v uršu-linski šoli rabiti taka pesmarica, kakršne ne bi dovolili niti šulferajnski šoli. »Slovenec* se često pritožuje, da se v ženskih družbah boljših stanov preveč nemškutari. Ali niso bile ravno te ženske brez izjeme vzgojene pri Uršulinkah. Le poglejte mlajše gospe in gospodične, ki niso bile vzgojene na uršulinskih šolah, kako se zavedajo svoje slovenske narodnosti, kako lepo občujejo slovenski med seboj in to le radi tega, ker jim nemčurske redovnice niso zamorile ljubezni do materinega jezika. To je polje za »Slovenca*, na katerem izvaja lahko čudovito konsekvenco.
Kadar naši klerikalci vpijejo o slovensko-nemški zvezi, zde se nam podobni vlačugi, ki je vsakomu na razpolago, od kogar pričakuje kaj koristi. O kako radi bi se naši klerikalci zvezali z Nemci v največjo škodo slovenskega naroda, samo da bi koristili svojim brczdo-movin8kim nameram. Ker pa nesebična, trezno premišljena taktika slov. naprednih poslancev zavira zbližanje Nemcev in klerikalcev, je pa toliko upitja o slovensko-nemški zvezi. Drugega nič nego gola dobičkaželjnost in samopašnost klerikalcev je ono gonilo, ki dela te ljudi tako silno narodne.
PODLISTEK.
O hrlbOlaStVU. Konec, (jlotovo je najbolje, da jemo o pravem času, t. j. ko nismo še pretrudni. Vsak, kdor je preveč zdelan od hoje in napora, mora nekoliko časa počivati, da preidejo prenapete mišice, prenapeti živci v normalno, mirno ravnotežje, ker le potem se dado zavživati jedi s slastjo. Utrujen hribolazec seže navadno po svoji steklenici, napolnjeni z opojno pijačo, katera provzroča hitro okrepčenje vsled tega, ker jo koj posrkajo notranji organi. Toda ta okrepčava je podobna plamenu, ki hitro požre svojo slamnato hrano. Ko izgine namreč vpliv dražil — kar je tudi alkohol —, pade tudi razdražitev živčevja, posebna prebavna eneržija želodečnih živcev, in želodec otrpne tembolj, čim ostrejša dražila in čim večja je zavžita njihova količina.
Prevelik napor škoduje seveda prebavi, vsled česar sme hribolazec, kateri ima zvečer lep kos strme poti za sabo, le lahka jedila zavžiti in sicer v mali meri, nikdar pa ne
Ako Vam je narodnost paganstvo — kar vam tudi verjamemo —, potem sploh ne morete in ne smete biti narodni — Vi gospoda okolu »Slovenca*. Zatorej pa ne skrunite narodnosti s svojo gnojnico —, hinavski brez-domovinci, pustite nas pri našem delu v miru!
In konečno še neko vprašanje listu za častikrajo. Kdo se bolj valja v prahu pred vlado, ali stranka (klerikalna namreč), ki prosjači po tisoče, da zamaši luknjo v svoji ožlindrani organizaciji, ali ona stranka, ki od vlade ne zahteva niti vinarja. Ali se »Slovenec* res nič več ne spominja, da je pred par meseci dobila njegova ožlin-drana stranka nekaj tisoč podpore za letošnje leto, nekaj pa celo za nazaj, dasi je sodno dokazano, da organi gospodarske zveze smatrajo za svojo najvažnejšo nalogo navajati bankerotne konsume v falsificiranje bilanc.
Kaj pa osebne koncesije? Ako se pregreši liberalni rčitelj le nekoliko proti zakonu, kaznuje se ga z vso strogostjo, ko je bil pa klerikalni učitelj sodno obsojen radi goljufije, kaznovali so ga le za tri leta in to obsodbo je naučno ministrstvo znižalo še za dve leti s klasično motivacijo: da je imel dotični že itak dovolj troškov.
Navidezno manevriranje klerikalcev proti vladi more preslepiti le »Slovenčeve* in »Domoljubove* kaline, pametne ljudi pa le potrjuje v tem, da je taktika narodno-naprednih poslancev izborna in edino prava.
Mi pa nikakor ne zahtevamo, da bi nam sledili klerikalci, ker jih — po pravici povedano — nismo še nikdar smatrali za resne može.
V Kranju, 10. septembra. Odpis davka. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo na davčne oblasti, da se imajo industrijskim podjetjem vsled letošnjega pomanjkanja vode deloma ali popolnoma odpisati davki za eno, ali tudi za dve četrtletji. Seveda se bodo odpisali davki le v resnično upravičen ih ! slučajih.
Macedonija. Vstaja se nadaljuje. Najhujši punt Albancev je v Lijumi. Izgnali so kajmalsana in vse sodne in vladne uradnike, ki so pribežali v Prizred. Tudi v Stari Srbiji so nemiri. Zadnje dni je bilo zopet ubitih pet uglednih Srbov. V Mitrovici so Albanci napadli guvernerja Semži pašo. Srbsko prebivalstvo se boji, da nastane splošna albanska vstaja.
Napad na turškega sultana. Dne 2. t. m. izvršil se je atentat na sultana. Nekdo izmed straže je streljal
vina. Človeško telo mora po taki turi počivati, in zelo bi škodilo, ako bi mu nabremenili še prebavo dobre in obilne večerje. Ako se pa sploh ničesar ne zavžije, se lahko zgodi, da izostane celo najboljše zdravilo — spanje. Šibak čaj ali pa lahke juhe povspešujejo mnogo bolj spanje kot pa mesena hrana. Dober kruh in mleko je v tem oziru najboljša večerja. Svariti pa moramo pred navado, da bi se napotilo na pot s teščim želodcem. Najboljši zajutrek bi bila na pr. gorka čokolada. Kdor ne more prenašati zjutraj netekočih jedil, se lahko vzdržuje dolgo časa z mlekom, ne da bi čutil kakih slabosti. Slednjič svetujemo vsem hribolazcem, da ne zabijo jemati seboj na vsak daljši izlet po gorah čokolade in sladkorja, ker je oboje redilno, lahko prebavljivo in hribolazec se žnjima varuje pred lakotjo in pred onemoglostjo. Novo-oživljajoči vpliv sladkorja na mišično delovanje, kateri sta dokazala italijanska fizijologa Motto in Paoletti, se potrjuje v sedanjem času vedno bolj in bolj in, če se ne motim, so vpeljali njegovo rabo razni predpisi in naredbe pri armadah. Kn>
nanj z revolverjem. Ranjen je bil le poveljnik telesne straže major Turig-beg.
Bombo v Barceloni je našel neki policist, ki je taisto nesel v justično palačo, kjer se je razletela in razrušila del poslopja. Ranjen ni bil nihče..
Rusko-japonska vojna.
Rusi so malo časa gospodovali v Liaojanu. Že v nedeljo 4. sept. ob 9. uri zjutraj zasedli so Japonci Liaojan. Pred odhodom so Rusi vžgali vsa skladišča in več bližnjih vasi. Njih cilj je zdaj proti Mukdenu in, kakor se govori, so že prej spravili razne vojaške zaloge proti severu. Rusi so izpraznili Liaojan, potem pa prizadejali Japoncem ogromnih izgub. Japonci sami priznavajo, da so njih izgube velike. Poleg 25.000 mož, ki so jih izgubili pri Liaojanu, se mora prištevati še 60.000 mož, ki so jih Japonci žrtvovali pred Port-Arturjem.
Ko so se Rusi umikali ter bežali čez reko Tajciho, zgodilo se je veliko nesreč. Utonilo je mnogo konj in na nekaterih krajih so mrtvi konji zajezili reko. Vojaki so U umom a bežali iz krvavega klanja čez most, kojega so tvorili v reki mrtvi konji. Mrtva telesa konj so se vsled teže razločila pod vodo in konjski nasip čez reko se je podrl, vojaki pa so popadali v reko. Japonci kakor Rusi imajo mnogo ranjencev.
Umikaje se sc Rusi dne 2. t. m. po srditem boju pri Jantaju zavzeli vse višine zapadno od Sikvantuna. Ob 9. uri zvečer je bil boj na celi črti končan in slišalo se je le gromenje topov od Liaojana. Izgube še niso znane, vendar preseza glasom dosedanjih poročil Število mrtvih in ranjenih okoli 30.000.
Izpred Port-Arturja se poroča: Obstreljavanje Port-Arturja se nadaljuje noč in dan. Povprečno pade vsak dan 120 granat v mesto, večinoma pa le na odprte prostore. Dne 29. avgusta zapustilo je nekaj ruskih ladij pristanišče ter plulo dve milji daleč, ne da bi jih bili Japonci napadli. Vtem priletela je s kopnega na ladijo »Peresvjet* granata in usmrtila 15 mož.
Japonci si zelo prizadevajo in njih cilj je zdaj ta, da zavzamejo na vsak način Port-Artur in Mukden. V tem mesecu naj se čete odpočijejo, po zimi pa bodo utrdile pozicije. Že zdaj imajo pied Port-Arturjem 650 topov. Vprašanje je, ali pa bodo Rusi čakali,' da se njih čete odpočijejo? Težko, kajti Kuropalkin je dan 14. septembra sam odloČil za dan, ko bo izpremenil svojo dosedanjo taktiko. Takrat bo imel zbrano vso svojo armado v Mandžuriji.
Japonci so pri Njučvanu izkrcali 50.000 pomožnih čet, katere bi morale oditi pred Port-Artur. Te čete prodirajo zdaj proti severu.
Pred Port-Arturjem je zbranih zdaj 45.000 Japoncev, kateri so opustili svoj načrt, da bi vzeli Port-Artur z naskokom. Oni hočejo namreč prisiliti Ruse z neprestanim obstreijavanjem. Iz Tokia je odšlo tekoči teden 15 polkov na pomoč japonskim četam pret Port-Artur.
Za Mandžurijo imajo Japonci zopet pripravljenih 200.000 mož, da pomnožijo ondotno armado. Financi-jeino stanje Japoncev je pripravljeno za triletno vojno.
iz Mukdena se poroča: Vse tri japonske armade se bližajo Mukdenu in so samo še 40 km južno odtod. Japonci hočejo na vsak način zavzeti mesto, predno zamore Kuropatkin odstraniti ali uničiti tam nahajajoče se ogromne množine živil in municije. — Cenzura se je že preselila v Harbin. Najbrže bo v kratkem pretrgana brzojavna zveza z Rusijo.
Dopisi.
8 Koprivnika v Bohinju. Človek pri zdravi pameti se mora dandanes res vprašati, čemu nam je potreba takih duhovnikov, ki mislijo le na politiko in na to, kako bi nevednega kmeta bolj oskubili in odrli, da bi si lože polnili svojo požrešno bisago. Nekdaj so naši duhovniki med našim ljudstvom živeli za ljudstvo, so zanj delali, žnjim čutili, žnjim trpeli, žnjim se veselili, a zdaj so tisti časi prešli menda za vedno! Prava Kristusova vera in blaginja naroda je zdaj našim duhovnikom
zadnja briga, glavno in prvo pa jim je lastno samopaštvo in posvetno gospodarstvo. Tudi naš Vrankar na visokem Koprivniku spada med novodobne politične duhovnike. Pri nas sicer ne bo on mogel delati takih lovov na hranil nične knjižice kakor znani konsumarski kapelan doli v dolini, ker naši ljudje niso petični, zato pa mu časa preostaja za druge farške traparije in kupčije. Vpeljal je »Marijino družbo*, da se kratkočasi žnjo in da mu prismojene »device* nosijo skupaj pristradane kronice za svetinjice in druge reči. Spomladi enkrat je te revice vlekel ob zelo slabem vremenu na Bled, kjer so vse premočene prenočile na otoku v cerkvi in kjer so mogle, njih črni vodja pa se je raje kakor da bi čul in molil žnjimi v mrzli dolgočasni cerkvi podal v gostilno, kjer se je lahko posušil, dobro napil in najedel ter nato položil svoje žegnano telo v mehko posteljo. Tri «device* so se tisto noč na otoku tako prehladile, d^ so potem doma nevarno zbolele in bodo posledice te bolezni čutile vse življenje, ki so si ga gotovo tudi prikrajšale s tistim' nepotrebnim romanjem na božjo pot. To je res prav imenitna božja pot, ako Človek prinese žnjo domov za odpustke — bolezen! O kmet, kdaj se boš izpametoval in več ne posojeval svojih otrok za kvarljivo farško suženjstvo!? Naš Vrankar pa ima razun teh še več drugih svitlih katoliških čednosti, katerih ena je tudi ta, da izkazuje prav plemenito katoliško ljubezen gostilničarju, ki se nahaja v bližini župnišča. Ni mu dovolj, da mu odganja na vse mogoče načine goste iz gostilne, ampak ga tudi takoj ovadi glavarstvu ali orožnikom, kakor hitro zasliši harmoniko v gostilni. Večkrat kak domač porednež kar nalašč nategne hišni meh ter v gostilni nekoliko zavpije in zaropota, da črnuh misli, da se v gostilni pivci kregajo, tepo in plešejo ter na podlagi tega brez vsakih prič skuje zopet novo ovadbo. Človeku, ki dela take ovadbe, bi se lahko reklo butelj in še marsikaj druzega! Oh, da ga vendar ni sram! Trikrat fej takim farjem! In taki ljudje se še upajo imenovati Kristusove namestnike! Res, daleč smo že! Gostilničar je pri obravnavah sicer oproščen, a pota in troške ima vendarle in vera Kristusova nas uči, da se morajo vse krivice in škoda, ki so se komu storile, poravnati! Ali ta nauk ne zadene tudi naših političnih duhovnikov, ali je vera res samo še za kmete in delavce?! Naš Vrankar najbrž zato tako črti omenjenega gostilničarja, ker mu je nevoščljiv, ako mu kdo da skupiti kake vinarje in si misli, da potem slabše kane v njegovo pušico. No, morda ima možiček prav, a kapalo bo vkljub njegovi skrbi vedno slabeje, ker se morajo prav zaradi njegove politike kmalu oči odpreti tudi Koprivničanom in Gorjušceml
Iz Šoštanja.*) Običajno je bilo pri nas, da so se vabila k slovesni maši 18. avgusta — rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja — razun c. kr. uradov tudi različne korporacije, n. pr. okrajni zastop, občinski za-stop i. t. d. Ker pa teče od otvoritve tukajšnje »teutonske* šole po žilah našega dušnega pastirja Ivana Govediča »velenernška* kri, in je občinski ter okrajni zastop šoštanski skozinskoz slovenski, pokazal se je Go-vedič zopet najstrastnejšega zaničevalca svojega materinega jezika s tem, da ni povabil k maši niti okrajnega, niti občinskega zastopa, še manj pa odločno narodno odvetniško pisarno, med tem ko je slavni nemčurski »fajerber* še posebej povabil. To dejstvo je pokazal pred par dnevi tudi v drugem slučaju. Narodni zidarski mojster M. K. pride v farovž k znanemu Govediču in hoče plačati mašo v dober namen za svoje zidarje. Župnik mu odgovori: »Ko bi bili vi Nemec (nemčur, kakor je sam), bi prav rad sprejel denar za mašo, ker ste pa Slovenec, ne vem bi li vzel denar ali ne*. Pa sline so se mu začele cediti po pokazanih kronicah in spomnil se je svoje nenasitene bisage ter dejal: »Naj bo, vzamem denar, če prav ne posebno rad.* To mašo imel bi župnik vsled plačila oznaniti, česar pa ni storil in zdaj se ne ve, se je li maša brala, ali je župnik vtaknil denar v žep. Ta presneti denar je res sveta vladar, še najbolj zagrizenega nemčurja omami, če ga prinese tudi najodličnejši Slo-
*) Vsled preobilega gradiva pomotoma zaostalo.   Op. urad.
venec! Objavili bi še marsikaj stičnega o župniku Gove-diču, pa prišli smo že do prepričanja, da ima ta grdi človek tršo kožo, kakor kak rinoceros. Celemu svetu so znana početja tega skozinskoz umazanega katoliškega duhovnika ; razne lumparije, lopovstva in javne pohujšljivosti čitali smo že v raznih časnikih o njem, seveda v toliko, kolikor se sme v javnost spraviti, a vse je ostalo pri starem. Sklenili smo pa v prepričanju, da je župnik Govedič vzoren duhovnik, ki stori pod rimsko - katoliškem škofom Mihaelom Napotnikom vsestransko svojo dolžnost, ki pozna predobro telesna dobra dela usmiljenja, ki nasiti lačne, napoji žejne in kroti telesne po-željivosti, da se ločimo od njega, to se pravi, da ga ne pri poznamo več kot svojega župnika, temveč da si poiščemo druzega, boljšega dušnega pastirja, ki ga gotovo najdemo tudi kje drugod. Tako ne more iti dalje, sicer smo na robu propada, ne le v narodnosti, temveč v veri sploh, kajti če naš dušni pastir Govedič počenja take nespodobnosti, tembolj smo mi preprosti kmetje opravičeni delati vsak po svoji volji in prepričanju. To naj sprejme g. knez in škof mariborski v premislek. Obenem pa vprašamo g. kneza in škofa Mihaela Napotnika: * Ali vam ni dovolj dokazana umazanost ter grdo razkošno življenje župnika I. Govediča? Ali hočete, da vam dokažemo Še kaj več o vašem podložnem (?) župniku I. Govediču? S tem bode imel opraviti seveda tudi kazen-1 ski zakon! Naznanimo tudi, da smo odposlali vse ovadbe, ki jih imate v rokah, s prepisi pisem v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, podpisane od skoraj tisoč faranov, namestniku božjem, svetemu očetu Piju X., naj tudi on izve, da njegov podložnik Govedič ne brani sv. rimsko-katoliške vere in Kristusovih naukov, temveč, da daje s svojim razkošnim življenjem vsemu svetu javno pohujšanje. Odgovor na našo prošnjo in pritožbo smo si izprosili od sv. očeta tekom enega meseca, sicer se moramo udati usodi po ncmanjskem načrtu.
Šmiheljski farani.
Novlćar.
Na Gorenjskem.
Perutninarski zavod. Piše se nam iz Tržiča: Zanimalo bo gotovo širše kroge, zlasti kmetovalce, pe-rutninarje, hotelirje, privatne i. t. d. poročilo, da je g. Anton Lehrman v Ročevnici, oddaljeni pol ure hoda od Tržiča na Gorenjskem, preteklo leto ustanovil pemtninarski zavod, katerega je otvori! dne 1. septembra 1904 pod imenom «1. kranjski perutninarski zavod v Tržiču, Gorenjsko*. Zavod stoji v prijazni, le proti jugu odprti dolini ter je isti, posebno pa perutninski hlev, postavljen popolnoma po načrtih imejitelja ter opremljen z najnovejšimi uredbami kakor zaklopnimi gnezdi i. t. d. Perutnini je odmerjen velik, z žično mrežo ograjen sadni vrt. Plemile se bodo v začetku le dve pasmi, kateri se radi njihovih izvrstnih lastnosti vesele mejnarodne znamenitosti in je stalni plemenski rod: 5.30 grahastih — Plymouth-Rock — in 5.30 jerebičastih Lahov (Leghorn). Obe pasmi ste najčistejše plemenske krvi ter premiranih starišev. Ker je zavod opremljen tudi z najnovejšimi va-lilniki, je onemu mogoče odrediti na leto okolo 1000 do 1500 komadov perutnine, katere izbrane oddajala se bodo za daljno pleme, ostala pa prodala kot izvrstna namizna perutnina. Vsled vsestranske najboljše ureditve zavoda bode onemu mogoče oddajati celo leto prve vrste plemenske in vsakovrstno klavno kuretnino ter ob času tudi jajca za valjenje. Po novem letu bode zavod tudi postregel z prvovrstnimi, čistokrvnimi pekingskimi racami in emdenskimi gosmi. Zavodu priklopljen je oddelek za rejo kuncev ter se vzgajajo kot posebnost — ruski kunci (izvrstni klavni in športni zajci). Konečno bodi tudi še omenjeno, da je bil g. A. Lehrman že v različnih razstavah odlikovan s svetinjami in diplomi za svojo perut-ninsko-plemensko delovanje. Da je bilo to vkljub mladosti zavoda mogoče, priča o strokov njaški upeljavi istega ter ga moremo vsem interesentom najtopleje priporočati.
Prostovoljno gasilno društvo v Straiišču priredilo je pretečeno nedeljo pop. veliko ljudsko veselico z javno
tombolo. Že ob štirih je bil lepo okrašen prostor na <Pantah» ves poln domačih in tujih gostov. Ob kraju postavljenih je bilo več jako okusno narejenih paviljonov, v katerih se je dobilo vse, kar potrebuje lačni želodec in suho grlo. Prodajale so se tudi sladčice in razglednice. Med tombolo igrala je pridno kranjska meščanska godba. Po tomboli uprizorili so naši diletanti igro »Županova Micika* in malo začudili smo se temu koraku, ki ga je storilo to društvo s to igro. »Županova Micika* je igra, ki potrebuje jako izvežbanih moči, če se hoče, da dobro izpade. A naši diletanti pod vrlim vodstvom g. B. so jo kljub vsem težnjam vendarle še precej dobro izpeljali. Tupatam opazili smo kake nedostatke, katere pa moramo prezreti, kajti upoštevati je, da so ti diletanti nastopili prvič in še celo s tako igro. Kar se pa tiče reda, bi se že lahko malo več storilo, da ne bi bilo slišati tupatam pritožbe občinstva. Sicer pa moramo reči, da se je to mlado, takorekoč šele ustanovljeno društvo jako potrudilo ustreči vsestranskim zahtevam. Zvečer je razsvetljevalo vse polno raznobarvnih balončkov, s katerimi je bil preprežen ves prostor. Mladina pa se je sukala še pozno v noč v veselem plesu na nalašč v to narejenem odru. — Veselice udeležilo se je tudi gasilno društvo iz Kranja v precejšnjem številu. Omeniti je še, da se je največ potrudil za prireditev veselice kakor za prireditev igre g. B.
Popoldansko veselico prirede 11. septembra 1904 domači fantje in dekleta v novem salonu g. Petrr. Lo-gonderja v Stari Loki. — Spored: »Gospod s Prošeke*. Po predstavi prosta zabava, šaljiva pošla in ples. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedeži 50 kr., II. sedeži 30 kr., stojišča 20 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Cisti dohodek je namenjen polovico gasilnemu društvu v Stari Loki, polovico pa družbi sv. Cirila in Metoda. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Sadna razstava v Radovljici. Z ozirom na ne-sporazumljenja. katera so nastala glede vodstva pri prireditvi sadne razstave v Radovljici, sešel se je zadnje dni odbor kmetijske podružnice radovljiške na posvetovanje, da odstrani nastale ovire. Posvetovanja so se udeležili gg. poslanca dr. Ferjančič in Pogačnik, dalje potovalni učitelj g. Gombač, g. Mullev iz Logatca in g. Tre ven z Jesenic. Podružnični odbor je v sporaz-umljenju imenovanih gospodov izjavil, da je precej iz-početka smatral kmetijsko podružnico kakor prirediteljico razstave, ki je edino odgovorna za moralni in gmotni uspeh razstave ter prevzame ona vodstvo za prireditev iste. Z ozirom na to nima prvotno izbrani odbor razstave formalne podlage in se je razšel. Oni gospodje, kateri so z izjavo naznanili svoj odstop od podjetja, so naprošeni, da svoje moči posvetijo brez dvombe za okraj in deželo koristnemu podjetju. Pripomniti je tudi pri tej priliki, da so dozdaj nastali stroški z dozdajnimi prispevki malone pokriti. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Radovljico-Lancovo-Predtrg, dne 4. septembra 1904. — Opomba za udeležnike razstave. Da ne bi v prometu nastale kake pomote, prosi imenovana podružnica, da se naj vse poštne in druge pošiljatve, zadevajoče sadno razstavo, pošiljajo kakor dozdaj, na pripravljalni odbor sadne razstave v Radovljici, kateri odbor se je itak sestavil iz odbora imenovane kmetijske podružnice. — Za fond sadne razstave v Radovljici so nadalje darovali: Občinski odbor na Jesenicah 100 kron, ces. svetnik g. Ivan Murnik v Radovljici 50 kron, kmetijska podružnica na Vrhniki 6 kron, g. V. Vurnik, po-dobar v Radovljici, 4 krone. Srčna hvala!
Uboga kmetska para. Pred par dnevi, dobili so »presrečni* stanovalci v D. M. v Polju novi zvon za ondotno cerkev, ki je, kakor pravi »Slovenec*, največji na Kranjskem. Tehta brez jarma 108 starih centov in stane brez oprave 9700 gld. ali 19.000 kron. In kdo ga bo plačal. Nihče drugi, kakor marijapolski kmet, ki je še tako neumen, da meče debelemu Kolarju na ljubo denar za novi zvon, ki ga je toliko potreba kot petega kolesa pri vozu. Kmet tolče beračijo ter jo takorekoč suh krompir, mastni Kolar se pa bo potem bahal »koliko je za cerkev in božjo čast storil*.   Da bi pač ta
novi zvon temu ubogemu kmetu malo več pameti pri-zvonil, da se ne bo pustil več dreti po farjih!
Javna telovadba. Opozarjamo še enkrat p. n. občinstvo na jutrišno javno telovadbo »Gorenjskega Sokola*, ki ne vrši točno ob štirih popoludne na glavnem trgu.
Umrl je v Kranju g. Matija Zupane, hišni posestnik, v starosti 81 let, oče deželno - vladnega svetnika dr. Fr. Zupanca. Pokojnik je bil predzadnji član nekdanje naci-jonalne garde v Kranju. — V Stražišču pri Kranju je umrla gospodična Fani Jugoviz, soimetnica tvrdke A. Globotschnig. Naše sožaije!
Slavnost blagoslovljeni a novega doma in nove brizgal ne priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1904 prostovoljno gasilno društvo v Šenčurju pri Kranju. Spored: Ob 2. uri popoldne sprejem došlih društev. Ob 3. uri blagoslovljenje novega gasilnega doma in nove brizgalne. Po blagoslovljenju obhod po vasi. Ob 4. uri javna efektna tombola. Po tomboli ples na prostem na nalašč zato prirejenem plesnem odru. Pri plesu svira slavna mengiška godba. Pri skrajno neugodnem vremenu se preloži slavnost na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Veselica prostovoljnega gasilnega društva na Koroški Beli se vrši ob ugodnem vremenu dne 11. sept., sicer pa nedeljo pozneje, t. j. 18. septembra, na vrtu gospoda Jožefa Rozmana, gostilničarja na Koroški Beli. — Spored: 1. Tombola. Mnogoštevilni dobitki so živi in mrtvi, potrebni in koristni. Kdor kupi 700 listkov, se mu že naprej zajamči, da bode dobil najboljši dobitek. Tisti, ki bo prej prišel, dobil bode lahko največ in najboljših dobitkov. 2. Prosta zabava. Godba po Gorenjskem dobro znane kapele iz Bovca na meh, lok, pihala, godala i. t. d. Godbo pospeševali bodo iz prijaznosti gospodične in gospodje s plesom. Med godbo pa bode gostilničar vole, krave, teleta, pujske seveda raztelešene, kuhane ali pečene, delil po natakaricah lačnim gostom za gotov denar. Tudi pijače ne bo gostilničar sam popil. Vsakokrat je pričetek točno ob 3. uri popoludne. Konec veselice je za vsakega posebej.
Bralno in pevsko društvo <Batitovec» v Selcih vabi uljudno k popoldanski zabavi, ki se vrši v nedeljo, dne 18. septembra 1904 v prostorih g. Frana Tavčarja v Selcih, in sicer s petjem, tombolo, šaljivo pošto, kori-jandoli i. t. d. Začetek ob 3. uri popoldne po krščanskem naukn. Ker je čisti dohodek namenjen v korist društva, se velikodušna darila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Iz Breznice se nam piše: Gospod živinozdravnik H. Turk iz Radovljice predaval je dne 8. t. m. — na Mali Šmaren dan — v tukajšnji šoli. Predavanje je bilo v prostem govoru nad eno uro trajajoče in jako zanimivo. Pojasnjeval nam je g. zdravnik, kaj so nalezljive živalske bolezni, kako se razširjajo in kako naj kmetovalec nastopa v takih slučajih. Učil nas je, kako nam je ravnali s tako živino, da ne zboli, kajti lažje je živino ohraniti zdravo kakor zdraviti bolno živino. Tega prezanimi-vega predavanja posetila je mnogobrojna množica domačih kmetiških mož in mladeničev, bilo jih je izvanredno število — 78. Gospod živinozdravnik nas je tudi radi tolike udeležbe pohvalil, rekoč, da toliko poslušalcev še ni imel pri svojih predavanjih v radovljiškem okraju. Mi poslušalci pa se g. živinozdravniku H. Turku najtopleje zahvaljujemo za res zanimivo in poučno predavanje, proseč ga, naj bi nas blagovolil zopet kmalu posetiti.
Otroški zajterk. Slavni zdravnik se je čestokrat izrazil in drugi znameniti higieniki so mu pritegnili, da otrokom pod 14 leti ni dajali zrnate kave. Ta ima, kakor znano, strup, ki jako škoduje delovanju srca, živcem in želodcu, takozvani kofein, čigar se enkrat tolika množina, kakršno ima čaša črne kave, že utegne provzročiti smrt. Vendar pa se še zmeraj toliko mater neče odločiti, da bi zrnato kavo vsaj za male otroke ne odpravile z domače mize. Najvzornejša pijača bi bilo pač čisto mleko, toda izkušnja uči, da je otroci ne pijo vedno radi in da jo le prav malokdaj morejo uživati dalje časa. Zato pa je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprimernejši nadomestek. Zaradi milega okusa, ki je po-
doben kavinemu okusu, jo otroci pijo jako radi in vrhu-tega je celo otrokom v najnežnejši dobi koristna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Bila bi dolžnost vsaki materi, da otroke izza prve mladosti navadi le zdrave, okusne Kathreinerjeve Kneippovc sladne pijače in jim daje samo to. Seveda je treba pri nakupovanju vselej paziti, da dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki se sme prodajati samo v izvirnih zavojih z varstveno znamko •Župnik Kneipp*.
Slavnostna otvoritev javne potujoče knjižnice slov. akad. ferij. društva »Prosvete* in žnjo združena veselica se vrši v nedeljo, dne 11. septembra 1904 v salonu gospoda Ferjana na Savi pri Jesenicah s petjem, predavanjem o slovenski knjigi in šaloigro »Nemški ne znajo*. Začetek ob 7. uri zvečer.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur*. Išče se: pomočnik manufakturijske stroke za Novo mesto, pomočnik galanterijske za Ljubljano, 2 pomočnika železninske za Celje, 4 pomočniki mešane za deželo, 2 kontorista za Celje, poslovodja za Karlovec, potnik za Dunaj in vodja podružnice žel. in špec. stroke za Gorenjsko. — Službe išče: 11 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki manufakturijske, 3 pomočniki špecerijske, 2 pomočnika špecerijske in železninske, 3 kon-toristi in 2 kontoristinje.
Križem sveta.
Na smrt obsojen. Pretočeno soboto je bil pred porotnim sodiščem v Novem mestu obsojen na smrt na vešala 231etni France Erman, pristojen v županijo St. Janž na Dolenjskem. V noči 1. julija 11. napadel je poštnega sela Fr. Bregarja, ko je ta ravno nesel pošto na Bransko goro. Udaril ga je bil s kolom po glavi, da je takoj na mestu mrtev obležal. Mislil je, da dobi denar pri njem, a našel ni ničesar. — Pravijo, da je bil Marijin otrok. Potem nič čudnega, saj se viJijo dannadan sadovi teh družb.
Podružnica slov. planinskega društva v Cerknem
priredi dne 11. septembra 1904 v prostorih g. P. Jurmana planinsko veselico v korist zgradbe planinske koče v Poreznu. Na sporedu je nagovor, petje, tamburanje in prosta zabava. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina k vesalici 40 vin. Vstopnice k plesu se dobivajo pri blagajni. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Samomor katoliškega duhovnika. V Budimpešti je skočil v Donavo katoliški duhovnik in gimn. profesor Jos. Giirtner ter se v vodi še ustrelil z revolverjem. Vzrok samomoru je, ker je hotel duhovski stan zapustiti, da se oženi, a ker ni dobil primerne službe, se je usmtil.
Krvavi štrajk. V Burgersu na otoku Sardinije je ustavilo delo 2500 rudarjev. Ko so došli vojaki, da umirijo štrajkujoče, napadli so jih ti s kamenjem in revolverji. Tudi vojaki so streljali in sicer početkoma iz ne-nabitih pušk, a ker so rudarji le še napadali vojake s kamenjem, streljati so pričeli s kroglami. Pri tem je bilo sedem vojakov težko ranjenih, trije rudarji mrtvi, zelo veliko pa ranjenih.
Domača knjižnica.
Nadi zapiski, socijalna revija. Izhaja vsak mesec enkrat v Ljubljani in stane za celo leto 2*80 K, za četrt leta razmerno. »Naši zapiski* se pečajo z sociologijo, filozofijo, politiko in znanstvom sploh. Poleg tega ima revija stalni mesečni pregled o javnem življenju, posebno iz socijalizma, občinske politike, strokovnega gibanja i. t. d. Prinaša tudi literarne kritike in deloma tupatam kaj pripovednega. O »Naših zapiskih* so dozdaj pohvalno in tudi zelo laskavo pisali razni meščanski češki, poljski in hrvaški tisti in revije. List je toraj vsega priporočila vreden.
Vseučiliftka ljudska predavanja. Spisal profesor dr. Fr. Drtina. Ljudska knjižnica III. zvezek. Ponatis iz »Naših zapiskov*. Cena 10 vin. Založili »Naši zapiski*. Naroča se po dopisnici pod naslovom »Upravništvo »Naših zapiskov*, Ljubljana.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica t Kranja. V mesecu avgustu 1904 je vložilo 401 strank K 99.476*74, dvignilo pa 276 strank K 55.860*24, 6 strankam se je izplačalo posojil K 27.400--. Stanje vlog iznaša K 3,432.029-32, stanje hipotečnih posojil kron 2,003.069*64 in denarni promet K 246.32293.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu je 212 strank vložilo K 54.252-69, 186 strank dvignilo k 39.286-68, 19 strankam se je plačalo posojil K 32.780.—. Denarni promet K 270.432*16.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu avgustu je vložilo 66 strank K 10.666*47, 59 strank je dvignilo K 49.190*54, 4 strankam se je izplačalo posojil K 8*300—. Stanje hranilnih vlog K 535.651*35 Stanje hipotečnih posojil K 537.604'95. Denarni promet K 144.531*70.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1904 je 165 strank vložilo K 31.809*66, 87 strank je vzdignilo K 20.348*50, 11 strankam seje izplačalo posojil K 12.200*-. Stanje vlog iznaša K 1,071.512*49. Stanje hipotečnih posojil K 794.549-21. Denarni promet K124-458-10.
Odprava carine na krmo. Ker je prepoved o izvozu krme na Ogrskem le malo izdala, in ker prej ko slej primanjkuje krme, zato bo ogrski ministrski svet delal na to, da se carina na krmo začasno odpravi.
Dobavni razpis. C. kr. oskrbništvo poštne ekonomije na Dunaju naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se za leto 1905 nabavi potom javne ponudbe razne predmete, kakor: Napisne table, knjigo* veška dela, ščetarsko blago, železnino in mednino, stekleno blago, službene čepice, zaboje, gumbe in zapone, platneno in materijalno blago, nože in škarje, službene znake in kovine, razne vrste papirja, pozamenterijsko blago, poštarske roge, milarsko in vrvarsko blago, pečatni vosek, kleparsko blago, štambilje in pečate, suknjo, ure, tehtnice in uteži, kolomaz in vato. Uzorci predmetov, katere je nabaviti, so pri c. kr. oskrbništvu poštne ekonomije na Dunaju (k. k. Post-Okonomie-Verwaltung in Wien I. Postgasse Nr. 17) na ogled. Pismene ponudbe, kole-kovane z 1 K za vsako polo, je vložiti zapečatene najkasneje do 17. septembra t. 1. 12. ure opoldne pri c. kr. oskrbništvu poštne ekonomije (k. k Postdkonomie Ver-waltung VVien I. Postgasse Nr. 17, I. Stock). Razglas, obsegajoč natančnejše pogoje in zaznamek predmetov, katere je dobaviti, je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Slaba letina na Nemškem. <Stat. Korresp.» poroča, da ni že davno bilo v Nemčiji takega nedostojanja krme, kakor letos. Že zdaj ni krme in so pričeli pokla-dati živini že suho hrano. V zapadnih krajih je bila letina nekoliko bolja. Škodile so razun suše tudi razne bolezni.
Listnica uredništva.
— Poljanske novice so prišle za to številko prepozno. Pa prihodnjič. Hvala!
— Dopisniku iz radovljiškega okraja: Boljše je, da počakamo še s tem dopisom.
— Članek »Domoljubno politično premišljevanje* je že v stavku. Pride morda že prihodnjič na vrsto.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju je podaril prima rij dr. Edo Šlajmer 20 K namesto venca na krsto pokojnemu Mat. Zupancu, očetu vladnega svetnika dr. Fran ti Zupanca.
Tedenski sejem v Kranju dne 5. t. m.
Prignalo se jc 150 glav goveje živine, 9 telet, 130 prašičev, 100 ovac, 20 kozlov, 314 bul. — 50 kg: pšenice K 10-50. prosa K 7*50, ovsa K 850, rži K 8--, ajde K 9-—. ječmena K 7-—, fižol: mandalonin ribničan K 14*—, koks 15*—.
Bijeiki
franc \fogroli
drž. preizkušeni učitelj vse godbe, se je sedaj
preselil
v r\oossovo hišo /. nadstropje. w9-a
Samsko kolo
se kupi. Kje? pove upravništvo »Gorenjca«. 151—1
Zračna soba
z lepim razgledom in s potrebno pritliko se takoj odda
samcu.
Pojasnila daje upravništvo »Gorenjca«. 152—1
se sprejmejo v stanovanje in hrano. 155—1
Več se izve pri upravništvu «Gorenjca».
v I. nadstropju, z električno razsvetljavo, štirimi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, se takoj d d v najem. 153—1
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca«.
Oprav. št. E 97/4 5
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 29. avgusta 1904, opravilna št. BJj^i se prodado dne 19. septembra 1904
dopoldne ob 10. uri v Kranju, h. št. 121 na javni dražbi: različna krojaška narejena obleka, snkno za napravo obleke, 1 kolo, 1 šivalni stroj in različna hišna oprava.
Reči se smejo ogledati dne 19. septembra v času med 9. in 10. uro dopoldne v Kranju št. 121.
C. kr. okrajna sodnija Kranj, oddelek III.
dne 9. septembra 1904.
Potrtega srca javljamo v lastnem in sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nepozabna sestra, gospodična 156
Faui Jugfoviz
soimetnica tvrdke A. Globotschnig v Stražišču pri Kranju
danes ob 9. uri dopoludne, previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage pokojnice preneso se v nedeljo, 11. septembra, ob polu 6 uri popoludne na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju in tam polože k večnemu počitku.
Sv. maša-zadušniea brala se bode dne Vi. t. m., ob 9. uri dopoludne v župni cerkvi pri sv. Martinu.
Stražišče pri Kranju, dne 9. septembra 1904. Peter Jugoviz, brat. — Eliza Matajc roj. Jugoviz, Leopoldina Savnik roj. Jugoviz, sestri.
Zahtevajte ,Gorenjca' v gostilnah in kavarnah!
Zaloga „Belske kisle vode"
Vellacher Sauerbrunnen 4—18 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
TapetftiK i> preprogar
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136—5
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Mfohlgemuth
132-6 v Kranju, glavni trg št. 118.
Vež delavcev
proti mesečni nastavi in dobrej plači išče 146—2
»Delniška pivovarna Laški trg" pri Celjn.
Srejemajo se le krepki, zdravi in ne nad 35 let stari delavci.
Ponudbe je pošiljati na ravnateljstvo gorenje pivovarne.
Dijaka
iz dobre rodbine za prvo in drugo gimnazijo se sprejmeta v strogo nadzorstvo in hrano s 15. sept.
Kje, pove upravništvo »Gorenjca*.    . 145—2
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
9—19    katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog K 3,482029 82. Stanje hipotefaih posojil K 2,008.069 64.
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
* samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.
M.l!/d
Pariz 1900
„Grand Prix"
Najvišje odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratovišdh. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moder" umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, delu. družba
Ljubljana, iv. Petra oeita it. 6.
98-7
dijake
iz boljših hiš, sprejme na stanovanje in hrano učitelj v Ljubljani.
Našlo? pove upravnistvo «Gorenica».
147-1
Ali hočete dolgo živeti
in se veseliti zadovoljivega zdravja? Da dosežete to, morate Ur bet i, da ohranite svoj želodec zdrav In za probavljanje vedno sposoben.
Vsak, kdor si je izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedrni in pijačami, ali se ga je z istimi morda prehladil, naj se posluži
Germanove okrepčalne esencije
kalem se uporablja z največjimi uspohi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavobolu, omotici, kiču, telesnem zaprtju, napenjanju in zlati tili. Po mnoK<> ZMVžiteiu kosilu, posel no še po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja •last do jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznih izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da tisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravili to prednost, da ne *kodnje pri V nič, celo tedaj ne, če ?e jo rabi v presledkih mnogo let, ker se naieja iz najfinejših in najbolj izbranih rožnih sokov ter ima prijeten, <<ienko-aromatičen vonj tako zelo, d, jo zavživajo g slastjo tudi »ospe. otroci in celo prav razvajene osebe Oermanove okrepčalne esencije, kot pravega domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne prečestokrat najtesnejšo boleen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k< povanju naj se zahteva vedno samo Germanova okrepčalna esencija iz lekarne «pri tekem orlu« v Belo varu: zakaj po svetu kroži se nekaj dragih temu sličnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati t« j psenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zel nem zvitku popolen tvnikin napis: Lekarna »Pri črnem orlu > K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa pnš na naročila. Cena steklenici je 1*40 K. Po polti se ne posije manj kakor dve steklenici. Pri pred-plači naj se blagovol doposlati Fe 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih ter navodila pii uporal-i so zastonj.
Germanovo okrepčevalno esencijo priporočam bolehavim kar najbolj, ker sem preverjen v izbornem učinku, katerega sem zapazil že mnogokrat deloma sarn na sebi, deloma pri mnogih župljanih, katerim sem to esencijo nasvetova).
Edmund Me de o t ti, župnik v Trojstvu (Hrvaško).
Oni dve steklenici Oermanove okrppčalne e»encije, kateri sem prej"! od Vas, so mi posebno prijal<\ zato naročam znova nadaljnih sest steklenic 118—4 Peter Gradinac upokojeni župnik, Gradec, Zinzendotfgasse.
Obveščam Vas, <la sem prejel že od mnogih strani razna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanova okrepčalra esencija.       Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenbeig.
Pros;m, pošljite mi nemudoma ?opet osem steklenic Germanov? okrepčalne esencije, katero najtopleje priporočam zla ti tist;m, ki so bolni na želodcu.  Zd uvje se n.i > idn • boljša.
A polonija llab rl, Seniriach, p. Peirgau (Štajersko).
G.Piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmac^vtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in s n a ž n o s t j o.
Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Piccolijevo teleznato vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspeli o m. Polliterska steklenica 2 K.
Piccolijevi sirupi iz malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130.
Zunanja naročila po postnem povzetju.
P, n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
II.
199—48
Loterijska srečka dne 8. septembra 1.1
Trst: 17     62     32     73 65
Vydrove žitne kave
POSKUSITE' w-        VNUK dr»|0»oljno. Potln« 6 kt potiiiki 4 K SO h Irance,
r DOMAĆI PRIJATELJ"
nam odiniaiam m»n| poHjm mmtiitL,
l/fircđš hSšrnajitae trie 9rif<WI
štedilnike, 6on4^e
z>a kometi, kakoi tudi kipe, vaz*, in
Biuye y(it\a$te iz>de(he v   v*ci\   batvak,   Upe&nc   in cen* pti poteča  pvva in največja
93-U
licenca
poštenih starišev, ki ima
veselje do tiskarstva
in je dovršil vsaj par gimnazijskih razredov, sprejme
Tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Otroški vozički
4-50 gld.
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 6-50, 7-50, 8'—, 9-—, 10-—, 12—, 14—, 16'—, 18—, 20-— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
89—15 pod mestom.
Hamburg-Amerika
160—1
Iz Ljubljane v
Novi Tork
samo <30 gld. s dobro proito hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
f vitem laik«
M. PoflrajM
frizer
ia dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra e. 35
priporoča za gojitev las ia za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame a seperat-uim vhodom.
mmmmmm
»Zakaj so Vaši zob|e tako beli?* »Vsak dan rabim 0. SevdlOVO hlgijeniČM kozmetično ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite
jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
71-22
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „MSRJptR" Peter Majdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
cd
E
00
M O
rt N
Zaloga najboljšega sredstva proti muham — za živino — pod imenom „Sanori".
Stropov, vlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za VOSOVe, železnih peči,
JtoMtt-iiportla«i-cement, traftrze, stare, Icteziiftc
šine za kolesa, podvozi indrugoželezo,seSalkeza vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk, zalaga različnih barv.
OI OI OI OI o
foio-emayl v barvah
Bnp{t, privest, gumbe ja zapestnice, igle 50 kravate i. t. d.
JaJ^o /epa in primerna darila.
Jzdeluje ps vsaki jotograjiji
Jv. Jagodic-
49—24 - jotograj v JCranju
Velik požar f
1 t
it
I*
it
u saaore lahko In naglo pogasiti samo s 13-34
5»«l(aloVi»i brizgaloicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A.. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio tor lestev in a zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodars ih strojev.
Hiša št. 107 v Tržiču
se takoj odda v najem. 157-1
Več se poizve pri lastniku g. J os. Krennerju v Kranju.
i J
:
„Dobra škarica
spisala Minka Vasi če va
v založništvu Lavosl. Schwentner-Ja v LJubljani.
Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za prpravijanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezan«.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, tina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knj:gah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja uradi njene cene, ker ni nič dražja, nego zn*.ne nemške kuharske knjige. 10—45
i'
H. Sittnsr, urar
Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, gld. 650. 114-11
¥ Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
ne vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, .komunalnih obligacij, sreći, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše izdaja v vsakemu žrebanju.
S        Poln o vplačani akoyaki ti     kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestinu Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s Čeki in nakaznicami.
ljuljana (Kotizej)
sa Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-15
Pohištvo ii želez*, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
I
8«-17
„ Moravija * -šivalni stroji so najbolja^ najpripravnejši ter najtrpežnejši.
„ Moravija "-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje.
„ Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
Pouk za umetno vezenje na „ Moravija "-šivalnih strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
JJ Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poijedei. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
Slav« iolskim vodstvom
u dano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem It. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
'MIN6RIM JUKt mOHJ COmCOUR«-
Zobo- tekneii atet]€
Oton 5cydl
pri gf. dr. E.Olobočnikn ▼ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in cementa kakor tudi vse sobozdrav-aiike operaoije izvršuje tu Specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d.
Pojasnila daje upravniStvo • (Jorenj.a»». 109—1
JOSIP VVEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št.4
Stimio-onetio ii kontrvtcifske klUCaniCarstve.
žične omrežja na stroj, obhajilne mize, ograje na mtrodver u, obmejno omrežje, vezna vrsta, balkoni, verande, etofpat krlio, itedilnike i t. d. los-is
Specijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
G. Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-1 i varna v LJubljani priporoča kot  posebnost  iage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera -to rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 3 vin. 10416 za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen".
Ono je §0fT zajamčeno čisto "Wl in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „8ohioht" in varstveno znamko „Jelen".
11911
Ustje
(faW
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja Marsa sVoje Vrste na eVronsKe« Kontinent«.
Ustje (CesKo)
Izhaja vsako soboto zvečer, će je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poŠti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto S K, za pol leta K 150. Dostavljanje na dom stane za celo leto 00 vinarjev već. Posamezne številke stanejo S vinarjev. — Na naročite brez istodobne vpo&ljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se sa petit vrsto 10 vinarjev, će se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniltvo se nahaja v nisi štev. 105 nasproti in p ne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, splob vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.