Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo so popuot.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za IJubljano
v u pravni s tv u:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl.f za pol leta 6 gld., za čotrtleta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 71.
V Ljubljani v soboto, 24. maja 1884.
Tečaj I.
Indignatio fecit.
Nismo elegiki, — saj ne pristaja aktivno delujočemu politiku, kateremu je dolžnost, boriti se z ukoreninjenimi zmotami, pobijati neresnico ter razkrivati skeleče rane na narodnem životu, da bi se udal lirični mehko-dušnosti. In vender nas je premagala bolest, ko smo vzeli v roke zadnjo številko »Slovana" ter čitali v njej gnjusno-surovi napad na najodličnejšega pisatelja, s katerim se dandanes ponaša borno slovstvo ubozega slovenskega naroda!
Ozirali smo se po domačem polji, raz-oranem od pogubonosnih podzemeljskih sil! Dolgo so se trudili najboljši možje, kar jih je rodila tužna nam domovina, da bi spremenili sterilno ledino v plodovite livade, ni bil zastonj njih trud, zrna, zasejana v domača tla, pognala so v klasje, — toda čez noč vzdvignili so se blatobljuvniki in iz svojega žrela mečejo tokove kalnega blata, kateri bodo pogreznili zapuščino srečnejših dob. Surovost, b ar barstvo sili na površje, vandalske tolpe so ulomile v narodno svetišče, s silovitimi rokami udrihajo po staročastnih simbolih in skrunijo žrtvenike, — narodu -v pogubo, samemu sebi v vekovito neizbrisno sramoto.
In na čelu našim novodobnim ikonoklastom koraka oblastno dr. Ivan Tavčar, slav-noznani naš „Hans Dampf in allrn Gassenu. Poznamo nekoliko slovstvo druzih narodov, čitali smo dokaj polemičnih spisov, a treba je segati globoko doli v najskritejša zakotja slovstvene produkcije o času francoskega prevrata, zateči se moramo k bolestnim proizvodom Marata ali Heberta, da najdemo spise, po brezobzirni podlosti podobne Tavčarjevemu zadnjemu članku, »posvečenemu11 prvaku naših pisateljev, Jos. Stritarju.
Narod slovenski, ali si v istini tako slaboumen, da si uže pozabil nevenljivih Stritarjevih zaslug za tvoje slovstveno probujenje, da dopuščaš razposajencu, z drzno roko grditi cestitljivo obličje, pred katerem se bi moral spoštljivo klanjati vsak zavedni domoljub?
Listek.
Dunajska pisma.
Kam torej meri vse to besedovanje? Kaj je namen in konec mojih dosedanjih »dunajskih pisem" ? Ako hočemo svoji narodnosti zagotoviti prihodujost, ako nočemo, da nam tisto, za kar smo tako goreče prosili in molili, za kar smo toliko časa trudili se in borili, ne izgine zopet, kakor lepe sanje, kakor zapeljiva fata morgana popotniku v puščavi, krenimo že skoraj, dokler ni še prepozno, s krivih potov nezrelih in neplodnih sanjarij, političnega širokoustja in sleparstva, visokosežnega politikovanja in malostnega prepiranja na edino pravo pot trudapolnega moškega delovanja. Lepoglasna beseda, ki je dosedaj mamila nam sluh, umakni se skOraj poštenemu dejanju! Ne pozabimo nikdar, od kod smo, kje ima naša narodnost svoje korenine. Prosto ljudstvo bodi prva iti vedna skrb naša; iz njega izvira, iz njega dobiva vedno novih
Utihnili so bili sladki glasovi v domačem logu, ugasnil je med nami sveti plamen poezije, — kdo drugi ga je zopet oživil, kdo drugi nam je z nova ustvarjal pesniške umotvore, ki so v dušo segale zapuščenemu rodu ter izvabile celo generacijo pevcev, nego isti Stritar, katerega sedaj surovo zasmehuje »Slovanov" neolikani sodelavec? Združevaje v sebi izredno naobraženost s prirojenim dobrim okusom, položil je Stritar temeljni kamen estetični kritiki, in njegov essai o Preširnu ostal bode še dolgo, dolgo časa najboljši slovenski proizvod v tej prevažni stroki. Proza naša, okorna in robata, ogladila se je pod njegovim elegantnim peresom, in tako silno je vplival produktivni ta pesnik na razvoj našega jezika, da bi z večjo pravico nego nemški Platen smel reči o sebi: Und auf die Sprachc driickt' ich mein Geprage. Vsa mlajša pisateljska generacija zajemala je iz njegovega bogatega vira, učila se od njega, pobirala njegove stopinje; najodličnejša naša talenta, Jurčič in Gregorčič, priznavala sta to javno. Jurčič se je s hvaležno odkritosrčnostjo spominjal Stritarjevih naukov in Gregorčič je sam poudarjal, da bi se nikoli ne bil oglasil, da ga ni vzbudil Stritar,
—	in dandanes upa se na dan dr. Ivan Tavčar, pisatelj, znan po karikiranih novelah in vodenih člankih, v katerih se duševna revščina zakriva s figovim perjem „neskončnih" votlo donečih tirad, in iz ust tega slovenskega Therzita usujejo se psovke najnižje baže na plemenitega slovenskega pesnika!
Verjamemo, da so Stritarjeva »dunajska pisma" marsikomu do živega segla ter kosti prerahlala nekaterim starim grešnikom. Njegova možata odkritost morala je zaboleti zlasti sedaj, ko se je še pred nekoliko meseci slovenski literarni Cartouche, „senca" »Slovenskega Naroda", tako prilizneno klanjal dunajskemu pesniku; ali nikdo ne more trditi, da je Stritar v svojih »pismih", s kojimi je počastil predale »Ljublj. Lista", navzlic žarnemu slogu, rabil le enožalilno besedo, katera bi merila direktno na o sob e delujočih slo-
močt	vse naše	narodno	življenje. Če	imamo
to krepko, to	pogumno	krdelo za seboj, kdo
more kaj zoper nas ?
A to ljudstvo, samo ob sebi tako krepko in zdravo, to plemenito ljudstvo boleha in hira, kakor hrast, ki mu črv razjeda osrčje. Kdo se upa slepiti sebe in svet ter tajiti to žalostno resnico! A kaj pomaga spoznanje, kaj koristi tožiti in žalovati ter križem držati rokč.	Na delo	je treba,	na delo je čas,	skrajni
čas!	Kjer se	o požaru	kaže največja	nevar-
nost, od koder preti vsemu selu poguba, tj& se brez pomiselka in posvetovanja, brez premišljevanja in prepiranja kakor na neko skrivno povelje obrnejo bliskoma vseh oči in moči, da se sč združenimi silami zaduSi vsem preteči sovražnik. Jaz še nisem slišal, da bi se bili kedaj o taki priliki ljudje sporekli in sprijeli. Tu se ne vpraša, kdo naj ukazuje, kdo naj sluša; ena volja vlada in vodi vse pričujoče; tu primeta za eno delo moža, ki sta živela ves čas v prepiru med seboj. In mi bi ne delali tako v včliki nevarnosti, ki preti vsemu narodu?
Kje torej začnimo, kam vprimo vse svoje
venskih politikov. Toda videti je, da ima gospoda jako slabo vest, kajti le tako je umevno, da se je neimenovani dr. Tavčar takoj oglasil ter na čisto splošne opazke odgovarjal z osobnuni izbruhi nebrzdane surovosti. Vsak sam zna, kje da ga škorenj žuli!
Toda, preveč časti, ako bi nadaljevali polemiko s takim protivnikom! Le eno besedo še oni zaslepljeni čredi, kateri je »Slovan* glasilo in dr. Ivan Tavčar protagonista! Sledite njegovemu spodbudljivemu vzgledu, napadajte častne veljake, strmoglavite njih kipe z visokih piedestalov v cestno blato — kaj bodete naposled dosegli ? Ali si morda v istini domišljujete, da bode slovenski narod, kateremu ste s surovo roko razbili in uničili uzore, za delj časa ogreval se za vaše junake? da ga bode vodil plitvi phraseur, kakor je »Slovanov" lastnik, navduševal zanikerno-indolentni dr. Z a r n i k, ali da mu bode oblastno zapovedaval političen buffo a la dr. Tavčar? Ne, nikdar ne! „Apres vous le deluge, vesoljni potop za vami!" Razdirati znate, ali če bode dognano plemenito delo vaših rok, če bo v prah in pepel spremenjeno vse, kar so s trudom zgradili boljši možje nego vi, potem bode na razvalinah narodnega poslopja zidal in gradil od vas sovraženi in ljuto napadeni nemški tujec!
Sicer smo prejeli v tej zadevi uže mnogo dopisov z več stranij, v kojih se razodeva splošna nejevolja proti drznemu napadu na g. Stritarja. Jednega, posebno zanimivega priobčimo na tem mestu:
Z Notranjskega dne 22. maja. (Izviren dopis.) In ko bi bil do danes še kdo dvojil o resnici Stritarjevih besed, da se je silna surovost vgnjezdila v neki del našega časopisja, danes bi ga moral prepričati o tem uvodni članek »Slovanov", katerega je napisal »znani" dr. Iv. T. »o političnem obrekovanji", kateri pa od prve vrste do zadnje pike ni druzega nego surova psovka in nesramno zasmehovanje jednega najodličnejših literatov, kar jih je
moči? Na to vprašanje, tako se mi zdi, pameten in pošten človek pri nas ne more imeti dveh odgovorov na izbiro. V prostem ljudstvu, dejali smo, ima naša narodnost svoje korenine; z njim oua živi, z njim gine, njenega obstoja si brez njegovega misliti ne moremo. A to ljudstvo, kakor smo rekli in kakor je vsem znano, ni zdravo; pomoči potrebuje, nagle pomoči. Če skoraj ne pride pomoč, čez petdeset let, kakor vse kaže, morebiti ne bode več trdne kmetske hiše slovenske! Odkod pridi ta pomoč? Nekaj od zgoraj, od države menim — prepelic izpod neba ne smemo pričakovati, kakor Izraelci v puščavi. Kakošna bodi ta pomoč, to premišljati in preudarjati, za to skrbeti in poganjati se, dolžnost je mfiž, katerim je ljudstvo izročilo sveto nalogo, da delajo postave za državo in za deželo. Kdor ne umeje t6 dolžnosti ali pa ne čuti v sebi potrebnih zmožnosti zanjo, ne d&j se voliti, ali pa, če je že voljen, pojdi mirno domov ter služi si kruha s poštenim delom. Otrokom nosimo s6 sejma zlato pčno domov in konjca, ki »od zadaj piska", ne odraslim Ijudčm!----------
imel naš narod. Kaj ne — gospoda — to je »slovansko", udrihati in z blatom ometavati moža — slavnega pesnika slovenskega, kateri ima pogum, pokazati Vam za trenotek zrcalo, da v njem gledate umazani svoj obraz; — to je »slovansko" — zaradi politične nesloge segati s surovo roko po zasluženem lavorovem vencu, katerega je narod slovenski ovil častitemu možu krog temena, in poskušati, kratiti mu zasluge, katerih zgodovina naša pozabiti ne more — da, da, gospodje »Slovanovi", to je slovansko. Pa Homer je imel svojega Coila — kaj bi ga Stritar ne imel ? Razloček je le ta, da se je Homerjev zabavljač in kričač usmrtil, ker ga je Ptolemej zaničeval — a naš se sigurno ne bo!
Če pa on misli, da mi ne sodimo jed-nako z našim pesnikom, potem se gospod dr. Iv. T. silno vara. Mi na Notranjskem dobro poznamo nekaj mož, ki le vpijejo in vpijejo: »Narod, narod, narod!", ako pa je treba, da storč za le mal oddelek tega naroda kaj — morda za kako občino — potem jim mora ta bore narod, kateri jih je povzdignil, vsako vrsto in vsako besedo drago plačati.
In ti gospodje tudi ne lazijo z bledimi obrazi in suhim, lačnim životom okolu, kakor ugiblje to gospod dr. Iv. T. — nego vidi se jim, da se jim dobro godi. In prav ta gospod dr. Iv. T. vpije sedaj na pomoč ter hoče imeti varovano svoje poštenje, češ, dokažite nam, da nam je narodnost molzna krava. Nasprotno pa prav on odreka drugim brez dokaza narodno mišljenje ter jim jemlje tako narodno čast. A kadar njemu pride kdo z dokazi, potem pa kriči zopet: »To so osobnosti, surovosti, natolcevanja" in Bog ga vedi kaj!
Zato pa mi poznamo te ljubljanske gospode, katerim smo zlasti mi Notranjci tako na srce zrastli. Le tako naprej — gospodje »Slovanovi"! Prilika ni daleč in pokazalo se bode kmalu tu pri nas na Notranjskem, k&ko je seme, katero sejete, in mu je li naša zemlja ugodna. Dozdeva se nam pa, da za Vas ne bo sadu.	O.
Iz državnega zbora.
Slabo uslugo je storil dr. Kopp svojim tovarišem z združene levice! Preden je ostavil parlamentno sobano, hotel je nekoliko podrezali vlado zaradi dunajskega živinskega semnja. Toda ministerstva predsednik grof Taaffe je kmalu odgovoril na stavljeno interpelacijo in težko, da se bodo levičarski pokrovitelji ogerskih živinskih mešetarjev in dunajskih mesarjev posebno ponašali z zasluženim odgovorom na neumestno provokacijo: Minister je drastično slikal nedostatnosti na starem živinskem trgu, naglašal dobiček, ki bode izviral Dunajčanom in prodajalcem živine iz novega tržnega reda ter odločno pobijal prazno govoričenje, da je vlada, umaknivša svojo na-
Druge pomoči pa, in o tej hočemo malo obširneje govoriti, pričakuje narod po vsej pravici od nas vseh, kateri se prištevamo »razumništvu;" in to tolikanj bolj, ker smo mi sami večinoma izšli iz naroda. Kateri pa sin skrbi prav za svojega očeta ter mu po-vrača prejete dobrote; tisti, ki ga, v gosposki družbi sedč, hvali in povzdiguje ter mu morebiti za god lepa pošilja voščila ali pa celo kako drago »smodko", »kakoršne cesar sam puši;“ stari mož pa doma za pečkom čepe bori se sč svojim siromaštvom in naduho! Ali bi ne bilo bolje poslati krepke hrane siromaku in morebiti dobrega zdravnika v hišo? Tako delajmo tudi mi, ki se imenujemo rodoljube, se svojim očetom, narodom. Tudi narod naš potrebuje najprej hrane, t. j. oteti ga je treba najprej materijalnega pogina; jčz je treba postaviti proti splošnji povodnji, ki že razgraja po naši deželi. Tu naj pokaže, kaj velja, naše rodoljubje; pravo, dejansko rodoljubje, ne tisto akademično , tisto nedeljsko , s katerim se tako radi odevamo »zastran lepšega." Kdor noče prijeti za delo, odstopi ter ne bodi na potu tistim, ki hočejo pomagati. V včliki se-vernoiztočni državi, kjer živč in trpe rodni
redbo gledč požunskega trga, v kateremkoli oziru škodovala veljavi avstrijske državne polovice. Desnica je glasno odobravala njegovo energično izjavo.
Sicer se je ves teden v zbornici nadaljevala specijalna debata o obrtnem redu. Večji-del so obveljali odsekovi predlogi, le pri jednem paragrafu, kateri pa glede svoje važnosti daleč presega vse druge določbe, pri § 96 a), ki določa llurno delavsko dobo, je bil sprejet nasvet levičarja Chlumeckega. Taktika levičarjev v tem merodajnem vprašanji delavskega prava bila je a priori jako prozorna. Ker se niso upali nasprotovati svobodnim n a-čelom, skušali so po ovinkih doseči svoj cilj ter utihotapiti določbe, ki varujejo interese fabrikantov. Zaradi tega je tako odločni nasprotnik sedanje vlade, kakor Chlumecky, predlagal, naj se naroča ministerstvu, zaznamovati obrtne stroke z 12urnim delom, in sicer takoj na tri leta. Poljak Bilinski stavil je posredovalni predlog, kateri daje ministerstvu dotično oblast le za eno leto. Glasovalo se je ustmeno in obveljal je nasvet levice s 143 glasovi zoper 140. Uže v prejšnjih člankih in poročilih iz državnega zbora poudarjali smo svoje stališče, in danes, ko smo vestno preštudirali vso debato z vsemi razlogi, navedenimi pro in eontra, ne moremo niti za en las ne odstopiti od svojega prepričanja. Dokler bode sedanja, tudi delavcem prijazna vlada na krmilu, se sicer ne bojimo nobenih produktivnemu delu neugodnih posledic, ali če bi zopet nastopilo ministerstvo, vzeto iz nem-školiberalnih krogov, občutili bodo delavci takoj bridke nasledke nemarnosti in nebrižnosti nekaterih desničarskih poslancev. Kajti nikdar ne bi mogel prodreti nasvet levičnjakov, da ne bi celih 40 poslancev z desnice ali doma se mudilo ali kje drugod dragoceni čas tratilo. Pač žalostna prikazen, katera mora škodovati vplivu in veljavi parlamentne večine!
Včeraj (23. maja) je zbornica dognala ostale paragrafe obrtnega reda, zvečer so se vršile volitve v delegacije, in skoraj gotovo prično se parlamentne počitnice uže v ponedeljek.
Politični pregled.
Avsfrijsko-ogerska država.
V državnem zboru svršila se je včeraj debata o šestem poglavji obrtnega reda. Diskusija bila je sicer v teku cele debate precej živahna, no priznati se mora, da so govorniki obeh velikih strank govorili stvarno ter vsaj pri tej važni točki popustili strankarske strasti. Bilo bi pač želeti, da se tako mirno in stvarno razpravljanje v prihodnje udomači v avstrijskem parlamentu.
V zadnji seji železniškega odseka obravnavalo se je o predlogih pododbora za Severno
nam bratje, zgodčvajo se često neke čudne dogodbe, kakoršnih svet do sedaj še ni videl. Mladenič, ki ima vsega dovolj, izgine nekega dnč. Ljudjč si pomežikavajo, ne povprašujejo: kam je šel? In če jih vpraša tujec, d£ se mu čuden odgovor: »Med narod." Deklica plemenita, ki je živela v vsej obilosti in pre-širnosti tega sveta, zapusti svoj grad, svojo rodbino ter gre oblečena kakor prosta delavka ali kmetica med ljudstvo, da je poučuje in tolaži, da se trudi z njim in trpi. Jaz si ne morem kaj, da bi se mi ne storilo milo, kader zopet kaj takega berem. To je skoraj edino, kar vidim še tolažljivega v tej nesrečni deželi. To je rodoljubje, to je vera, to je ljubezen, ki vse premaga. Jaz upam, da vsak pameten in pošten človek bode prav umel tč moje besede; kdor pa hoče zasmehovati jih ali krivo tolmačiti, ker to zahteva služba njegova, prosto mu; jaz mu ne bodem kratil s trda služenega kruha. Takega rodoljubja nekoliko bi jaz želel našemu »razumništvu", naši gospčdi. Ljudstvo si ne more pomagati samo, naša dolžnost je priti mu na pomoč, kakor človeku, ki se vtaplja. Tu so dobri vsi pomočki, poprijeti se je treba vseh, kateri utegnejo biti vspešni
železnico. Večina njegova (Tonkli, Hiavka, Javorški) je predlagala, da naj se vlada po-zivlje, pričeti nova dogovarjanja z društvom Severne železnice, da bode proge, za katere preneha privilegij 4. marcija 1886, prevzela v svojo last, ali pa da sklene kako drugo pogodbo, ki vgaja gospodarstvenim in denarstve-nim interesom države. Poročilo o tem dogovarjanji naj se državnemu zboru predloži v prihodnjem zasedanji; ko bi pa dogovarjanja ne imela vspeha, naj vlada za časa izdela potrebne zakone, da ne bode promet prenehal, ko preteče privilegij.
Manjšina (Herbst, Tomaščuk) pa je predlagala, da naj se preide preko državnega načrta gledč Severne železnice takoj na dnevni red.
»Pokrok" poroča, da bode namesto barona Widmanna deželnim glavarjem Moravske imenovan državni poslanec grof Vetter v. d. Lilie.
Iz Zagreba poroča se »Presse", da je oni pasus prestolnega govora, kateri se tiče Hrvatske, precej streznil neke opozicijonalne kroge. Narodna stranka goji zopet bolje nade v prihodnjost ter upa, da bode sabor, kateri se snide 5. junija, vspešno deloval in da bodo tudi nove volitve za deželni zbor povoljno iz-pale. — Delovanje bana grofa Khuena, katero po vsem vstreza hrvatskim potrebam, pridobilo mu je uže mnogo pristašev. Dopisnik imenovanega lista kouečno zatrjuje, da se bode ban v prihodnji sesiji postavil na čelo narodni stranki.
Hrvatski listi poročajo, da bode narodni poslanec Folnegovič, najinteligentnejši in vplivnejši član Starčevičeve stranke, vsled nespo-razumljenja s svojimi somišljeniki, položil saborski mandat.
Tuje dežele.
Berolinska »Germania" poročala je nedavno iz Rima, da papež ni sprejel ostavke kardinala Ledochovvskega kot nadškofa poznanjskega, »ker Prusija ni izpolnila želj papeževih gledč vprašanja o vzgojenji“. O tej vesti piše sedaj »Nordd. allg. Ztg.“, da se pruski vladi sploh niso izrazile navedene papeževe želje, ko se je razpravljalo o nameščenji poznanjske nadbiskupske stolice in da je iz tega razvidno, kako poljski vpliv v Rimu zopet narašča.
V	italijanskem senata vršila se je predvčerajšnjem debata o proračunu ministerstva vnanjih stvarij. Pri tej priliki izjavil je minister Mancini, da italijanska vlada deluje na to, da se vzdržijo prijateljski odnošaji z vsemi državami. Popolno sporazumljenje med evropskimi vlastmi je garancija miru v Evropi, in Italija bode mednarodne dolžnosti svoje točno izpolnjevala ter po mogočnosti zaprečila vse, kar bi moglo kaliti prijateljstvo z ostalimi državami.
in koristni. Poučevati je treba ljudi po cerkvah in šolah, v pogovorih in spisih; kazati jim je treba dejansko, kako začeti in ustanoviti to ali ono koristno napravo. Pravil mi je nekdaj znanec, da je v njegovem kraji doli na Dolenjskem kmetska mladina napravljala društva, v katerih je bilo pod kaznijo prepovedano izreči k&ko ne čisto slovensko besedo. Vesel sem bil, ko sem to slišal, svojih tako vrlih, tako rodoljubnih mladih rojakov. Ali bi ne bilo moči osnovati takega društva, da bi si udje njegovi sami prepovedovali pijan-čevati, sosebno pa žganje piti, za denar igrati in zapravljati, pretepati se, ponočevati in razgrajati; za to pa bi se udje spodobno razveseljevali in kratkočasili z branjem in petjem, z različnimi telesnimi vajami in poštenimi igrdmi. Jaz menim, da bi se vse to dalo, samo znati je treba. Velika je moč navdušenja, le vneti ga je treba in netiti. Vsi izobraženi ljudje, duhovniki, uradniki, učitelji, vse kar nosi gosposko suknjo, združilo bi se naj v nekako sveto bratovščino, ki bi imela svoje ude razpostavljene po vsej deželi. To sveto krdelo navduševala bi samo ena misel, ena ideja: vse za narod! Samo eno nalogo
V	angleškem vojnem ministerstvu vlada sedaj velika delavnost, in delajo se velike priprave, da se konečno vendar enkrat pride v pomoč generalu Gordonu. Nameravana ekspedicija odrinila bode početkom meseca avgusta, ker Nil še le koncem julija toliko naraste, da morejo na njem ploviti ladije. Mislimo, da bi bilo pač potrebno, da se koncem julija ekspedicija uže zbere pri Assuanu, kajti, kdo vč, ne bode-li se čez dva meseca ustanek v Sudanu razširil tako, da se bode Angležka morala boriti ne samo za Kartum nego najbrže za celi Egipet.
Angleži iskali so pomoči proti Sudanezom tudi pri kralju abesinskem, no kakor vidno, brez vspeha. Umevno je pač, da Abe-sinci ne začenjajo radi v tujo korist boja z mnogoštevilnimi Sudanezi, in to tem manj, ker je obetana angleška pomoč še zelo dvojbeua.
Dopisi.
Z Gorenjskega 22. maja. (Izv. dopis.) (Nekoliko besed o naši kmet. družbi.) Uže leta in leta čuje se po občnih zborih kmetijske družbe tožba, da se prav gledč živinoreje stori premalo, ali kar in kolikor se stori, da to ni tako vpeljano, kakor bi bilo lehko in najbolj koristno gospodarjem. Tudi v enkčti, ki je o Veliki noči zborovala v Ljubljani, povdarjala se je ta stran, in akopram ni prišlo do nobenega sklepa v tej zadevi, vendar so zastopniki kmetijske družbe, ki so se vdeležili enkete, lehko marsikaj čuli, na kar bi morali odslej bolj tehtno in pogosto obračati svojo pozornost.
Naj omenjam danes vzlasti — živinorejo in vpeljevanje tujih plemen v našo deželo. Nikdo ne bo tajil, da se je kranjska, posebno gorenjska živina v teku zadnjih pet do šest let zdatno poboljšala in da gre glavna zasluga o tem v prvi vrsti kmetijski družbi, katera je s pomočjo državne subvencije leto za letom vpeljevala lepo število plemenih bikov in junic, večinoma muricodolskega plemena, ter jih potom dražbe oddajala raznim gospodarjem. Tako je bila premožnejšim prilika dana, omisliti si lepo živino ter prav po bikih vplivati tudi na dobro prirojo pri bližnih sosedih. Toda ravno ta modus javne prodaje, pri kateri so se dosegle včasi silne pretirane cene, ta ne more koristiti tako občni povzdigi živinoreje, nego bi se doseglo, ako bi se po strokovnjaško določenih okrajih delila taka živina, oziroma prodajala tako, da jeden živinorejski okraj sme imeti samo po — jednega bika. Pri nas so občine, v katerih imata dva, tudi trije gospodarji take od kmetijske družbe prodane bike, — na Dolenjskem in Notranjskem pa njorda v petih občinah ni nobenega. Materijal se tako pravično razdelil in živina bi prišla tudi ceno v roke gospodarjev.
bi mielo, poučevati ljudstvo, pomagati mu, Kjer treba in moči, in z dobrim zgledom ka-zau mu pravo pot. Na stare dni bi se človek z mladostnim ognjem navdušil za to lepo
—	podjetje, jaz vsaj si ne morem misliti lepšega.	J
iii mladini je treba začeti; stftrega, gr-cevega niasta ne bodeš zravnal. Kdo ne misli tu na solo? Lepo je napredovala naša ljudska šola, kdo bi tajil? Ali jaz moram reči, da si jo mislim in • želim vendar čisto drugačno. Lepo je gotovo, če vč bosopeti, mršavolasi Paglavec, koliko centimetrov dolg je lisičji ^ePj ali koliko višja je v dalnji Aziji Gauri-sankar-gora nad slavno Kandžindžingo! Ali J™ tega bi vendar ne bilo napačno, ko bi
kakor' v!U,d! stvarl’ katerih je potreba ni m-iv ^	?j®ga	kruka-	Meni se	zdi, da se
edino ni^miSlll()’	kaj ->e	in kaJ	more biti
neke stmni tn1amen- ]Judski šoli- če se od na srce \)rikf*urVpiJ*e proti »novi šoli", roko
nrazne in	ničeve’	kVtožbe nis0	tako čist0
piazne in	ničeve,	kakor	se vam	do7deva v
vaši učenosti.	Todš.	za sedaj dovolj!
Jos. Stritar.
Pa še nekaj druzega bi svetoval našim kmetovalcem. Znano je, da je treba pri javnih dražbah kmetijske družbe plačati časi ogromno svoto. Tako smo zvedeli, da je pri zadnji taki prodaji, katera se je vršila v tem meseci, bi prodan dveleten bik (kateri pa še nikakor ni bil kaka posebno vzgledna žival) za — 182 gl., in najcenejši junec, —poldrugo leto star, dosegel je — 147 gl. To so hude svote, in ako pomislimo, da računa kmetijska družba letos z državno subvencijo 2000 gl. — potem so te svote še hujše, kajti na mestu, na Gorenjem Štajerskem taka živina ne more toliko stati. Tamošnje cene mi sicer niso znane, toda zdravi razum mora vedeti — koliko je vredna polletna živina. Svetoval pa bi, naj gredo naši kmetovalci sami tjš, gori po plemeno živino. Ako se zjedinijo trije, štirje, nakupijo lehko jeden vagon živine in potem je voznina po železnici za posamezno žival nizka — in jaz bi stavil , da tudi s potnimi troski vred za vse tri, štiri kupovalce bode živina cenejša — nego pri javni dražbi pri ^bavarskem dvoru" v Ljubljani. Sedaj seveda ni možno več lepe živine dobiti, ker so uže vse odgnali na planine, toda koncem oktobra in novembra meseca bo uže zopet doma, in potem hajd na -Gorenje Štajersko. Pri nas uže snujemo tako zadrugo in ob svojem času vara hočem poročati o rezultatu.	g.
izpod sv. Trojice, 21. maja. (Izv. dop.) Narodna pesem pravi: „Na Gorenjskem je fletno — so bele cestč"; kdor bi pa o naši okolici kaj tacega trdil, ne bi govoril resnice. Ne bojim se ugovora, če rečem, da je ni občine v vsem upravnem okraji kamniškem, katera bi imela javna pota in občinske ceste v tako slabem stanji, kakor občina brezoviška. Naj kdo pogleda na Notranjsko ali gori na Gorenjsko in videl bode, kako ljudje skrbč za komunikacijo. Kako lepo so ceste vedno nasute, kako lepo speljane, časi celo v kamen vsekane. Saj pa so tudi pota zares velike važnosti. Kar so žile v telesu človeškem, to so ceste in železnice deželi. Brez njih ni prometa in trgovine. Naši hribovci prodajajo les iz svojih gozdov po slepi ceni, in sicer edino le zato, ker kupca stanejo vozniki, da mu les spravijo na pošteno cesto, ravno toliko, kakor les sam. In koliko trpč kmetje sami, kadar je treba od kod kaj pripeljati! Mesto da bi enkrat pripeljal, voziti mora štirikrat, petkrat in še m varen, da se mu po grapah in jamah ne stero kolesa. In ob nedeljah in praznikih gazijo ljudje blato celo pot ali pa skačejo s kamna na kamen v cerkev grede. In vendar bi se dala naša pota tako lepo popraviti, vsaj so razveu trojiškega hriba speljana vsa po ravnem. Tudi ljudje bi se ne branili in bi storili svojo dolžnost, da bi le glava občine ne bila tako zaspana in boječa. Možje, v jeseni bo čas zato, glejte, koga si boste zbrali!
Nasproti je pa naš okrajni glavar ves drug mož: natančen in strog. Veliko zaslugo si je brez dvoma pridobil s tem, da bajč ves čas svojega tukajšnjega službovanja ni dal ne enega patenta in dovoljenja za kako žgan juri j o. Da bi ga posnemala i druga oblastništva po deželi!
Razne vesti.
— (K op ar j om), ki so oropali, napravljoni kot sodnijski komisarji in žandarji, mlinarja pri Toplicah na Češkom, prišli so na sled 21. t. m. v Pošti. Neznan mož jo namreč hotel prodati nekaj vrednostnih papirjev v menjalnici ogerske stolnico. Sumnjivega človeka so takoj prijeli in obstal jo, da jo v družbi s svojim bratom izvršil omenjeni rop, ki je bil svojo dni vzbudil toliko začudenje vsled nezaslišane predrznosti, ki so jo imoli lopovi. Ropar, kateremu je ime Karol Kiiss-lor, je povedal vse podrobnosti in naznanil svoje sotrudnike, lastnoga brata in kupca Gratza. — Policija sodaj išče omenjena zločinca. Do sedaj šo nema nikacoga slodu.
— (Roparsk napad.) V obličji Šepronja na Ogorskem je napadlo 7 roparjev dva mesarja na jako obljudoni costi blizo mosta. Vzeli so jima 500 gld. in ju težko ranili. Pol ure od kraja,
kjer se je dogodil zločin, bilo je cerkveno žegnanje in vse polno ljudij. Vse se čudi, da niso roparjev zapazili.
— (Celo premoženje za jednega samega konja.) Kraljevo-ogerska vlada, koja žrtvuje za čista konjska plemena vsako leto visoke svote, je kupila za 50 000 gld. v zlatu konja „Don-castor", ki je v večih angleških dirkah dobil prvo darilo. Eno leto starega je prodal lastnik uže za 10 000 gld. Ko si je v 3., 4. in 5. letu zapovrstjo pridirjal v največjih dirkah prvo darilo, je vzbujal s tem občno pozornost najbogatejših konjerej-cev in ga je kupil vsled tega vojvoda Westminsterski za ogromno svoto 140 000 gld. v zlatu. To vtegne biti najvišja svota, za kojo se je dosedaj kupil kak konj.
— (Znanstvena ekspedicija.) Ruski general Goluhovski, ki se je podal pred tremi leti na čelu dobro z vsem preskrbljene vednostne družbe učenjakov in vladnih inženSrjev v obličje reke Amu-Darja k Hvalinskemu Morji, se je vrnil v zadnjem času v Petrograd. Med drugimi velikanskimi načrti, s kojimi se bavi ruska vlada, je uvaževalen tudi ta, vsled kojega naj bi se združila Hvalinsko Morje in Amu-Darja z zveznim kanalom. Ta cesta naj bi pospeševala rusko trgovino v Aziji in bi dajala ruskim pokrajinam v Aziji sploh večjo veljavo. Ker ima ta načrt glede izpeljave dosti nasprotnikov, se je naročilo imenovani ekspediciji preiskavati, je li stvar izpeljiva ali ne. Kakošni da so vspehi teh preiskavanj, kakošne nasvete da je ekspedicija v ta namen sestavljeni komisiji predložila, tega se ne ve. Gotovo je le, da je stala ta ekspedicija rusko državo pol milijona rubljev.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Graška nadsodnija imenovala je pravnega praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani, g. Josipa Škofiča, avskultantom za Kranjsko.
— (Zvezno društvo avstrijskega društva rudečega križa) je ravnokar razposlalo veteranskim društvom jako lično knjižico z napisom: Randbuch fur die Blessiertentrager der osterrcichischen Gesellschaft vom rothen Kreuze, katera v kratkih potezah poučuje o dolžnostih in postopanji kolon društva rudečega križa, ki prenašajo ranjene vojake. Knjižica je pravi kažipot za veterane, kako streči ranjencem, in izide v kratkem tudi v slovenskem jeziku.
— (Nesreča.) Včoraj zvečer proti 7. uri vozil jo posestnik Anton Jaklič iz Iške vasi št. 13 z vozom, pred katerim sta bila vprežena dva konja in na katerem so bili naloženi hrastovi hlodi, jako nepremišljeno iz Gruberjeve ceste v ulice starega strelišča, tako da je levo kolo voza trčilo na drevo ob cesti in se jo voz tako zagvozdil v zemljo, da ga nista konja zamogla spraviti naprej. Mestni delavec in hišni posestnik Jože Hrovat in njegova žena sta hitela vozniku na pomoč. S sekiro in kolčem sta vzdigovala kolo, ki se jo tikalo drevesa, med tem pa jo stal Jaklič pri konjih in jih naganjal, da bi potegnili. Nagloma konji potognojo in voz se premakne s prostora; ob jodnem pa se ženi Hrovatovi spodrsne in revica pade pod Lolosa tako nosrečno, da ji jo šel voz čoz glavo in je bila takoj mrtva.
— (Tatu), ki jo vkradel hlapcu trgovca Fabijana na cesarja Jožefa trgu srebrno uro in vorižico, vredno 12 gld., jo ljubljanska policija uže prijola. Tat jo bivši hišni posestnik in krojač Franjo Zanot. Uro je prodal nekomu žganjarju v Pihlerjovi kleti za 2 gld., vorižico pa tukajšnjemu urarju za 1 gld. 50 kr.
— (Surovost.) Danes zjutraj ob V4II. uri zalučil je neznan strgan fantalin v šolskem drevoredu šivilji Mariji Š. kamen v glavo in jo precej ranil.
—(Slovenskega dolavskega pevskega društva) osnovalni odbor usoja si najuljudnejo vabiti vse p. n. prijatelje delavcev in petja k izrednemu občnemu zboru, ki bode jutri popoludne točno ob 2. uri v Frlinčovi gostilni „pri Zvezdi" z naslednjim dnevnim redom : 1.) Nagovor; 2.) pre-čitanjo društvenih pravil; 3.) razni nasveti.
— (Promenadna godba.) Jutri igri vojaška godba v „Zvozdi“ od 12. do 1/il. uro. Spored: 1.) Koračnica; 2.) „ Lavra “-valček iz opereto
,,Bettelstudent“ (Milloecker);	3.) ouvertura iz
„Marte" (Plotov); 4.) „Pappacoda“, francoska polka iz operete „Jedna noč v Benetkah11 (Iv. Strauss);
5.) fantazija iz „Un ballo in maschera" (Verdi);
6.) „ V skočnem koraku", polka hitra (Iv. Strauss).
— (Novo pot v ŠiSko) so zadnje dni poškodovali fantje iz Šiške. Bila sta baje dva in mestna policija jih bode naznanila sodniji. To je pač velika surovost, ako so kvari tako lep sprehod, ki je vendar v prvi vrsti na korist bližnji Šiški!
— (Iz Šenčurja pri Kranji) se nam piše: V ponedeljek 19. t. m. obesil se je pri nas kmetski fant Pr. Logar, o katerem ste uže poročali v svojem listu. Danes, 22. t. m., ob 4. uri zjutraj pa se je obesil na svojem skednju 401etni posestnik Janez Vreček, po domače Jagodic, iz Voklega. Nesrečnež je bil v dobrih materijalnih Tazmerah in njegov čin se skorej ne more drugače razumeti, nego da se jo možu zmešalo. Pravijo tudi, da ga je jezilo, ker se je bil pogodil s tesarjem, ki mu je poslopje popravljal, za preveliko plačilo. Vsled tega je šel obžalovanja vredni mož raje na oni svet. Ta vest zopet dokazuje, da je bil na duhu bolan.
— (Uboj.) V vasi Cesta (občina videmska v okraji kočevskem) prepirala sta se 11. t. m. kmetski fant Pr. Kastelic in kočar Tone Gali. Ker nista z besedami dovelj opravila, jela sta se konečno pretepati. Tone Gali jih je toliko dobil od svojega nasprotnika, da je pet dni pozneje izdihnil svojo dušo. Kastelic se je druzega dne sam objavil sodniji v Velikih Lašičah.
— (Požarna kronika.) Dnš 21.t.m. zjutraj ob polu 10. uri jela je goreti hiša Mihe Stareta v Podpeči pri Lukovici. Uzrok požaru ni znan, akopram ljudje jedno in drugo sumijo. Krepki in urni pomoči domačih kmetskih fantov se ima posestnik zahvaliti, da se je požar omejil, in je pogorela le slamnata streha omenjene zidane hiše in lesen hlev ter so se obvarovala sosednja poslopja. Pogorelec je bil zavarovan pri „Slaviji“. V trenutku, ko je švignil plamen skozi streho, peljalo se je nekaj tovornih vozov memo; hiša stoji prav ob veliki cesti; konji dveh voznikov so se splašili in vjeli so jih nopoškodovane so lo onkraj Lukovice. Voznikoma, ki sta bila poskakala raz voze, se ni nič hudega pripetilo. — Kozolec pogorel je v noči 16. na 17. t. m. posestniku Andreju Bizjaku v De-benih (oseliška občina). Kako da je požar nastal, se ne ve. Škode je okolu 160 gld. Zavarovan je bil posestnik za 200 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 24. maja. Poslanec Wiesen-burg predlaga, da naj vlada vsako leto štiri tedne po pričetku državnega zbora objavi zbornici, kaj je ukrenila o dognanih peticijah. Na dnevnem redu nahajajoči se načrti, med njimi predlog o nakupu Albrehtove železnice, tretje čitanje obrtnijskega reda, od-borova resolucija glede kanala od Donave do Labe sprejmejo se brez spremembe. Potem so prišle na vrsto razne peticije.
Dunaj, 24. maja. Po ukončenem reševanji peticij v smislu odborovih predlogov želi predsednik poslancem pri zaključku zasedanja prijetne počitnice v krogu svojih obitelj.
Dunaj, 23. maja. V delegacije so za češko voljeni češki kandidatje s 46 glasovi; Nemci so dobili 38 glasov. Pri volitvi za Moravsko čehi niso glasovali. Za Kranjsko je voljen Hohemvart.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 24. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................80	• 45
>	»	»	»	srebru........................81	• 25
Zlata renta........................................101'80
5% avstr, renta....................................... 95	75
Delnice nirodne banke................................ 854-	—
Kreditne delnice................................... 308‘50
London 10 lir sterling.............................122'35
20 frankovec.......................................... 9	• 70s
Cekini c. kr....................................... 5'74
100 drž. mark......................................59'80
Uradni glasnik
z dne 24. maja.
Eks. javne dražbe: V Kranji zemljišča Aleša S talarja iz Bašlja (2836 gold.) dne 11. junija, 11. julija ia 11. avgusta; zemljišča Jak. Puharjeve zapuščine (700 gold.) dn6 21. jun.. 21. jul. in 21. avgusta. — V Vel. Lašičah zemljišča Ant. Mustarja z Podgore dnč 23. junija (3. prenos). — V Ložu zemljišče Jan. Škrbca iz Pudoba dne 20. junija. — V Nov. Mestu zemljišče Jan. Gregorčiča iz Gorenje Vasi (545 gold.) d n 6 26. jun., 29. jul. in 27. avgusta; zemljišče Mihe Baniča z Vrha (514 gold.) dn6 26. jun., 29. jul. in 26. avgusta; zemljišče Fr. Kristana iz Zaloga (1959 gold.) dn6 24. jun., 29. jul. in 28. avgusta; zemljišče Jos. Kobeta iz Gorenje Težke Vode (645 gold.) dne 25. junija, 30. julija in 28. avgusta; polovica zemljišča Andr. Križeta iz Travnega Dela (450 gold.) dnfe 25. jun., 30. jul. in 26. avgusta. — V Postojini zemljišče Ant. Trebča (80 gld.) 8. jul., 11. avgusta in 16. septembra; zemljišče Jan. Bežeka iz Predjame (290 gold.) dnž 8. jul., 11. avgusta in 16. septembra. — V Litiji užitek zemljišnih kosov in hiše, lastnina Jur. Bregarja, Alojzije Vidergarjeve in Tom. Bregarja, ozir. Marije Gravel, dn6 25. jun., 25. jul. in 26. avgusta.__________________________
TJ mrli so:
Dn6 22. maja. Ana Terček, soproga rudniškega uradnika, 38 1., Kongresni trg št. 3, jetika.
Dnč 23. maj a. Hermann Hren, visokošolec, 22 1., Streliščine ulice št. 3, jetika.
V bolnici:
Dn6 20. maja. Miha Zrimšek, gostač, 72 1., pljučnica.
Dnž 21. maja. Šimon Pičman, lakirnik, 22 1. jetika.______________________________________
Tujci.
Dn6 22. maja.
Pri Maliči: Vitez pl. Pichs, c. kr. ministerijalni svetnik; Felkel, c. kr. stotnik s soprogo; Kropf, Blumrich, Dietrich in Kapucinsky, trg. potovalci, in dr. Ober-steiner z Dunaja. — Tripcovich, trgovec, iz Maria-nopla. — Bartsch, c. kr. vrhni gozd. inžener, iz Gorice. — Globočnik, c. kr. notar, iz Zatičine.
Pri Slonu: Baronica Brenner, c. kr. udova taj. svetnika; Kraut, Puchinger, Taussig, trg. potovalci, z Dunaja. — Hlava, hotelier, iz Josipova (Češka). — Spengelin s obiteljo iz Trsta. — Fischer, uradnik, iz Divače.
Pri Bavarskem dvoru: Lowi in Spielmann, trg. po-tovalca, z Dunaja. — Rupert, citrarski učitelj, iz Gradca.
Srečke
z dnž 21. maja.
Brno: 67 8	1	55
32.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
I Stanje barometra | v ram
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
745'53 743 80 743-28
Tempe-
ratura
+10-6 + 19-3 +12-4
Vetrovi
jvzh. sl. >
vzh. sl.
Nebo
p.js.
js-
Mo-krina v mm
000
Razglas.
26. junija t. 1. vršila se bode v tukajšnji pod; kovski šoli skušnja iz podkovstva. Oni kovači, kateri niso obiskali podkovske šole, pa se vendar žele podvreči skušnji, naj se oglasi do 15. junija pri podpisanem vodstvu. 1. julija se začne polletni pouk iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesž. v tukajšnji podkovski šoli za učence, kateri so se oglasili pri vodstvu.
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani. Dr. vit. Bleiweis Trsteniški.
Stavbena dražba
bode v mestnem uradu v ISud-olfo-vu.
26. maja 1884. 1. ob 8. uri dopoludne
za oddajo zidarskih, mizarskih, tesarskih, ključarskih, steklarskih in pleskarskih del v dodelanje poslopja »Narodni dom» v Rudolfovu.
I. Zidarska dela: Stene 36 m. in 30 cm. dolžine, 7-60 m. visočine, 74 stopnic s 4 stebri, obokan mostovžl7-65 m. dolžine, 2 m. širočine, omet za celo poslopje, izvzemši pritlične prostore (dolgost poslopja 26-65 m. širokost 18 m , visokost 11-90 m.) za ........... gold. 2800' —
II. Mizarska dela: Tla 466 m2 površine, 17 dvokrilnih, 11 enokrilnih vrat, 13 oknov, popravljanje in
natikanje 42 oknov, 74 stopnic za	»	1604-90
III. Tesarska dela: Strop 166 m2 na trame, 300 m2 na deske podboji
in odvodi..................... »	1227' —
IV. Ključarska dela za 55 oken in
28 vrat za..................... »	477-30
V. Steklarska dela za 55 velikih oken,
4 mala okna in 5 vrat ....	»	244-10
VI. Barvanje oken in vrat ....	>	349-90
VII. Barvanje 8 sob ............... >	96- —
Stavbeni	odbor.
Ig. pl. Kleinmayr-jevi in Fed. Bambergovi
knjigarni se vedno dobivajo:
Josipa Jurčiča
I. zvezek: Deseti brat. — Cena 1 gld., eleg.
vezan 1 gold. 50 kr.
II. » Pripovedni spisi. — Cena 70 kr.,
eleg. vezan 1 gold. 20 kr.
Po pošti velja vsak zvezek 10 kr. več.
Podpisani usoja si priporočati
zalogo bruseljskih klobukov
in drugih stvarij p. n. občinstvu;
vsakovrstne klobuke
za gospode
posebno pa: suknene klobuke (Lodenhilte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dedke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4)	15
mr, Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 6.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Z i.t X {rjsSjfv?. •,-> NTTžvii	aSSftjgjž g Sjjg§g§ IM
(24) 26—10
A. Mayer-jeva
trgovina
■v ZE-ijia-tiljaiii priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.