Število davčnih sporov v FJK se manjša Mladinski oddelek NŠK v Trstu lepo zaživel Goriško zdravstveno podjetje bo avtonomno Primorski št. S1 (20.9B4) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Šport X TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 4. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Preboj beneške Kmečke zveze Dušan Udovič Te dni mineva deset let, odkar je bila med Slovenci videmske pokrajine ustanovljena Kmečka zveza. Ob tem jubileju se je vredno zaustaviti, čeprav je relativno »mlad«, kajti ta organizacija je v enem samem desetletju prinesla v življenje Beneških Slovencev veliko več od pričakovanega. Znano je, da je kmetijstvo ravno v goratih predelih naše dežele, med katere sodi tudi Benečija, desetletja bilo nekakšen sinonim za gospodarsko opešanost in opuščanje teritorija. Razen nekaterih bolj redkih izjem je bila vsakršna kmetijska dejavnost videti brez perspektive. Ustanovitev Kmečke zveze je v tiste kraje nepričakovano prinesla novega duha in prižgala že skoraj ugasla upanja. Danes šteje organizacija kakih dvesto članov in je v kmetijskem sektorju eden najbolj propulzivnih dejavnikov. Pomembno število mlajših kmetovalcev se je v stanovski organizaciji slovenskih kmetov začelo prepoznavati, v njej so našli oporo in strokovno pomoč. Nov impulz so doživele skorajda že odpisane dejavnosti, kot so gozdarstvo, sadjarstvo ali gojenje kostanja. Izboljšala se je prodaja domačih proizvodov, več čezmejnih projektov pa je Benečijo trdneje povezalo z gornjim Posočjem. Kmetijstvo Benečije gre vštric s prizadevanji za turistični razvoj, ki ima v tistih krajih dober potencial. Vse to se je zgodilo v samih desetih letih, kljub krizi, ki je prišla vmes, a slednja je morda celo pomagala, da se mlajši kmetovalci niso odvračali od zemlje. Danes so sa-mozavestnejši in organizirani v Kmečko zvezo trdneje verjamejo v prihodnost. kijev - Domnevni ultimatum ruskih oboroženih sil V Ukrajini (zaenkrat) napeta vojna živcev KIJEV / BRUSELJ / WASHINGTON - Mednarodna skupnost je okrepila diplomatska prizadevanja za mirno rešitev razmer na ukrajinskem Krimu, pa tudi pritisk na Rusijo. Zunanji ministri EU so tako na izrednem zasedanju Moskvi zagrozili s sankcijami, če ne bo hitro ukrepala za umiritev razmer in umaknile svojih enot s Krima. O Ukrajini je govoril Ovse, znova bo tudi VS ZN. »EU poziva Rusijo, naj takoj umakne oborožene sile na njihove izhodiščne položaje ter brez odlašanja pristane na poziv Ukrajine k posvetovanjem,« piše v sklepih, ki so jih sprejeli ministri EU v Bruslju na zasedanju, ki so ga sklicali v soboto po ruski odobritvi možnosti vojaškega posredovanja na Krimu. »Če Rusija ne bo ukrepala za umiritev razmer, bo EU odločila o posledicah za dvostranske odnose med EU in Rusijo.« Na 2. strani Na višjih srednjih šolah prenavljajo didaktiko Na 3. strani Trst: začenja se kongres sindikata Cgil Na 4. strani v V • V I • | | • • •• Trziški karabinjerji prijeli tri tatove Na 18. strani Pet poučnih ogledov za goriške višješolce Na 19. strani trst Dijaki včeraj iz Rižarne v Auschwitz TRST - Fašizem se zdravi z branjem, rasizem s potovanjem. Tako je bilo včeraj dopoldne slišati v Rižarni, kjer se je okrog 80 tržaških dijakov in njihovih spremljevalcev zbralo, da bi začelo pot spomina, ki jih bo pripeljala v taborišči Auschwitz in Birkenau. Pri projektu Promemoria Auschwitz sodeluje tudi skupina dijakov in dijakinj vseh štirih slovenskih višjih šol. na 5. strani los angeles - Prestižne filmske nagrade V podeljenih oskarjih tudi delček Gorice in Trsta LOS ANGELES - V noči na ponedeljek so v Los Angelesu že 86. podelili filmske oskarje. Največ kipcev je odnesel film Gravitacija, za najboljši film je bil proglašen 12 let suženj, med tujejezičnimi filmi pa je slavila Servillova Neskončna lepota. Med tistimi, ki so pomagali soustvariti nagrajena filma, sta tudi Goričanka Anita Kravos in Tržačan Mitja Rabar. Na 17. strani sovodnje - 17. pustni sprevod V znamenju Indije in razposajenosti t VPISNINA GBÄtlSl £ - V',, '""v > ... ODPRTO VSAK »AN OJ3 1X1 22:1)0 (ludí üMbfllí. n^lçljç in pra/nikç) , wwwJltifeH-pluuLAOiti TteLî 00386 41754 737 0° NAKUPOVALNI CENTHR KARS!KA,STJENKOVA U5KŽAT4A ^O * TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK ■POMLAJEVANJE KOŽE * ODSTRANJEVANJ £ (© los) ŽILNIH NEPRAVILNOSTI ^ - Odstranjevanj e pigmentnih nepravilnosti ufpetra Kozlerja iS, Seiana O0386 4"i 550 BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE RDEČI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC, zavod Imaginarni Nebojša Pop-Tasič Marlene Dietrich režija: Primož Ekart MALA DVORANA danes, 4. marca ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi obvezna rezervacija www.teaterssg.com 9771124666007 2 Torek, 4. marca 2014 ITALIJA, SVET / UKRAJINSKA KRIZA - Zunanji ministri EU so na izrednem zasedanju Moskvi zagrozili s sankcijami Pritisk držav EU in ZDA na Rusijo Prekinili priprave na G8 v Sočiju KIJEV / BRUSELJ WASHINGTON - Mednarodna skupnost je okrepila diplomatska prizadevanja za mirno rešitev razmer na ukrajinskem Krimu, pa tudi pritisk na Rusijo. Zunanji ministri EU so tako na izrednem zasedanju Moskvi zagrozili s sankcijami, če ne bo hitro ukrepala za umiritev razmer in umaknile svojih enot s Krima. O Ukrajini je govoril Ovse, znova bo tudi VS ZN. »EU poziva Rusijo, naj takoj umakne oborožene sile na njihove izhodiščne položaje ter brez odlašanja pristane na poziv Ukrajine k posvetovanjem,« piše v sklepih, ki so jih sprejeli ministri EU v Bruslju na zasedanju, ki so ga sklicali v soboto po ruski odobritvi možnosti vojaškega posredovanja na Krimu. »Če Rusija ne bo ukrepala za umiritev razmer, bo EU odločila o posledicah za dvostranske odnose med EU in Rusijo, na primer o zamrznitvi dvostranskih pogovorov o vizumskih vprašanjih in novem sporazumu, ter preučila nadaljnje usmerjene ukrepe,« so zapisali v sklepih. Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je zadovoljen, ker unija ni zaprla vrat političnemu dialogu z Rusijo, pri čemer je izpostavil pomen torkovega srečanja visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton z ruskim zunanjim ministrom Serge-jem Lavrovom. Zadovoljen je predvsem zato, ker dogovorjeni ukrepi za zdaj ne bodo imeli posledic za slovensko gospodarstvo, saj je Rusija pomembna gospodarska partnerica Slovenije; prav tako je pomembna za energetsko oskrbo. Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti je sicer za STA ocenil, da bo dogajanje v Ukrajini močno vplivalo tudi na slovenska izvozna podjetja. Izvoz v državo je lani dosegel več kot 220 milijonov evrov, letos pa bi zaradi negotovih razmer lahko znašal tudi do pol manj. Glede razmer v Ukrajini se je oglasil tudi slovenski politični vrh. Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil vse diplomatske napore mednarodne skupnosti, ki bi rešili nevarno zaostrovanje razmer po mirni poti. Premierka Alenka Bratušek pa je menila, da se moramo vsi potruditi in narediti vse, da v Ukrajini ne pride do oboroženega spopada. Za četrtek so v Bruslju napovedali izredni vrh EU o Ukrajini. Voditelji držav skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7 (ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Kanada, Francija in Italija) ter predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije so pred tem v izjavi obsodili rusko kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter sporočili, da začasno opuščajo vse pripravljalne aktivnosti na junijski vrh skupine G8 v ruskem Sočiju. Skupini G8 letos predseduje Rusija. Rusijo so pozvali, naj vprašanja, ki jih ima z Ukrajino glede varnosti in človekovih pravic rešuje z neposrednimi pogajanji in, če je treba, tudi z mednarodnimi opazovalci ali posredniki pod pokroviteljstvom ZN ali Ovse. Moskva je odločitev voditeljev držav G7 označila kot kontraprodu-ktivno in v nasprotju z načelom konstruktivnega sodelovanja v okviru tega formata. Kot nesprejemljive je obsodila tudi grožnje ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je Rusijo v nedeljo obtožil invazije na Ukrajino in povedal, da ZDA in zavezniki razmišljajo o uvedbi gospodarskih sankcij, prepovedi potovanj, zamrznitvi premoženja, trgovinskih kaznih in izključitvi Rusije iz skupine G8. Kerryja, ki bo v torek obiskal Kijev, je Moskva obtožila, da se je vrnil h »klišejem hladne vojne«, ZDA pa, da so zaprle oči pred rusofobijo in antisemitizmom med protestniki opozicije, ki so prevzeli oblast v Kijevu. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je ob začetku rednega zasedanja sveta ZN za človekove pravice v Ženevi nove ukrajinske oblasti obtožil kršenja pravic manjšin in dejal, da bodo ruske sile tam ostale »do normalizacije razmer«. Ruski premier Dmitrij Medved-jev pa je ponovil, da odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ostaja legitimni predsednik države in da Moskva ne priznava novega ukrajinskega vodstva. Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da imata Rusija in Kitajska načeloma enako mnenje o Ukrajini, o čemer sta se po telefonu pogovarjala Lavrov in njegov kitajski kolega Wang Yi. O razmerah v Ukrajini je govorila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ta bo poslala predhodnico opazovalcev v Ukrajino, zaradi nasprotovanja Rusije pa še ni dogovora o opazovalni misiji, je na Dunaju sporočila pomočnica Kerryja, Victoria Nuland. Govorili so tudi o možnosti oblikovanja kontaktne skupine za Ukrajino, kar je predlagala nemška kanclerka Angela Merkel. Po trditvah Berlina je to idejo podprl tudi ruski predsednik Vladimir Putin. S Krima medtem tuji mediji poročajo, da je že pod nadzorom ruske vojske, čeprav ni bil izstreljen noben strel. Ukrajinska vojaška oporišča so obkoljena, ključna infrastruktura, kot so letališča, so zasedli ruski vojaki. Po trditvah oblasti v Kijevu so sicer vojaška oporišča še vedno pod nadzorom ukrajinske vojske, saj so vojaki in njihovi poveljniki zavrnili predajo. Ruska črnomorska flota, ki ima sedež na Krimu, naj bi po trditvah Kijeva ukrajinski vojski na Krimu postavila do torka rok za predajo. V nasprotnem primeru jim je zagrozila z napadom. Ruska črnomorska flota je te trditve zanikala kot »popolno neumnost«. Ultimat naj bi se iztekel v torek okoli 4. uri po srednjeevropskem času. Ukrajinske oblasti so tudi sporočile, da je na Krimu v zadnjih 24 urah pristalo deset ruskih bojnih helikopterjev in osem vojaških tovornih letal. Prišlo naj bi dodatnih 6000 ruskih vojakov, potem ko so o prihodu dodatnih 6000 vojakov poročali že v petek. Ukrajinske obmejne enote poročajo o kopičenju oklepnih vozil na ruski strani morskega kanala, ki loči Krim in Rusijo. Proruske enote so zavzele tudi pristanišče za trajekt v kraju Kerč na skrajnem vzhodu Krima, od koder vozijo trajekti v Rusijo. V nedeljo je nepričakovano odstopil poveljnik ukrajinske mornarice Denis Berezovski in prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu. Novi poveljnik ukrajinske mornarice, admiral Sergej Gajduk, pa je zagotovil, da mornarica ne bo dovolila uporabe svojega orožja in prelivanja krvi na svojem območju. Nemirno je tudi na vzhodu Ukrajine. Okoli 300 proruskih protestnikov je zavzelo zgradbo regionalne vlade v mestu Doneck, na kateri že več dni plapola ruska zastava. O proruskih protestih so v zadnjih dneh poročali tudi iz Harkova. (STA) Okoli 300 proruskih protestnikov je zavzelo zgradbo regionalne vlade v mestu Doneck, na kateri že več dni plapola ruska zastava ansa RIM - Po polemikah in pritiskih Podtajnik Gentile odstopil Formigoniju bodo sodili RIM - Podtajnik za preboze in infrastrukture Antonio Gentile je sinoči po valu polemik odstopil s položaja. Okrog njega so se od imenovanja dalje zbirale kritike zaradi precedensa v Kalabriji, ko je preko svojih ljudi preprečil izdajo časopisa, ko je ta na prvi strani obravnaval primer njegovega sina, ki je bil obtožen sleparije in drugih kriminalnih dejanj. Gentille, ki pripada Novi desni sredini Angelina Alfana, je včeraj v dopisu predsedniku vlade Matteu Renziju in predsedniku republike Giorgiu Napoli-tanu sporočil, da se vrača na delo v politične institucije, v upanju, da bo sodstvo v najkrajšem času razčistilo zgodbo, katere »žrtev« je posta. Za odstop Gentileja se je zavzel tudi sam Renzi, potem ko je doživel kopico kritik ne le s strani opozicije, temveč tudi iz vrst svoje Demokratske stranke. Alfano pa je odstop Gentileja komentiral z ugotovitvijo, da je dal dimisije, ne da bi prejel kakršnega koli sodnega obvestila. To je naredil za skupno dobro, je dejal Alfano in izrazil upanje, da mu bo pravica dala prav. Včeraj a so milanski sodniki po petih urah sestanka sprejeli odločitev, da bodo nekdanjemu guvernerju dežele Lombardije sodili zaradi črnih fondov klinike Maugeri. Senator Roberto For-migoni je obtožen korupcije in združevanja v zločinske namene, poleg njega pa bodo sodili še devetim drugim obto- Antonio Gentile ansa žencem. Mad temi je tudi Formigonijev prijatelj Pierangelo Dacco, ki je bil že obsojen na deset let zapora zaradi stečaja milanske bolnišnice San Raffaele. Sodniki Formigoniju očitajo, da je kliniki Maugeri delal nezakonite usluge, potem pa naj bi bil na počitnicah v Ka-ribih na stroške Daccoja. V bistvu naj bi Formigoni kot guverner »pilotiral« ukrepe dlombardske deželne uprave v korist fundacije Maugeri, kar naj bi ji prineslo kakih dvesto milijonov evrov javnega denarja. Formigoni, ki je danes senator in je-pristopil k skupini Nove desne sredine, je vedno kategorično zanikal vsako očitano mu dejanje. RAZSODBA Štiri mesece zapora za Beppeja Grilla RIM - Sodišče je včeraj vodjo gibanja Pet zvezd Beppejaa Grilla obsodilo na štirimesečno zaporno kazen zaradi vloma na posest, ki jo je zapečatila policija. Leta 2010 se je Grillo v dolini Susa udeležil lokalnega protesta proti gradnji železniškega tunela, ki bi Italijo povezoval s sosednjo Francijo. Skupaj z nekaj drugimi je vstopil v še nedokončano gorsko kočo, ki so jo aktivisti zgradili, da bi iz nje nadzorovali gradnjo železnice. Ker je zaradi neupoštevanja gradbenih predpisov policija kočo pred tem zapečatila, je nek policist Grilla posvaril pred posledicami vstopa. Grillov bratranec Enrico, ki je politika zastopal kot njegov odvetnik, je dejal, da se še vedno ni odločil, ali se bo na razsodbo pritožil, saj je malo verjetno, da bo moral Grillo kazen dejansko odslužil v zaporu. Poleg Grilla je bilo sicer zaradi istega dejanja danes obsojenih še deset drugih ljudi. V italiji lani 1,9-odstotni padec BDP RIM - Italija je lani beležila 1,9-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je javnofinančni primanjkljaj s tremi odstotki BPD ostal na zgornji meji, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti. Padec BDP je bil nekoliko večji od napovedi vlade, ki je pričakovala 1,8-odstotno krčenje obsega italijanskega gospodarstva. Včeraj objavljeni podatki italijanskega statističnega urada po mnenju analitikov kažejo, da bo imela vlada Mattea Renzija, ki je zaprisegla prejšnji mesec, težko delo, poročajo tuje tiskovne agencije. Italijanski javni dolg je lani namreč narasel na rekordnih 132,6 odstotka BDP, medtem ko je bil leta 2012 pri 127 odstotkih BDP. Gledano kot delež v BDP gre za drugi največji dolg katere od članic območja evra. Višji dolg beleži le Grčija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 4. marca 2014 3 TRST, GORICA - Na slovenskih višjih srednjih šolah mreža za prenovo didaktike Važno ni le nekaj znati, ampak to znanje uporabiti TRST, GORICA - V teku višješolskega študija mora dijak ne samo osvojiti znanje, ampak ga tudi razviti sposobnost to znanje uporabljati v konkretnih okoliščinah in situacijah ter ga tudi sam znati ovrednotiti, to pa od profesorja terja nov način učenja oz. poučevanja in oblikovanje novih učnih načrtov, dejansko pravzaprav spremembo miselnosti. O tem so prepričani na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem, kjer od lanskega junija deluje šolska mreža, ki je bila ustanovljena s ciljem, da pride do prenove učnih načrtov v smeri uvajanja izobraževanja po kompetencah, kot to predvideva Lizbonska listina Sveta Evrope iz leta 2000. Nosilec mreže je tržaški Tehniški zavod Žige Zoisa, kjer je pretekli četrtek potekalo predzadnje srečanje profesorjev, ki sodelujejo pri projektu, na katerem so udeleženci (poleg sodelujočih profesorjev so bili prisotni tudi ravnatelji šol) pregledali opravljeno delo. Kot že rečeno, gre za to, da se uresničijo evropska priporočila, ki izhajajo iz omenjene Lizbonske listine in na podlagi katerih bi moral v okviru tako prenovljenega učnega procesa dijak osvojiti osem ključnih kom-petenc: učenje učenja, načrtovanje, sporočanje, sodelovanje in udeležbo, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij ter pridobivanje in razlago informacij. V tem smislu so se priprave na državni in deželni ravni začele že pred nekaj leti, Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino pa od šolskega leta 2010/2011 pripravlja izobraževalne tečaje, ki so namenjeni višješolskim profesorjem. V tekočem šolskem letu je stekel že peti tovrstni tečaj, prišlo je tudi do oblikovanja teritorialnih mrež šol po pokrajinah, slovenske šole pa so se odločile, da obli- Predzadnje srečanje sodelujočih v mreži za prenovo didaktike je potekalo pretekli četrtek na zavodu Zois v Trstu foto damj@n kujejo lastno mrežo, ki obsega tržaško in goriško pokrajino in je, kot pravijo sodelujoči profesorji, tudi precej uspešna, saj delo napreduje bolje kot na italijanskih šolah: imeli so namreč že več srečanj in delavnic, posvečenih oblikovanju vzgojno-izobraževalnega in poklicnega profila, ki bi ga moral ob koncu šolanja imeti vsak dijak. Prenovo didaktike načrtujejo upoštevajoč tri glavne osi oz. področja: jezikovno, družbeno-zgodovinsko ter matematično in znanstveno-teh-nološko, pri prenovi pa težišče predstavlja učeči dijak in ne profesor kot posredovalec znanja. Novi učni načrti naj bi predvidevali večje sodelovanje med profesorji različnih predmetov, se pravi medpredmetno povezovanje, dalje razvijanje novih učnih praks in metod, delo po skupinah, laboratorijsko delo, razvijanje kritičnosti ter upoštevanje vseh pobud, ki jih šola prireja, pa tudi obšolskih dejavnosti. Vse to s ciljem, da se dijaka pripelje do tega, da tudi sam razume, koliko je njegovo delo v resnici vredno ter da se tudi sam ocenjuje in preverja in da se oceni ne samo rezultat, ampak tudi pot, po kateri je dijak prišel do tega rezultata. Čeprav imajo šole že na voljo primere načrtovanja po kompetencah, pa zadeva še zdaleč ni zaključena, saj bo prenova po prepričanju sodelujočih profesorjev trajala precej časa, saj terja globoko spremembo miselnosti najprej pri samih posredovalcih znanja. Kot že rečeno, je pretekli četrtek potekalo predzadnje srečanje, v načrtu pa je še predavanje strokovnjakov z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, na katerem bi primerjali uvajanje didaktike po kompetencah v italijanskem in slovenskem šolskem sistemu, prav tako pa se razmišlja tudi o oblikovanju spletne strani, preko katere bi si izmenjali predloge, modele, učne enote in primere dobre prakse. Želja je, da doslej opravljeno delo ne gre v pozabo: šole naj ga izkoristijo, prav tako ga je treba nadaljevati oz. nadgraditi. Sodelujoči profesorji obenem želijo, da pride tudi do formalnega oblikovanja delovne skupine ter da se dokumentacija o prenovi didaktike, ki je doslej na voljo le v italijanščini, počasi prevede v slovenski jezik, saj se srečujejo tudi z jezikovnimi težavami. Ivan Žerjal Jutri v knjigarni Libris dr. Jože Bavcon V sredo, 5. marca 2014, ob 19. uri bodo v knjigarni Libris v Kopru gostili dr. Jožeta Bavcona, vodjo Botaničnega vrta iz Ljubljane, ki bo v sliki in besedi predstavil svojo najnovejšo knjigo Naše rastline. Prireditev pripravljajo skupaj z Mohorjevo družbo iz Celovca, ki je knjigo tudi izdala. Knjiga Naše rastline je izvirno poljudno strokovno knjižno delo, splet botaničnega strokovnega besedila, hortikulturnih nasvetov, ugotovitev in priporočil, estetskih opisov predvsem našega samoniklega rastlinstva ob hkratni primerjavi s tujimi kultiviranimi vrstami, občasno skoraj lirično opevanje njihove dovršene lepote v skladju z lepoto našega naravnega okolja, kjer uspevajo, ter piščevega doživljanja celote z izvirnimi etnološko obarvanimi utrinki iz otroštva in okolja, iz katerega izhaja. Prevajalci o Kosovelu SEŽANA - Kosovelova knjižnica v Sežani prireja v okviru niza pobud ob 110-letnici rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela literarni večer s prevajalci, ki bo potekal v četrtek, 6. marca, ob 18. uri. Gostje večera bodo: Jolka Milič, Josip Osti, Stanislava Repar, Janez Jug in Ismet Bekic. S prevajalci, ki bodo spregovorili o svojem pogledu na pesnika in njegovo poezijo, se bo pogovarjal Iztok Osojnik. (OK) Razstava skupine Zlati Žarek SEŽANA - V Kosovelovem domu bodo članice skupine Zlati Žarek, ki delujejo v okviru Foto kluba Žarek Sežana, ta petek, 7. marca, obeležile svojo 10-letnico delovanja. Ob 18. uri bodo odprli razstavo, na kateri se bodo predstavile: Božica Mihalič, Cvetka Šemrov, Dajana Čok, Marija Maruša Maraž in Tatjana Fičur. Predstavil jih predsednik FK Žarek Radovan Gregorčič. EKSKURZIJA - Dijakinje in dijaki liceja Franceta Prešerna skupaj s profesorji Prava pomlad v večnem mestu TRST - Na Znanstvenem lice-ju Franceta Prešerena je že nastopil čas večdnevnih poučnih ekskurzij oziroma šolskih izletov. Dijaki in dijakinje so se podali na pot že v drugi polovici februarja. Tretji razredi in 5.B razred so se mudili v Salz-burgu in Munchnu, 5.C razred je odletel v Sankt Petersburg, drugi razredi pa so se od 17. do 21. februarja mudili v Rimu. V večnem mestu je skupina 38 dijakov, ki so jih spremljali profesorji Loris Tavčar, Miloš Tul in Melita Va-lič, uživali ob ogledu svetovno znanih turističnih objektov, tudi ob vodenih ogledih najboljših lokalnih vodičev, ki so jim ob prekrasnem vremenu s posebnim žarom znali približati mestne znamenitosti. Naj povemo, da tako visokih temperatur kot so jih občutili mladi tržaški popotniki in popotnice, niso beležili v Rimu že 232 let; najvišja dnevna temeratura se je dvignila do 20,6°C, najnižja nočna pa do 17,1°C. Lepo in sončno vreme jim je omogočilo, da so si privoščili daljše sprehode po mestnem središču na desnem in levem bregu reke Tibere, tudi ob nočnih urah. Posebno doživetje pa so bili tudi lepi razgledi s kupole Svetega Petra in z vrha Vittoriana. Najbolj jim je bil všeč obisk Koloseja in Vatikanskih muzejev s Sikstinsko kapelo. Ogledali so si tudi katakombe Svete Domitille in se poklonili spominu žrtev v Ardea-tinskih jamah. Očarale so jih številne cerkve, elegantne ulice in slikoviti trgi s svetovno znanimi vodnjaki. Letošnji šolski izlet se bo udeležencem zapisal v spomin tudi zaradi tega, ker so dijaki in dijakinje prvič prenočevali v Foresteria Roma, v hotelu, ki ga upravljajo člani Vojske odrešitve (angleško Salvation Army), vojaško organiziranega krščanskega združenja, ki pomaga revnim v 76 državah sveta. V Rim bodo 10. marca odpotovali še prvi razredi. Tudi oni bodo s prenočevanjem v Foresteria Roma del svojih potnih stroškov darovali v dobrodelne namene. Četrte razrede čaka letos še šolska izmenjava s švedsko šolo, medtem ko se bodo vsi razredi klasične vzporednice udeležili že tradicionalnega izleta v Grčijo. 4 Torek, 4. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEŽELNA DAVČNA KOMISIJA - Včeraj odprtje sodnega leta Število sporov se je tudi lani zmanjšalo V Furlaniji Julijski krajini se je tudi lani zmanjšalo število sporov, ki so jih obravnavale pokrajinske in deželna davčna komisija. To izhaja iz poročila, ki ga je včeraj dopoldne ob odprtju sodnega leta v dvorani Tessitori v Trstu podal predsednik deželne davčne komisije Francesco Castellano ob prisotnosti številnih predstavnikov krajevnih uprav in oblasti ter članov davčnih komisij. Od 1. januarja do 31. decembra 2013 so se pokrajinske in deželna davčna komisija ukvarjale s 3438 spori, kar znaša 464 sporov oz. 11,89 odstotka manj kot leta 2012, ko jih je bilo 3902. Sama deželna davčna komisija je obravnavala 21,79 odstotka sporov manj kot leto prej, še manj jih je obravnavala pokrajinska komisija za videmsko pokrajino (-21,97), za 1,72 odstotka se je zmanjšalo število sporov na Tržaškem, na Pordenonskem pa je naraslo za dobrih 15 odstotkov, medtem ko je na Goriškem ostalo nespremenjeno. Komisije so lani izdale 3115 odločb, kar znaša dobrih 28 odstotkov manj kot leta 2012, ko je bilo takih odločb 4331. Zahtev po prekinitvi postopka je bilo 779, medtem ko je rahlo naraslo število prizivov, saj jih je bilo lani 2651, kar znaša 107 prizivov več kot leta 2012, ko jih je bilo 2544. Večina postopkov se zaključi že na pokrajinski ravni in samo v 25 odstotkih primerov pride do priziva na deželno davčno komisijo, medtem ko je bilo prizivov na kasacijsko sodišče v obdobju 20092011 slabih 16 odstotkov. To pomeni, je prepričan Castellano, da pokrajinske komisije nudijo primerne odgovore glede sporov. Upad števila sporov, ki jih obravnavajo davčne komisije, gre pripisati tudi preventivnemu posredovanju, zaradi katerega se spori rešijo oz. poravnajo, še preden pridejo pred komisije, pomembno pa je tudi delovanje garanta pravic davkoplačevalcev, ki je lani obravnaval 113 primerov (leta 2012 jih je bilo 87). Vseh davčnih sodnikov je v FJK 72 (lani jih je nastopilo funkcijo dodatnih osem), med njimi pa so tako pravi sodniki kot davčni izvedenci, vsak od njih pa je v povprečju izdal 43,26 odločbe. Spori se rešujejo povprečno v manj kot dveh letih, zaradi česar je FJK v tem oziru srečen otok, če primerjamo tukajšnje stanje s tistim, ki vlada v nekaterih drugih italijanskih deželah, v veliki večini primerov pa gre za spore z Agencijo za prihodke, še posebej omembe vredni pa so v FJK spori, ki so vezani na plačevanje carine, trošarin in davka na dodano vrednost na območju Evropske unije. Na včerajšnjem odprtju sodnega leta sta poleg Castellana in drugih govornikov spregovorili tudi članica vsedržav-nega sveta predsedstva davčnega sodstva Lorella Fregnani in direktorica deželne davčne komisije Chiara Obit. Fregnani-jeva je med drugim tudi poudarila potrebo po tem, da se davčnim sodnikom zagotovi enak status, kot ga imajo ostali sodniki ter posledično tudi primerno plačilo ter stalno izobraževanje in izpopolnjevanje. Prav tako je poudarila tudi pomen krepitve informatizacije, zaradi katere bodo postopki hitrejši in bolj pregledni. Glede tega je Obitova dejala, da je že zdaj na voljo sistem t.i. overovljene te-lematske pošte, na podlagi katerega so lani iz FJK poslali preko 12.000 sporočil in prihranili 70.000 evrov, poleg tega so že na voljo v digitalni obliki vse lanske odločbe, zdaj pa se napoveduje uvedba t.i. te-lematskega procesa. (iž) Predsednik deželne davčne komisije Francesco Castellano med članico vsedržavnega sveta predsedstva davčnega sodstva Lorello Fregnani (na levi) in direktorico davčne komisije Chiaro Obit foto damj@n ZDRAVSTVO Katinara: truplo več ur ležalo v sobi V bolnišnici na Katinari je v nedeljo okrog 8. ure zjutraj umrla neka priletna gospa, ki so jo tamkaj sprejeli pred časom. Po poročanju tiskovne agencije Adnkronos je truplo pokojnice ležalo v postelji več ur (kar deset), zaradi česar naj bi sorodniki drugih bolnic, ki so delile sobo z njo, protestirali. Agencija je dogodek predstavila kot primer slabega zdravstva. Vodstvo bolnišnice je popoldne pojasnilo, da trupla navadno odpeljejo najkasneje dve uri po smrti. Tokrat pa so ugodili želji enega izmed sinov umrle gospe, da počakajo na njegov prihod, je povedal generalni direktor bolnišniško-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello. Toda sin je prišel v bolnišnico šele po 13. uri, so še sporočili iz bolnišnice in dodali, da so z navedenim pojasnilom telefonsko seznanili redakcijo agencije Adnkronos še pred objavo vesti na spletu. Ostaja vsekakor vprašanje, zakaj mora truplo ležati dalj časa v bol-nišniški postelji, in to v isti sobi, v kateri so še drugi pacienti. SINDIKAT CGIL - V četrtek in petek pokrajinski kongres v pripravi na državnega Delo odloča o prihodnosti Konkretni predlogi za izhod iz gospodarske krize in zahteva po spremembi gospodarskih politik s posebnim ozirom na ukinitev varčevalnih politik zaznamujejo dokument, ki ga je podprla večina članov na kongresih področnih sindikatov Cgil v zadnjih dneh v tržaški pokrajini. To je dokument, ki ga je izdelalo državno tajništvo sindikata Cgil in ki vsebuje v bistvu predloge, ki jih bo Cgil iznesel novi Ren-zijevi vladi. Temeljno je, da bo v ospredju delo, pomembno pa bo spremeniti ekonomske in industrijske politike, krepiti vlogo države in vlagati v razvoj, pravijo glavne točke dokumenta pod geslom »delo odloča o prihodnosti«. Ta dokument je na kongresih tržaških področnih sindikatov Cgil doslej podprlo približno 85 odstotkov članov. Drugi dokument je izdelala t.i. manjšinska 1 v Adriano Sincovich Iti komponenta Cgil, ki se prepoznava v predlogih nekdanjega državnega tajnika sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Giorgia Cremaschija, in je prejel v povprečju 15 odstotkov glasov. Izjema je bil tržaški sindikat kovinarjev Fiom, kjer je t.i. dokument »Cremaschi« podprlo 68 odstotkov članov, medtem ko je dokument »Ca- musso« prejel 32 odstotkov glasov. Tržaški Fiom in sindikat kovinarjev iz Reggio Calabrie sta bila doslej edina področna sindikata, ki sta se izrekla za Cremaschi-ja. Ta dokument v bistvu poudarja, da vodstvo sindikata Cgil ni storilo dovolj in da morajo torej vsi vodilni odstopiti. Kongresi področnih sindikatov, na katerih so bili v glavnem potrjeni dosedanji tajniki, pomenijo tudi pripravo na pokrajinski kongres sindikata Cgil, ki bo v četrtek in v petek v hotelu NH na tržaškem nabrežju (Korzo Cavour št. 7). Temu bo sledil kongres deželnega sindikata Cgil Furla-nije-Julijske krajine, ki bo 26. in 27. marca, medtem ko bo državni kongres 6., 7. in 8. maja. Tržaški kongres se bo začel v četrtek ob 14.30, po izvolitvi predsedstva pa bo pokrajinski tajnik Adriano Sincovich podal glavno poročilo. Sledili bodo pozdravi gostov, nato se bodo sestale razne komisije. V petek bo kongres ves dan. Zasedanje se bo začelo ob 9. uri, sklepno besedo pa bo imel ob 16.30 član državnega tajništva Cgil Fabrizio Solari. Sledila bo razprava in glasovanje za izvolitev novega pokrajinskega vodstva. Kongres bo potekal v težkem obdobju, nam je povedal včeraj Sincovich, ki bo vsebino kongresa podrobno predstavil na jutrišnji tiskovni konferenci. V tem kriznem obdobju je namreč dosti ljudi izgubilo službo, mnogo delavcev pa ima prenizke plače. Skratka, med ljudmi prevladuje strah, zato bo sindikat tudi predstavil nekaj predlogov za izhod iz krize in preporod mesta. Med glavnimi temami bo tudi zahteva po krepitvi sindikalnega predstavništva na delovnem mestu, ki je izšla z raznih sindikalnih skupščin. A.G. Slikovita nesreča na nabrežju, a brez hujših posledic Slikovita nesreča, trije poškodovani avtomobili, a k sreči brez hujših posledic za potnike: to je bil obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj dopoldne na križišču med središčnimi ulicama Cadorna in Venezian. Zanjo naj bi bila kriva voznica, ki je iz Ulice Cadorna zavozila v Ulico Venezian, ne da bi pri tem dala prednost voznici avtomobila, ki se je prav takrat spuščal po Ulici Venezian v smeri nabrežja. Trčenje je bilo tako silovito, da je nato s svojim avtomobilom zadela še v parkirane avtomobile. Škoda je bila precejšnja, voznici pa sta se k sreči le prestrašili. Mejna policija je aretirala romunska državljana Mejna policija je konec tedna pri Fernetičih aretirala dva romunska državljana, za katera so italijanske oblasti v preteklosti izdale zaporni nalog. To sta 54-letni N. F. in 28-letni M. S., ki so ju policisti ustavili v okviru obmejnih kontrol na dveh različnih avtobusih z romunsko registrsko tablico. N. F. je prihajal iz Slovenije in je bil namenjen v Italijo. Za njim je izdalo zaporni nalog sodišče v Milanu leta 2011, obtožen je izkoriščanja prostitucije. M. S. pa je bil namenjen v Slovenijo, potem ko je zapustil svoje bivališče v Laciju, kjer je bil v hišnem priporu. Sodišče v Rimu je namreč za M. S., ki je že stari znanec policije, odredilo hišni pripor zaradi kraje. Oba romunska državljana sta zdaj v koronejskem zaporu. Vozila sta vinjena in ostala brez vozniškega dovoljenja Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva so prejšnjo noč ustavili dva avtomobila, ki sta ju upravljala Tržačana v vinjenem stanju. Karabinjerji so zaradi tega prijavili sodnim oblastem oba voznika, in sicer 49-letnega G. P. in 34-letnega P. L. Kot so poudarili karabinjerji, sta bila oba »vidno« pod vplivom alkohola. Poleg prijave so karabinjerji vsakemu odvzeli vozniško dovoljenje (prefektura bo nato odločala, koliko časa ne bosta smela za volan), zaplenili pa so tudi oba avtomobila. Padel je iz šestega nadstropja in bil pri priči mrtev Včeraj dopoldne je malo pred 8. uro 70-letni moški padel iz šestega nadstropja nekega poslopja v Ul. Giulia in bil pri priči mrtev. Mimoidoči je takoj poklical službo 118, ki je obvestila policiste tržaške kvesture. Moški je bil več let hudo bolan. Zelo verjetno je šlo za samomor. / KULTURA Torek, 4. marca 2014 5 PROMEMORIA AUSCHWITZ - Preko 70 tržaških dijakov je včeraj odpotovalo na pot spomina Pozor na prometne zapore »Mladi, bodite ozaveščeni in angažirani državljani« Šestinsedemdeset dijakinj in dijakov tržaških višjih šol bo danes dopoldne pripotovalo v Krakov. Na pot spomina in ozaveš-čanja pa so v resnici stopili že pred meseci, ko so se odločili, da pristopijo k projektu Promemoria Auschwitz. Na raznih pripravljalnih srečanjih so podrobneje spoznali obdobje fašističnih diktatur in druge svetovne vojne ter prisluhnili redkim še živečim pričam grozot nacističnih taborišč. Od danes se bodo o verodostojnosti tistih pripovedi lahko prepričali na lastne oči, saj bodo obiskali taborišči Auschwitz in Birkenau, nekdanji krakovski geto, tovarno Oskarja Schindlerja. In se nato o videnem, predvsem pa o občutenem, pogovorili z ostalimi udeleženci projekta Promemoria Auschwitz: na pobudo novo- nastalega združenja Deina se bo namreč v teh dneh v Krakovu zbralo kar 650 mladih iz raznih italijanskih dežel. Tržaška delegacija italijanskih in slovenskih dijakov si je včeraj zjutraj (preden bi se z avtobusom odpeljala do Brennerja, od tu pa z vlakom v Krakov) ogledala Rižarno, edino nacistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskem ozemlju. Kajti »zlo« je kot znano naletelo na plodna tla tudi v Trstu, čeprav je bilo na začetku 20. stoletja res koz-mopolitsko mesto, na katerega bi morali biti ponosni, kot je uvodoma spomnila občinska odbornica Antonella Grim: a ravno v tem mestu so nekaj let kasneje začeli kruto preganjati in ubijati številne Jude ter vse, ki so se upirali totalitarnim režimom. Ne pozabite, da so sokrivi vsi, ki so ta sistem podpirali, je dejala odbornica, zato nikoli ne zatajite svoje vesti in se vedno odločajte za življenje. Podobno so mladim zaželeli tudi ostali predstavniki organizatorjev in oblasti. Francesca Poli iz združenja Deina je na primer spomnila, da je cilj projekta pomagati mladim, da zrastejo v odgovorne in angažirane državljane, ki se ne prepustijo malodu-šju, ampak spoznajo, da imajo ogromno moč. Zelo povedne so bile tudi besede tržaške policistke, ki mladim zavida tovrstno izkušnjo: ko je sama obiskovala višjo šolo, v njej ni bilo prostora za podobne teme. »Rižarno sem spoznala na lastno pest, ko sem bila že odrasla. Če ne poznamo svoje zgodovine, pa smo obsojeni na ponavljanje istih napak.« Pred odhodom iz Rižarne so se dijaki in dijakinje nastavili našemu fotografu s predstavniki javnih uprav fotodamj@n Deželna odbornica Loredana Panari-ti, ki je dijake pozdravila tudi v slovenščini, je obljubila pomoč deželne uprave: v prihodnje bi lahko tovrstna izkušnja doletela tudi dijake ostalih predelov Furlanije Julijske krajine. Tokrat sta namreč podporo projektu Promemoria Auschwitz zagotovili le Občina in Pokrajina Trst (podprle pa so ga tudi okoliške občine - delegacija devinsko-na-brežinske bo mlade pospremila tudi v Auschwitz). Pokrajinska odbornica Roberta Tarlao je v slovo citirala baskovskega intelektualca Miguela de Unamuna: fašizem se zdravi z branjem, rasizem s potovanjem. Projekt Promemoria Auschwitz nedvomno služi tudi temu. (pd) OB 8. MARCU - Niz pobud Položaj žensk ■ V • • ■ V I • v današnji družbi Ob bližajočem se mednarodnem dnevu žena je tudi tržaška pokrajina pripravila pester in zanimiv program, ki bo v središče postavil žensko in njeno prehojeno pot. Prizorišče prijetnega druženja bodo različni kraji, govorilo pa se bo o politiki, kulturi, glasbi in drugih aktualnih vsebinah. Podrobnosti letošnjega programa je na nedavnem srečanju z novinarji na sedežu pokrajine predstavila pokrajinska od-bornica za delo Adele Pino. Program, posvečen ženskam, so naslovili Pomlad žensk (Primavera di Donne) 2014, izvajali pa ga bodo vse do junija, ko bodo v Skladišču idej letošnjim nagrajenkam izročili nagrado Ondina Barduzzi, s katero pokrajinska uprava želi počastiti spomin na pred šestimi leti preminulo kolegico. Odbornica Pino je poudarila, da želijo s pestrim programom ovrednotiti prehojeno pot žensk in predstaviti vse spretnosti, ki so v njihovi domeni. Dogajati se je začelo že včeraj v Mednarodnem domu žensk (v Ul. Piso-ni 3), kjer bodo do 7. marca potekali različni tečaji joge, aromatera-pije, shiatsu masaž ... Združenje judovskih žena je v nedeljo na sedežu ADEI-WIZO (Trg Benco 4) odprlo zanimivo zgodovinsko razstavo, ki bo na ogled do 30. maja. Zelo aktualna tema bo v središču srečanja v soboto, 8. marca, na sede- žu Mednarodnega doma žensk, kjer se bo govorilo o enakopravnosti spolov in izobraževanju v Evropi. V popoldanskih urah (ob 17. uri) pa bo v sejni dvorani Mestne hiše potekalo tudi nagrajevanje udeleženk 10. izdaje mednarodnega literarnega natečaja Citta di Trieste. Dan žena bodo obeležili tudi v trgovini Brez meja v Ul. Torrebianca 29/b, kjer se bo ob 18.30 začel recital kratkih pripovedi. Praznovanje dneva žena se ne bo zaključilo z 8. marcem. Organizatorji prireditvenega programa nam obljubljajo še cel niz srečanj, na katerih se bo govorilo tudi o diskriminaciji žensk, skrbi za njihovo zdravje, preventivnih pregledih, pravilnem prehranjevanju . Predstavljali bodo tudi knjige, ki govorijo o ženskah, uprizarjali bodo igre in pripravili različne pesniške večere. V petek, 21. marca, bo v Skladišču idej na sporedu tudi srečanje, na katerem bodo v fokus postavili žensko v znanosti. Podrobnosti bogatega programa ob dnevu žena je mogoče dobiti tudi na spletni strani Pokrajine Trst, saj bi na tem mestu zelo težko navedli vse dogodke. Skupni imenovalec vseh pobud pa je nedvomno prizadevanje, da ta praznik ne bi bil povezan le z njegovo komercializacijo, ampak tudi s poglobljenimi analizami položaja žensk v današnji družbi. (sč) OBČINA TRST - Sprejeli pohodnike Tisoč kilometrov proti multipli sklerozi Odbornica Famularijeva s predstavnikom pohodnikov Tisoč kilometrov za življenje: to je naslov pobude v obliki pohoda po 61 italijanskih občinah, katerega udeležence je včeraj na tržaškem Velikem trgu sprejela občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari. Gre za pobudo štirih navdušencev, Riccarda Onofrija, Graziana Cagnija, Alessandra Viara in Nicholasa Naliata, katerim se je bila v noči med 25. in 26. decembrom 2012 porodila zamisel o pohodu, s katerim bi pomagali osebam, ki nimajo te sreče, da bi lahko živele kot ostali zdravi ljudje. Tako so si zadali cilj, da bi peš prehodili vso Italijo in obiskali 61 občin: 1. marca se je pohod začel v kraju Abano Terme, 22. marca pa naj bi se končal v Cagliariju. Načrt pohodnikov je, da vsak dan prehodijo petdeset kilometrov in obiščejo tri občine, kjer nameravajo zbirati prostovoljne prispevke za združenja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in pomočjo bolnikom z multiplo sklerozo ter spodbujati občane k darovanju krvi. S pomočjo fotografskih in filmskih posnetkov, ki bodo nastali v teku pohoda, bodo pripravili knjigo z naslovom Tisoč kilometrov za življenje, od sanje ... do resničnosti. Kakor smo zabeležili v članku na naslednji strani, se bo tržaški pustni sprevod danes začel ob 14. uri na Trgu Oberdan in se vil po središčnih ulicah Carducci, Reti, Gallina, po Korzu do Velikega trga, zato bo ta del mesta zaprt za promet že od 13.30. Prav tako zaprte za promet bodo ulice Roma (med Ul. Macchiavelli in Korzom), Ca-nalpiccolo, Trg Tommaseo, ulice Ca-dorna (med Ul. Venezian in Trgom Squero Vecchio), dell'Orologio, Poz-zo del Mare, Punta del Forno, Trg Pit-teri ter ulici Teatro Romano in Mer-cato Vecchio. Že od včerajšnjega dne so stopile v veljavo prepovedi parkiranja in postajanja po vseh ulicah, po katerih se bo vil sprevod; prepoved bo v veljavi do jutrišnjega dne ob 13. uri. Začasno bodo premaknili tudi postaji taksijev na ulicah Carducci, Gallina in na Borznem trgu, prav tako pa bodo spremenili postaje in proge avtobusnih linij, ki navadno vozijo po tem delu mesta. Ekonomsko-finančni načrt Nadaljujejo se delavnice projekta Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji, ki ga vodi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Prihodnje srečanje, ki bo v četrtek, 6. marca, od 14.30 do 17.30 v dvorani BIC Incuba-tori FVG S.p.A. v Trstu (Ul. Flavia 23/1), bo namenjeno pripravi eko-nomsko-finančnega načrta in predstavitvi dobrih praks inkubiranih podjetij. Gost srečanja bo strokovnjak Edvin Bevk. Dinozavri v pomoč Neaplju Pred letom dni je podtaknjeni požar uničil znanstveno središče v Neaplju. Samo nekaj mesecev zatem so se pri visoki šoli Sissa Medialab odločili za objavo otroške knjige Minidarwin v Argentini oz. otroška pripoved o dinozavrih. Denar od prodaje knjige bodo v celoti namenili obnovi neapeljskega središča. 5000 evrov bodo neapeljskim kolegom izročili ravno danes. Ariston z novim upraviteljem Združenje La Cappella Underground sporoča, da bo z marcem spet odprla svoja vrata znana kinodvorana Ariston (Ul. Romolo Gessi 14), v kateri so predvajali zlasti kakovostne filme, tiste v originalnem jeziku, klasike in filme d'es-say. Spet bo zaživel poletni kino, raz-norazne retrospektive in podobno. Združenje Confconsumatori na razpolago potrošnikom Združenje Confconsumatori sporoča, da bo v marcu član združenja na voljo občanom na sedežu na Trgu Sv. Jakoba 10 vsak torek in sredo med 19. uro in 20.30 ter vsak petek in soboto med 10. in 12. uro. Ob torkih in sredah zvečer ter ob petkih dopoldne bo na voljo pravnik, ob sobotah dopoldne pa bo delovalo okence, ki bo obravnavalo vprašanja v zvezi z najemninami, stanovanjsko problematiko, ode-ruštvom, bančnimi težavami, zaščito ostarelih in alzheimerjevih bolnikov idr. Od 5. marca bo pravnik na razpolago tudi ob sredah dopoldne med 10.30 in 12. uro. Nadaljuje se tudi sodelovanje z združenjem Fipe. Atleti za policijo Tržaška kvestura obvešča, da je bil v petek v Uradnem listu objavljen razpis za zaposlitev 37 atletov, ki jih bodo dodelili raznim športnim skupinam, ki delujejo v okviru policije. Prijave (obrazci so na voljo v uradu za razpise na kvesturi) je treba posredovati kvesturi ročno ali s priporočenim pismom do 31. marca, vse informacije pa je mogoče najti v uradu za razpise v Ul. Mascagni 9 (telefon 040-8322161) ali pa na spletni strani policije www.po-liziadistato.it. Raznobarvni papagaji, golobi, veliki tukani, mali čukci, orli in lastovičke, pa tudi piščančki in kolibriji so si na nedeljskem, 61. pustnem sprevodu po Miljah zaslužili zmago. Originalna ideja domače skupine Brivido (Uccellini ... uccellacci ...) je tako kot lani spet zadela v črno, zlasti zaradi dovršenosti in izjemnih pustnih oblačil. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Bulli e Pupe (Te...mostro), na tretje pa Mandrioi (La fine del mondo); četrto mesto sta si delili Bellezze naturali (Le magiche bellezze in Trottola (Amazon river - i suoni del-la natura), šesto mesto pa je ex-aequo pripadlo skupinama La Bora (Pici ma sgobazoni) in Ongia (75th ... Inte la giun-gla), osma pa je bila skupina Lampo (A tuota libera). Vreme je bilo miljskim pustarjem naklonjeno in po ulicah se je v nedeljo zbralo veliko radovednežev, ki je s plo- skanjem in vriskanjem spremljalo na tisoče res prikupnih maškar. Danes sprevod po Trstu Pustno dogajanje bo v mestnem središču doseglo svoj višek danes. Ob 14. uri bo tradicionalni pustni sprevod startal s Trga Oberdan in se mimo ulic Carducci in Gallina, Trga Goldoni, Korza in Borznega trga zaključil na Velikem trgu. De- set mestnih rajonov - Stara mitnica, Naselje sv. Sergija, Kolonja, Melara, Rojan, Škedenj, Sv. Ivan, Valmaura, Čarbola in Sv. Vid - se bo potegovalo za zmago, pridružile pa se jim bodo še druge skupine, pari in posamezniki, pa tudi nekateri »naši« kraški pustarji z vozom ali brez njega ... Zmagovalce bodo proslavili ob 17. uri na Velikem trgu ob glasbi in prikazu plesa zumba, po 20. uri pa se bo trg spremenil v diskoteko na odprtem. Najbolj norijo otroci Vikend je minil tudi v znamenju pustnih rajanj za naše male pustne šeme. Otroci so se veselo zavrteli ob glasbeni spremljavi, se obmetavali z zvitki in pisanimi konfeti ter ploskali ob čarovnijah in skečih simpatičnih animatorjev. Naš fotograf se jim je pridružil v petek v Šport-no-kulturnem centru v Lonjerju, v nedeljo pa pri Domju v priredbi KD Venturi-ni. Včeraj so malčki noreli v Šempolaju in Ljudskem domu v Podlonjerju na primer, danes pa jih čaka veseljačenje v Prosvetnem domu na Opčinah, v Ljudskem domu - Biti v Križu, v Srenjski hiši v Mač-koljah, v Ljudskem domu v Trebčah, na Stadionu 1. maja in spet pri Domju. Po smehu pride jok Pepelnična sreda je pač dan žalovanja, saj se življenje po nekajdnevnih norčijah vrne v običajne tirnice. Od pusta se bodo jutri poslovili v Škednju ob 15.30 - ob zvokih godbe Refolo bodo po sprevodu pusta sežgali, pri Sv. Ivanu bo pokojnik ležal na parah od 14.30 dalje v trgovskem centru Il Giulia (ob 16. uri ga bodo sežgali pri gostilni Suban). Jok in stok bo odmeval tudi v Šempolaju, na Kontovelu, v Saležu in pa v Boljuncu. opčine - V okviru niza srečanj v Finžgarjeven domu o pozitivnih medčloveških odnosih Zanimivo predavanje psihoterapevtke Silve Matos o učinkovitem komuniciranju Tudi četrto predavanje iz letošnjega niza o pozitivnih odnosih do sebe, družine in družbe je privabilo v dvorano Finžgarjevega doma mnogo poslušalcev. K temu je poleg teme same pripomoglo tudi ime predavateljice, znane psihologinje in psihotera-pevtke Silve Matos. In res so prisotni s predavanja odnesli mnogo strokovnih informacij, obenem pa so bili tudi duhovno obogateni z globokimi in prepričljivimi mislimi o človeku in o medčloveških odnosih. Predavateljica je izhajala iz dejstva, da je človek bitje skupnosti. Zato moramo predvsem prepoznati to svojo vlogo in zavestno vzpostavljati odnose z ljudmi, ki so nam dani na naši poti. Ljudje smo po naravi globoko povezani med seboj in vsak se lahko realizira le v povezavi z drugimi. Zavedati se moramo, da je vsak človek unicum, nikoli enak drugemu, po drugi strani pa je vsak izmed nas tudi neizčrpen vrelec. Drug drugega lahko vedno na novo odkrivamo, važno pa je, da mu obenem pustimo, da ostane zvest svojemu bistvu. Ne smemo obupati nad nobenim človekom, saj je vanj položeno ogromno bogastvo in vsak na svoj način razvija ta svoj zaklad. Pri nekaterih niz- fotodamj@n ka samopodoba povzroča zaprtost pred ljudmi; ustvarjajo se škodljivi miselni vzorci: črnogledost, užaljenost, osamljenost itd. Toda ladja je ustvarjena za to, da pluje. Pomagajmo ji, da se loči od svojega varnega pristana in se poda drugim naproti! Važno je, da smo si blizu , da se znamo spoštovati, se podpirati v svoji enkratnosti, se pove- zovati, srečevati in si drug drugemu stati ob strani, se opogumljati, tako da vsak lahko začuti ponujeno roko, ko jo potrebuje. Najtežje je to delati s tistimi, ki so nam vsak dan najbližji, a po mnenju predavateljice je to tudi najlepše. Tipično za današnji čas je, da smo osredotočeni vase, na svoje potrebe; poslušamo vsemogoče seminarje o tem, kako naj učinkovito komuniciramo. Malo pa govorimo o tem, kako znati poslušati. Važno je, da se v komunikaciji in posredovanju svojih življenjskih stališč odločamo za to, da ostanemo na določenem nivoju: neglede na nivo komunikacije, ki jo imajo drugi, naj bo za nas meja postavljena s spoštovanjem človeka. S temi in še mnogimi mislimi se je psihologinja Matos tudi dotaknila smisla, ki ga ima ciklus predavanj v društvu Finžgarjev dom. Ob vprašanjih in v pogovoru po predavanju se je čutilo, da ta tema vsakega človeka zadeva v živo, zato bo treba o njej še spregovoriti. Prihodnje predavanje bo 20. marca, ko bo mag. Aleš Čerin govoril o tem, kako je preprosto življenje lahko bolj zdravo in učinkovito. (AP) POKRAJINA - Razpis Štiri delovna mesta v sklopu družbeno koristnega dela V pokrajinskem centru za zaposlovanje (Stopnišče Cappuccini 1, od 9.15 do 12.45) sprejemajo do 7. marca prošnje za štiri mesta na področju družbeno koristnega dela (samo za delavce v dopolnilni blagajni ali mobilnosti). Gre za tri različne načrte Občine Trst, ki trajajo 52 tednov (36 ur tedensko): upravljanje in arhiviranje podatkov občinskega urada za gospodarski razvoj (en upravni delavec); protokol in arhiviranje fasciklov urada za finance in gospodarski razvoj (en upravni delavec); sestava zemljevida zunanjih prostorov lokalov in uličnih prireditev na občinskem območju (en geometer in en upravni delavec). Center za zaposlovanje sprejema do 14. marca tudi prošnje za dve mesti (prav tako za delavce v dopolnilni blagajni ali mobilnosti) v prav tolikih načrtih pokrajine (52 tednov, 36 ur tedensko): potenciranje dejavnosti centra za zaposlovanje (en upravni delavec) ter potenciranje urada za prispevke za podjetja (en upravni delavec). / KULTURA Torek, 4. marca 2014 7 NARODNI DOM - V oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice Stik z ustvarjalnostjo Izposoja knjig, pravljične urice, razstave - Obisk mladinskega pisatelja Žige Gombača U Kino Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice v pritličnih prostorih Narodnega doma je že v prvih tednih odprtja pokazal, kako je bila občutena potreba po prostoru, v katerem bi se srečevali in družili mladi. Ob vseh dvoranah, ki jih imamo na razpolago v Trstu, smo kot skupnost prvič namenili prostor mladim, v katerem bodo lahko razvijali širok spekter dejavnosti namenjenih branju in stiku z ustvarjalnostjo. V treh tednih od odprtja so v mladinskem oddelku izposodili skoraj štiristo enot. Več je bilo obiskov dijakov in učencev, slednji pa so lahko prisluhnili pravljici in se preko didaktične igre seznanili s pravili obnašanja v knjižnici, na sporedu pa so bile tudi štiri pravljične urice za najmlajše ter odprtje razstave otroških ilustracij Katerine Kalc. Ker bi v knjižnico želeli privabiti tudi srednješolce, pri katerih je viden upad zanimanja za branje, so pri NŠK medse povabili mladinskega pisatelja Žigo X. Gombača, ki je spregovoril o svojem pisateljevanju, o svojih knjigah ter življenjskih izbirah. V marcu bodo nadaljevali po tej Pisatelj Žiga X. Gombač je srednješolcem predstavil svoje pisateljevanje, svoje knjige ter življenjske izbire poti in priredili delavnico z besednim ustvarjalcem Markom Gavriloskim in Katerino Kalc, ki je ilustrirala Markove zgodbe za revijo Galeb. Na spore- du bo tudi srečanje z Markom Kravo-som in njegovim zadnjim pisateljskim podvigom Sedem mirnih, jezičnih, junaških, v katerem so zbrane OBČINSKE JASLI - Neva Bandi odhaja v pokoj Otroštvo - šola za vse življenje Naša vzgojiteljica Neva Bandi je svoje otroštvo z družino preživela v Bregu. Vživela se je v vaško življenje in se po zaključenem šolskem obdobju zaposlila. Najprej se je posvečala otrokom na pokrajinskem zavodu za matere in otroke v Trstu (Ipami), kjer je nudila svojo strokovno pomoč otrokom in staršem. Nedonošenčkov in njihovih družin se je spomnila tudi ob upokojitvi. Od šolskega leta 2005-2006 je bila nenadomestljiva v slovenskem oddelku v tržaških občinskih jaslih Semidimela. Danes je res poseben pustni dan za našo vzgojiteljico Nevo. Po dolgi delovni izkušnji se od nas poslavlja. Odslej bo drugače preživljala svoje dni, a nego, ki jo je posvečala ljudem in skrb, ki jo je odlikovala v dolgi delovni izkušnji, je prav gotovo ne bosta zapustili, kot tudi ne bo pozabila vseh nasmejanih obrazov svojih varovancev in staršev, ki jim je bila v pomoč. Želimo ji, da bi bili njeni dnevi še naprej tako pestri in veseli, kajti mi vsi v slovenskem oddelku občinskih jasli pri Svetem Jakobu v Trstu jo bomo močno pogrešali. Zato ji vzklikamo: To ni pustna šala: naša Neva se upokoji! Nasmeha ji nobena izkušnja ni vzela, zato je vedno z nami vesela. Srečne upokojenčeve dni ji naša mala mularija želi! Malčki, kolegi in starši iz slovenskega oddelka Gosenic občinskih jasli Semidimela pri Sv. Jakobu v Trstu v šolskem letu 2013-14 LAS - Razpis Za lastnike gozdov na voljo 150.000 evrov Lokalna akcijska skupina LAS-GAL Kras je 22. januarja objavila nov razpis, namenjen lastnikom gozdov. Na razpolago je 150.000 € javnih sredstev, ki bodo krila 80% projektnih stroškov. Cilj razpisa je financiranje tistih pobud, ki lahko izboljšajo podeželske krajine in gozdne površine in postanejo koristen dejavnik pri privabljanju turistov preko izboljšanja kulturne, zgodovinske in okoljske vrednosti. Upravičenci novega razpisa, šestega po vrsti, so lastniki gozdov na območju LAS-a, s kmetijsko-gozdarsko urbanistično namembnostjo. Prošnje lahko vložijo fizične osebe, turistična ali komercialna podjetja, kmetije, društva, jusi. Med financirane dejavnosti so uvrščene: redčenje, obnova ka-lov, gradnja, obnova ali izboljšanje dovoznih cest za omogočanje športnih in razvedrilnih aktivnosti (sprehod, tek, kolesarjenje, jahanje, birdwatching, itd), realizacija počivališč, namestitve specifične signalizacije, tisk in distribucija promocijskega in slikovnega materiala o gozdu (tudi multi-medijske narave). Prispevek za vsak projekt se giblje od najmanj 20.000 € do največ 49.600 €. Razpis, ki zapade 10. marca, je prenosljiv s spletne strani LASa Kras ( www.galcarso.eu ) ali iz deželnega uradnega lista BUR FJK (22.01.2014, številka 4) in ima naslov "Qualificazione dei percorsi -itinerari esistenti mediante pro-getti dimostrativi". LAS je na razpolago za informacije: na Pokrajini Trst, Trg Vittorio Veneto, 4, prvo nadstropje, soba 119, delovni urnik od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, telefon 040 3798522 ali po emailu na info@galcarso.eu. igre za radijski oder in druge veselice. Ob tej priložnosti bo tudi odprtje razstave slikarja Marjana Mančka, ki je ilustriral Kravosove dramske zgodbe. V drugi polovici meseca bosta zaživeli dve pravljični urici, in sicer ena za otroke iz vrtca in druga za učence prvih treh razredov osnovne šole. Ob tem pestrem dogajanju pa knjižničarke vabijo učitelje in profesorje, naj s svojimi učenci v čim večjem številu obiščejo oddelek in ga izkoristijo tudi v didaktične namene. Včeraj danes Danes, TOREK, 4. marca 2014 KAZIMIR, PUST Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55 - Dolžina dneva 11.17 - Luna vzide ob 8.02 in zatone ob 21.59. Jutri, SREDA, 5. marca 2014 JANEZ, PEPELNICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro ju-gozahodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00 »Venezia salva«; 21.30 »Il mi-stero di Dante«. FELLINI - 18.30, 20.30, 22.30 »Smetto quando voglio«; 16.30 »Monuments Men«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »12 anni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La bella e la bestia«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »12 let suženj«; 15.30 »Ameriške prevare«; 21.00 »Batler«; 17.00 »Divja salsa«; 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 16.00 »Lego film 3D«; 16.20 »Neskončna ljubezen«; 19.00 »Panika«; 20.00 »Pompeji«; 18.10 »Priseljenka«; 16.40 »Purana na begu 3D«; 15.40 »Purana na begu«; 17.30 »Vampirska akademija«; 19.40 »Varuhi zapuščine«; 20.30 »Volk iz Wall Street«; 21.10 »Zimska pripoved«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Robocop«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30 »The Lego movie«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.30 »Disney's Saving Mr. Banks«; Dvorana 3: 16.30, 20.10, 22.15 »Snowpiercer«; 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 16.30, 18.45 »Il violinista del diavolo«; 18.15, 20.15, 22.15 »Gravity«; 21.00 »Monuments Men«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »12 anni schiavo«; 21.20 »Pom-pei«; 16.40, 19.00 »Sotto una buona stella«; 19.00 »Monuments Men«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Una donna per amica«; 16.40, 19.50, 22.10 »La bella e la bestia«; 19.05, 21.40 »Snow-piercer«; 16.45 »The Lego movie«; 16.45 »La scuola piu pazza del mon-do«; 21.10 »Forrest Gump«; 21.30 »American Hustle«; 16.10, 18.50 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.30 »Il principe Igor«; Dvorana 2: 17.00, 20.00, 22.15 »La bella e la bestia««; Dvorana 3: 17.20, 20.15, 22.10 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 17.50 »Sotto una buona stella«; 19.50, 22.10 »Snowpiercer«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Come il vento«. 4.3.1992 4.3.2014 Marija Kos por. Tul Z ljubeznijo v naših srcih mož Romano, sin Germino in vnuk Mauro Dolina, 4. marca 2014 B Torek, 4. marca 2014 TRST Claudia iskrene čestitke in 50 poljubčkov ti pošiljamo oče Valentin, brat Silvano, Anna, Olivia in Leonard ¿3 Čestitke Draga CLAUDIA, iskrene čestitke od očeta Valentina. Želim ti vse najboljše za tvoj jubilej. Nepozabna mama Silvana bi se veselila ob tvojem dnevu. Draga CLAUDIA, ob tvojem okroglem rojstnem dnevu ti želimo vse najboljše in najlepše v življenju! Valentino, Silvano, Ana, Olivia in Leonard. Na tržaškem konservatoriju je uspešno diplomiral naš klarinetist ERIK KURET, čestitamo mu vsi pri pihalnem orkestru Ricmanje. S Izleti KRU.T vabi na velikonočni izlet na Trentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21.aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. □ Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v marcu: umetnost z uporabljenim materialom. Info na tel. št.040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). GKD DRUGAMUZIKA - Pustovanje Briščiki: danes, 4. marca, pod ogrevanim šotorom, nora pustna zabava s Kingstoni, Happy Day, ans. Nebojse-ga, Authetics itd. Pustni avtobusi »Carnival bus« iz Devina, Bazovice, Doline in Trsta (info in urniki na FB strani Pustovanje Briščiki). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo danes, 4. marca, Na-brežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! KD FRAN VENTURINI - otroško pustno rajanje z ansamblom Remix danes, 4. marca, od 16.00 do 20.00 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE: Združenje staršev Križ vabi na otroško pustno rajanje danes, 4. marca, od 16.00 dalje v prostorih Ljudskega doma - Bita v Križu. Animacijo bo vodil Evgen Ban. PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočata, da vadba Pilatesa, ki poteka na nižji srednji šoli v Dolini, danes, 4. marca, odpade. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do danes, 4. marca, na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča, da je danes, 4. marca, zbirališče za odhod po vasi za vse pustarje ob 13. uri v »Zavljah« (spodnjem Šem-polaju). SKD PRIMOREC in Mladinski trebenski krožek prirejata Ples v maskah za srednješolce danes, 4. marca, od 19. do 23. ure v Ljudskem domu v Treb-čah. SKD PRIMOREC prireja pustno rajanje za otroke iz vrtca in osnovnošolce danes, 4. marca, od 15.30 do 18.00 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Otroško pustno rajanje z Damjano Golavšek danes, 4. marca, od 16. do 19. ure. TELOVADBAZAGOSPEVZLATIH LETIH: Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočata, da bo telovadba danes, 4. marca, redno potekala od 9. do 10. ure. DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA - DMŽ, mednarodno združenje, vabi na srečanje »Bog nežnosti« v sredo, 5. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Info: 340-3864889 (Branka). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 5. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z Marico Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 6. marca, od 16.00 do 18.00. ANPI: ob 70-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v petek, 7. marca, ob 10. uri v sodelovanju z O.Š. Franceta Bevka počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo na Opčinah, Narodna št. 28. Priložnostna beseda Katerina Iscra. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 7. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v nedeljo, 9. marca, ob 12. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Erzelju. VZPI-ANPI Opčine prireja v sodelovanju s Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, SKD Tabor v petek, 7. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Op-činah Spominski večer ob 70. obletnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan Guličeve. Njen spomin bodo počastili MoPZ Tabor in Kraški dom ter Mladinski zbor srednje šole S. Kosovela. Recitatorji SKD Tabor bodo brali odlomke iz knjige Enza Ro-manoja »Una donna senza volto« ter iz knjige »Io sono l'ultimo«. Priložnostna beseda Stanka Hrovatin. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal prijateljstva«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 8. marca, v Forni di Sopra, ter da se udeležijo v nedeljo, 9. marca, tekme v veleslalomu, veljavne za Zamejsko smučarsko prvenstvo 2014, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 6. marca, na tel. št. 3420730513 (Sabina). DOLINČANKE bomo praznovale s pestrim programom mednarodni dan žena v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 9. marca, po maši od 11. ure počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtiču, ki nosi njegovo ime. DRUŠTVO NOE' vabi na konferenco, 10. marca, ob 20.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini »Konec z dietami! Enostavni načini, ki nam pomagajo pri odvečnih kilogramih, sladkorni bolezni in holesterolu«. Predavateljica: dr. Marta Molinari, dietolo-ginja, nutricionistka. Info: noeinfo-noe@yahoo.it, tel. št. 349-8419497. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. marca, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z vinarjem Damjanom Podversičem. Pokušnjo vina bomo izpeljali v torek, 11. marca, ob 20. uri v restavraciji v Miljah (Sta-da per Lazzaretto 2). Informacije in prijave na tel. 333- 9857776 in trie-ste@onav.it. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca ob 20.00 in drugi v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. Prireditve TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinami-čno kmetovanje, organizira biodina-mični študijsko - praktični tečaj na osnovi knjige Rudolfa Steinerja »Znanstveno spiritualni impulzi za razvoj poljedelstva«. Srečanja bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 20.00 do 21.30 v Trstu na sedežu v Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje. Vstop prost. Tel. št.: 333-1118664, 3287012374. PUSTNA SKUPNA ŠEMPOLAJ vabi vse vaščane in pustne veseljake od blizu in daleč na pepelnico, v sredo, 5. marca, v Štalco v Šempolaju, od 18. do 20. ure na veselo slovo od pusta 2014 »Fantažma Fantažminota«. SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško ne-profitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Ob sredah: 5. marca (Dr. Paola Sbisa »Prehrana in pravilno hranjenje«); 12. marca (Dr. Matteo Bevilacqua »Vedno prožni in razgibani«) in 19. marca (Dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovori bodo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. KNJIŽNICA DIVAČA bo na predvečer dneva žena v petek, 7. marca, ob 18. uri v svojih prostorih, gostila tržaško pesnico, pisateljico in psihologinjo Alenko Rebula Tuta. Gostja se bo predstavila s predavanjem »Nežne in močne, samostojne in predane: nove poti za ženske danes«. MIRA, ženski odbor slovenskega centra PEN, in Slovenski klub vabita na literarni večer s književnicami Nežo Maurer, Jolko Milič, Bredo Smolnikar, Tatjano Pregl Kobe, Alenko Rebula, Stanislavo Repar, Barbaro Simoniti, Suzano Tratnik, Ireno Zerjal in Barbaro Korun. Pričakujemo vas v petek, 7. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje). SKD SLOVENEC in skupina vezilj Zlata nitka vabita v petek, 7. marca, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave Poročne čipke in lesene makete. Razstavlja skupina kle-kljaric iz Črne na Koroškem in Jože Božič iz Gornjega Grada. Poje Grajski oktet iz Moravške doline. Urnik razstave: sobota, 8. in nedelja, 9. marca, od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi, ob Dnevu žena, na otvoritev fotografske razstave Sonje Gregori in Sonje Zerjal »Zenska se dela ne boji«, v petek, 7. marca, ob 20.30 v društvenem baru n' G'rici. Pensko kulturno društuo rimorsko - Mačkolje Vabi na ^nnuuuui MMiMnUIIUMUU " "v" Za ftasbo i» prifriitt poskrbljeno. Otrokom bo aa voljo sladoled! Dne 4.3.2014 u Srenjski hiši u Mačkoljah s pričetkom ob 16. uri I 1 f I Vljudno vabljeni! / SKD TABOR PROSVETNI DOM -OPČINE vabina OTROSKO PUSTNO RAJANJE z Damjano Golavšek danes, 4. marca, od 1B.GG do 19.GG ure. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na dan žena v soboto, 8. marca, ob 19. uri na odprtje razstave »Skrinja ženske ustvarjalnosti«. Večer bosta obogatila s svojima kitarama Laj-la Juretič in Gabrijel Zetko, gojenca GM - Prof. Marko Feri. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja vabi v soboto, 8. marca, od 19.30 na tradicionalni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Priložnostna misel Erika Inendorfer - delegatka Fiom, večerja in glasba z duom Melody. SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič - Stojan, prirejata v soboto, 8. marca, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu, ob dnevu žena, predstavitev ponatisa knjige »Iz morja v ponev«. Z avtorico Marjučo Offizia se bosta pogovarjala Martina Kafol in Mitja Tretjak, sledi večerja z družabnostjo. Informacije in prijave na tel. št. 040-2209058. SKD PRIMOREC prireja ob Mednarodnem dnevu žena v nedeljo, 9. marca, dve pobudi: ob 16.30 v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah predstavitev italijanskega prevoda Alamut, ki ga bosta predstavila člana Slovenskega kluba Poljanka Dolhar in Massimiliano Schiozzi; ob 18. uri pa bo v Ljudskem domu predstava orientalskih plesov Med nebom in zemljo, ki je nastala v režiji plesalk in koreografinj Alje Sha-ar in Ines Kočar. SPD MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Maxa Reala in Petra Militaro-va »Trije vaški svetniki« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Šlandre v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačko-ljah. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Program: Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole), pevka Lara Budal s prijatelji, Tatjana Turco (Rita) in Valentina Štrajn (Helena), otvoritev razstave o gradiščih. RICMANJSKI TEDEN: 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave Kulturnega društva za umetnost KONS, glasbeni utrinek harfist-ka Tadeja Kralj; 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani triler v tržaškem narečju El »Maggiordomo in giallo«, dramska skupina Proposte teatrali - F.I.T.A., tekst in režija Luciano Volpi; 16. marca, ob 10.00 na različnih lokacijah v vasi (zbirališče pred vaško cerkvijo, v primeru slabega vremena ob 11.00 v prireditveni dvorani) koncert Pihalnega orkestra Ricmanje (dirigent Aljoša Tavčar); 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani ZMePZ Slavec-Slovenec (vodi Danijel Grbec), komični duo Rita in Helena, Tatiana Turco in Valentina Strain. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 15. marca, ob 20.30 na ogled predstave »Oj, ta vojaški stan« v priredbi MePZ Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin. Nastopajo Ilja Buffon, Maruška Guštin, sopranistka Sara Jablanšček in har-monikaš Fulvijo Jurinčič. DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škam-perle). 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. IŠČEM DELO kot negovalka starejših ali bolnih oseb. Tel. št. 040-9220305 (v večernih urah). POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496. Turistične kmetije 8. MAREC V BARU SIRENA. Za rezervacije tel. 3336143725 Bil Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603. IGOR GRGIČ ima odprto osmico v Pa-dričah št. 193. Toplo vabljeni! (mob 338-8804089). IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 3383515876. OSMICO v Repnu je odprl Tavčar Ren-zo. Tel. št. 040-327135. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. MARIZA IN IGOR sta odprla OSMICO v Ricmanjih. Prispevki V spomin na dragega Marijota Gušti-na darujejo Nada, Andrej in Martin z družinama 50,00 evrov za VZPI - AN-PI Repentabor. V spomin na drago mamo Rosalio Ze-rialli daruje družina Zettin - Čok 50,00 evrov za košarkarski klub Bor. V spomin na Draga Legišo darujeta Celestina in Vasco Terčič 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Karlo Jerič vd. Purič daruje Marija (Repen, 19) 20,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Karlo Jerič vd. Purič darujeta Miranda in Mario 30,00 evrov za KRD Dom Briščiki. sledi nam na feuuifeberju Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 4. marca 2014 Slavec (Jadran): Poraz nas bo streznil! Na 11. strani Francozi cenijo jadralca JK Čupa Na 13. strani Gimnastičarke Bora začele z nastopi Tenis Gaje: generalka za C-ligo je uspela Na 15. strani 10 Torek, 4. marca 2014 RUBRIKE, NOVICE / Kot da bi imela narava več mozga kot človek. V redu. Ni težko. Ugotovitev je seveda neumno preprosta, pa vendar: v času, ki je nabrekel z znanilci velikih družbenih sprememb, je narava rekla- dovolj! V takih okoliščinah, ko ni nič več trdno, vse spremenljivo in postavljeno na glavo, krhko in trhlo, se ne gre pretirano zabavati in veseliti. Zato je narava pokazala zobe, opozorila, da ji niti Pust z veliko začetnico ne more do živega. In je nad in med nas poslala neprijazno vreme, z njim ohromila marsikatero prireditev, z ust snela veliko smeha. Vsem prizadevanjem navkljub pa ni mogla zatreti nespodbudne tradicije: v tem pustnem času nastopajo zamejske ekipe s spremenljivo srečo. Še najbolj jo je pustna norčavost zagodla Vesni, ki je proti tržaškim Svetoivančanom utrpela malo katastrofo, a nič hudega, v tej mestni četrti je nekdaj domoval Basaglia in norčije so bile vsakdanji kruh, ni hudič, da se ne bi razlile vsaj še spet v pustnem času. Pa tudi doslej in še vedno in naprej presenetljivemu Jadranu ni uspelo tokrat zajeziti visokih nasprotnikovih valov, kar POGLED Z VEJE Več kulture v šport in svet Marij Čuk sploh ne čudi, saj pozna tudi morje slabše trenutke, v Jadranu ni več rib in tudi Jadranska družba je v krizi, brez rib. Lahko bi postala skupna ustanova... No, Jadran si bo zagotovo opomogel, v gospodarstvu pa škripa, čeprav je novi minister "za nas" prepričan, da je treba vlagati prav v gospodarstvo, kultura ga pretirano ne zanima. Še eden, ki prihaja z Lune in zato je ta satelit neobljuden, ker so se vsi geniji priselili med nas. Podobnih veleumov je kar mrgolelo na nedeljskem večnem nogometnem derbiju med Olimpijo in Mariborom v Sto-žicah. Toti Štajerci so sicer pometli z Ža- barji, ni bilo težko, Maribor v slovenskem megaprvenstvu nima konkurence, a na tribunah so zeleni zmaji (green dragonsi) popolnoma povozili ovele viole. Izzivanj, razgrajanja, petard, rasističnih gesel je bilo toliko, da je moral koprski sodnik Skomina kar trikrat prekiniti tekmo, enkrat celo dalj časa, spet drugič, ker je goli navijač stekel na zelenico, a ni imel veliko pokazati, mar bi svojo revščino razkazoval raje kje drugje... Znameniti kantavtor Zoran Predin je pred tednom vsaj pokazal pesti, pokazal jih je košarkarskemu sodniku, vendar preblizu, da je imel potem sodnik črno oko, košarkarski klub Olimpija pa 25 tisoč evrov Vodil sem člansko ekipo Kontovela. Prihaja sobota in z njo prvenstvena tekma. Vse skupaj nič izjemnega, če ta sobota ne bi bila pustna. Igramo na domačem igrišču. Zbor igralcev eno uro pred začetkom tekme. Začnejo prihajati. Nekam čudno otovorjeni so. Ob športni torbi še plastične vreče. Ne vrečke. Stopim v slačilnico pripravljen podati še poslednje napotke o načinu igranja. In kaj zagledam? Na obešalnikih visijo bela beduinska oblačila. Z vsemi potrebnimi dodatki seveda. In moj odziv? Saj ste zmešani. Pridiga o resnosti pristopa do tekme, saj ste z mislimi čisto nekje drugje, zbogom zbranost, pri teh letih pa taka neodgovornost in še in še. Dežurni odvetniki med njimi so me začeli umirjati češ, takšni pač smo, a se bomo kljub temu potrudili odigrati po najboljših močeh. Tekme okrog praznika sv. Martina in Pusta so za nas trenerje, ki nismo bili domačini, predstavljale nočno moro. Tisti njihov izgovor, takšni pač smo, je imel zakonsko veljavo. Lahko smo delali stoje na trepalnicah, moledovali ali grozili, njihova vrednotenja privzgojenih šeg in navad so ostala neomajna. Da bi se odpovedali udeležbe na pustnem sprevodu ali velike časti članstva moštva na vozu, so bile zablode malega Ki-tajčka, beri nas trenerjev. Še sedaj mi odzvanja v glavi: »trener v soboto me ne bo na tekmo, ker sem na vozu!« Ta gon je resda bil bolj prisoten pri mlajših, pri starejših pa smo se bali predvsem stanja njihove odzivnosti, ki so jo pogojevale prepičle ure spanja v nočeh brezskrbnega veseljačenja. Seveda so se dogajale tudi nepredvidljive stvari. Narediti voz ni mačji kašelj. Zahteva določena znanja in izkušnje. Kar nekajkrat smo zaradi poškodb, ki so se pri izdelavi voza pripetile, utrpeli tudi časovno daljšo odsotnost s treningov katerega od fantov, ki je okrnila že tako podhranjeno sestavo ekipe: nočne ure, kakšno pivo preveč, nestrokoven pristop in so se dogodile ureznine, padec z višine, ogorek pri varjenju v nezaščitenem očesu ter podobne neprijetnosti. Pišem o nečem, česar nisem bil vajen. Vendar, vajen ali ne, kot trener tega nisem smel razumeti, kaj šele dopustiti. Morda se vam, ki ste od otroštva vpeti v tovrstna dogajanja, moji pomisleki o vsem tem dozdevajo pretirani. Tisti, ki me nekoliko bolje poznate, veste, da sem vedre narave in se rad družim z mladostniki. Ni- " PROSTO PO BRUMNU sem sicer karnevalski človek, me pa spoštovanje običajev, ki se jih, z mislimi na predhodnike in nam v veselje, uspe obdržati pri življenju, razveseljuje. Kot fantič sem v osnovni šoli na pustni prireditvi, našemljen v starko, bil celo nagrajen. Z ženo sva otroka redno vodila na otroško maškarado, sedaj počnemo to z vnukinjo. Krofov se ne odrečem, za »neprepoznavnost« si nataknem na nos rdeče pobarvano polovičko ping pong žogice. Znati se vključiti v veseljačenje in za hipec časa ubežati tudi samemu sebi. Ko pa sem v vlogi trenerja, se moram od takega razmišljanja ograditi. Kajti, z igralci smo si zadali nalogo, da bomo vadbene in tekmovalne naloge izpeljevali z vso potrebno resnostjo. Nekateri so se tega sposobni držati. Kar nekaj pa je ne-strpnežev, ki so prepričani, da če ne izkoristijo te prve priložnosti, druga ne bo prišla. Te neučakanosti se ne da izkoreniniti. Lahko pa nam s primernimi pogovori v različnih obdobjih dozorevanja, uspe našega na-dobudneža obdržati na poti s čim manj odkloni. Za zaključek spomin na leto 1977. Dopoldan pustne nedelje. Z Bor-Jadranom v okviru promocijske lige gostujemo v manjšem furlanskem mestecu. Verjetno je tisto leto Pust padel v takšen čas kot letos. Igrali smo na zunanjem igrišču in nam ni bilo nič hudega. Kljub rahli meglici in vlažnosti. Namesto v slačilnico so nas poslali na oder dvoranice, kjer je verjetno do zgodnjih ur trajalo pustovanje. Tla so bila nastlana s konfeti in počenimi baloni, v zraku pa je lebdel neprijeten vonj po politih alkoholnih pijačah. Spogledali smo se, preoble-kli in uspešno odigrali tekmo. Delovali smo trezno, prebujeno. Z vedenjem, pridobljenim v kasnejših letih, bi prejšnja ugotovitev bila vse prej kot na mestu. Ampak smo zmagali. In vsi poklicani so prišli na tekmo. Od vzornega kapetana Adriana Zavadlava, do rumeno-kljunega Karla Ražma. Pa tudi ostalim desetim, med katerimi je bilo kar nekaj veseljakov, takrat ni bilo kaj očitati. A se mi zdi, da so me umetelno preslepili. re bila torkova okkrogla miza v manj v blagajni in prepoved igranja treh tekem na domačem igrišču. Res je, da so sodniki dobesedno izzivali in slovenske košarkarje pahnili v poraz, res pa je tudi, da je odličen popevkar, goreč Olimpijin navijač, izgubil živce. A kdo jih ne bi, ko ga nenehno tepe športna krivica? Nasilje je seveda neopravičljivo, pretirano moraliziranje, v čemer so vsi nemoralneži mojstri, tudi. Izpadi so posledica časa, ki je vse prej naklonjen, saj smo ga izpraznili vsakršnih pomenov in vsebin. Izpraznili smo ga tudi verovanja v identiteto in pripadnost. Pozabili na Prešerna, ne zavedajoč se, da le umetnost osmišljuje in daje moč. Kot sedaj Ukrajincem, ki so se uprli trinoštvu z idejnim zaledjem pesniške knjige Kobzar (1840) Tarasa Grigoreviča Ševčenka. Ta Ševčenko ni nekdanji nogometaš, marveč utemeljitelj ukrajinske narodne identitete. Zato pa: več kulture in umetnosti tudi v šport! Nad politiko smo glede tega že obupali. Nad zamejskimi voditelji tudi. A vsaj ti bi morali do potankosti poznati avtorje lastnega prostora. Dvomim, da so kdaj prebrali kako njihovo knjigo... IZ UL. MONTECCHI P J goriškem Kulturnem domu izgubljena priložnost ali začetek temeljite razprave o perspektivah našega športa?Bo alarmni zvonec Andreja Vremca - »ne plujemo v pravo smer« - ostal glas vpijočega v puščavi ali bo naše športno gibanje sposobno treznega samo spraševanja o tem, ali je koncept njegovega delovanja, idejno nespremenjen ie desetletja, še zmeraj aktualen? Kajti ni naključje, da je Vremecprišel na dan s svojimi mislimi ravno v tem času, saj to kar pravi, je to, kar novinarji že dolgo časa poslušamo iz ust domala vseh strokovnjakov in Vremčevih kolegov, profesorjev telesne vzgoje. Naš šport daje o sebi v javnost izjemno pozitivno podobo, podkrepljeno z dejstvi, na katera ZSŠDI upravičeno stalno opozarja, vendar je sedanje stanje v marsikaterem pogledu rezultat dela iz preteklih let, veliko vprašanje pa je, ali bo tako tudi čez deset let. Mnogi znaki kažejo, da krivulja uspešnosti pada. Vremec se je vprašal (med razpravo ga je dopolnil tudi Miloš Tul), kako kljubovati vse manjši pripravljenosti mladih za resno športno aktivnost, kar je posledica globokih sprememb v sedanji družbi. Odgovor vidi Vre-mec v povečani skrbi za strokovno in pedagoško delo, v strogem ločevanju med otroškim, tekmovalnim in rekreacijskim športom, to pa so pojmi, ki so pri nas včasih res pomešani. Predolgo bi bilo razpredati o tem, zakaj je tako. Italijanski šolski sistem klubom ni (skoraj) v nobeno pomoč, strokovnost pa ni zastonj, strokovnost je treba ustrezno nagraditi in ne rase na drevesih. V ta kontekst je udarila gospodarska kriza, ki šibi finančno osnovo klubov. Ti so vsa ta leta črpali glavnino sredstev iz zasebnih spon-zorskih virov. Ta »sistem« je omogočil domači politiki, da ni spreminjala ustaljenega načina delitve javnih sredstev iz manjšinske torte in se izogibala »ognju v hiši«. Toda sponzorske pipe za šport so usahnile in na vrata politike zdaj, še bolj kot doslej, trka tudi šport. Podatku, ki ga je predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin navedel v torek, in sicer, da je šport pri tej delitvi, kljub svoji razširjenosti, prava pastorka, je težko ugovarjati. Ampak tudi če bi se sredstva delilo bolj »uravnoteženo«, jih ne bi bilo dovolj za vso športno dejavnost. Tega se morajo v prvi vrsti zavedati prav klubi. Zato so morda potrebne bolj radikalne spremembe, v Vremčevo ali kako drugo smer. Spremembe pa nikoli niso neboleče. (0 k n o ■o (0 a « j .G »Življenje je lepo in nikoli dolgočasno. O malenkostih, ki na koncu štejejo, pa resnično odloča samo glava.« (Tina Maze, Delo, 27. 2.) »Ostajam vsekakor v odboru ŠZ Dom. In bom lahko končal tečaj za pokuševalca vin.« (Nekdanji predsednik ŠZ Dom Luka Bresciani si je oddahnil, Primorski dnevnik, 28. 2.) »Vzor po tem, kako se vesti na tekmah, je Dimitrije Grgic, ki res lepo dokazuje, kako razvijati talent. Ko se pogovarjava, me zanima, kako mu to uspeva, nato mi vselej reče, 'ko poči, poči'.« (Strelec s pištolo Kevin Venta, Dnevnik, 28. 2.) »Ko sem hodil v šolo in sem si želel postati nogometaš, sem hotel biti kot Beckham. Sošolke pač so gledale fotografije športnikov in jaz sem bil malce ljubosumen.« (Milanov nogometaš Adil Rami, Corriere della Sera, 28. 2.) »Ne razumem, zakaj se ljudje zgražajo zaradi pokritega obraza mu-slimank, ne pa tudi zaradi minikri-la.« (Nogometaš Adel Taarabt, La Repubblica, 28. 2.) »Najboljšo primerjavo lahko da formula 1. Vsi vedo, da Ferrari ni konkurenčen Red Bullu. Kaj lahko dirkač naredi? Zmaga lahko v nemogočih razmerah. Slovenski smu-kač lahko torej doseže uspeh le naključno.« (Janez Šmitek, Delo, 3. 3.) C ^---J »Show-time« nogometaša Krasa Luke Spetiča po nedeljskem golu na tekmi elitne lige proti Lumignaccu! fotodamj@n Conte drugič najboljši MILAN - Združenje italijanskih nogometnih trenerjev je za najboljšega trenerja v serie A v letu 2013 izbralo stratega Juventusa Antonia Conteja, ki je nagrado prejel tudi leto poprej. Drugo mesto je osvojil trener Fiorentine Vincenzo Montella, tretji pa je bil Walter Mazzarri, nekdanji trener Napoli-ja, ki zdaj vodi Inter. Zveza ima vsega dovolj CELJE - Nogometna zveza Slovenije je ostro obsodila nasilje, di-skriminatorno in rasistično obnašanje, ki so mu bili priča na nedeljski tekmi med Olimpijo in Mariborom. »Disciplinski organi Nogometne zveze Slovenije bodo neodvisno odločili o sankcijah zaradi takšnega obnašanja, ki meče slabo luč na celoten nogomet, hkrati pa je potrebno v naši družbi nasploh, tako v nogometu, športu, kot tudi sicer vzpostaviti ničelno toleranco do kakršnega koli nasilja,diskrimina-tornega in rasističnega obnaša-nja,» je v izjavi za javnost zapisal Zavrl. Celjani sedemnajstič CELJE - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zmagovalci pokala Slovenije. Na zaključnem turnirju v celjski dvorani Golovec so v finalu premagali Sviš Ivančno Gorico z 31:16 (12:9). V tekmi za tretje mesto je Gorenje Velenje ugnalo Trimo Trebnje s 35:29 (17:15). Celjani so skupno osvojili že 17 pokalov. Tina Maze 67. na stopničakh CRANS MONTANA - Dvakratna olimpijska prvakinja Tina Maze vrhunske nastope nadaljuje tudi po Sočiju. Aktualna smukaška šam-pionka je prvi poolimpijski nastop na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v Crans Montani končala na tretjem mestu. Gre za njene šeste stopničke v sezoni ter že 67. stopničke v svetovnem pokalu v karieri. Po številu uvrstitev na stopničke se je izenačila z Avstrij-ko Marlies Schild ter si na večni lestvici delita 12. mesto. Na skupni lestvici Mazejeva (814 točk) na četrtem mestu skupno zaostaja za vodilno Nemko Mario Hofl-Riesch (1108). Prevc zdaj napadalec LAHTI - Poljski smučarski skakalec Kamil Stoch (skupno 1131 točk) je zmagovalec svetovnega pokala v finskem Lahtiju, prve tekme nordijske turneje. Z zmago, še peto to zimo, je dvakratni olimpijski prvak spet oblekel rumeno majico vodilnega. Peter Prevc, ki je zdaj skupno drugi (1078), je v finalu dobro nastopil in se z desetega povzpel na končno šesto mesto. Danes bo v Kuopiu druga tekma turneje. CS) Malesani že out SASSUOLO - Malesani je na klopi Sassuola vztrajal le pet krogov. Po novem porazu se je za krmilo ekipe vrnil Eusebio Di Francesco, ki so ga odstavili 28. januarja. Nedeljski izidi: Cagliari - Udinese 3:0, Atalanta - Chievo 2:1, Genoa - Catania 2:0, Sassuolo - Parma 0:1, Torino - Sampdoria 0:2, Verona -Bologna 0:0, Livorno - Napoli 1:1, Fiorentina - Lazio 0:1, Milan - Juventus 2:0. Vrstni red: Juventus 69,Roma 58, Napoli 52, Fiorentina 45, Inter 41, Roma in Verona 40, Lazio 38, Torino 36, Milan in Genoa 35, Samp-doria in Atalanta 31, Cagliari in Udinese 28, Bologna 22, Chievo in Livorno 21, Catania 19, Sassuolo 17 KOŠARKA Torek, 4. marca 2014 1 1 KAKO V DEŽELNI C-LIGI? V deželni C-ligi morajo odigrati še četrtino tekem. V play-off se bodo uvrstile ekipe od 1. do 8. mesta, v play-out ekipe od 13. do 16. mesta, ekipi na 17. in 18. mestu pa direktno izpadeta iz lige. Ekipe od 9. do 12. mesta pa dosežeta obstanek brez dodatnih tekem. Breg se torej po štirih kazenskih točkah bori, da se ponovno vključi med ekipe, ki bodo igrale za napredovanje, Bor Radenska pa se matematično lahko še izogne play-outu, kar pa je maloverjetno. ČISTO POSEBNE NAVIJAČICE Kontovel je na pustni petek osvojil zlata vredni točki v boju za obstanek. Na tekmi so imeli košarkarji čisto posebne navijače: zanje so glasno navijale od-bojkarice Kontovela, ki so se priložnostno preoblekle v košarkarje. Po tekmi so zasluženo skupaj pustova- li, s tem da so se košarkarji pre-oblekli v pikapolonice. Fotografijo si lahko ogledate na prvi strani športne priloge. 3 tedne je Jadran Franco ohranil prvo mesto na lestvci, nikoli pa ni bil na vrhu sam. Po porazu v Bertinoru je drugi, na prvem mestu pa so Mestre. Še pet krogov je do konca rednega dela: v državni diviziji C napreduje neposredno v višjo ligo prvouvrščena ekipa, nato pa še najboljša ekipa po play-offu. DRŽAVNA DIVIZIJA C - Po porazu Jadrana Franco v Bertinoru »Poraz nas bo stresel« Divizija CSan Marino - Montebelluna 60:73 Dragons FI - Padova 60:67, Berti noro - Jadran Franco 61:50, San Vendemiano - Bassano 71:67, Oderzo - Ardita 85:73, Conegliano - Piani BZ 75:71, Mestre - Arzignano 76:70 Mestre 21 15 6 1452:1421 30 Jadran Franco 21 14 7 1407:1327 28 San Vendemiano 21 13 8 1456:1399 26 Bassano 21 12 9 1409:1364 24 Oderzo 21 12 9 1409:1423 24 Padova 21 11 10 1426:1360 22 Arzignano 21 11 10 1489:1450 22 Bertinoro 21 11 10 1341:1339 22 San Marino 21 11 10 1366:1373 22 Montebelluna 21 9 12 1442:1446 18 Firenze 21 9 12 1406:1420 18 Ardita 21 9 12 1479:1542 18 Bolzano 21 7 14 1341:1413 14 Conegliano 21 3 18 1282:1428 6 PRIHODNJI KROG Bassano - Jadran Franco (16.3. ob 18.00) »Ko bi v petek pustovali, bi imeli vsaj izgovor. Tako pa ...« je na naše izzivalno vprašanje odgovoril kapetan Jadrana Franco Christian Slavec, ki je sobotni poraz označil enostavno za črn dan. Neverjetna serija osmih zaporednih zmag se je zaključila v soboto v Bertinoru, kjer so ja-dranovci odpovedali na celi črti. »Potihem smo vsi upali, da se bodo ponovile Mestre, ko smo spreobrnili rezultat, vendar do tega ni prišlo. Razen manjših napak smo v obrambi igrali dobro, odpovedali pa smo v napadu. Odprtih metov nismo zadevali, velikokrat smo silili mete iz razdalje, razen Daniela Baticha nismo bili uspešni pri prebijanju obrambe. Poskušali smo tudi preseliti igro pod koš, a tudi to se ni izšlo,« je pojasnil pomočnik trenerja Mario Ger-jevič. »Ena izmed odločilnih potez je bila najbrž tudi ravno ta, da je Franca pokrival nižji nasprotnik, ki pa ga je odlično omejil,« je še dodal kapetan Slavec. Ravno agresivna in moška obramba nasprotnikov je bila pomembna za zmago Bertinora, ki se je tako veselil že petega zaporednega uspeha. K neprepričljivi predstavi je po mnenju kapetana vplivala tudi dolga še-sturna vožnja do Forlija, tudi razmere v telovadnici s skorajda cementnim podom niso bile najboljše. V soboto sta bila razpoložena samo Malalan in Daniel Batich, kar pa je bilo očitno premalo za zmago. »Morda pa nas bo poraz stresel. Treba si bo zavihati rokave in v naslednjih dveh tednih več trenirati, saj si v Bassanu želimo zmage,« pravi Slavec. Naslednji teden bo Jadran sicer prost, ker bo na vrsti italijanski pokal, ta- rOP SCORERJI Od zgoraj: Mario Gerjevič, Christian Slavec in Saša Malalan fotodam@n ko da se bo na gostovanje v Bassano odpravil čez 14 dni. Daljša pavza pa bo lahko pomenila tudi izgubo ritma, vendar bo za Jadran to predvsem čas, da dodajo v motor še nekaj goriva. Na treningih bo po vsej verjetnosti več poudarka na fizični pripravi, da bo ekipa imela v končnici prvenstva prestavo več od nasprotnikov. Jadran Franco je po sobotnem porazu zdrknil na drugo mesto, saj so Me-stre v nedeljo zmagale in ohranile vodstvo. V trenerskem štabu se sicer z nižjim mestom ne obremenjujejo, saj - kot poudarja pomočnik trenerja Gerjevič, ki se po- polnoma strinja s trenerjem Muro - mislijo izključno iz tekme v tekmo. Skratka, zdaj so misli usmerjenev Bassano, dlje ne segajo. »Računanje ne pripeljejo nikamor,« še dodaja Gerjevič. Zdaj bo imel Jadran spet vlogo zasledovalca in se bo torej otre-sel pritiska vodilne ekipe. Da so igralci v teh tednih občutili nekaj pritiska, je priznal tudi kapetan Slavec, predvsem pa se je to poznalo na igrišču, ko so vsi nasprotniki zaigrali proti njim 120-odstotno, saj niso imeli kaj izgubiti. Poraz bi bil »delno« upravičen, zmaga proti prvouvrščenim pa poslastica. (V.S.) 57^ Top scorer: Meden (B) 28, A: Grimaldi (Br) 23, Lisjak (K) 16, Malalan (J) 15. Top scorer vseh krogov: A. Gri-maldi (Br) 36, Ban (J) 33, Meden (B) 32, Hrovatin (S) 30, Bole (B) 29, Štokelj (S) 25. Državna divizija C: Ban 360, D. Batich 207, Franco 179, Slavec 147, Marusic 124, De Petris 104, M. Batich 102, Ridolfi 36. Deželna C-liga: A. Grimaldi (Br) 428, Meden (B) 390, Kos (Br) 285, Bole (B) 274, Favretto (B) 193, Piz-ziga (B) 173, Cigliani (Br) 163, Gori (Br) 135, Semec (Br) 134, Babich (B) 133, Contento (b) 132, Spiga-glia (Br) 116, Metz (Br) 108. Deželna D-liga: Lisjak (K) 205, Škerl (K) 204, D. Zaccaria (K) 173, Ferfoglia (S) 163, Štokelj (s) 155, Starc (K) 133, Hmeljak (S) 129, Hrovatin (S) 106, Hrovatin (K) 102, Doljak (S) 101, Sossi (S) 80, Šu-šteršič (K) 76, Gantar (K) 73. TOP prosti meti: Meden (B) 6:6, Babich (B) 3:3; 2 točki: Contento (B) 6:7 (85 %), Starc (K) in D. Batich (J) 4:6 (80 %). FLOP prosti meti: Konotvel 14:25 (56 %), D. Zaccaria (K) 1:4 (25 %); 2 točki: G. Regent (K) 0:7, Škerl (K) 0:6, Favret-to (B) 0:4; 3 točke: Starc (K) 0:5, D. Batich (J) in Slavec (J) 0:4, Kos (Br) 1:7 (14 %), Jadran 1:17 (6 %). Deželna C-liga IZIDI: Monfalcone - Bor Radenska 66:71, Centro Sedia - Breg 82:65, Latisana - Falconstar 82:96, San Daniele - Cervignano 76:71, Codroipese -Rorai 93:61, Romans - Goriziana 82:87, Fagagna - Don Bosco 78:62, UBC - Tarcento 54:62 Falconstar 23 22 1 1906:1528 44 Centro Sedia 23 21 2 1745:1497 42 Codroipese 23 16 7 1694:1531 32 Tarcento 23 16 7 1583:1459 32 San Daniele 23 16 7 1747:1646 32 Servolana 23 14 9 1703:1649 28 UBC 23 13 10 1558:1490 26 Fagagna 23 12 11 1586:1533 24 Breg (-4) 23 13 10 1503:1536 22 Fogliano 23 11 12 1647:1672 22 Latisana 23 10 13 1683:1636 20 Romans 23 10 13 1545:1619 20 Goriziana 23 9 14 1771:1865 18 Cervignano 23 7 16 1479:1560 14 Don Bosco 23 5 18 1598:1728 10 Bor Radenska 23 5 18 1534:1709 10 Monfalcone 23 4 19 1444:1740 8 Rorai 23 3 20 1421:1749 6 PRIHODNJI KROG : Bor Radenska - UBC (8.3. ob 18.30), Breg - Codroipese (8.3. ob 20.30) D-liga IZIDI: CBU - Alba 76:64, Perteole - Santos 70:61, Grado - Sokol 76:47, Kontovel - San Vito 56:53 , Basket TS - Ronchi 72:67 Grado 17 14 3 1136:1012 28 Ronchi 17 12 5 1332:1168 24 Perteole 17 12 5 1151:1102 24 San Vito 17 9 8 1218:1160 18 Basket4 17 7 10 1126:1095 14 Santos 17 7 10 1107:1123 14 Kontovel 17 7 10 1085:1142 14 Sokol 17 6 11 1118:1221 12 CBU 17 6 11 1155:1271 12 Alba 17 5 12 1054:1188 10 PRIHODNJI KROG Santos -Kontovel (7.3. ob 21.15) Sokol - CBU (7.3, ob 21.00) MOŠKA D-LIGA - Pred zadnjim krogom Sokol bo o svoji usodi odločal sam Deželno prvenstvo D-lige je tik pred koncem. Kontovel in Sokol bosta zadnjo tekmo odigrala v petek: Kontovel se bo v gosteh pomeril proti Santosu, Sokol pa doma proti CBU-ju. Pred zadnjim dejanjem rednega dela je na slabšem Sokol, ki mora nujno premagati CBU (v prvem delu je proti predzadnjeuvrščeni ekipi izgubil), če želi doseči obstanek in se torej avtomatično uvrstiti v play-off. Potrebne zmage ni vknjižil že ta teden, ko se je pomeril s prvouvrščenim Gradom. V okrnjeni postavi je Sokol gladko izgubil. Že sam začetek je bil katastrofalen, saj je Grado po-vedel 15:0 po samih dveh minutah. Trener Lazarevski se je nato odločil za spremembo postave, zaupal je mlajšim, ki so pod vodstvom razpoloženega Hmeljaka nekoliko znižali zaostanek, v drugem delu pa so spet popustili, tako da je Grado brez težav slavil zmago. O njihovi usodi bodo torej odločali sami v petek, ko bodo v nabrežinski telovadnici gostili CBU (ta konec tedna je premagal Albo). Kontovel pa je zlata vredni točki osvojil že na petkovi tekmi proti višjeuvrš-čenemu San Vitu, v zadnjem krogu pa ga čaka Santos, ki ima po porazu proti Per-teolam ta konec tedna dve točki manj. V taboru Kontovela razmišljajo samo o zmagi, ki bi jim zagotovila obstanek, jasno pa je, da bi tudi poraz z manj kot sedmi- mi točkami razlike prinesel uvrstitev v play-off. V prvem delu je Kontovel premagal Santos za 8 točk. Povrh tega pa bi tudi Sokol z zmago pripomogel k svojemu in Kontovelovemu obstanku, ne glede na razplet tekme. Grado - Sokol 76:47 (27:11, 42:27, 62:39) Sokol: Daneu 8, Budin 1, Coloni 5, Doljak 6, Piccini 2, Umek, Sossi, Peric, Hmeljak 12, Jevnikar 8, Ušaj 5, Hrovatin, trener Lazarevski. 3 točke: Coloni 1, Ušaj 1; PON: Budin. MLADINSKA KOŠARKA - Deželno prvenstvo U17: Jadran ZKB zmagal V državnem prvenstvu U17 in U15 visoka poraza Jadrana ZKB - U14: Poraz Doma DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Arcobaleno - Jadran 82:48 (19:12 25:10 15:11 23:15) Jadran: Grgič 4, Furlan, Tul 2, Ušaj 15, Crismani 7, Zidarich, Fonda 10, Gia-comoni 4, Daneu 6. Trener: Vatovec. SON 8, 3T Crismani in Fonda 1. Kadetskae ekipa Jadrana je v sedmem krogu visoko izgubila proti domači ekipi. Ekipi sta igrali izenačeno zgolj v prvi četrtini, nato pa so domačini nadigrali jadranovce, ki so nez- IME TEDNA Alessio Contento Alessio Contento, že dve sezoni igralec Bora Radenske, je bil na tekmi proti Monfalconeju neustavljiv. Tudi po njegovem mnenju je odigral najboljšo tekmo v dresu svetoivanskega društva, v napadu je bil skoraj nepogrešljiv (zgrešil je samo dva meta, dosegel je 14 točk), odličen pa je bil tudi v obrambi (4 blokade, 19 skokov v obrambi in 4 v napadu). Bil je eden izmed odločilnih igralcev za zmago Bora, ki je bila izredno pomembna v boju za obstanek. 32-letnik (33 let bo dopolnil septembra) je svojo košarkarsko pot začel pri Libertasu, vse mladinske lige je odigral pri matičnem društvu in Barcolani, nato pa se preizkusil v deželnih ligah v različnih tržaških klubih. Informatik je zaposlen pri podjetju CPI-eng, ki sodeluje z Wartsilo. brano odigrali v obrambi in slabo v napadu. DEŽELNO PRVENSTVO U17 Libertas Trieste - Breg/Jadran 58:96 (16:12, 28:35, 41:60) BREG: Škabar 22, Del Fabbro 10, Petrovskyy 2, Štoka 2, Mandič 34, Mar-telossi 3, Devetak 21, Tulliach 2. Trener: Bukavec. SON: 27. PON: Tulliach (27), 3T: Škabar 1, Devetak 1. Sedemnajstletniki Jadrana so vknjižili tretjo prvenstveno zmago. Odločilna za pozitiven izkupiček je bila predvsem ostra obramba, s katero so si jadranovci priigrali celo vrsto protinapadov in posledično lahkih košev. Igra v prvi četrtini sicer še ni bila prepričljiva, od drugega dela dalje pa so prevzeli pravi ritem in iz minute v minuto večali prednost. Med posamezniki gre pohvaliti tudi Devetaka, ki je zbral kar 16 asistenc. Tekmo je vodil pomožni trener Emil Bukavec. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 B&F 3S - Jadran ZKB 70:34 (18:9, 37:18, 49:28) Jadran: Coslovich 2, Ferfoglia 3, Gherlani 3, Rudes 2, Štekar 3, G. Terčon 12, I. Terčon 3, Zavadlal 6. Trener: Ger-jevič. Jadranovci so srečanje v gosteh začeli prepričljivo, v nadaljevanju pa so popustili. V tretji četrtini se je poškodoval Rudez, zaradi bolezni pa v drugem delu tekme ni igral Ferfoglia. Zmanjkalo je tudi nekaj borbenosti. MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Salesiani Don Bosco - Dom Mark 71:35 (18:6, 35:9, 50:23) Dom: Frandolič 6, Čavdek, Peli-con, Cecere 2, Schembri, Terčič, Za-vadlav, Mucci 2, Ussai 11, Peric 14. Trener: Eriberto Dellisanti. Domovci so na gostovanju doživeli poraz, prikazali pa so dvoličen obraz. V prvem polčasu so namreč odigrali pod svojimi sposobnostmi (poznala se je tudi odsotnost Devetaka), v drugem pa so se enakovredno borili z nasprotnikom, kot priča predvsem delni izid tretje četrtine. Med posamezniki si tokrat zasluži pohvalo trojica igralcev: v napadu sta se izkazala Peric in Ussai, Frandolič pa je pobral veliko odbitih žog. (av) primorski_sport facebook 4 12 Torek, 4. marca 2G14 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Sloga Tabor spet izgubila Zdaj pa je res hudo! Sloga Tabor Televita - Bellaria RN 1:3 (26:24, 23:25, 15:25, 21:25) Sloga Tabor Televita: David Cet-tolo 17, Iaccarino 7, Jerončič 9, Mirko Kante 6, Ambrož Peterlin 22, Princi 1, Matevž Peterlin (libero), Bolo-gnesi 2, Natan Cettolo 0, Vasilij Kante 7, Privileggi 0. Trener Gregor Je-rončič Slogi Tabor se spet ni izšlo in je na domačem igrišču izgubila zelo važno tekmo v boju za obstanek. Takoj moramo povedati, da je Bellaria v tem 6 Toliko je zaporednih porazov Sloge Tabor v odbojkarski B2-ligi. V letu 2014 je zmagala samo enkrat, še to »le« s 3:2 proti neposrednemu tekmecu Mestrinu. V primerjavi z lansko sezono ima po 17 krogih na lestvici več kot polovico manj točk: 15 proti lanskim 31. delu prvenstva neprimerno boljša kot v prvem (ko so jo Slogaši na gostovanju gladko premagali), kar je dovolj razvidno tudi iz serije nadvse pozitivnih nastopov, ki so jo iz že obsojene ekipe spremenili v tisto, ki se je povsem enakopravno vključila v boj za obstanek. Igralci Bellarie so zelo dobri v obrambi, kjer ujamejo zaporedoma serijo žog, kar nasprotnikove napadalce spravi dobesedno ob živce in jih privede tudi do napake. Za Slogo Tabor velja še enkrat, da na domačem igrišču letos igra manj učinkovito kot na gostovanjih. Gledalcu se zdi, da je fante zajel pravi strah pred zmago, saj odpovejo v končnici, ko naredijo naivno napako in s tem sami podarijo točko nasprotniku. Izjema je bil tokrat le prvi set, v katerem so po povsem izenačeni igri gostje v končnici povedli s 24:22, ko so Slogaši zelo zna-čajno odreagirali in nanizali štiri zaporedne točke. Tudi drugi je bil stalno izenačen, Sloga Tabor je nekajkrat nadoknadila (nizek) zaostanek, pri 23:23 pa sta ji dve napaki preprečili, da bi set tudi osvojila. V tretjem so Slogaši odpovedali, v četrtem pa je spet vse kazalo na preobrat, saj so bili stalno v vodstvu, zadnjič pri 20:19, a so gostje pač bolj verjeli v zmago in so z zelo značajnim pristopom izkoristili vrzel v obrambi domačinov (tokrat je bila prav obramba najslabši element v igri Sloge Tabor) in povsem zasluženo osvojili set in s tem vse tri točke. Trener Gregor Jerončič je bil po tekmi upravičeno potrt in zaskrbljen: Sloga Tabor je na domačih tleh osvojila samo 4 od svojih 15 točk! V Repnu gledalci res ne morejo biti zadovoljni fotodamj@n »Doma nam pač ne uspe, da bi zaigrali sproščeno in enostavno ne verjamemo v to, kar delamo. Nasprotnik se je danes boril za vsako žogo, mi pa prevečkrat nismo branili lahkih žog. Velikokrat nam ne uspe, da bi konkretizirali tisto, za kar si prizadevamo, in če ne izkoristiš priložnosti, ki se ti ponudi, prej ali slej pač prevlada nasprotnik. To se nam dogaja že kar nekaj časa in če tega ne bomo premostili, bo izhod iz te situacije zelo težak!« (INKA) ŽENSKA C-LIGA - V zakulisju presenetljive uspešnosti združene ekipe Zalet »Hej, tudi me smo tu« Ne zbuja enake pozornosti kot druge dvoranske ekipe Jadran, Olympia, Sloga Tabor, Breg. Se ne bori za napredovanje, prvo mesto je že oddano. Ne privablja veliko gledalcev, celo manj - kakšna žalost - kot na nekaterih naših derbijih v nižjih, v bistvu rekreativnih ligah. Toda igra in dosega rezultate kot od svojega nastanka še nikoli. Povrhu »stane« manj kot mnoge pri nas zelo upoštevane ekipe in tekmuje v športu - ženski odbojki, ki vsaj po številčnosti nima kaj zavidati nobenemu drugemu ekipnemu športu v Italiji. To je zdaj združena ženska odbojkarska ekipa Zalet. V zadnjem krogu je dosegla svojo sedmo zmago v zadnjih osmih nastopih, enajsto v zadnjih trinajstih. V deželni C-ligi jo loči od 3. mesta točka, od drugega pa tri. V povratnem delu je doslej že osvojila štiri točke več kot v prvem. Ko jo na začetku ne bi bile pestile bolezni in poškodbe, bi bila najbrž zdaj na lestvici celo druga. Je tudi edina ekipa, ki je premagala vodilni Libertas, pravi stroj, ki ima na lestvici že 13 točk prednosti pred neposrednim zasledovalcem. A je v Repnu padel. In to gladko. Zalet, zdaj v svojem tretjem letu starosti, še nikoli ni upravičil svojega obstoja tako kot letos. V soboto so se naše odbojkarice za poraz v prvem delu oddolžile tudi tržaškemu Virtusu, teden prej jim je to uspelo proti ekipi iz Ville Vicentine. S svojim nastopom so v dvorani v Ul. Su- MOŠKA C-LIGA Šok je Olympia že premagala Po suvereni zmagi proti tržaškemu Ferro Alluminiu so si pri Olympii lahko oddahnili. Poraz proti Gemoni, ki pa je v povratnem delu premagala tudi vi-demski VBU, ima osem zaporednih zmag (!) in se mora z glavnim zasledovalcem Goričanov Fincantierijem še pomeriti, je bil šok, ni pa pustil posledic. V soboto čaka združeno ekipo neugodno gostovanje v Buji, to je morda zdaj do konca sezone najtežje gostovanje. Nato bi se moralo vse odločiti na tekmah v Gorici, najprej proti VBU, prva v zadnjem krogu (10. maja) pa proti Fincantieri-ju. Cilj je jasen, pred tekmo s Tržičani imeti - kot zdaj - vsaj točko prednosti, jih premagati in se s prednostjo štirih točk izogniti igranju dodatne končnice. Morda pa, če Fincantieriju kdaj spodrsne tudi prej, bi lahko bila zadnja tekma le še slavnostni večer. Manjka sicer še devet tekem... Prestifilippo, Balzano, Štoka: ena od »skrivnosti« Zaleta je tudi zanesljiv sprejem servisa, ni pa edina fotodamj@n vich zadovoljile še tako zahtevnega, pikolovskega in velikokrat strogega ocenjevalca tekem kot je starosta naših odbojkarskih trenerjev Učo Jurkič, ki jih je s tribune v Trstu spremljal letos prvič. »Elena Prestifilippo v polju ne brani, temveč prav vsakič gradi,« je bila ena od njegovih pronicljivih ocen, izrečenih med tekmo, o izjemno kakovostnem liberu naše ekipe. To je igralka, ki je po igralskih sposobnostih, mišljeni kot koncentratu izpiljenega tehničnega znanja, mentalne trdnosti, hitrosti in drugih fizičnih lastnosti, najboljša v ekipi Zaleta. Njena igra je vredna vstopnice, čeprav je ogled te- kem naših deklet brezplačen... Toda poleg nje deluje zdaj zelo samozavestno, učinkovito in na splošno zelo do-padljivo celotna ekipa. Njena moč temelji na zanesljivem sprejemu servisa (Balzano, Prestifilippo in druge), na gibčni in dobro postavljeni obrambi, na prodornosti Babudrijeve in Štoko-ve v napadu, na spretnosti in nepredvidljivosti podajalke Crissanijeve, na centimetrih obeh blokerk Spaniove in Gridellijeve. Vse kar ji manjka, kompenzira z borbenostjo in izkušnjami. Ni zanemarljivo, da so hierarhije v ekipi natančno določene, da ni nezadovoljnih igralk (mlada klop, s »skoraj« standardno igralko Petro Grgič vred, mora pač še potrpeti), da trenerska dvojica Bosich-Pertot obvlada stroko. Diha z ekipo, kar igralke zagotovo zelo cenijo, a je ne obremenjuje s stresom, kar je še bolj pomembno. In tako je nastala kemija, ki daje - povejmo po pravici, nepričakovane rezultate. Kot, da bi hotela ekipa, za katero imaš včasih vtis, da je nikogaršnja hči (je to usoda vseh združenih ekip?), zavestno ali podzavestno sporočiti svojemu »raztresenemu«, da ne zapišemo brezbrižnemu okolju: hej, tudi me smo tu! »Ženska trma« se v športu redko kdaj udejanji, ko pa se, je plaz, ki ga zlepa ne moreš zajeziti. »Zlasti, ko nam ne gre, znamo reagirati,« pravi kapetanka Jessica Štoka. Tako je bilo v soboto tudi po prvem izgubljenem se-tu. Moštveni duh je seveda pomemben, k temu pa je treba dodati, da so dekleta, ki na začetku sezone iz različnih razlogov (bolezni, poškodbe) niso mogle dati vsega kar zmorejo (na primer Babudrijeva), zdaj dosegle ustrezno stopnjo forme, kar je pokazatelj, da jim tudi na treningih med tednom ne zmanjkuje tekmovalne miselnosti. »Dogovorile smo se, da hočemo biti na koncu sezone tretje. Če bomo še naprej igrale kot zdaj, če bomo še naprej trenirale kot smo trenirale v zadnjih tednih, nam bo to tudi uspelo,« je kapetanka glasnik trdne želje svojih soigralk. Tjaša Gruden, ki je na začetku sezone nekaj mesecev trenirala z ekipo in nadomeščala odsotno Crissanijevo, to delovno vnemo deklet potrjuje. »Prav presenečena sem bila nad delavnostjo igralk, vključno z mladimi. Zagotovo je bila vnema na treningih večja kot v ekipah, v katerih sem sama igrala v zadnjih sezonah svoje kariere,« pravi veteranka Bora. Konstantnost rezultatov Zaleta preseneča tudi zato, ker je prvenstvo, za ekipe od 2. do 11. mesta, zelo izenačeno in se zdaj redno dogaja, da slabši premagujejo na papirju boljše, da ekipe, ki so prvi del končale blizu vrha, zdaj popuščajo. Za mnoge to velja, ne velja pa za Zalet. Dekleta, prosimo le, da nas zdaj, ko smo vam postregli z (zasluženim) slavospevom, ne razočarate. Obljubile ste, da boste na koncu tretje. Je kar zahteven cilj, ki ne dopušča mnogih spodrsljajev. A. Koren Moška B2-LIGA Loreggia - Prata G:3, Ravenna - Mestrino 3:G, Bibione - Cordenons 3:2, Sloga Tabor Televita - Bellaria 1:3, Treviso - Venezia 3:G, Valsugana - Cesena 3:1, Morciano - Casalserugo 3:G. Morciano 11 14 3 48:2G 42 Cesena 11 14 3 44:11 39 Cordenons 11 13 4 44:2G 39 Prata 11 12 S 44:22 38 Ravenna 11 13 4 43:26 3S Valsugana 11 11 6 39:21 33 Bibione 11 9 8 36:3G 21 Venezia 11 1 1G 23:31 19 Treviso 11 6 11 21:36 19 Sloga Tabor 17 4 1S 27:45 15 Casalserugo 11 4 13 2G:42 1S Mestrino 11 4 13 18:43 13 Bellaria 11 4 13 23:43 12 Loreggia 11 3 14 16:44 11 PRIHODNJI KROG Venezia Sloga Tabor (9.3. ob 11.3G) Moška C-liga VBU - Prata 3:0, Mortegliano - Reana 3:1, Pippoli - Soča ZBDS 3:0, Olympia - Ferro Alluminio 3:0, Fincantieri - Buia 3:1, Villa - Gemona 0:3 Olympia 15 14 1 43:11 40 Fincantieri 1S 13 2 41:12 39 VBU 16 12 4 39:16 36 Buja 16 9 1 3S:21 3G Mortegliano 16 1G 6 34:21 29 FerroAlluminio 16 8 8 34:2S 28 Gemona 16 1G 6 34:29 26 Prata 16 1 9 24:3G 21 Volley club 1S 1 8 26:32 18 Pippoli 16 S 11 26:36 18 Villa 1S 6 9 2G:32 16 Reana 16 1 1S 13:4S S Soča ZBDS 16 0 16 1:48 0 PRIHODNJI KROG: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Fincantieri (8.3. ob 20.00), Buia - Olympia (8.3. ob 20.30) Ženska C-liga S.Andrea- RojalKennedy 3:2, Villa - Rizzi 2:3, Volleybas -Libertas 1:3, Sangiorgio - Millenium 3:0, Virtus - Zalet 3:0, Majanese - Cordenons 3:0, Fiume Veneto - Pordenone 3:0, Estvolley - Tarcento 3:0 Libertas TS 19 11 1 SS:1G S3 Volleybas 19 14 S 4S:2S 4G Millenium 19 12 1 4S:26 38 Zalet 19 1S 6 4S:S1 S7 Estvolley 19 12 1 43:29 31 RojalKennedy 19 12 1 42:3G 36 S.Andrea 19 11 8 31:32 32 Villa 19 1G 9 4G:36 3G Pordenone 19 9 1G 39:41 29 Fiume Veneto 19 9 1G 39:39 21 Virtus 19 9 1G 34:38 21 Rizzi 19 9 1G 38:41 26 Majanese 19 1 12 26:44 19 Sangiorgio 19 6 13 32:41 11 Cordenons 19 1 18 11:S4 8 Tarcento 19 G 19 6:S1 1 PRIHODNJI KROG Zalet - S.Andrea (8. 3. ob 18.GG) Moška D-liga Tabor - Travesio 1:3, Volley Club - Cervignano 3:1, Blu Volley - Volleybas 3:0, Pasian - Altura 3:0, Triestina - Il Pozzo 0:3 Travesio 14 13 1 41:6 4G Volley club 14 12 2 38:14 36 Pasian 1S 1G S 3S:19 3G Sloga Tabor 15 9 6 S0:2S 26 Volleybas 14 8 6 3G:24 24 Altura 14 1 1 28:28 22 Cervignano 1S 6 9 2S:34 18 Il Pozzo 1S S 1G 21:32 1S Blu Volley 1S 4 11 24:31 14 Gemona 14 3 11 1G:38 9 Triestina 1S 3 12 1 1 :42 6 PRIHODNJI KROG Il Pozzo - Sloga Tabor (8.3 ob 21.00) *57Í Ta teden Moški: A. Peterlin (ST-B2) 22, Trento (ST) 18, Cettolo (ST-B2) in Terpin (Ol) 17. Ženske: Babudri 20. Skupno Moška B2-liga: Cettolo 213, V. Kante 200, Jerončič 134, Iaccarino 126, A. Peterlin 116, Bolognesi 85, Sirch 80. Moška C-liga: Terpin (Ol) 235, Ko-majnc (Ol) 131, Juren (Ol) 101, Cor-si (S) 99, Cobello (S) 96, Persoglia (Ol) 91, Pavlovič (Ol) 79, Vogrič (Ol) 59, S. Komjanc (S) 56, Waschl (S) 52, La-vrenčič (Ol) 43, Manfreda (S) 42. Ženska C-liga: Babudri 251, Balzano 150, Gridelli 141, Štoka 126, Spa-nio 92, Grgič 77, Crissani 50. Moška D-liga: Trento 189, Taučer 165, Antoni 97, Milič 93, Sosič 69, Cettolo 67. / KULTURA Torek, 4. marca 2014 13 JADRANJE - 470 Jaš in Simon dobila francosko povabilo Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija čaka konec meseca regata za svetovni pokal v Palmi de Mallorca, ki bo za italijanske posadke prva kriterijska regata za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Santanderju. Na pomembno preizkušnjo sta se začela pripravljati že januarja v Miamiju, zdaj pa s pripravami nadaljujeta povečini v Sanremu. Tam sta trenirala tudi ves prejšnji teden, v soboto in nedeljo pa sta vadbo dopolnila še z nastopom na prvi državni regati nedaleč od Sanrema. V konkurenci 16 posadk sta brez težav osvojila prvo mesto: trikrat sta bila prva, drugo regato pa sta zaključila na drugem mestu. Na regati sicer ni bilo italijanskih reprezentančnih posadk, ki se pripravljajo v Cagliari-ju. Zadovoljna sta bila predvsem s kvalitetnim treningom med tednom, ko sta trenirala pod vodstvom trenerja Maninija in s tremi francoskimi posadkami. Ravno z vodstvo francoske zveze sta spletla dobre stike do te mere, da so ju povabili v Hyeres, kjer se ta teden pripravlja francoska reprezentančna ekipa, ena izmed najboljših na svetu. »Ker so naju povabili pred nekaj dnevi, se tja nisva uspela odpeljati, vendar naju izredno veseli, da je zveza pripravljena na sodelovanje z nami,« je povedal krmar Sivitz Košuta. Zaradi zamude ladje, ki se vrača iz Miamija, jadralca še nimata svoje nove jadrnice, zato sta odpovedala treninge na Palmi de Mallorca od 14. do 16. marca. Na španski otok bosta torej odpotovala izključno pred regato za svetovni pokal. (V.S.) RITMIČNA GIMNASTIKA - Prvenstvo Slovenije A1 programa Na prvi tekmi sezone so se izkazale članice in mladinke Na Vrhniki je bila prva prvenstvena tekma v športno ritmični gimnastiki - A1 Program, ki se je je udeležilo tudi številno zastopstvo ritmi-čark ŠZ Bor. Naša dekleta so tekmovala v tekmovanjih za skupinske sestave v vseh kategorijah. Tekmovalke ŠZ Bor so v kategoriji mlajših deklic nastopale z dvema ekipama (na koncu 5. in 7. mesto), v kategoriji deklic z eno skupino (4. mesto), prav tako med kadetinjami (4. mesto), medtem ko so v kategoriji mladink in članic nastopile tako v skupinski sestavi brez in z rekvizitom kot v tekmovanju za pare in trojice z rekviziti. Tokrat so na zmagovalne stopničke stopile Borove mladinke in članice (Linda Cappellini, Vera Sturman, Neža Zobec, Neža in Vida Petaros, Sanja Za-gar, Veronika Savi in Nika Čermelj), ki so na različnih tekmah osvojile po eno zlato (skupinske sestave brez rekvizitov), eno srebrno (skupinske sestave z rekvizitom) in eno bronasto kolajno (pari z rekvizitom - Cappellini-Sturman). Druga tekma v A1 programu bo 16. marca v Ljubljani. ALPSKO SMUČANJE - Po deželnem finalu na Zoncolanu Katrin Don gre na DP Na Zoncolanu se je v nedeljo s slalomsko preizkušnjo končalo deželno prvenstvo za mladinski kategoriji dečki/ce in naraščajni-ki/ce, s čimer so se v bistvu zaključile uradne deželne tekme za to mladinsko kategorijo. Z zaključkom deželnih preizkušenj je tudi jasno, kdo se je uvrstil na državno prvenstvo, ki bo od 24. do 27. marca v Pozzi di Fassa. S 5. mestom med naraš-čajnicami si je mesto na državnem prvenstvu priborila tekmovalka SK Brdine Katrin Don (na sliki), ki bo tam nastopila kot edina od smučarjev, ki tekmujejo pri slovenskih klubih, za las pa je uvrstitev na državno prvenstvo spodletela dečku Mattii Del Latte (ŠD Mladina), ki je za desetim mestom, ki bi vodila na prvenstvo, zaostal le nekaj točk. Na skupni deželni lestvici je bil po vseh deželnih tekmah 11., sicer pa najboljši od svojega letnika: »To je zelo dober rezultat, še posebej če veš, kolikšen je bil napredek. Povedati moram, da dečki letnika 2000 tekmujejo v tej kategoriji že tri leta, torej so povsem usvojili težje terene, Mattia pa je še do lani tekmoval na lažjih progah v otroški kategoriji miški,« je pojasnil zadovoljen trener Mladine Ivan Kerpan. Tekmovalka SK Brdine Katrin Don se je z visoko uvrstitvijo med naraščajnicami kot edina tudi priborila nastop na deželnih kvalifikacijah trofeje Topolino, ki bodo stekle v četrtek. Še pred tem pa bodo vsi dečki in na-raščajniki lovili uvrstitev na državno fazo Ostržka na smučeh (Pinocchio sugli sci) jutri na Piancavallu. Na državni finale na Abetone se bo uvrstilo deset deklet in štirinajst fantov obeh starostnih kategorij. Na deželnem finalu slaloma sta najvišjo uvrstitev osvojili smučarki združene ekipe Petra Udovič (SK Devin) med deklicami in Katrin Don (SK Brdina) med na-raščajnicami, ki sta bili sedmi, le stotinko od desetega mesta pa je zaostal Jan Sedmak (ŠD Mladina), ki je potrdil prepričljive vožnje v slalomu. Po treh tekmah deželnega finala je bil trener Mladine Ivan Kerpan zadovoljen, saj so varovanci pokazali napredek v vseh disciplinah, trener združene ekipe Lovrenc Gregorc pa je pričakoval kaj več, predvsem je obžaloval padec forme. Med vsemi je omenil predvsem velik napredek Gaie Ruzzier (SK Devin). Slalom, izidi: deklice: 7. Petra Udovič, 14. Gaia Ruzzer (obe Devin); dečki: 11. Jan Sedmak, 19. Mattia Del Latte (oba Mladina), 27. Ivan Sosol (SPDG); odstopil Enrico Rožič; naraščajnice: 7. Katrin Don (Brdina); na-raščajniki: 17. Jan Ostolidi (Mladina), 19. Matej Kalc (Brdina), 20. Rudy Škerk (Devin); odstopil Carlo Francesco Rossi (Brdina). ALPSKO SMUČANJE - V nedeljo, 9. marca, v kraju Forni di Sopra Na vrsti 32. Pokal ZSŠDI Zamejsko prvenstvo v organizaciji SPDG - Prvi spust ob 10. uri na progi Cimacuta V nedeljo, 9. marca bo v kraju Forni di Sopra že 32. Pokal ZSŠDI - Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo v organizaciji SPDG in pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Kot običajno bo tekmovanje, na katerem lahko nastopajo samo člani društev ZSŠDI, dvodelno: prvi spust po progi Cimacuta bo veljaven za sestavo lestvic po kategorijah, društvene lestvice, društvene lestvice za mladinski sektor in kot kvalifikacija za nastop v drugem spustu, ki bo odločilen za podelitev naslova absolutnim in mladinskim prvakom. Za absolutni članski naslov se bo pomerilo najboljših 15 smučarjev in 10 najboljših smučark od letnika 1997 in starejših, za mladinski naslov pa se bo borilo prav toliko smučarjev in smučark od letnika 1998 in mlajših. Po pravilniku lahko nastopi v finalu in se torej bori za naslov prvaka tekmovalec, ki obvlada slovenski jezik in ki se je rodil ali ima ali je imel stalno bivališče v deželi FJK. Pokal za absolutno prvakinjo bo letos podelila dru- žina Pangos v spomin na pred letom dni preminulo hčerko Valentino, bivšo smučarko in med drugim zamejsko absolutno in mladinsko prvakinjo leta 1985. Družina bo priložnostno podarila tudi vsem društvom denarni prispevek. Na prvenstvu bodo tekmovalci porazdeljeni v 22 kategorij, od superbabyjev (brez spremstva) do veteranov B (1948 in starejši). Prvi spust se bo začel ob 10. uri, drugi pa približno 45 minut po zaključku prvega spusta. Ogled proge bo od 9.15 do 9.45. Na letaku, ki so ga prireditelji porazdelili med klube, izstopa na prvi strani predvsem naziv Pokal ZŠSDI: »Želeli smo namreč, da se ne prepleta več imen, kot se dogaja na drugih tekmovanjih. Obenem pa smo tako zapisali v želji, da bi se uveljavilo samo to ime, ne pa več zamejsko,« je pojasnil član nadzornega odbora SPDG Marko Lutman in torej razložil, zakaj so naziv zamejsko prvenstvo zapisali v oklepaj. (V.S.) AL. SMUČANJE - PSP Rezultati Miškotovega pokala Superbaby sprint ž: Alina Lesko-vec (Kalič; superbaby m: Domen Leban (Idrija); baby sprint ž: Nuša Zadel (Pivka); baby spint moški: Miha Svet-ličič (Idrija); miške: Anja Zadel (Pivka); miški: Jure Brlogar (Pivka); deklice: Kaja Gerželj (Javornik); dečki: Andraž Fabjan (Pivka); naraščajnice: Patricija Fabjan (Pivka); naraščajniki: Dejan Felc (Javornik); mladinke: Lara Čigon (Kalič); mladinci: Jan Marolt (Kalič); članice: Katja Pivk (Javornik); člani: Rudi Iste-nič (Idrija); st. članice: Sandra Sudano (Brdina); st. člani: Tadej Prebil (Snežnik); veterani: Marko Velikonja (Gorica); amaterji: Peter Furlan (Kalič); su-perveterani A: Alojz Vesel (Snežnik); superveterani B: Lojze Faletič (Gorica); superdame: Liljana Mavri (Gorica); dame: Patricija Zorjan Demšar (Devin). Društevna lestvica: 1. Kalič 5945, 2. Idrija 4321, 3. Javornik 3332, 7. Mladina 1703, 10. Brdina 1140, 11. Devin 1016. Društevna mladinska lestvica: 1. Kalič 4331, 2. Javornik 3031, 3. Idrija 1917, 5. Mladina 1484, 10. Brdina 645, 12. Devin 175. ODBOJKA - 1. ženska divizija na Goriškem Soča presenetljivo premagala valovke Under 14: trener samovoljno »spodil« navijače Sokola iz dvorane Val - Soča Pizzeria Frnažar 2:3 (25:11, 15:25, 25:14, 24:26, 7:15) Soča: Cotič 7, Černic 1, Brisco 1, Devetak 15, Gerin 3, Dellisanti (L1) 1, Grujič, Brumat, Braini, Malič 9, Berlot, Peressini (L2), Tonani. Soča je v derbiju proti Valovkam dosegla nepričakovano zmago. Tekma ni bila lepa, precej je bilo napak na obeh straneh, a je Soča v zadnjih dveh setih le igrala bolje in dosegla zasluženo zmago. Turriaco - Govolley 3:0 (25:17, 25:17, 28:26) Govolley: Princi, Bressan, Povšič, Devetak, Zavadlal, Paulin, Valentinsig, Černic, Winkler, Mosetti (L), Bandelj (L2). To je bil za Govolley povsem nepričakovan poraz, ki sicer (še) ne ogroža uvrstitve združene ekipe v play-off, a jo je pa prikoval za zdaj na 4. mesto, ki bi se mu rade izognile. Razen vedno požrtvovalne Silvane Princi, so bile vse igralke zelo nerazpolo-žene. »Na prihodnjem treningu bodo pljuvale kri,« je jezna trenerka Paola Ursič zagrozila svojim varovankam. Vrstni red: Ronchi 46, Mariano 42, Pieris 39, Govolley 38, Millenium Az-zurra 30, Moraro 29, Grado 28, Turriaco 26, Mossa 22, Val 21, Minerva 9, Soča Pizzeria Frnažar 8, Fincantieri 1. UNDER16 ŽENSKE Soča Lokanda Devetak je gladko izgubila proti tretjeuvrščenemu Staranza-nu. Končni rezultat je bil 3:0 (25:13, 25:8, 25:16). Sočanke so imele precej težav v sprejemu, zaradi česar so bile posledično tudi na mreži manj prodorne. Ob tem pa so večji del tekme igrale brez svoje ka-petanke, ki si je zvila prst v prejšnjem krogu. Olympia je prav tako gladko klonila proti Fincantieriju, ki je v Tržiču slavil 3:0 (25:12, 25:18, 25:12). Vrstni red GO po 18. krogu: Mossa 48, Lucinico 45, Staranzano 41, Pieris 33, Grado 29, Torriana 28, Est Volley 25, Fincantieri 23, Ronchi 18, Moraro 17, Soča Lokanda Devetak 13, Farra 4, Olympia 0 (Pieris, Torriana, Est Volley, Ronchi in Moraro s tekmo manj). Z derbija Val-Soča v Gorici UNDER14 ŽENSKE Sokolovke so prejšnji teden odigrale dve tekmi. Na srečanju proti prvouvrščenemu Coselliju A so gladko izgubile 3:0 (25:7, 25:16, 25:12). Nasprotnice so objektivno boljše, Sokol pa se je domačinkam najboljše upiral v drugem nizu, ki je bil na začetku tudi izenačen. Takrat pa je prišlo do neljubega dogodka, ko je trener Cosel-lija iz dvorane spodil navijače naše ekipe, češ da v svoji telovadnici ne dovoli pripomb publike nad igro. V na- bumbaca daljevanju so sokolovke odpovedale. Pred tem pa je naša ekipa po pričakovanju premagala Virtus, ki je v skupini zmagovalcev brez točk. Varovanke trenerke Lajris Zerjal so na gostovanju slavile 3:0 (19:25, 10:25, 24:26). Na splošno je bil to dober nastop, le v zadnjem setu je pešal sprejem, tako da so sokolovke zmagale šele na razliko. Vrstni red po 7. krogu: Coselli A 21, Oma 17, Altura in Sokol 9, Coselli B 7, Virtus 0. 14 Torek, 4. marca 2014 NOGOMET / PRIHAJA SOBOTA DERBIJEV Sobota bo nogometno obarvana. Na sporedu bo kar nekaj tekem, na katerih bodo protagonisti igralci ekip naših društev. V elitni ligi bo Kras gostoval v Miljah. Poleg tržaškega pokrajinskega derbija v elitni ligi bosta zanimiva še derbija v 1. amaterski ligi. V slovenskem derbiju v Dolini se bosta pomerila domači Breg in trebenski Primorec. V boju za obstanek oziroma play-out pa bo pomemben goriški obračun med Pro Gorizio in Sovod-njami. Sovodnje potrebujejo vse tri točke, drugače se bo položaj na lestvici drastično poslabšal. TRIESTINA IN UFM Z ENAKIM IZIDOM Triestina, ki se pripravlja na zamenjavo lastništva, je v nedeljo v Sacileju, v 25. krogu D-lige, igrala neodločeno 1:1 proti domači ekipi.Gostitelji so povedli, nato pa je za goste izenačil Godeas. Tržiški Ufm je igral neodločeno proti Fersini 1:1. Pri tržiški ekipi je Alen Carli igral celotno srečanje. Derbi kroga skupine C je bil v Maranu, kjer sta se pomerili prva in drugi na lestvici (Pordenone). Tekma se je končala brez zmagovalca (0:0), tako da ostaja stanje na vrhu lestvice nespremenjeno (Marano + 5).V boju za obstanek je Tamai premagal Dro s 3:0, Sanvitese pa je bil boljši od Esteja (2:1). V nedeljo bo Triestina na Roccu gostila Union Ripo, ki ima točko več na lestvici. Tržiški Ufm pa bo igral v Trissinu. Sproščeno Luka Spetič je v nedeljo dosegel prvi gol 3. AL Primorje vztraja pod vrhom, Mladost popušča Primorje je, ne brez težav, premagalo trdoživi Cgs, medtem ko je bilo tržaško gostovanje usodno za doberdobsko Mladost, ki zdaj krepko zaostaja za drugouvrščeno ekipo s Proseka. Mladost je proti Chiarboli izgubila nepričakovano. Poraz pa je bil visok, kar 4:1. V letošnji sezoni se je že večkrat zgodilo, da so morali plavo-rdeči že od začetka nadoknaditi zaostanek. Po pol ure je bilo na Opčinah že 2:0. V drugem polčasu so Tržačani dosegli še en zadetek in srečanja je bilo dejansko konec. Častni gol za Mladost je dosegel Cadez. Za vse tri točke se je moralo krepko potruditi Primorje, ki je drugi polčas igralo z možem manj. Sodnik je namreč predčasno poslal pod tuš vratarja Giardirrija, ki je ob koncu prvega polčasa s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil nasprotnikovega napadalca. Gostje so nato tudi uspešno izvedli najstrožjo kazen in zmanjšali zaostanek na 2:1. Primorje je dva gola doseglo že v uvodnem delu tekme. Čeprav so ru-meno-rdeči igrali z igralcem manj, so imeli trdno vajeti igre v svojih rokah in so v drugem polčasu zadeli še dve vratnici. Gropajsko-padriška Gaja v nedeljo ni igrala. Tekmo proti Sta-ranzanu so odložili na sredo, 12. marca. V nedeljo bo na Padričah slovenski derbi med Gajo in Primor-jem. Mladost pa bo prosta. MLADOST JUTRI - Mladost bo jutri ob 20.00 v Doberdobu igrala zaostalo tekmo proti Staranzanu. Čeprav je Kras igral z zelo okrnjeno postavo, so rdeče-beli zanesljivo in zasluženo premagali Lumignacco, ki zaseda mesta na sredini lestvice. Že v samem uvodu srečanja je Kras dokazal, da je boljša ekipa. Kljub temu, da so Zupanovi fantje ustvarili številne priložnosti za gol, jim ni uspelo zadeti v polno. Najlepšo priložnost je imel Spetič v 23. minuti, ko mu je lepo podal Giordano. Prav Giordano, ki je bil zaradi poškodbe, nekaj časa odsoten, je dokazal, da je za rdeče-bele dodana vrednost. Vsi goli so padli v drugem polčasu, ko je Kras povedel po petih minutah s Spe-tičem. Sežanski napadalec je doslej dokazal, da je odlična zamenjava za poškodovane napadalce Kneževiča in Corvaglio. Deset minut kasneje je za 2:0 poskrbel zimzeleni Arčaba. Lumignac-co pa se ni vdal in petnajst minute pred koncem tekme so gostje zmanjšali zaostanek po strelu s kota. Gostje so se nato opogumili in igrali na vse ali nič. Kras pa jih je spretno presenetil v enem izmed številnih protinapadov. V sodnikovem dodatku je tretji gol zadel La Pasquala. Pri Krasu so bili z nastopom zadovoljni: »Igrali smo dobro in tekmo smo imeli vseskozi v svojih rokah. Nadaljevati moramo po tej poti,« so želje Krasovega tajnika Paola Sarazina. V Tako sta Rok Božič in Ulpiano Capalbo (številka 11) objela strelca drugega gola Krasa Predraga Arčabo fotodammn nedeljo je zmagala tudi Fontanafredda, tako da ostaja položaj na lestvici nespremenjen. Furlanska ekipa bo jutri ob 19.00 igrala še zaostalo tekmo proti Az-zaneseju. Kras pa bo v prihodnjem krogu igral že v soboto v Miljah proti domači Muggii. (jng) 2. AMATERSKA LIGA - Po zmagi proti Aurisini Zarjo čaka odločilna serija dvobojev Zarja je rutinsko opravila svoje delo: proti Aurisini je brez večjih težav osvojila vse tri točke in potrdila peto mesto na lestvici. »Zmagali smo le z golom razlik, toda na igrišču so bila razmerja precej drugačna. Mi smo bili stalno boljši in smo zgrešili cel kup priložnosti. Končni izid bi lahko bil višji. Na koncu pa je bilo pomembno le, da smo zmagali, saj sem se malo bal pustovanja,« je priznal športni vodja Zarje Robert Kalc, ki je še dodal: »V prihodnjih štirih krogih nas čakajo odločilne tekme v boju za končnico prvenstva (Azzurra, Romana, Sistiana, Moraro). Na prihodnjih treh tekmah moramo osvojiti najmanj sedem točk. Samo tako bomo po rednem delu lahko igrali v play-offu in ne kot peti na lestvici, z najslabšim izhodiščem.« Za kroniko naj dodamo še, da je Zarja v nedeljo zmagala z golom De-grassija v drugem polčasu. Denis Daris stotič za Breg Pri Bregu je v soboto v Marianu (2:2) odigral 100. prvenstveno tekmo 35-letni zvezni igralec Denis Daris, ki je prestopil k Bregu v sezoni 2010/11. Prvo tekmo je odigral 12. septembra 2010 v Dolini (Breg - Cormonese 1:3), ko ga je takratni trener Oliviero Macor poslal na igrišče že od prve minute igre. V štirih sezonah je Da-ris za Breg prispeval 14 golov (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org) Ibodo letos nazdravili ob napredovanju v višjo ligo nogometaši tržaške ekipe ^^ SanfAndrea San Vito že v nedeljo? To se bo zgodilo, če bodo belo-modri v nedeljo premagali v gosteh Sistiano in bo Zarja zmagala ali igrala neodločeno z Az-zurro. Če bo Zarja zmagala v gosteh, bo Tržačanom zadostovala že točka. 4 ekipe se bodo uvrstile v končnico prvenstva (2., 3., 4. in 5. na lestvici). Prvouvrščeni pa neposredno napreduje v višjo ligo. To velja za vsa deželna prvenstva. Novost v letošnji sezoni je v elitni ligi, v kateri bo ... play-off pred »pravim« play-offom. Za državni play-off, v katerem je Kras že igral pred nekaj sezonami (2009/10) in nato napredoval v D-ligo, se bodo potegovale štiri ekipe: 2., 3., 4. in 5. na lestvici. Če bo razlika med 2. in 3-uvrščeno ekipo 10 ali več točk, se bo v državno končnico neposredno uvrstila drugouvrš-čena ekipa. Če pa bo razlika manjša, bo na sporedu deželni play-off: 2. bo igrala proti 5., 3. pa proti 4. Ekipa iz naše dežele bo v državnem play-offu, v prvem krogu (prva tekma bo 25. maja, povratna pa 1. junija) igral proti ekipi prvenstva skupine B Pie-mont/Dolina Aoste. V drugem krogu (8. in 15. 6.) pa proti zmagovalcu z dvoboja Ligurija ali Lombardija A. Zvezni igralec Zarje Matteo Pipan fotodamj@n ELITNA LIGA Kras - Lumignacco 3:1 (0:0) Strelci: v 50. Spetič, 61. Arčaba, 93. La Pasquala Kras: Calligaro, Simeoni, Colavetta, Giordano (Giani), Arčaba, Bozič, La Pasquala, Modolo (Maio), Spetič, Žlogar, Capalbo, trener Zupan. Ostali izidi: Azzanese - Virtus Corno 1:2, Cjarlins - Muggia 2:0, Gemonese - Tolmezzo 1:0, Gradisca - San Daniele 1:0, Manzanese -San Luigi 0:0, Rivignano - Fontanafredda 1:2, Tricesimo - Chions 1:1. Vrstni red: Kras 52, Fontanafredda 46, San Daniele 35, Tricesimo 35, Corno 34, Chions 33, Gradisca 32, Gemonese 32, Azzanese 31, Lumignacco 29, Tolmezzo 27, Cjarlins 27, Manzanese 25, Rivignano 20, San Luigi 20, Muggia 17. Prihodnji krog: Muggia - Kras (v soboto). PROMOCIJSKA LIGA Sangiorgina - Juventina 2:0 (2:0) Juventina: Sorci, Jarc (Vukovič), Pantuso, Stabile, Racca, Manfreda, Palermo, Zorzut, Airoldi, Markič (Trangoni), Bečirovič (lansig), trener Murra. Ostali izidi: Isonzo - Romans prel., Ol3 -Torviscosa 1:1, Cervignano - Terzo 1:1, Ronchi - Sevegliano 0:0, San Giovanni - Vesna 5:2 (v soboto), Valnatisone - Torreanese 1:2, Zaule -Trieste Calcio 2:0. Vrstni red: Vesna 48, Juventina 47, Zaule 46, Torviscosa 44, Trieste Calcio 40, Ol3 39, Torreanese 38, San Giovanni 36, Sangiorgina 29, Cervignano 29, Valnatisone 26, Sevegliano 23, Ronchi 20, Terzo 12, Romans 11, Begliano 8. Prihodnji krog: Vesna - Isonzo, Juventina -Cervignano. 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Cormonese 1:2 (1:2) Strelec: v 10. Ronci Primorec: Sartori, A. Cappai, Di Gregorio, T. Lodi, R. Castrillon, D. Lodi, Ruzzier (Meola), Tandurella, Sau (M. Castrillon), D'Avanzo, Ronci, trener Biloslavo. Ostali izidi: Begliano - Pro Gorizia 1:2, Costalunga - Turriaco 2:0, Isontina - Aquileia 4:1, Mariano - Breg 2:2, Muglia - Domio 0-0, Ponziana - Gradese 1:1, Sovodnje - Pieris 1:1 (v petek). Vrstni red: Breg 49, Cormonese 48, Costalunga 44, Isontina 40, Gradese 39, Mariano 37, Domio 36, Primorec 36, Muglia 27, Turriaco 25, Aquileia 24, Pieris 24, Sovodnje 23, Pro Gorizia 20, Ponziana 19, Begliano 5. Prihodnji krog: Pro Gorizia - Sovodnje (v soboto), Breg - Primorec (v soboto). 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Aurisina 1:0 (0:0) Strelec: 60. Degrassi Zarja: Rossoni, Jevnikar, Franco, Carrese, Ferro, Pipan, Ruggiero (Bolognani), Aiello, Degrassi, Romich, Cermelj, trener Pocecco. Rdeč karton: v 70. Cermelj. Ostali izidi: Montebello - Campanelle 1:1, Moraro - Alabarda 2:1, Piedimonte - San Canzian 1:2, Roianese - Sistiana 0:3, Romana -Sagrado 2:1, S. Andrea - Azzurra 2:2, Villesse -Centro Sedia 1:0. Vrstni red: S. Andrea 63, Azzurra 45, Sistiana 43, Romana 42, Zarja 40, Moraro 38, Villesse 37, Sagrado 27, San Canzian 27, Campanelle 26, Roianese 26, Centro Sedia 22, Montebello 19, Alabarda 18, Aurisina 18, Piedimonte 13. Prihodnji krog: Azzurra - Zarja. 3. AMATERSKA LIGA Chiarbola - Mladost 4:1 (2:0) Strelec: v 84. Cadez Mladost: Barone, D. peric (Cadez), Patessio, Buffolini, Bellini, Marušič (Bagon), M. Peric, E. Kogoj, Skarabot, Bressan, Furlan (Vizintin), trener Vitturelli. Primorje - Cgs 2:1 (2:1) Strelca: v 8. Romano, 30. Castiglione Primorje: Giardirri (Paulich), Persi, Mihic, L. Kovacic, T. Kovacic, Michieli, Romano (Zidarich), Mescia, Danieli, Castiglione (Siloci), Altin (Kandem). Rdeč karton: v 45. Giardirri. Ostali izidi: Audax - Ruda 5:0, Fiumicello -Villanova 0:2, Poggio - Lucinico 1:0, Staranzano - Gaja (odl. na 12. 3.). Vrstni red: Audax 41, Primorje 33, Opicina 30, Mladost 28, Fiumicello 27, Chiarbola 26, Villanova 25, Cgs 21, Gaja 20, Poggio 19, Staranzano 17, Ruda 15, Lucinico 10. Prihodnji krog: Gaja - Primorje, Mladost bo prosta. rtfjgfMffffm] www.primorski.eu1 sledi nam na kuuibterju / KULTURA Torek, 4. marca 2014 15 ŠPORTNI PORTRET Zgleduje se po Javierju Zanettiju Ivana Radikon (letnik 1997) obiskuje 3. razred na klasičnem liceju Trubar v Gorici. »Izbrala sem to smer, ker imam po maturi lahko več možnosti za izbiro prave univerzitetne smeri,« pravi Ivana, ki sicer ne ve še, katero fakulteto bo izbrala. V šoli ima najraje angleščino, zato tudi obiskuje tečaj v prostem času. Dekle z Oslavja igra nogomet, odkar je bila stara 6 let. »Tudi moj oče je bil nogometaš in je name prenesel ljubezen do tega športa. Tako sem tudi sama začela,« nam je zaupala Ivana Radikon obrambna igralka edine ženske nogometne ekipe v goriški pokrajini Pro Staranzano, ki nastopa v C-ligi. Začela je sicer pri društvu Juventina v Štandrežu. Njen zgled je igralec Javier Zanetti, ker je eden redkih, ki igra nogomet iz ljubezni do športa in ekipe, v kateri igra. »Ne misli samo na denar,« je dodala. ^^^^^^^^^^ Ivana v prostem času rada bere, posluša gasbo in se druži s prijatelji. Njena najljubša knjiga je II grande Gatsby, njen najljubši film pa Million Dollar Baby. Na potovanje bi rada odšla v New York ali v Pariz. (and) MLADINSKI NOGOMET - Za kategorijo U15 6. čezmejni turnir Štandreška Juventina se bo v uvodnem krogu pomerila z ekipo iz Renč Čezmejno nogometno prvenstvo še živi. Jutri se bo pod okriljem deželne in slovenske nogometne zveze začela šesta izvedba turnirja za starostno kategorijo najmlajših (U15), v katerem bo nastopalo deset ekip, pet iz naše dežele, preostalih pet pa iz Slovenije. Poleg štandreške Juventine bodo igrale še: Cormonese, Triestina, Audax Sanrocchese, Pro Gorizia, Bi- lje, Ajdovščina Vipava, Hit Gorica, Renče in Brda. Ekipe iz Slovenije se bodo po enkrat pomerile z vsako ekipo iz Italije. Po petih krogih bo na sporedu play-off, v katerem se bosta pomerili dve najboljše uvrščeni ekipi iz Slovenije in iz Italije. Zmagovalca play-offa se bosta 29. aprila pomerila še v finalu. »Turnir je po svoje zanimiv, saj se lahko otroci pomerijo tudi z njihovimi vrstniki iz Slovenije. Take pobude so dobrodošle,« je ocenil trener najmlajših Juventine Doriano Buc-ciol. Prvi krog: jutri 18.30 Ajdovščina Vipava - Triestina, Audax - Hit Gorica, Pro Gorizia - Brda; 19. marca 18.30 Bilje - Cormonese, 17.30 Ju-ventina - Renče. Ali ste vedeli? ... da je bilo konec februarja pred desetimi leti na sedežu društva SVBG v Trstu tradicionalno nagrajevanje najboljših jadralcev cone v letu 2003. Med 60 nagrajenci so bili mnogi jadralci Čupe in Sirene. Met temi je bil tudi Sirenin jadralec Andrej Močilnik, ki si je priznanje prislužil kot državni prvak skupno s Paolom Tomsicem (SVBG) v razredu snipe. Močilnik (letnik 1977) se je začel ukvarjati z jadranjem leta 1986 pri TPK Sirena. Krstni nastop v italijanski mladinski reprezentanci je opravil leta 1995 v Barceloni na mladinskem EP (razred europa), v članski izbrani vrsti pa je debitiral leta 2003 na SP na Švedskem v razredu snipe. (lako) ... da je nekdanji Borov odbojkar Walter Veljak (letnik 1946) opravil krstni nastop z italijansko mladinsko reprezentanco pred petdesetimi leti (9. marca 1964) v Rimu na prijateljski tekmi Italija - Francija. Walter je svojo zelo uspešno odbojkarsko pot začel pri Boru leta 1962. V sezoni 1967/68 je prestopil k tržaškim gasilcem Ravalico, kjer je igral tudi v italijanski A ligi. Krstni nastop v italijanski B reprezentanci je opravil leta 1964 v Faenzi, z reprezentanco under 24 pa je nastopil leta 1970 v Grenoblu v Franciji. Uspešno kariero je sklenil istega leta pri videmskem Volley Clubu v A2 ligi. (lako) NOGOMET - Promocijska liga »Tako ne bomo šli daleč« V taboru Juventine so bili po porazu razočarani: »Pričakujemo takojšnjo reakcijo« ODMEVI PO VISOKEM PORAZU PRI SVETEM IVANU »Smo razočarani!« Športni vodja Juventine Gino Vinti je športno priznal poraz v gosteh proti Sangiorgini in bil obenem oster do nogometašev štandreškega kluba: »Podcenjevali smo nasprotnika in smo na igrišče stopili z nepravim pristopom. Igrali smo pod vsako kritiko. Upam, da je bil v nedeljo le slab dan, drugače smo lahko pre- 3 ekipe iz naše dežele se v D-ligi borijo za obstanek: tržiški Ufm, Ta-mai in Sanvitese. Pravzaprav je tudi Triestina bližja play-outu kot play-offu. Mehanizem napredovanj in izpadov v deželnih prvenstvih bo kot vedno odvisen tudi od nazadovanj deželnih ekip iz D-lige. 4 ekipe, 12., 13., 14. in 15. na lestvici, se bodo po regularnem delu v prvenstvih elitne, promocijske, 1. in 2. AL potegovale za obstanek v play-outu. 12. bo igrala proti 15., 13. pa proti 14. Če razlika med 12. in 15. na lestvici bo 10 ali več točk, bo 15-uvrščena neposredno izpadla v nižjo ligo. Podobno velja, če bo taka razlika med 13. in 14. na lestvici. Trener Juventine Franco Murra arhiv cej zaskrbljeni. Ker je tudi Vesna v soboto izgubila, ostaja položaj na lestvic nespremenjen. Le Zaule so se nam znova približale. Prvenstvo bo do konca še zelo izenačeno in zanimivo.« Juventina je prvič izgubila po letu dni. Rdeče-beli so zadnjič doma izgubili v Romansu z 1:0 19. januarja lani (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). V gosteh torej Juventina ni izgubila že 17 tekem (9 zmag in 8 neodločenih izidov). Za ekipo štandreške-ga društva je šele drugi poraz v letošnji sezoni. Vesna pa je v soboto po 10 zmagah in 6 neodločenih izidih proti San Giovan-niju izgubila z visokim 2:5, kar je bil prvi poraz kriške enajsterice v gosteh v letošnjem prvenstvu, saj so nogometaši kriškega društva doslej edina dva poraza doživeli na domačih tleh proti Pro Romansu in Zau-lam. Sicer Vesna tako visokega poraza ni doživela že od sezone 2009/10, ko je 25. 4. 2010 klonila v Buttriu (2:6), prej pa v Trstu 5. 12. 2009 proti ekipi Trieste Calcio (0:5). Pri Vesni se pozna, da so v zadnjih tednih slabše trenirali Kljub pekočem porazu v gosteh proti San Giovanniju ohranja kriška Vesna še točko prednosti pred zasledujočo Ju-ventino. Sobotni poraz pa je izkazal številne Vesnine hibe. Januarski premor in preložena srečanja so vplivale na strateško in fizično plat moštva. Prvenstvo je sicer zelo izenačeno, tako da neposredni tekmeci niso popolnoma izkoristili Vesninega poraza. Pravzaprav bi težko zapisali, da gre za izredno negativen trenutek, saj je Vesna v zadnjih petih krogih zbrala 8 točk. Po srečanju pri Svetem Ivanu je bilo ozračje precej na-elektreno. Odborniki in predvsem predsednik Robert Vidoni niso skrivali svojega razočaranja. Očitkov je bila deležna ravno Vesnina obrambna vrsta, ki letos predstavlja pravi temelj igre. Nasprotniku so v zadnjem krogu nudili premalo odpora, včasih pa jih je svetoivanski napad presenetil z osnovnimi potezami. Preveč je bilo predložkov v kazenski prostor, srednji branilci pa so bili ob visokih žogah nemočni. V napadu sta bila Božičič in Muiesan, premalo učinkovita, resnici na ljubo sta bila deležna tudi skromnega števila podaj, Vesnina gola pa sta se razvila po podajah iz prostega strela oz. kota. Sam trener Andrea Zannutig se je vidno razočaran umaknil naši beležki in ni želel podati nobene izjave. O porazu je vratar Edvin Carli dejal, da jim je včasih proti zahtevnejšim tekmecem težje udejanjati postavo 4-3-3, saj se premalo soigralcev vrača v obrambo. To pa se nedvomno pozna po tednih slabšega treniranja, je še dodal kapetan kriške enajsterice, ki je proti Sve-toivančanom v prvem delu srečanja ubranil enajstmetrovko. Poraz nikakor ni usodni, vendar odziv moštva po najslabši predstavi sezone bo ključnega pomena za dodatni potek prvenstva. Ze v naslednjem krogu se jim na domačem igrišču ponuja popravni izpit, saj bodo v Križu gostili zadnjeuvrščeni Isonzo. (mar) TENIS - Zimsko prvenstvo Pot Gaje se je končala v polfinalu Igralkam Gaje preboj v finale zimskega prvenstva v soboto ni uspel. Citta di Udine je svojo premoč uveljavil že v singlih, tako da so se Videmčanke v finale prebile brez dodatnega srečanja dvojic. Pri Gaji sta tokrat igrali samo Martina Bellettini in Giovanna Orlando, zaradi bolečin v hrbtu pa ni nastopila nosilka ekipe Lara Betocchi, ki počasi okreva in noče tvegati dodatnih poškodb pred prvenstvom C-lige, ki se bo začelo 23. marca. Barve videmske ekipe pa sta tokrat branili Paludettijeva in Cimadorjeva, ki sta po prikazani igri kakovostno boljši, pa čeprav sta po jakostni lestvici enakovredni gajevkama. Na prvem srečanju se je Bellettinijeva pomerila s Paludettijevo in izgubila šele v tie-breku. Največ preglavic je šetnajstletnici povzročal forehand levičarke iz Vidma, ki je naposled zmagal s 2:6, 7:5 in 4:10. Kljub porazu pa so bili v taboru Gaje zadovoljni z nastopom Belettinijeve, saj je pokazala pozitiven pristop po krajšem obdobju krize. Giovanna Orlando pa je proti Cimadorjevi zaigrala izgubila s 2:6 in 4:6. 1. AMATERSKA LIGA Primorec bi si zaslužil kaj več Primorec bi si proti drugouvrščenemu Cormonese-ju zaslužil vsaj točko. Trebenski rdeče-beli so igrali dobro in so ustvarili številne priložnosti za gol. V eni izmed teh so v prvem polčasu povedli. Sodnik je nato v prvem polčasu spregledal dve čisti enajstmetrovki v korist domačega moštva. Gostje, ki so upravičeno pri vrhu lestvice, pa niso stali križem rok in dosegli v prvem delu srečanja dva gola. Drugi polčas je bil izenačen, obe ekipi sta imeli še nekaj ugodnih priložnosti za gol. Izid pa je ostal nespremenjen. Zmagal je Cormonese, ki je še naprej skupno z Bregom favorit za prvo mesto. Mladinski nogomet: naraščajniki Krasa še brez točk na lestvici, najmlajši pa primerno reagirali po porazu DEŽELNI NARASCAJNIKI Casarsa - Kras 4:0 (2:0) KRAS: Paoli (L. Gregori), Jurc (P. Grego-ri), Suppani (Carlassara), Selakovic, Feritoia, Zerjal, Procacci, Milosevič, Taglialatela, Ko-cman, Martin. Kras se še ni uspel pobrati. Negativna serija se nadaljuje. Rdeče-beli so v nedeljo padli v rojstnem kraju pesnika, pisatelja in režiserja Pier Paola Pasolinija, v Casarsi della Delizia. Kljub visokemu porazu razlika med ekipama ni bila tako očitna, saj si tudi rdeče-beli imeli nekaj dobrih priložnosti za gol (Ivan Kocman je zadel vratnico, sodnik pa je tudi spregledal očitno najstrožjo kazen). NARAŠČAJNIKI - Na Goriškem Virtus Corno - Sovodnje 7:0 (3:0) Sovodnje: Zanuttini, Bruzecchesse, Černic, Pavletič, Trevisan, Persolja, Kosič, Persolja (D. Petejan), J. Petejan, Terpin, Piva (Vinciguerra). Brez obolelih Čavdka in Lazareskega so varovanci trenerja Samba bili nemočni proti tehnično boljšim in fizično močnejšim domačinom. Slednji so na razmočeni igralni površini poved-li že v prvem resnem napadu na srečanju. Kljub porazu in tokrat precej »pustnemu razpoloženju« na igrišču, se je trener Sambo pravilno s svojimi varovanci že ozrl proti naslednjim nasprotnikom, ko bodo zagotovo videli boljšo ter hkrati tudi že videno predstavo iz preteklih srečanj. NAJMLAJŠI - Na Tržaškem Kras - Roianese 13:1 (6:1) Strelci: Birsa 3, Devide 2, N. Malalan 2, L. Nabergoj 2, Calzi, A. Malalan, Majcen, Marton Kras: Perossa (Hussu), L. Nabergoj ,Calzi, Plemeniti, Curri, A. Malalan, N. Malalan (Majcen), Car-li (Marton), Suppani, Birsa, Devide (Kavčič), trener Kos. Po bolečem porazu v zaostali tekmi v Šta-ranzanu so se Krasovi najmlajši oddolžili in visoko premagali Roianese. Razlika med ekipama je bila več kot očitna. NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport 16 Torek, 4. marca 2014 ŠPORT VELIKI 360 STOPINJ Ime in priimek: Valentino Juretic Kraj in datum rojstva: Gorica, 27. junija 1972 Kraj bivanja: Devinščina Študij, služba: tehnik avtomatov KDO SE/H Stan: poročen dvema otroko- ma >N pvb •gr J ë Kdor pozna Valentina, dobro ve, da je Števerja-nec, ki živi pri Devinščini, delaven, zelo razpoložljiv do drugih in družaben. O sebi pravi, »da me družinski člani večkrat kritizirajo, ker drugim nikoli ne reče 'nimam časa'«. Njegov prvi šport je bil nogomet, nato je Valentino začel igrati odbojko in temu športu ostal zvest vse do danes. Zelo rad ima gore. Poleti rad pla-ninari, pozimi pa gre rad smučat. V prostem času tudi kolesari. Valentino se rad ukvarja tudi z vinogradništvom, sodeluje tudi s kulturnim društvom Briški grič iz Števerja- Športna panoga: odbojka Vloga: center Matično društvo: Naš Prapor Sedanje društvo: Naš Prapor Na igrišču/telovadnici sem: dvakrat in tekma i so s 3 O o d 3 i 2 P< ST K i os v =r ' „ abo 0) g >u TJ > /j O i. * s v F 2 a on de mm ie ds •¡S E >p lo ru oj p TÎ T C S o £ P P i ?3 c l r S- P j j f » » a Ei| vi k ne a ge p & ig --j T3 j- g C a rt . 3 > > N "rt w ij k ado je št m -7S S oí B C £ u w £ o S _ X, tg o c g o; > s j » a Valentino Juretic Odbojkar Našega praporja ;; » < e ev dno e •• t r •• o pe g e a Z us a z I * aš nu e vp k iš m Gledališče ali kino? Kino Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo, deželni TV dnevnik; športne oddaje nasplo-šno, tehniški dokumentarji Spletna stran: slosport.org, meteorološke spletne strani Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: trenutno poglabljam knjige o vinogradništvu in kletarstvu; Gospodar prstanov. Dnevne informacije črpam od: časopisov, tv, radio A ' rtKABA TOÓ* 15 ? l e i a z j? reD a 3 S" uh il js i A 9>[tu}Jods 9pB|ui 9SA bz p9|Sz TABjd 'SJBJinZSJ 9u3t]pO B§9SOp 0(ts0U9ztjsbz UT orni} s pj 'BTUB]/^ STJ07 :fe>jBZ ui raiuaa íjoq.feu b8 i>j '>jni}.iods pjsiaranz 9 -asepsis ijiujubu^ ijoaop oiubujtu bd jsa íb>[ bz '9}B}|nZ9J 9U3T|pO OUJ9Z9SOp 'IU9JBIU UJ9SBU A Bp 'iHIJSIin pjíoqpo pjSÍaiUBZ O • nAJsfelUBZ a di>[9 ipsBU ipsA 9do}SBU iuBÍ|iu9ids ifojdsBU :ado}SBU raBÍjraa.id<5 9 ppsA iq su :bjisnpabu íjoq.íbu ai ara oaiz \ 9 j9}uj :bz raniiabfj 9 (síjbpzbi ssjop bu >[9}) 0>[t}9pb z ]tabc| 9s Tq bd t|b jbs9|0>[ jiq puj iq 'BJJOds B§ai -OAS puqzi iq au 33 9 'sqsso j9:p[bib:>[ bjtiujoj ut tjbajsh 'BUTjdpsip 'bîosza ijjods luaraod ira jaK Najljubša jed: žlikro- ^OdsNirrt Najljubša pijača: pivo po treningu, drugače dober kozarček vina Druga država, v kateri bi rad živel: je ni Priljubljeni kraj/izlet: Norveška, najraje zahajam v hribe Triglav? Ze večkrat Teo Collori je mnogodejavni primorski glasbenik, ki trenutno živi v Ljubljani. Prejšnji teden ga je za sogovornika predlagal Miha Nemec. S katerimi športi ste se doslej ukvarjali? Z vsem živim: tek, košarka, balinanje, ko- talkanje... Kaj pa zdaj? Balinam in tečem. Koliko tečete? Po trikrat na teden. Se tudi udeležujete tekaških prireditev? Ne več, zdaj tečem le še ljubiteljsko, a v mladih letih sem. Zdaj tečem predvsem zaradi balinanja. Sem tudi v superligi. Od kdaj balinate? V bistvu že od malega. Nekaj časa sem nehal, odkar sem prišel v Ljubljano, pa se je spet začelo. V osnovni šoli sem bil prvak v teku, tekaška forma pa je zelo potrebna pri hitrostnem zbijanju. Balinanje je torej veliko bolj naporen šport od ta čas priljubljenega krlin-ga ••• Pri krlingu so krogle pisane, zato ljudje lažje spremljajo. Če bi bilo tako tudi pri balinanju, ki je veliko bolj dinamičen šport ... S čim pa se trenutno ukvarjate na umetniškem področju? Naj naštejem kar vse? S skupino Momento Cigano nastaja moja tretja plošča. Igram tudi z Magnificom in Alenko Godec, sem v kvartetu, ki nastopa s Svetlano Maka-rovič, sem avtor glasbe v predstavi MGL ... Veliko je tega. Ostane kaj časa za spremljanje športnih prireditev? Olimpijske igre sem spremljal, in to kar goreče, gledam pa tudi drugo, recimo košarko ... Tako doživeto kot Zoran Predin, ki je mahnil sodnika? Predin ... Raje ne povem, kaj mislim o njem. Koga naj pokličemo naslednjič? Bogdana Sojiča, bobnarja skupine Esko-bars. Zanimiv sogovornik, ki je zdaj spoznal, kaj je pravi šport... (pv) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako argentinski nogom. as (diego armando) ljubeznivo, uubko, nežno (glasb.) sto novel giovannija boccaccia kem. znak za erbij plavalec thorpe foto lako močen, trd prijem pakt na pol predsednik asd mladina (erik) nekdanji avstrijski smučar (gunther) cehova olga mesto vgornjem poadižju prebivalec "novega sveta" nekdanji slovenski smučar petrovič tuja in nasa crka šaljivo dejanje am. pevec, čilskega porekla (tom) učitelj ahila in herakleja ameriška filmska igralka moore blagajna (pog.) pijača starih slovanov skandinavsko moško ime čar it. drsalka na ledu (carolina) tip nekdanje osnovne šole v sloveniji nemški nevro-patolog alzheimer vroča maščoba, ki se polije po jedeh beri športno prilogo pd enojka, enica predor, zlasti železniški nekdanji švedski smučar (ingemar) izrodek (knjiž.) katran žensko ljubk. ime šahovski rating nedotakljiv predmet milanski nogometni kljub azijska država elda nanut louis eisenmann italijanski filmski režiser (ettore) francoski dramatik in pesnik (etienne) športna prehrana, ... maline alessandro nesta madridski športni klub Vaše zgodbice in anekdote... Marko Lutman «Goriški sodnik: eni govorijo nemško, drugi slovensko, jaz pa ne razumem ničesar...» Naš zelo cenjeni vsestranski goriški športni delavec Marko Lutman (letnik 1960) se je že kot osnovnošolec začel aktivno ukvarjati s športom. V zgodovinski dvorani Zlatega pajka v Gorici je vadil na tečajih, ki jih je takrat vodil Aldo Rupel. Kmalu zatem je ŠZ Dom priredilo tudi vadbo v košarki, saj je bila tista leta v Gorici košarka zelo priljubljena, goriški Splügen Bräu je namreč igral celo v A ligi. S košarko se je pri Domu ukvarjal pet let. Udeležil se je tudi raznih namiznoteniških tečajev z no-vogoriškimi otroki. Zelo mlad je prestopil tudi v goriško planinsko društvo in se udeležil prvega tečaja, ki ga je med božičnimi počitnicami leta 1970 pod vodstvom Jožice Smet priredilo društvo na La-znah. Bila je to zanj nepozabna izkušnja. Na smučarskih tekmovanjih je nastopal na zimskih športnih igrah, ki jih je prirejalo SPDT. Gotovo še bogatejša je bila njegova odborniška dejavnost. Najprej je bil načelnik namiznoteniške sekcije pri ŠZ Dom, kjer je ženska ekipa dosegla napredovanje in nastopila v državni B ligi. Bil je kar deset let predsednik pokrajinskega odbora ZSŠDI za Goriško in je po izteku zadnjega mandata sprejel predsedniško mesto SPDG. Še sedaj je pri tem društvu član nadzornega odbora. Marko pa ni opustil aktivnega športa. Sedaj se z njim ukvarja kot rekrea-tivec. Rad kolesari, igra tenis, hodi v naravo in teče. Trikrat se je udeležil tudi Ljubljanskega polmaratona. Od svoje bogate zakladnice anekdot in zgodbic se najraje spominja tisto, ko je bil načelnik namiznoteniškega odseka pri Domu: «Z žensko ekipo smo igrali veliko tekem proti ekipam s Tridentinskega in Bocna. Na eni izmed teh je bilo ozračje še posebno napeto in kar naenkrat se je trener gostujoče ekipe glasno pritožil sodniku, čes da nam trener stalno deli nasvete med samo igro, kar je bilo seveda nedovoljeno. Zaprepadeni sodnik, sicer Goričan, pa je samo pripomnil: »Kaj pa naj storim, vi govorite nemško, oni slovensko, jaz pa ne razumem ničesar.« (lako) SLOVARČEK - ARAYA = čilski pevec • JODELLE = francoski dramatik in pesnik • KIRON = Ahilov učitelj • OVE = skandinavsko moško ime / KULTURA Torek, 4. marca 2014 17 FILM - V Los Angelesu podelili 86. filmske oskarje Za najboljši film razglašen 12 let suženj, med tujejezičnimi slavila Neskončna lepota Največ nagrad filmu Gravitacija - Tri oskarje prejel film Klub zdravja Dallas - V nagradah tudi delček Gorice in Trsta Z oskarji nagrajeni igralci (z leve): Matthew McConaughey, Cate Blanchett, Lupita Nyong'o in Jared Leto. Spodaj italijanski režiser Paolo Sorrentino, ki kipec osvojil s filmom Neskončna lepota ansa Film o reševanju astronavtov Gravitacija je na nedeljski 86. podelitvi oskarjev v Los Angelesu osvojil sedem zlatih kipcev, med drugim tudi za režijo (Alfonso Qua-ron), za najboljšega pa je bil razglašen film 12 let suženj, ki je skupaj s filmom Klub zdravja Dallas osvojil po tri oskarje. Oskarja za tujejezični film je dobila italijanska Neskončna lepota - La grande bellezza. Posnel ga je režiser Paolo Sorrentino in z njim postavil pravi filmski spomenik rimskim ulicam in trgom, a tudi de-kadenčni italijanski družbi. V glavni vlogi novinarja in premožnega boema Jepa Gambardelle je nastopil Toni Servillo, v manjši vlogi pa tudi Goričanka Anita Kra-vos (glej sosednji članek). Petnajst let po Be-nignijeven filmu Življenje je lepo, se je tako najprestižnejša filmska nagrada ponovno vrnila v Italijo. Zgodba o svobodnem temnopoltem Američanu, ki ga za 12 let ponovno zasužnjijo, je osvojila oskarja tudi za priredbo scenarija (John Ridley) ter stransko žensko vlogo (Lupita Nyong'o). Film temelji na avtobiografiji Solomona Nort-hupa iz leta 1853, v nedeljo pa je stopil v zgodovino kot prvi najboljši film na podelitvi oskarjev, ki ga je posnel temnopolti režiser (Steve McQueen). Film za Američane predstavlja določeno katarzo, saj je Hollywood zgodovino suženjstva v preteklosti prikazoval na romantičen način predvsem z vidika belcev, 12 let suženj pa obdobje prikaže v vsej nezlagani, grozljivi razsežnosti. McQueen je ob prejemu nagrade dejal, da je film posvečen vsem, ki so trpeli v suženjstvu in 21 milijonom ljudem po svetu, ki ga trpijo še danes. »Niti za trenutek ne pozabim, da moram biti za to veliko veselje hvaležna velikemu trpljenju nekoga drugega,« je ob prejemu nagrade povedala Lupita Nyong'o. »Rada bi se zahvalila duhu Patsey za njeno vodenje,« je dejala o liku trpeče sužnje, ki jo je predstavila v filmu. Za največjega poraženca velja film Ameriške prevare, ki je na podelitev prišel z desetimi nominacijami tako kot Gravitacija, na koncu pa je ostal praznih rok. Film Gravitacija je poleg režiserskega pobral oskarje za fotografijo, montažo, glasbo, montažo in mešanje tona ter vizualne efekte. Glavna igralca filma Sandra Bullock in Gerge Clooney nista dobila nominacije za oskarja. Matthew McConaughey je upravičil vlogo favorita in pobral oskarja za glavno moško vlogo, film Klub zdravja Dallas pa je dobil nagrado še za stransko moško vlogo (Jared Leto) in za masko. McConaug-hey je moral za vlogo homofoba, ki zboli za aidsom in se spreobrne ter prelevi v aktivista proti bolezni, shujšati 23 kilogramov. Shujšati je moral tudi Leto za vlogo trans- NESKONČNA LEPOTA - Tudi Anita Kravos Prve vloge je odigrala v vrtcu v Sovodnjah ••• Zaslugo za osvojeni oskar za najboljši tujejezični film najbrž ne nosi samo režiser Paolo Sorrentino, temveč širši krog ljudi, ki je z njim sou-stvaril Neskončno lepoto (Le grande bellezza). Med njimi nedvomno pred-njači igralec Toni Servillo, ki je prepričljivo zaigral ciničnega in ironičnega Jeppa Gambardello. Mnogim pa se je najbrž zapisal v spomin tudi »umetniški« performans Anite Kra-vos, ki je v filmu odigrala čudaško umetnico Talio Concept - prikupno temnolasko, ki samovoljno udarja z glavo v zid. 39-letna v Trstu rojena igralka, hčerka Slovenke in Kalabrijca, je odraščala na Goriškem, kjer ima še danes veliko prijateljev in kamor se redno vrača. Njeno pravo ime je Antonella Cerminara, kot je pred leti zaupala v intervjuju za naš dnevnik, pa si je za umetniško ime izbrala tako, »kiponazarja moji dve »duši« in je obenem poklon moji mami, Anni Kravos«. Ko je bila Antonella Cerminara stara tri leta, se je iz Trsta preselila v Sovodnje, kjer je obiskovala slovenski vrtec in slovensko osnovno šolo. ».Še se spominjam nekega popoldneva, ko smo na osnovni šoli imeli tečaj z učiteljico Vesno. Vadili smo hojo, kakor da bi bili šepavi. Čeprav se tega nisem zavedala, smo takrat spoznavali prvine gledališke igre. Spominjam se tudi, da smo veliko nastopali, na primer ob miklavževanjih, v javnosti pa smo seksualca Rayona oziroma Rayone. Ob prevzemu nagrade se je posebej zahvalil svoji mami, ki ga je naučila sanjati, omenil je dogajanje v Ukrajini in Venezueli ter izrazil podporo vsem, ki trpijo zaradi tega, ker imajo nekoga radi. Oskarja za glavno žensko vlogo je osvojila Cate Blanchett za vlogo v filmu režiserja Woodyja Allena Otožna Jasmine, ne glede na škandal o spolni zlorabi pastorke, ki je nedavno zasenčil kariero slavnega filmarja. Blanchettova se je ob prejemu nagrade režiserju zahvalila, da ji je ponudil vlogo. Dva oskarja je osvojil film Veliki Gats-by, risanka o nordijski princeski »Frozen« je slavila v kategoriji animiranih filmov (glej spodnji članek) in dobila še oskarja za izvirno pesem (Let It Go). »20 Feet from Stardom« je prejel oskarja v kategoriji dokumentarnih filmov. Oskarja za izvirni scenarij pa je dobil Spike Jonze (Ona). 86. podelitev oskarjev v prenosu televizije ABC je vodila komedijantka Ellen DeGeneres, ki je med drugim poskrbela za zabavo tako, da je slavnim gostom priskrbela pizze, uspelo pa ji je podreti tudi rekord na twitterju. Zbrano druščino zvezd je zaprosila za skupinsko fotografijo in stavila, da bo z njo podrla rekord razpošiljanja.To ji je res uspelo in fotografija je šla po twitterju naprej več kot dva milijonkrat, s čimer je podrla dosedanji rekord fotografije predsednika ZDA Baracka Obame in prve dame Michelle po volilni zmagi leta 2012. Podelitev so z glasbenimi nastopi popestrili skupina U2, Pharrell Williams in Pink, posebno čast pa so organizatorji izkazali filmu Čarovnik iz Oza, ki praznuje 75. obletnico. ANIMIRANI FILM FROZEN - Mitja Rabar Tržačan, ki dela za Walta Disneya Da gre za zelo talentiranega ani-matorja risanih filmov, je bilo jasno že vsaj pred petimi leti, ko je »njegov« Despicable me (Jaz, baraba - Cattivissimo me) polnil kinodvorane po vsem svetu in se povzpel med deset najbolj gledanih risank vsek časov. Zlobneža Gruja in ostale junake je ustvaril Mitja Rabar, ki je danes tudi eden od ustvarjalcev risanke Frozen (Ledeno kraljestvo), ki je v nedeljo v Los Angelesu osvojila oskarja za najboljši animirani film. 36-letni Mitja Rabar je Tržačan istrskih korenin (njegovi dedki so po rodu iz Pazina). Odraščal je v Trstu, kjer je obiskoval zavod za geometre Max Fa-biani. Kot je pred časom zaupal v intervjuju za naš dnevnik, mu je srečo prinesel navidezno sila neprijeten dogodek - dejstvo, da ni bil prepuščen k maturi. »Po maturi bi se namreč zaposlil pri Te-litu ali kakem drugem podjetju, ko pa sem ponavljal letnik, sem spoznal osebo, ki me je usmerila na alternativno študijsko pot.« Mitja se je vpisal na beneško umetnostno akademijo, nato pa študij in delo nadaljeval v Franciji, kjer po njegovih besedah zelo cenijo stripe, ilustracije in risanke. Med delom v pariškem studiu Mac Guff je ustvaril že omenjeno Mitja Rabar uspešnico Jaz, baraba, od januarja 2012 pa dela v Združenih državah Amerike v slovitih Walt Disney Animation Studios, ki imajo svoj »generalštab« v Bur-banku v Kaliforniji. Tu je lani soustva-ril risanko Ledeno kraljestvo, v katerem domujeta kraljični Elsa in Ana, ki sta mu v nedeljo prislužili oskarja. Medtem pa je s sodelavci že ustvaril novo animirano tridimenzionalno pustolovščino -Big Hero 6 - ki bi lahko kmalu postala nova globalna uspešnica. (pd) Anita Kravos ansa igrali tudi na instrumente. Morda je vse to spodbudilo mojo umetniško žilico,« je povedala v istem intervjuju. Sledil je študij na italijanski nižji srednji šoli Locchi in na jezikovnem liceju Paolino DAquileia v Gorici. Po dokončani višji srednji šoli pa se je vpisala na beneško univerzo, kjer je študirala ruščino in nemščino. Njena dvojezičnost ji je pri tem nedvomno koristila, pridno pa jo je uporabila tudi za študij na prestižni Ruski akademiji za dramsko umetnost GITIS. »Ko bi moja mama ne bila Slovenka, bi mi učenje ruščine ne šlo tako od rok. S težavo bi dosegla takšno znanje jezika, ki mi je omogočilo, da sem lahko obiskovala akademijo, kjer sem za sošolce imela najboljše študente iz držav bivše Sovjetske zveze. Mnogi izmed njih so se nato vrnili domov v Uzbekistan, Tadžikistan in drugam, da bi vodili nacionalne teatre.« Po vrnitvi v Italijo se je preselila v Rim in ker ni našla dela v gledališču, je prodajala sladoled na Campo dei Fiori, kmalu pa pristala v filmskem svetu. Prvo vlogo (ruske prostitutke Mire) je odigrala v filmu Saimir Fran-cesca Munzija, mednarodni uspeh pa dosegla z nosilno vlogo Claudie v filmu Come l'ombra režiserke Marine Spada. Sledile so razne vloge, na primer v italijansko-slovenski kopro-dukciji Prehod (režiserja Borisa Palčiča), ter v filmu Alza la testa Alessandra Angelinija, za katero je prejela tudi nagrado L.A.R.A., ki jo na rimskem filmskem festivalu podeljujejo najboljši italijanski igralki; za stransko vlogo Sonie je dobila tudi nominacijo za nagrado David di Donatello. V filmu je nastopila ob Sergiu Castellit-tu, od katerega se je veliko naučila, predvsem radodarnosti. Igranje s Ca-stellittom je bila najboljša izpopol-njevalna šola, ki bi jo lahko opravila, je še dejala v že omenjenem intervjuju, vloga Sonie pa vloga, ki si jo vsak igralec želi. Trud, ki ga je vložila vanjo, je bil poplačan. Predvsem pa jo je filmska Sonia naučila, »da je treba jasno izražati samega sebe in lastne želje. Meni se je tako zgodilo, da sem postala igralka«. Nekaj let kasneje pa tudi igralka v filmu, s katerim se je po petnajstletnem premoru oskar za tujejezični film vrnil v Italijo. (pd) 1 8 Torek, 4. marca 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Debora Serracchiani srečala župane Zdravstveno podjetje avtonomno, stroške pa je treba racionalizirati Zdravstvenih storitev ne bodo ukinjali - EZTS: »Osredotočajte se na enostavne stvari« V novi reformi zdravstva, ki jo pripravlja dežela Furlanija Julijska krajina, bo goriško zdravstveno podjetje obravnavano ločeno od tržaškega in bo ohranilo svojo avtonomijo. »Cilj ni enostavno znižanje števila zdravstvenih podjetij, ampak čim večja integracija med zdravstvenimi in bol-nišniškimi podjetji,« je povedala predsednica dežele FJK Debora Serracchiani, ki se je včeraj popoldne na sedežu Trgovinske zbornice sestala s krajevnimi upravitelji goriške pokrajine. Glavna tema razprave je bila racionalizacija stroškov zdravstva, v zvezi s katero so goriški župani izrazili zaskrbljenost, saj menijo, da je načrtovano znižanje sredstev za goriško zdravstveno podjetje, ki bi moralo letos prihraniti kar 16 milijonov evrov, nevzdržno. »Prosim, ne govorite mi o rezih. To, kar zahtevamo od goriškega zdravstvenega podjetja, je racionalizacija stroškov na področju upravljanja. Nobena storitev ne bo ukinjena,« je povedala predsednica dežele, ki so ji župani izročili v soboto sprejeti dokument, v katerem so izrazili štiri zahteve: dodelitev dodatnih sredstev, priznanje večje vloge županom, upravno racionalizacijo in spodbujanje čezmejnega zdravstva. »V preteklosti je imela naša dežela za zdravstvo na voljo veliko denarja, kar se pozna, saj nudimo kakovostne storitve. Razmere, v katerih delujemo danes, pa so popolnoma drugačne, zato si dosedanjega sistema, v katerem namenjamo zdravstvenemu resorju 54 odstotkov proračuna, enostavno ne moremo več privoščiti,« je povedala Serracchianijeva, po kateri so možnosti prihranka na različnih ravneh, od odprave dvojnikov do poenotenja fiksnih stroškov posameznih podjetij. »Zdravstvena podjetja ne smejo ustvarjati dobička, ki omogoča direktorjem prejemanje nagrad. Porabiti morajo ves razpoložljivi denar, seveda na najboljši način. Direktorjem zdravstvenih podjetij smo zato na podlagi naših izračunov dali nalogo, da racionalizirajo stroške, ne da bi se dotikali storitev. Če se bo izkazalo, da so bili zastavljeni cilji previsoki, jim bo dežela lahko prišla naproti,« je povedala Serracchianijeva, po kateri deželna uprava ne namerava zapirati bolnišnic, ampak jih hoče »specializirati«. Cilj je tudi krepitev oskrbe na domu, ki je sicer na Goriškem že utečena. »Vsi ne moremo ime- Srečanje s predsednico dežele Deboro Serracchiani bumbaca ti vsega. Enajst porodnišnic je prav gotovo preveč, po drugi strani pa imamo premalo oddelkov za sprejemanje bolnikov v postakutni fazi. Sistem je treba na novo premisliti: nismo tu, da bi zadovoljevali posamezne zahteve, ampak zato, da sprejemamo odločitve, ki bodo koristile celotni deželni skupnosti,« je povedala Ser-racchianijeva. Njene besede pa niso najbolj prepričale krajevnih upraviteljev. Občinska odbornica Silvana Romano je na primer povedala, da imamo na Goriškem dva bolničarja na 11.000 prebivalcev, medtem ko jih imajo na Tržaškem šest, županja iz Zagraja Elisabetta Pian pa je izpostavila problem starostnikov, ki se ne morejo vsak dan peljati iz ene bolnišnice v drugo. Skeptičen je bil tudi goriški župan Ettore Romoli, po katerem je cilj, ki je bil postavljen goriškemu zdravstvenemu podjetju, enostavno nedosegljiv. Ro-moli je tudi izrazil upanje, da bosta goriško in tržaško zdravstveno podjetje po novem imela ločena proračuna, ter da bo prišlo do ukinitve dvojnikov, kot sta univerzitetni kliniki v Trstu in Vidmu. V razpravo je ne nazadnje posegla županja iz Tržiča Silvia Altran, ki je poudarila potrebo po ustanovitvi centra za azbestne bolnike. Ob večini županov so se včerajšnjega srečanja udeležili deželna odbornica Sara Vito, predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in deželna svetnika Alessio Gratton in Rodolfo Ziberna. Ser- racchianijeva se je pred tem sestala tudi s predstavniki Trgovinske zbornice, s katerimi se je pogovarjala o gospodarski problematiki. »Dotaknili smo se različnih tem, predvsem vprašanja Goriškega sklada, ki bi moral služiti za financiranje strateških, najmanj petletnih projektov. Pred tem pa mora Goriška razumeti, v kaj želi vlagati in kaj želi razvijati,« je dejala Serracchia-nijeva, ki je izpostavila tudi pomen EZTS-ja. »Partnerjem pa svetujem, naj se osre-dotočajo na enostavne stvari. Kaže namreč, da nekateri strateški cilji, ki so bili zastavljeni v okviru EZTS-ja, ne ustrezajo skladom za regionalni razvoj,« je zaključila predsednica dežele FJK. (Ale) V Vilešu o centru Tiare V Vilešu bo danes potekalo srečanje o nakupovalnem središču Tiare Shopping, ki so ga odprli decembra lani. Udeležili se ga bodo župan iz Vileša, župan iz Romansa, predsednik goriške pokrajine, predsednik deželnega sveta in direktor družbe Inter IKEA Centre group za Italijo in Švico. Prekvalifikacija mest Na sedežu goriške Trgovinske zbornice so včeraj podpisali sporazum UrbanPro, v okviru katerega si v raznih krajih po Italiji prizadevajo za prekvalifikacijo mestnih središč s pomočjo evropskih sredstev. Partnerji projekta so Trgovinske zbornice, zveza Unioncamere, zbornica arhitektov in ANCE. Tatove zebe Neznanec je na območju Vrtojbe pred kratkim ukradel približno 3 kubične metre cepljenih drv, vrednih okoli 150 evrov. Tatvino drv so policisti v nedeljo obravnavali še v Prvačini. Neznanec je prerezal in podrl del žičnate ograje okoli parcele v bližini ene od stanovanjskih hiš in ukradel 4 kubične metre bukovih drv. Lastnik ima za 300 evrov materialne škode. (km) Plena za več kot 2.000 evrov V nedeljo popoldan je neznanec vlomil v eno od stanovanjskih hiš v Kromberku, kamor je vstopil skozi balkonska vrata v pritličju. Vzel je nekaj sto evrov gotovine in več kosov zlatega nakita v vrednosti 2.000 evrov. Tudi v Goriških Brdih so policisti obravnavali vlom v hišo, le da vlomilci niso vzeli ničesar. (km) RONKE Deželni odbornik Torrenti na županstvu Seznanili so ga s polžjo hitrostjo gradnje slovenskega šolskega pola Cettulova nagovarja deželnega odbornika Torrentija foto c v. TRŽIČ - Karabinjerji pravočasno prijeli tri tatove Do motorjev niso prišli Prijavili so tudi dva vinjena voznika in moškega, ki je pod vplivom alkohola nadlegoval mimoidoče Tržiški karabinjerji so minuli konec tedna imeli polne roke dela. Prekrižali so načrte skupini tatov, ki so kradli izven-krmne motorje, ob tem pa so izvajali tudi poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola. Tatvine motorjev so v zadnjih časih v Laškem zelo pogoste, zato posvečajo ka-rabinjerji posebno pozornost sumljivim avtomobilom, ki krožijo v bližini sedežev navtičnih društev in pristanišč. Do zadnje tatvine je prišlo pred dnevi v Štarancanu, kjer je z dvorišča hiše ukradli izvenkrmni motor čolna, ki je med zimo na suhem. V nedeljo ponoči pa so sile javnega reda v četrti Pancan ustavile avtomobil Ford Mon-deo s špansko registracijo, v katerem so se- deli trije romunski državljani, stari 26, 28 in 29 let. Mladeniči so imeli veljavne osebne dokumente, med pregledom prtljažnika pa so karabinjerji našli vlomilsko orodje, s katerim je trojica po vsej verjetnosti nameravala vlomiti v sedeže bližnjih nav-tičnih društev. Mlade romunske državljane so karabinjerji ovadili na prostosti, orodje pa so zasegli. V noči s sobote na nedeljo pa so trži-ški karabinjerji v Ronkah ustavili 21-let-nega domačina, ki je vozil pod vplivom alkohola, in še 56-letnega voznika, ki je tako kot mladenič pregloboko pogledal v kozarec. Drugega moškega pa so ovadili, ker je na Trgu Marina d'Italia v Gradežu nadlegoval mimoidoče. Tudi on je bil vinjen. Patrulja karabinjerjev TRŽIČ - Fincantieri Želijo si kotacije Bono: »Potrebujemo jo za rast« »Kotacija na borzi? Vneto delamo na tem projektu in upamo, da bo do nje čim prej prišlo, saj je pre-potrebna za zagotovitev razvoja in rasti naši družbi.« Tako je poudaril poverjeni upravitelj družbe Fincan-tieri Giuseppe Bono med včerajšnjim srečanjem v Tržiču, na katerem je Tiziano Treu predstavil svojo zadnjo knjigo. Bono je spregovoril tudi o prvih ukrepih državne vlade in poudaril, da mora nameniti več pozornosti gospodarstvu. »Predvsem moramo postati privlačnejši za tuje vlagatelje, ki se že leta otepajo Italije,« je poudaril Giuseppe Bono. Da poteka gradnja slovenskega šolskega pola v Romjanu s polžjo hitrostjo, so včeraj ronški upravitelji opozorili deželnega odbornika Giannija Torrentija, ki je obiskal Ron-ke ravno, da bi se seznanil s tamkajšnjimi težavami. »Upamo, da se bo gradnja novega šolskega središča čim prej zaključila, saj imajo nekateri razredi trenutno pouku v romjanskem župnišču,« je ronška odbornica Elena Cettul opozorila Torrentija in mu pojasnila, da slovensko šolo v Romjanu obiskuje 130 otrok, v vrtcu pa jih je nekaj več kot sto. Cettulova je odborniku razložila tudi, da v ronški občini delujeta kulturno društvo Jadro in Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca v Rom-janu. Po besedah odbornice njuno delovanje podpirajo s prispevki, finančna sredstva pa ronška občina prejema tudi iz zakona 38/2001. »Način financiranja iz zaščitnega zakona bi bilo treba spremeniti; dandanes prejemamo sredstva iz leta v leto, bolje bi bilo, ko bi sredstva prejemali po triletjih, tako da bi lažje načrtovali svoje dejavnosti,« je poudarila Cettu-lova. O slovenskem šolskem centru v Romja-nu je spregovoril tudi občinski odbornik Li-vio Vecchiet. Za nov šolski pol ima ronška občina na razpolago 1.800.000 evrov, vendar zaradi omejitev pakta stabilnosti s tem denarjem ne more razpolagati v celoti, zato pa gradbena dela potekajo s stalnimi prekinitvami. Vecc-hiet je opozoril, da je treba težavam s slovenskim šolskim polom prišteti še druga javna dela. Ronška občina ima vsega skupaj zagotovljenih devet milijonov evrov, vendar jih ne more koristiti, čeprav zanje plačuje visoke obresti. Srečanja s Torrentijem se je udeležil tudi ronški župan Roberto Fontanot, ki mu je deželni odbornik zagotovil, da bodo skušali sprostiti vsaj sredstva za šolske gradnje. Glede sredstev iz zakona 38/2001 je Torrenti povedal, da je finančno kritje za prihodnja leta zagotovljeno, in hkrati pojasnil, da zaščitni zakon ne predvideva triletnih prispevkov, zato pa se je temu pač treba prilagoditi. / GORIŠKI PROSTOR GORICA - Dijaki humanističnega pola opravili pet poučnih ogledov Po mestu in okolici Postanek na razvalinah nekdanje cerkvice na Sabotinu Dijaki na ogledu Stare Gore Prejšnji teden je potekal na humanističnem polu goriških slovenskih višjih srednjih šol dopolnilni pouk za dijake s težavami v sledenju posameznim učnim snovem. Profesorski zbor jim je nudil dodano razlago z vajami, da bi nadoknadili pomanjkljivosti in praznine. S tako predvidenimi in načrtovanimi ponudbami, ki se odvijajo med rednim poukom ne pa morda v poznih popoldanskih ali večernih urah, se postavlja vprašanje, kako »zaposliti« vse ostale vrstnike, ki jih je velika večina. Profesorski zbor je pomislil na dopolnilno izobraževanje zunaj strogo začrtanega predmetnega programa in ožja skupina kolegov je uresničila skrbno domišljen načrt, ki je vsekakor vseboval naravoslovje, zgodovino, zemljepis, arhitekturo, urbanistiko... V štirih dneh so dijakinje in dijaki v različno oblikovanih sestavah opravili pet poučnih ogledov v živo. Mno- foto a.r. žično so šli peš od Štmavra čez mejno črto po pobočju mimo čistine z odmevnimi napisi do Sv. Valentina in nato grebensko na vrh Sabotina ter do planinske koče. Lepšo in boljšo učno uro o naravoslovju in zemljepisu ožje Goriške z razgledom do Trnovske planote, Krasa s Trsteljem, Cerja, Dola, Debele griže, odtekanja Soče proti Za-graju, Kalvarije, Brd in Banjšic si je težko zamisliti. V naslednjih dneh so bili izhodi bolj razčlenjeni. Ena skupina si je v mestu ogledala vse (kolikor je čas dopuščal) stavbe, kjer so kdajkoli v njih bile šole s slovenskim učnim jezikom. To je bila prilika za hitro obnovo zgodovine o oprijemljivi in kvalificirani prisotnosti Slovencev v mestu. Druga skupina, ki so jo sestavljali prvošolci, je šla tudi peš na zlet (manj od pohoda in več od sprehoda) proti vzhodu s kratkimi postajami v Podtur- nu, pred nekdanjo umobolnico, na meji za nunskim zavodom in na kolesarski stezi Nova Gorica - Šempeter, na državni cesti, ki pelje v Vipavsko dolino, v dolinici Liskur in v Stari gori, nazaj grede pa ob judovskem pokopališču, na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, na Kugyjevem trgu, pod malim semeniščem in na trgu v Podturnu. Podatkov in ogledov je bilo za tri polne vreče. Tretja skupina si je Gorico ogledala v ključu stvaritev Maxa Fabianija in arhitektonske »Recesije« z značilnimi stavbami, njihovo zgodovino in namestitvijo. Za pridobivanje oprijemljive zavesti o pomenu in sporočilnosti Trgovskega doma kot arhitektove najbolj »izpostavljene« stavbe je takšen ogled - glede na začetek dejanske in ne le na papirju zagotovljene uporabe - več kot umesten. Dovolimo si ga priporočiti tudi drugim skupinam, ki ne izvirajo le iz šolskega področja. Posebej gre foto edi omeniti ogled Vile Louise na trgu Cu-liat - »po naše« Pri studencu. Spet druga sestava je vodeno obiskala mestno pokopališče z ogledom tistih točk v njem, kjer so zakopane vidnejše in zaslužne osebnosti goriške slovenske narodne skupnosti. Seveda gre v tem primeru bolj kot za arhitekturo grobov, za seznanitev z dejavnostjo, ustvarjalnostjo in voditeljskimi sposobnostmi nekaj desetin rojakov, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih v okrog poldrugem stoletju oplemenitili našo prisotnost v samem mestu. Ko je podpisani pred nekaj leti opravil v spremstvu vodičke podoben krog med grobovi, je ustreznih postajališč bilo okrog petindvajset. Ozavestiti prostor, kjer dijaki med študijem preživijo najmanj pet let različnih izkušenj, je neprecenljiva naložba za vse življenje. Zato, naslednje leto spet! (ar) Torek, 4. marca 2014 Danes 130. pustni sprevod v Tržiču V Tržiču bo danes 130. pustni sprevod. Njegovi prireditelji upajo, da se jih bo vreme usmililo, zato pa napovedujejo, da se bo praznični dan začel že ob 9. uri, ko se bo gospod Anzoleto podal na obhod mesta s svojo mlado nevesto. Opoldne bodo prebrali njegovo oporoko na Trgu Republike, ob 14. uri se bo začel pustni sprevod; krenil bo z Ul. Matteotti ter se bo vil po Drevoredu S. Marco, ulicah Bixio in Garibaldi, Trgu Anconetta in Ul. Du-ca dAosta do Trga republike, kjer bo nagrajevanje. Sprevoda se bo udeležilo devet vozov; v Tržič se bodo z njimi pripeljali iz Štmavra, Sovodenj, Gorice, Med-je vasi-Štivana, Siacca, Grionsa, Štaran-cana, Šempetra in Buje. Svojo prisotnost je napovedalo kar šestnajst skupin, med njimi so tudi »smejkoti« Združenja staršev iz Romjana, pravljična bitja iz Doberdoba in Luna Puhna iz Padrič-Gro-pade. V primeru slabega vremena bodo sprevod odložili na soboto, 8. marca. Rajanje v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 15. uri tradicionalno pustno rajanje za otroke. Za animacijo bo poskrbela plesna skupina VIP Dance Company iz Nove Gorice; vstopnina 2 evra. Pustni ples v Jamljah Društvo Kremenjak in vaška skupnost prirejata danes ob 21. uri pustni ples s Štefanom in Ivano v večnamenskem središču v Jamljah. V Dolu koledujejo otroci Društvo Kras Dol-Poljane prireja danes ob 13. uri koledovanje otrok po Dolu in od 16. ure pustno rajanje v športno kulturnem centru na Palkišču. Koledovanje tudi na Vrhu Koledovanje s tradicionalnimi maskami bo danes na Vrhu. V športno-kul-turnem centru Danica bo v večernih urah pustni ples. ANHOVO - Strateški sporazum Krepijo prisotnost na italijanskem trgu Italijanska družba Buzzi Uni-cem na avstrijsko skupino Wietersdor-fer, ki je večinski lastnik anhovskega Salonita, prenaša cementarno na lokaciji Cadola (Belluno). V tej cementarni letno proizvedejo 0,3 milijona ton cementa letno. S tem se tudi Salonitu odpirajo nove perspektive s področja proizvodnje in prodaje cementa, glavni cilj obeh partnerjev pa je krepitev prisotnosti na severovzhodnem itali- Salonit v Anhovem janskem trgu, del proizvodnje naj bi se selil tudi v anhovsko cementarno. Sporazum, ki sta ga podpisala skupina Wietersdorfer in Buzzi Unicem, omenjeno cementarno v Cadoli pravzaprav prenaša pod okrilje družbe w&p Cementi, ki je v lasti skupine Wietersdorfer. Strateški sporazum o sodelovanju za w&p Cementi predvideva tudi pravico, da v roku petih let brez dodatnega vložka prevzame Buz-zijevo cementarno v lokaciji Travesio. Ta cementarna ima letno zmogljivost 0,4 milijona ton. »Sporazum predvideva tudi, da družba Buzzi Unicem v zameno pridobi 25-odstot-na lastniška deleža v družbah Salonit Anhovo in w&p Cementi,« so včeraj sporočili iz Salonita, kjer z najsodobnejšo tehnologijo ob polni zmogljivosti lahko dosežejo letno proiz- vodnjo 1,3 milijona ton cementa. Družba w&p Cementi pa z napravami za mletje cementa v kraju San Vito al Ta-gliamento (Porde-none) v Italiji trenutno letno proizvede okrog 0,3 milijona ton cementa. »Glavni skupen cilj obeh bodočih partnerjev je okrepitev prisotnosti na severovzhodnem italijanskem trgu s selitvijo dela proizvodnje v cementarno Salonita Anhovo. S tem bodo v Salonitu Anhovo ustvarjeni trdni temelji za izvedbo nadaljnjih investicij, cementarna pa bo utrdila svoj vodilni položaj v širši regiji. Sporazum odpira nove perspektive na področju proizvodnje in prodaje cementa,« dodajajo v Salonitu, kjer med omenjene nove perspektive štejejo izboljšano logistiko prodaje zaradi boljše pokritosti celotnega slovenskega in italijanskega trga, tehnološko integracijo med partnerji in razvoj novih tehnologij ter proizvodov, ki naj bi sledili zahtevam hitro razvijajočega se trga, pa tudi povečanje izkoriščenosti tehnološke opreme v Salonitu in s tem stroškovno optimizacijo procesa ter okrepitev in izboljšanje podpore in svetovanje uporabnikom. Načrtovani datum uresničitve pogodbe je 30. junij. (km) foto k. m. DOBERDOB - Kongres sekcije SSk Hočejo obrniti stran »Doberdobska občina si zasluži drugačno upravljanje od dosedanjega« - Marko Jarc potrjen za tajnika »Doberdob, po površini največja kraška občina, si zasluži popolnoma drugačno upravljanje od dosedanjega. Kraški teritorij in njegovi ljudje potrebujejo, da jim občina pomaga, da pripravi vse tiste potrebne pogoje in nudi pristojne storitve, da bo mogoče nastaviti razvojne smernice, ki so vse do danes neizkoriščene. Za vse to je nujno potrebno, da pride na ravni občinskega upravljanja do korenite spremembe. Ne gre več za ideološka prepričanja oziroma delitve, temveč za odgovorno in dosledno skrb, da lahko Kraševci imajo primerne pogoje za življenje in delo na lastni zemlji. Doberdob-ska sekcija SSk se bo na teh volitvah odločno borila za to in poziva vse doberdobske občane in občanke, da aktivno pristopijo k temu prizadevanju, ker tokrat gre zares za prihodnost Doberdoba, Jamelj, Sabličev, Dola in Poljan.« Tako bi lahko strnili zaključke četrtkovega kongresa doberdobske sekcije SSk, na katerem so občinski svetniki slovenske stranke Dario Bertinazzi, Marko Jarc, Aldo Jarc in Boris Vižintin predstavili petletno delo v občinskem svetu. Tajnik Marko Jarc je podal svoje politično poročilo, v katerem je tudi analiziral politične odnose med SSk in Občinsko enotnostjo, ki so po njegovem mnenju žal še vedno na nezadostni ravni in ne omogočajo ali celo zavirajo potrebno sodelovanje. Na kongresu so pozdravili tudi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, pokrajinska podtajnica in pod- Marko Jarc (levo); udeleženci kongresa doberdobske sekcije SSk (zgoraj) predsednica goriške pokrajine Mara Černic ter predstavnika števerjanske sekcije SSk Marjan Drufovka in Milko Di Battista. Po podanih poročilih se je med udeleženci razvila živahna razprava, ki je zadevala upravljanje doberdobskega teritorija. Člani SSk so ugotavljali, da je v Doberdobu vrsta nerešenih težav, ki pogojujejo uspešno upravljanje občine. »Odprto ostaja vprašanje kamnoloma, kjer je trenutno vse ustavljeno, občina pa od koncesije ni še prejela ničesar. Problem je tu v sami pogodbi. Občinska uprava ni pripravila nobene pobude ob 100-letnici prve svetovne vojne in tako zapravila enkratno priložnost za ovrednotenje krajev spomina. Za okolje in turizem ostaja popolnoma neizkoriščeno Doberdobsko jezero in paludarij. Velike zamude se še vedno beležijo pri obnovi šole, kjer je bila narejena napaka, da je občina razvezala pogodbo s prvim podjetjem. Zelo pozitiven pa je bil enoten nastop proti gradnji nove železniške trase pri Sabličih. Precej denarja pa, kot zgleda, bo izgubljenega zaradi nedejavnosti občinske uprave pri čezmejnem projektu "Living fountains" za oživljanje krajevnih vodnjakov in kalov,« so poudarili udeleženci srečanja. Razpravi so sledile volitve in sekcijski kongres doberdobske SSk je na mesto tajnika potrdil Marka Jarca, predsednik sekcije pa bo Aldo Jarc. V pripravi na pokrajinski kongres SSk, ki bo jeseni, so člani SSk iz Doberdoba odločili, da bodo svoje delegate izvolili po občinskih volitvah. 20 Torek, 4. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR LOKVE - Namestili jo bodo jeseni Vlečnica uspešno prestala strokovno tehnični pregled V tem tednu pričakujejo še dovoljenje ministrstva Vlečnica na Lokvah je dobro prestala strokovno tehnični pregled. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pred izdajo uporabnega dovoljenja te dni še pregledujejo dokumentacijo. »V tem tednu pričakujemo, da bomo dobili vse rešeno,« pojasnjuje Boris Kante, vodja zavoda GOST na Planoti, kateri je bil izbran za upravljavca vlečnice. Kljub temu, da bo od montaže do pridobitve uporabnega dovoljenja kot kaže minilo le dobra dva tedna, se letos ne gre več nadejati, da bi bila vlečnica sploh v uporabi. Zato jo bodo v kratkem pospravili in jo ponovno namestili konec jeseni. »Ko dobimo vse rešeno iz ministrstva, bomo vse pobrali dol - že zaradi košnje je treba odstraniti žice - pa tudi nima smisla, da je vse tisto ogrodje postavljeno vse poletje, pa na dežju ... Tako ali tako je vlečnica prenosna. Na jesen, nekje oktobra jo bomo montirali in . čakali na sneg,« dodaja Kante. Zasneževanja namreč prihodnje leto še ne bo, vprašanje pa je tudi, kako bo s tem v bodoče in koliko je umetno zasneževanje na Lokvah sploh smiselno. »To namreč ni enostavna zadeva. Smučišče sicer ima sistem zasneževanja, a je treba vse skupaj najprej pregledati, saj že dolgo ni bil v uporabi. Ne vemo, v kakšnem stanju je,« opozarja Kante in dodaja, da so bili dosedanji poskusi zasneževanja klavrni, ker gre za napajanje iz vodovoda. To pa pomeni, da je voda pretopla - bolj topla kot če bi prihajala iz zunanjega zajetja, predvsem pa predraga. Poleg tega bi bilo treba v primeru delanja snega »na zalogo« razpolagati s teptalcem, ki ima spredaj plug. Tako bi se dalo sneg enakomerno porazdeliti po površini. »Takega teptalca pa nimamo. Za teptanje imamo motorne sani, kar pa ni to, kar bi v tem primeru potrebovali. Z njim lahko teptamo, tudi tekaške proge, ni pa primerno za uporabo v primeru zasneževanja,« pojasnjuje Kante, ki je spričo milih zim v zadnjih letih skeptičen do tega, če bi sistem zasneževanja, četudi bi bil ta usposobljen, koristil. V tej zimi se je namreč le nekajkrat primerilo, da je temperatura zraka padla pod ničlo. Glavni strošek obratovanja nizko-vrvne vlečnice bo elektrika in pa plačilo tistim, ki bodo delali na vlečnici, drugih pomembnih stroškov Kante ne pričakuje. Na naslednjo zimo so na Lokvah tako pripravljeni z nizkovrvno vlečnico, ko in če bo sneg, pa ga bodo pravočasno steptali, obljublja Kante, ki glede količin snega ni najbolj optimističen. »Ko bi se le vsaj vsako drugo leto uresničila lanskoletna sezona, ko smo ga res imeli veliko,« dodaja Boris Kante. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu- gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 7. marca, ob 20.30 v italijanščini »Quando le donne erano di sinistra« (Marino Zanetti), Terzo Teatro iz Gorice; 18. marca ob 20.30 v slovenščini »(U)tri(n)ki«, KUD Grešni kozli; 30. marca ob 18. uri v slovenščini »Umor v vili Roung« (Achille Campanile), Dramska družina F.B. Sedej iz Štever-jana; 1. aprila ob 20.30 v furlanščini »Sdrindule: Ridere per non piangere -Ridi par no vai«; 14. aprila ob 20.30 v slovenščini »Po mojem Slovenci«, igra Boris Kobal; 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannacci - Gaber. Per ora rimando il suicidio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288; info@kulturnidom.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 5. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Tutto Shakespeare in 90 minuti«, igrajo Alessandro Benvenuti, Nino Formicola in Francesco Gabbrielli; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 6. marca, ob 21. uri »Nascosto dove c'è più luce«, igra in napisal Gioe-le Dix; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481630057), več na www.artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 5. marca, ob 20.45 »Capilla Flamenca. I Fiamminghi a Ferrara (14501520)«, nastopajo Marnix De Cat, Tore Denys, Lieven Termont, Dirk Snel-lings, Jan Van Outryve; 6. marca ob 20.45 »Le cattive strade« za De An-dréja Casale - Scanzi. 12. marca, ob 20.45 koncert pihalnega orkestra iz Padova in Veneta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »The Lego Movie«; »Mondovisioni« 20.15 »Terms and conditions may apply«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 19.30 »Il principe Igor«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 19.50 - 21.30 »La mia classe«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »Opera v kinu« 19.30 »Il principe Igor«. Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.15 »La bella e la bestia«. Dvorana 3: 17.20 - 20.15 - 22.10 »Una donna per amica«. Dvorana 4: 17.50 »Sotto una buona stella«; 19.50 - 22.10 »Snowpiercer«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Come il vento«. fl Razstave V KULTURNEM DOMU V GORICI bo ob praznovanju dneva žena v soboto, 8. marca, ob 17. uri odprtje likovne razstave slikarke Irine Ganičeve iz Ga-brij. Gostja večera bo Rada Zarkovic, predsednica zadruge Zenske iz Bra-tunca (BiH). Na ogled bo do 24. marca ob delavnikih med 10.00-13.00, 16.00-18.00. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Pie Zavrtanik z naslovom »Sanje, slikarstvo«; do 9. marca od torka do petka 9.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; več na www.venopilon.com, pilonova.gale-rija@siol.net. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bosta do 14. marca na ogled likovna razstava Lilijane Lisjak v oddelku za mladino in likovna razstava Damjana Šturma v osrednjem prostoru. V TRGOVSKEM DOMU na Korzu Verdi 52 v Gorici je v okviru nagrade »Darko Bratina - Poklon viziji« na ogled av-diovizualna instalacija »Europame-moria« avtorice Ruth Beckermann; do 28. marca četrtek, petek in sobota 16.00-19.00, za dopoldanski ogled zaključenih skupin tel. 0481-531733. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici je v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem na ogled razstava »Vito Timmel. Suggestioni seces-sioniste a Monfalcone«; s prostim vstopom do 27. aprila od srede do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vodeni ogledi vsako nedeljo ob 17.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled zgodovin-sko-dokumentarna razstava z naslovom »Vroče sledi hladne vojne. Prehod Slovencev čez železno zaveso 1945-1991«; do 12. aprila ob prireditvah ali po domeni. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 8. marca, ob 20.15 bo sedemčlanska klapa Berulia z Ma-karske Riviere letošnji dan žena obarvala z značilnim petjem, mandolino, kitaro ter gostom Tedijem Spalatom; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 10. marca, ob 20.45 bosta nastopila orkestra Opera gio-cosa FJK in zbor Canzoni d'autore iz Gorice s »Pierino e il lupo« in »Pi-nocchio... senza il lupo«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA IN GLEDALIŠKA DELAVNICA - Hiša pravljic in društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici, 9. in 29.marca. Vpisovanje bo potekalo do 6. marca; informacije in prijave na hisapravljic@gmail.com ali po tel. 334-1243766 (Martina). S Izleti NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence avtobusnega izleta na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova), da bo avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.15 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 7.20, v Doberdobu ob 7.30 in v Ronkah pri pi-ceriji Al Gambero ob 7.45; organizatorji sporočajo, da je še nekaj prostih mest na avtobusu; informacije in vpisovanje pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO za Goriško sporoča udeležencem izleta v hrvaško Istro, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 ob 6.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah in Štivanu. Udeleženci morajo imeti veljaven osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). KRUT vabi na velikonočni izlet na Tri-dentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. marca. Informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila SOVODENJSKA SEKCIJA SSK vabi na srečanje v četrtek, 6. marca, ob 20.30 v lokandi Devetak na Vrhu. DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore bo v sredo, 19. marca, priredilo prikaz obrezovanja oljk, ki ga bo vodila Irena Vrhovnik iz Kopra, svetovalka za oljkarstvo novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz organizacijskih razlogov je obvezna prijava do 15. marca po tel. 0481-390788 (Luciano) ali 0481-391027 (Edi). Prikaz bo potekal v popoldanskih urah, podrobnosti bodo udeležencem sporočili ob vpisu. KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE Gorica bo zaprto do vključno 5. marca. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici prirejajo računalniški kotiček za odrasle: 5. in 6. marca »Spoznajmo računalnik in Word« in 12. in 13. marca »Internet in elektronska pošta«; obvezna prijava po tel. 0038653309100, goriska.knjiznica@ng.sik.si. SPDG - smučarski odsek priredi v nedeljo, 9. marca, smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah za 32. Pokal ZSŠDI v Forni di Sopra. Prijave članov za tekmovanje do srede, 5. marca, pri Tatjani (tel. 338-1455500). Na razpolago bo tudi avtobus, rezervacije pri Danji (tel. 349-7803961). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v prvem sklicu v nedeljo, 9. marca, ob 8. uri in v drugem sklicu v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51 v Gorici s sledečim dnevnim redom: glasbeni uvod, imenovanje predsedstva, pokrajinskega sveta in volilne komisije, poročilo pokrajinskega predsednika, pozdravi, razprava in predlogi, volitve novega pokrajinskega odbora in predsednika, razno. 0 Prireditve SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda). V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bosta 4. in 18. marca ob -/ 17. uri pravljični urici za otroke v pravljični sobi; 11. in 25. marca ob 17. uri ustvarjalni delavnici za otroke na oddelku za cicibane in 5. in 19. marca ob 17. uri ustvarjalni delavnici za odrasle pri klavirju; več na www.ng.sik.si. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 7. marca, ob 18. uri predstavitev publikacije »1915-16 L'album fotografico di Karl Pflanzl. Alpiner Referent sul Monte Nero« Pao-la Sena; vstop prost. »OD PREŠERNA DO MIMOZE«: umetniški poklon ob dnevu žena bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu. Sodelujejo otroška recita-torska skupina, dekliški pevski zbor Kraški slavček. Razstavljajo Maša Lancner iz Vrtojbe, Nikol Kerpan iz Štandreža, Monia Perissinotto in Chiara Zago iz kraja Motta di Liven-za. Priložnostno misel bo imela Luisa Gergolet. KULTURNI KROŽEK SDRAUSSINA prireja v soboto, 8. marca, ob 17.30 v župnijski dvorani Bommarco v Zdrav-ščinah predstavitev knjige »Boris Pahor. Cosi ho vissuto. Biografia di un secolo« Tatjane Rojc. Prisotna bosta Boris Pahor in avtorica, Tatjana Rojc. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju s Katoliško knjigarno vabi na predstavitev knjige »Primorska zgodba« avtorice Marije Mercina v ponedeljek, 10. marca, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Pogovor z avtorico bo vodil urednik knjige Marko Tavčar. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in z Goriško Mohorjevo družbo vabi ob praznovanju dneva žena na predstavitev knjige »Domače slaščice - 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic« v torek, 11. marca 2014, ob 18. uri v občinski knjižnici v Sovodnjah. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju s Goriško knjižnico Franceta Bevka vabi na predstavitev knjige »Primorska zgodba« avtorice Marije Mercina v četrtek, 13. marca, ob 18. uri Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici. Pogovor z avtorico bo vodil urednik knjige Marko Tavčar. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 19. marca p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kram-li »Močni starši - stabilni otroci«. Si Poslovni oglasi Pogrebi DANES V GORICI: 9.55, Teresina San-tacatterina vd. Fontana iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Enrico Durli iz kapele bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Luigina Gremese vd. Valente (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Ercole Tam-bacia, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 10.50, Carlo Bo-netti iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Nelda Apol-lonio (sestra Tomasilla) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 13.50, Ottilia Tonut vd. Grion iz hiše žalosti v Ul. Mazzini 41 v cerkev in na pokopališče. NUDIM ČIŠČENJE STANOVANJ, likanje, varstvo otrok ali starejših. Sem natančna, vestna, poštena in prilagodljiva. Tel.: 00386-51-325-199 SOVODENJSKI PUST Torek, 4. marca 2014 21 17. SOVODENJSKI PUST - Tudi letos množična udeležba Lep, razposajen in vse bolj čezmejen Med vozovi zmagal Štmaver, med skupinami Romjan več fotografij na www.primorski.eu Štmavrska Indija (zgoraj); romjanski »smejko« (desno) bumbaca Lep, razposajen in vse bolj čezmejen. Takšen je Sovodenjski pust, ki je v nedeljo priklical v Sovodnje na tisoče obiskovalcev z Goriškega, Tržaškega in iz Slovenije. Prireditelje je skrbelo vreme; temni oblaki so celo nedeljo prekrivali nebo nad Sovodnjami, k sreči pa iz njih ni padla niti ena kapljica dežja, tako da so lahko pustarji nemoteno dali duška svoji radoživosti. Na čelu sprevoda je korakala godba Viktor Parma iz Trebč, sledili so ji pustarji z dvanajstimi skupinami in šestimi vozovi. Na koncu je prvo mesto med vozovi osvojila štmavrska Indija, medtem ko so med skupinami zmagali »smejkoti« iz Romjana. Nagrajevanje pod ogrevanim šotorom je že samo po sebi predstavljalo dogodek v dogodku. Na odru so se zvrstili pustarji iz vseh skupin in vozov, med sabo so se objemali, prepevali in se veselili, četudi niso posegli po najvišjih mestih na lestvici. Nagrade je delil Karnivalov predsednik Luka Pisk, medtem ko je nagrajevanje povezoval Robert Juren, ki je posebno zahvalo izrekel sovodenjski občini in njenim uslužbencem, ZSKD, Zadružni banki Doberdob-Sovodnje in ostalim pokroviteljem, civilni zaščiti in vsem, ki so skrbeli za varnost. Juren je poseben pozdrav namenil pustarjem iz Praprota, ki jim letos ni uspelo zgraditi voza, in novogoriškim gasilcem, ki se ravno tako niso uspeli udeležiti povorke, saj so imeli v zadnjih tednih ogromno dela z odpravljanjem posledic žledoloma. »Hvaležni smo tudi vsem vaš-čanom, ki morajo nekaj dni sobivati s pustom, in sploh vsem, ki so nam priskočili na pomoč, da je prireditev tudi letos tako lepo uspela. Med njimi bi omenil Marina Maliča, ki nam je v soboto pomagal urediti z gramozom parkirišče ob šotoru, ki je bilo polno blata,« poudarja Pisk. Zastor nad So-vodenjskim pustom bo padel v četrtek, 13. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah z žrebanjem pustne loterije. (dr) Lestvica - Vozovi 1. Štmavrska Indija - PD Sa- botin Štmaver 2. Egipt - Pustna klapa Ore-hovlje 3.Mouline rose - KUD Šempeter 4. Sovodenjski mundial - KD Sovodnje 5.Pusta klapa Šempolaj -Soudi su? Ma mi jih ne vid-mo 6.Olimpijske igre na Swči 2014 - KD Oton Župančič Štandrež Lestvica - Skupine 1.Brez besed - Združenje staršev Romjan 2. Robin Hood in Opajci v pajkicah - Opatje selo 3. Nam ne ostane nič drugega kot sanjati - Prosek Kon-tovel 4.Jamajški čudež na olimpijskih igrah - Pustna kla-pa Križ 5. Mary Poppinš - KD Skala Gabrje EX AEQUO Če snega ni, ga začaramo mi - Združenje staršev osnovne šole Virgil Šček Nabre-žina Matrioške - Selce Soy Cubano - Plesni klub Soy Cubano Nova Gorica Ne samo zumba - Osmica pri Mačku Dirke z noji - Zmešana družba El circo bisiaco - Ronke Štvrjanski Dalmatinci - KD Briški grič Števerjan 22 Torek, 4. marca 2014 ALPE-JADRAN, RUBRIKE / UKVE - V petek Odprtje knjižnice Salvatoreja Venosija UKVE - V petek, 7. marca 2014, ob 18. uri bo v prostorih Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah odprtje razširjene knjižnice Salvatoreja Venosija. Knjižnični fond bo odslej štel nekaj manj kot 10.000 enot; obstoječa knjižnica je z novembrom 2013 bogatejša za zapuščino slovenskega jezikoslovca in etnologa prof. Janeza Dolenca, ki mu bo od petka naprej posvečena posebna sekcija. Prof. Janez Dolenc je za svoje pedagoško in raziskovalno delo prejel več priznanj. Ob upokojitvi leta 1989 je postal častni član Slavističnega društva Slovenije, leta 2004 mu je Občina Tolmin podelila naziv častnega občana, leta 2005 je za strokovno delo na področju slovenske slovstvene folklori-stike prejel Štrekljevo nagrado, leta 2011 pa še Murkovo nagrado za življenjsko delo na področju etnologije. Bibliografija gimnazijskega profesorja Janeza Dolenca šteje več kot 320 enot znanstvenih, strokovnih, poljudnih, publicističnih in leposlovnih del. Njegova velika ljubezen so bile knjige, ki jih je začel zbirati že v času študija, intenzivneje kupovati pa po letu 1960. V zvezi s tem se je večkrat pošalil: »Ne pijem in ne kadim, zato pa lahko malo več zapravim za knjige!« Z leti je ustvaril bogato zasebno knjižnico, katere glavnino so novembra 2013 njegove dedinje, soproga in hčerki, prijazno podarile Slovenskemu kulturnemu središču Planika. Na odprtju bodo sodelovali gojenci podružnice Glasbene matice v Kanalski dolini. Knjižnica bo po otvoritveni slovesnosti odprta javnosti in v njej bo mogoče prelistati slovenske publikacije in časopise, ki izhajajo tako v zamejstvu kot v Sloveniji. KMEČKA ZVEZA - Tajnik za videmsko pokrajino Stefano Predan ob desetletnici ustanovitve Rezultati so krepko presegli pričakovanja Pred desetimi leti, točneje 12. februarja 2004, je bil ustanovni občni zbor sekcije Kmečke zveze za videmsko pokrajino. Izkazalo se je, da je bila tedanja odločitev ustanovnih članov res posrečena, saj je v teh desetih letih Zveza konstantno rasla in je s svojimi skoraj 200 člani dejansko najbolj reprezentativna stanovska organizacija na ozemlju videm-ske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna skupnost. Da bo imela Kmečka zveza na Videmskem tak uspeh, ni bilo samo po sebi umevno, rezultati pa so presegli tudi najbolj rožnata pričakovanja. »Pred desetimi leti smo z delom začeli brez velikih iluzij,« je povedal pokrajinski tajnik Stefano Predan. »Za nami je bilo zelo težavno obdobje, kmetje so na našem območju utrpeli več hudih udarcev, zaprlI so nekatere zadruge. Prav zato takih rezultatov, kot smo jih dosegli, nihče ni pričakoval. In to velja tako za število naših članov kot za uspeh določenih pobud, ki smo jih izvedli v sodelovanju z različnimi akterji na našem teritoriju,« je ocenil Predan, ki nam je ob obletnici ustanovitve Kmečke zveze v vi-demski pokrajini podal pregled glavnih uspehov organizacije. Beseda pa je tekla tudi o splošnem stanju primarnega sektorja, od katerega je močno odvisna prihodnost gospodarstva na tem območju. Kako se je v teh desetih letih razvijala vaša zveza? Ker smo dobro poznali strukturne težave kmetijstva v naših krajih, smo leta 2004, kot sem uvodoma povedal, začeli brez velikih pričakovanj. Sčasoma pa se je izkazalo, da se stvari razvijajo v pravo smer. Če ne zaradi drugega zato, ker nam je v tem času uspelo vključiti v svoje aktivnosti veliko skupino mladih, ki so veliko prispevali s svojo energijo in novimi idejami. Kako se je v tem obdobju spremenilo kmetijstvo na območju, kjer delujete? Ena od glavnih novosti je prav dejstvo, da so številni mladi ponovno premislili vlogo kmetijstva. To področje je bilo namreč dolga leta zapostavljeno oziroma napačno obravnavano, zdaj pa se o njem začenja končno resno razmišljati in to tudi z vidika gospodarske perspektive. Ti S svojimi skoraj 200 člani je Kmečka zveza dejansko najbolj reprezentativna stanovska organizacija na ozemlju videmske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna skupnost nm mladi predstavljajo s svojo zavzetostjo spodbudo za druge kmete in za vso našo organizacijo. Do velikih sprememb pa je prišlo tudi kar zadeva posamezne kmetijske panoge. Mlekarstvo je v goratih krajih skoraj povsem opuščeno, medtem ko je eksponentno raslo gozdarstvo. Nekateri mladi kmetovalci so tudi ponovno obudili določene vrste dejavnosti, ki so se zdele že povsem opuščene, a so v zadnjem obdobju dosegle pomembne rezultate. En tak primer je kozjereja. Še vedno pa moramo okrepiti vlogo primarne proizvodnje v ožjem pomenu besede. Kmetijski proizvodi so namreč v naših dolinah še vedno redkost. S tem mislim predvsem na sadjarstvo in povrtninarstvo, ki imata še velik neizkoriščen potencial. Poleg tega pa je zdaj neposredna prodaja proizvodov nujno potrebna za majhna podjetja v goratih krajih, kot so naša. V tem smislu bi se morali v prihodnosti osredotočiti na razvoj nakupovalnih skupin. Katere pobude so najbolj prispevale k rasti Kmečke zveze na Videm-skem? Najpomembnejša je bil nedvomno Prostor kostanja. Ta čezmejni projekt t* á nam je omogočil, da so nas ljudje takoj spoznali in začeli sodelovati z nami. S to pobudo smo namreč dokazali, da smo sposobni narediti kaj koristnega in konkretnega na tem območju. Prostor kostanja je bil odskočna deska za preporod Bur-njaka v Gorenjem Tarbiju (ne glede na težave, do katerih je prišlo kasneje) in celo vrsto dejavnosti, ki so iz različnih razlogov še vedno v središču pozornosti. Ste imeli kaj težav zaradi dejstva, da je vaša zveza organizirana dejavnost slovenske manjšine? Naša slovenska pripadnost je bila ključna, da smo sploh lahko začeli s svojim delom. Enako pomembna so bila prizadevanja deželne Kmečke zveze. Sami ustanovni člani so z nami prav zaradi naše pripadnosti slovenski manjšini. Jasno pa je, da je to vprašanje na našem območju občuteno na različne načine. Ker pa smo nudili zanimive projekte in kakovostne storitve, smo povsod naleteli na pozitiven odziv, tako da to, da smo slovenska ustanova, ni imelo nobenega posebnega vpliva. Če seveda izključimo nekaj posameznih primerov, ki pravzaprav nimajo nič kaj opraviti s kmetijstvom. Šlo PISMA UREDNIŠTVU Slovenski multimedijski center v Trstu Z več strani se oglašajo predlogi za nastanek novega slovenskega centra v Trstu. Rudi Pavšič pravi v intervjuju 25. februarja v PD, da bi morali biti sposobni »velikega meta«, ki bi nas drugače postavil v mestno stvarnost. Jadranka Cergol piše na fa-cebooku, da bi moral biti multime-dijski center »neke vrste to, kar je bil Narodni dom pred sto in več leti.« Pa smo spet tam. Narodni dom so si naši predniki zamislili in ga zgradili zato, da bi imeli Slovenci v središču mesta svoj gospodarski in kulturni prostor. Naši predniki so imeli dolgoročno vizijo, napredne načrte in namenili so v ta projekt veliko denarja. Mi se zdaj sprenevedamo, kot da bi Narodnega doma ne bilo več! Kot da bi v zaščitnem zakonu ne bilo člena 19, ki jasno določa uporabo prostorov za naše kulturne in znanstvene institucije. Danes govorimo o tem, kako bi prodali dve palači in kupili tretjo, samo da ne bi kogarkoli razburjali s svojo legitimno zahtevo po imovini, ki nam pripada in v katero bi imeli pravico se vseliti zastonj. Naj mi, prosim, kdo razloži, zakaj je za nas Narodni dom v Trstu še vedno tabu tema. S spoštovanjem Vera Tuta Poziv za možno rešitev Tržaške knjigarne Zaprtje knjigarne bi nas prav vse hudo oškodovalo in vsi bi obubožali. Če drži, da deluje v okviru SKGZ in SSO približno 300 društev, predlagam kot eno izmed rešilnih pobud naslednje: vsako društvo naj bi zbralo med svojimi člani približno 150 evrov letno. Z zbranim prostovoljnim denarjem bi verjetno zmogli kriti letni primanjkljaj, ki ga beleži TK. Morda bi nam uspelo dokončno rešiti Tržaško knjigarno, ki bi še dalje ostala neobhodno potrebno kulturno zbirališče in bi nadaljevala s svojim neprecenljivim poslanstvom. Lahko bi bila potem res naša knjigarna. Silvij Tavčar Kultura in multikulturnost! Bil sem na otvoritvi razstave »Isonzo senza confini/Soča brez meja« v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek mi bo ostal v nepozabnem spominu. Pozabil bom na govore politikov in pozabil bom na razstavljene slike (vse skupaj me je spomnilo na urednika ljubljanske televizije, ki mi je pred desetletji ob priliki snemanja nekega pevskega zbora povedal: »Mi ne snemamo glasbe, mi snemamo politiko«), a v neizbrisnem spominu mi bodo ostali kartončki ob slikah: ime in priimek avtorja in kraj. Monfalcone, Gorizia; nikjer pa Tržič in Gorica. A kar je še hujše: Tolmino! Če zasledimo poitalijančena imena slovenskih krajev (v Sloveniji) na spletni strani italijanskega ministrstva zaženemo vik in krik. Če pa to storimo mi sami v slovenskem? kulturnem domu je vse lepo in prav; da se ja komu ne zamerimo! Razstava je bila najprej v Tržiču in čeprav v organizaciji italijanske ustanove, bi že tam morala biti imena krajev dvojezična. Po Goriški razstavi bodo dela razstavljena še v Tolminu. Če gre razstava tja z istimi kartončki, nam bo mogoče uspelo tam, kjer ni uspelo Mussoliniju. Miloš Pahor je le za instrumentalne politične špekulacije glede našega imena, med drugim s strani ljudi, ki vedo zelo malo ali sploh nič o naši stvarnosti. Kakšen vpliv je imela gospodarska kriza na kmetijstvo na tem območju? V prvih letih delovanja, ko smo začeli dojemati, kaj se bo zgodilo z gospodarstvom v naši deželi, smo pomislili, da bodo delavci, ki bodo zaradi krize v proizvodnem sektorju in zaprtja številnih tovarn ostali brez dela, začeli iskati druge poti. Prva možnost bi lahko bila ta, da se usmerijo v kmetijstvo, in to je v bistvu to, kar se res dogaja v zadnjih mesecih. In to je za naš teritorij izredno pozitivno. Kakšna je torej vloga kmetijstva pri razvoju tega območja? Vedno se poudarja, da sta kmetijstvo (in z njim skrb za teritorij) in turizem neločljiv binom. Na podoben način danes gorske kmetije, razen nekaterih redkih izjem, ne morejo preživeti brez drugih dodatnih dejavnosti, ki so seveda lahko povezane s turizmom. Eden naših ciljev je prav to, da bi kmetovalci preko varstva krajine spodbujali tudi razvoj turizma in da bi tudi sami postali turistični operaterji. Pri vaših dejavnostih, v prvi vrsti pri Interreg projektih, pogosto sodelujete s stvarnostjo na slovenski strani meje. Kakšne so razlike na kmetijskem področju med Slovenijo in nami? Zakaj se je na primer pri nas gozd tako razrasel, medtem ko je le korak po meji opaziti, kako skrbijo za ohranitev travnikov? S čezmejnimi dejavnostmi skušamo doseči konkretne rezultate, ki bodo odgovarjali realnim potrebam našega teritorija. Doslej smo s slovensko stvarnostjo zelo dobro sodelovali. Gre namreč v bistvu za enoten prostor in ubadamo se s podobnimi težavami. Vidne razlike, ki ste jih omenili v vprašanju, pa so sad različnega kulturnega pristopa, odnosa do zemlje oziroma vezi z njo. Na tej strani meje so nam petdeset let pravili, da nismo to, kar smo, in da zemlja, na kateri živimo, nima nobene vrednosti. Trdili so, da se nima smisla žrtvovati za ta teritorij, češ da bo prihodnost generacij, ki bodo prišle za nami, itak drugje. Posledica te vrste pranja možganov pa je nenavezanost na svojo zemljo. Vse te kulturne razlike se odražajo tudi v političnih izbirah oziroma na volitvah. A če je še danes cilj politike realizacija nepotrebnih infrastruktur (glej primer daljnovoda Okroglo - Videm), sem sam prepričan, da so za našo prihodnost prednostne druge stvari. Kaj torej pričakujete od institucij? In kakšen je vaš odnos z ustanovami, s katerimi ste doslej sodelovali? Deželna politika bi morala izvesti vrsto pobud za najbolj ogrožena območja, kot so naše doline. To pa ne pomeni, da mora samo vlagati javni denar. Za tiste, ki delujejo v kmetijstvu, je bolj pomembna poenostavitev birokracije in upravljanja. Naša naloga je danes pravzaprav to, da omogočimo, da se kmetovalcem ne bi bilo treba ukvarjati samo z izpolnjevanjem dokumentov. Na srečo, vsaj po mojem mnenju, danes večino politik na kmetijskem področju načrtuje Evropska unija. Mogoče so prav zaradi tega naši odnosi z deželnimi inštitucijami dobri. Mislim pa, da bi morale večjo pozornost našemu teritoriju posvetiti druge ustanove in tudi sama slovenska manjšina, ki so v zadnjem obdobju pokazale, da se ne zavedajo, kako je tu pri nas pomembno, da se lahko ljudje poslužujejo storitev v neposredni bližini doma. Antonio Banchig/NM / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. marca 2014 4 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Il giudice meschino 23.25 Talk show: Porta a Porta Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: Unici 23.30 2Next - Economia e futuro ^ Rai Tre 21.15 Film: Don Camillo Monsigno-re.... ma non troppo 23.35 Film: Prima di mezzanotte NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. marca 2014) Vodoravno: Učo, Blair, Faust, drsališče, retor, anilin, Almaden, Ron, Žid, IAT, žad, Šalimov, ral, to, L. O., anelidi, Aman, Wolfgang Goethe, jager, D. T., otrina, pastor, Carr, Lahti, JNA, evnuh, jeans, A. E., Pato, Drena, Malaga, B. N., balon, Odin, Uma, Eber, parnik, kresnice, ugotovek, INA, laž, dan, Na jezeru, K. E.; na sliki: Johann Wolfgang Goethe; njegova dela: Črnošolec, Bližina dragega, Faust, Na jezeru. 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: La grande bellezza 23.50 Film: This Must Be the Place V Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Nad.: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 18.00 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.55 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento SpazioLibero 10.15 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.50 Film: Un napoletano nel Far West 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Film: I fantastici 4 e Silver Surfer (fant., i. J. Alba) 23.00 Film: Hulk (fant., i. E. Bana, J. Connelly) La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Un Natale con i fiocchi (kom.) 23.15 Nad.: Sex and the City ^ Tele 4 svetu 18.40 Muzikajeto 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 21.00 Film: Svet Matthewa Bourna (ples) 21.50 Operne arije 22.00 Film: Upornica (T Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 7.50 21.45 Kronika 8.00 Poročila 9.00 Redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru C Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Il giardino dei so-gni 20.45 Klepet z... 21.15 Boben 22.25 Biker explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Pesem in gora 20.00 Na Postojnskem 20.45 V globinah z monstorso 21.30 Zgodovina slovenskega letalstva, 2. del 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.50 12.55 Serija: Naša mala klinika 7.40 12.00 Serija: Prenovimo sobo 8.05 12.30 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 8.3016.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.25 10.35, 11.45 TV prodaja 9.40 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.50 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.50 22.30 Serija: Gasilci v Chicagu 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist 23.25 Serija: Zaščitnik Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Rubrika: Il caffe dello sportivo 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis Jr Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Na obisku 11.30 Dok. serija: Človeški planet 12.20 Opus 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Konec parade 21.05 Dok. odd.: Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 - 1918 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Infodrom 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.30 19.05, 23.25 Točka 15.25 Kviz: Moja Slovenija 17.10 Mostovi - Hidak 17.45 Glasnik 18.10 Slovenci po 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 13.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.25 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.25 Serija: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani izziv 13.25 19.25 Serija: Prijatelja pod odejo 16.15 Film: Onkraj Sherwoodskega gozda 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Rezervirana policista 22.15 Nad.: Lov na morilca 23.05 Film: V navzkrižnem ognju RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Gandhi - neoboroženi revolucionar; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Torek, 4. marca Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA La grande bellezza Italija, Francija 2013 Režija: Paolo Sorrentino Igrajo: Toni Servillo, Carlo Verdone, Sabrina Ferrilli, Anita Kravos in Iaia Forte Celovečerc, ki je včeraj v Los Angelesu omogočil italijanski filmski sceni, da se lahko spet ponaša z oskarjevo nagrado, bo drevi že na sporedu po televiziji. Zadnje delo Paola Sor- rentina bo produkcijska hiša Medusa že ponudila tudi televizijskemu občinstvu, pa čeprav se je La grande bellezza pravkar vrnil v filmske dvorane. Zgodba je kot znano postavljena v Rim. Na Giannicolu že od samega jutra mrgoli turistov, ki se z autobusi pripeljejo na grič, da bi ujeli v fotoaparat vsaj delček tiste neizmerne lepote, ki se odpira pred njimi. Japonec srednjih let doživi ob tolikšni čudovitosti Stendhalov sindrom in se zgrudi na tla. Ob isti uri, v sanjskem stanovanju, ki gleda naravnost na Kolosej, se s težavo, po enem tolikih rimskih žurov prebuja Jep Gambardella. Petinšestdesetletni novinar in pisatelj, kralj rimskih zabav in noči, ki se je v mladih letih iz Neaplja preselil v prestolnico. La grande bellezza, v Cannesu predstavljeni film Paola Sorrentina, pripoveduje večplastno zgodbo. Najprej tisto monumentalnega, zgodovinskega, zanemarjenega a oboževanega Rima in nato še drugo: groteskno, ki govori o ljudeh, ki živijo v njem in hkrati tudi o nas. Prebivalcih države, ki je v zadnjih tridesetih letih dosegla dno... V filmu nastopa tudi goriška igralka Anita Kravos. Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Skodelica klasike; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni noktur-no; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 4. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Danes bodo sprva imeli z vremenom povezane težave le najbolj občutljivi. V drugi polovici dneva se bo vremenska obremenitev okrepila in z vremenom povezane težave o bodo pogostejše. Moteno bo spanje v noči. ^ Danes: ob 5.23 najnižje -40 cm, ob 11.10 naj-< višje 28 cm, ob 16.58 najnižje -38 cm, ob o 23.27 najvišje 47 cm. -ž Jutri: ob 6.00 najnižje -37 cm, ob 11.45 naje- višje 18 cm, ob 17.19 najnižje -27 cm, ob 23.47 najvišje 41 cm. DANESJ [S\ Jutri zjutraj bo še vedno nekaj dežja, kasneje bo vreme bolj spremenljivo z zmerno burjo, ki bo proti večeru ponehala. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji bodo občasno še možne rahle padavine. Pihal bo severni do severovzhodni veter. TOLMEC O-2/7 CELOVEC O '0/12 TRBIŽ O -3/6 KRANJSKA G. S. GRADEC O 2/11 O 0/9 VIDEMO 4/17 ČEDADo 5/16, O TRŽIČ 1/13 KRANJO £ CELJE 3/14 O GORICA 7/17 0 N. GORICA O 4/17 LJUBLJANA O 4/14 POSTOJNA O 4/12 N. MESTO 5/11 O OPATIJA REKA 9/15 JUTRI Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . .670 Vogel ................345 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............180 Cerkno................80 Rogla ................130 Piancavallo...... . . . .480 Forni di Sopra .......300 Zoncolan.............450 Trbiž .................372 Osojščica ............210 Mokrine .............460 Novo snežno neurje zajelo severovzhod ZDA WASHINGTON - Severovzhod ZDA je včeraj zajelo novo snežno neurje. V Was-hingtonu so zaradi snega in ledenega dežja ustavili avtobusni promet, zaprli so tudi šole in vladne urade, poročajo tuje tiskovne agencije. Meteorologi do popoldneva pričakujejo do 25 centimetrov novozapadlega snega. Dve večji letališči v Washingtonu sta odprti, a je zračni promet močno okrnjen. Več kot 2000 letov je bilo odpovedanih, ustavili so tudi regionalni železniški promet v Ma-rylandu in v Virginii, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na glavnih cestah v Washingtonu je le malo prometa, obratuje le metro, piše dpa. Snežno neurje se je že razširilo na območje Baltimora in Philadelphie, sneg pa pričakujejo tudi severneje, v delih New Jerseyja, še piše francoska tiskovna agencija AFP. V ljubljanskem Leclercu prodajali okužen sir Roquefort LJUBLJANA - Družba Les Fromageries Occitanes objavlja odpoklic sira Roquefort zaradi neskladnih rezultatov analize oziroma suma na okužbo s patogeno bakterijo Escherichio coli, so sporoči iz E. Lec-lerca, kjer ta sir prodajajo. Gre za 100-gramsko pakiranje sira z datumom porabe do 19. aprila letos s črtno kodo 3492840189750. Kupci naj sir vrnejo nazaj v trgovino. Bakterija Escherichia coli lahko v tednu dni po zaužitju okuženega izdelka povzroči drisko, ki jo lahko spremljajo krvavitve, bolečine v trebuhu in bruhanje ter povišana telesna temperatura. V pet do osmih odstotkih primerov sledijo zapleti z ledvicami, predvsem pri otrocih. NEAPELJ - V treh dneh so padli trije veliki zidovi Pompeji se rušijo dan za dnem Apel za izreden sanacijski poseg RIM - V treh dneh so se na slovitem arheološkjem najdišču v Pom-pejih zrušili kar trije zidovi. Včeraj se je zaradi posledic obilnega deževja samodejno zrušil dvometrski zid na območju Ulice Nola, kjer sicer ne potekajo izkopavanja. Na novo zrušitev, ki je le zadnja v dolgi vrsti, je reagiral Giovanni Puglisi, predsednik vsedržavne komisije Unesco. Zavzel se je za globalen poseg, ki bi zavaroval pred degradacijo celotno območje Pompejev, kajti če tega ne bo, se bodo Pompeji zaradi močnih vodnih infiltracij zrušili v celoti, je dejal Puglisi. Izrazil je upanje, da bo novi minister za kulturne dobrine Dario Franceschini dal pobudo za izreden poseg, ki bo z uspešno premostitvijo birokratskih ovir privedel do rezultata. Boris Johnson ansa LONDON - Izjava župana Borisa Johnsona »Odvzeti otroke fanatičnim staršem« LONDON - Muslimanske otroke, ki jih starši versko radikalizirajo, bi morali obravnavati kot žrtve zlorab staršev in tem staršem otroke tudi odvzeti, je prepričan župan londonski župan Boris Johnson. Po njegovem mnenju bi za te otroke morala poskrbeti država, da prepreči, da odrastejo v »potencialne morilce in samomorilske napadalce«. Johnson je v včerajšnjem komentarju za britanski časnik The Daily Telegraph zapisal, da obstaja na Otoku nekakšen odpor pred obsojanjem drugih kultur, poleg tega pa da je zakonodaja na tem področju precej nejasna in se tako policija in socialne službe pogosto izogibajo posredovanju. Konservativni politik je sicer priznal, da se problem islamske radikalizacije ne poslabšuje, a poudarja, da kljub temu ni odpravljen. »Glavno vprašanje je, kako preprečiti, da bi mladi podlegli temu groznemu virusu, okužbi z radikalnim islamskim ekstremizmom,« je zapisal župan britanske prestolnice. »Otroka lahko odvzamejo, če je izpostavljen zlorabi ali pornografiji. Ne morejo pa ga odvzeti, ko ga vzgajajo s tem nihilističnim pogledom na svet, zaradi česar bi lahko postal morilec,« je zatrdil Johnson. »To je absurdno. Zakoni bi morali radikalizacijo obravnavati kot zlorabo otrok in omogočiti odvzem otrok staršem zaradi njihove lastne in javne varnosti,« je zapisal in dodal, da Velika Britanija ne bi smela imeti pomislekov glede posredovanja v načine življenja manjšin. Prostovoljci bodo preiskusili nov belgijski zapor BRUSELJ - Prostovoljci bodo nov zapor v Belgiji preizkusili tako, da bodo prihodnji vikend preživeli za zapahi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V tem času bodo preizkusili spanje v celicah, delo v kuhinji in druge naloge zaporniškega vsakdana ter tako ugotovili morebitne pomanjkljivosti, preden bodo zapor sredi marca tudi zares odprli. Prostovoljnim »zapornikom«, ki v resničnem življenju niso storili nobenega zločina, bodo ob prihodu dodelili vloge - 48 ur bodo tako zaprti, kot da bi bili morilci ali trgovci z mamili. Med poskusom bodo v zaporu med drugim preverjali, ali delujejo naprave za video nadzor, pa tudi, ali se vrata celic pravilno zapirajo. Hkrati nameravajo testirati novo digitalno platformo »zaporniški oblak«. Ta je nameščena v celice in bo zapornikom omogočila sodelovanje na spletnih tečajih, pa tudi naročanje pijače v zaporniški kantini. Gre za prvi tovrsten poskus v Belgiji, metoda pa je že običajna na Nizozemskem. Rezultati poskusa bodo znani pred prihodom prvih zapornikov 17. marca.