21 10-2006 ali 1552. Potoval je čez Francijo in nato naprej vse do Sicilije. Vsekakor je z letnico 1552 datiral sliki, na katerih je upodobljena hribovita pokra- jina. Med leti 1553 in 1556 je ustvaril vrsto risb, ki nedvoumno kažejo, kako zelo ga je prevzelo doživetje visokih gora v Alpah. Če odštejemo Leonardove risbe Dolomitov, so Brueglove upodobitve tako rekoč brez primere v takrat- nem evropskem slikarstvu – tako mogočne in 7 8 7.) Albrecht Dürer: Arco. Rjavo črnilo, akvarel in gvaš. Louvre. 8.) Joachim Patenier: Sveti Jeremija v gorati pokrajini. Okoli 1520. Olje na hrastovi deski. Narodna galerija, London. veličastne so njegove gore. Le redke med temi slikami so nastale na kraju samem, slikar jih je po večini ustvaril po svoji vrnitvi v Antwerpen in se pri tem očitno naslanjal na razne skice, ki jih je naredil na poti in jih je združeval v do- mišljijske gorske skupine. Te mogočne, divje in razgibane gore se pojavljajo tudi na dveh izmed njegovih najbolj znanih slik: na Spreobrnjenju sv. Pavla in Begu v Egipt. m Še veš, kako sva v Mrzliški planini Še veš, kako sva v Mrzliški planini v družbi mnogih janževk si nabrala in njihovo zdravilno moč spoznala, kako pomaga žulju, opeklini. Kdo večji šop nabral bo, tekmovala sva v sončni tam pripeki in vročini, sva čričkov glas poslušala v bližini, v besedni igri se na moč smejala. Tam na obronku v resju sva sedela in gledala pod sabo Katarino, ej, koliko spominov sva imela. Podaj mi roko, v najino strmino že jutri greva, da naprej živela spet bova z janževkami in planino. Vinko Hrovatič Vertikale Ko se podajaš v svoje vertikale, zagledan vanje, vase (tudi vanjo?), težko te čakam, s strahom mislim nanjo in stene. Kaj bi rad, da bi ti dale? Boš zmagal steno in dokazal (komu?), da sta telo in duh še zdaj jeklena, da ljubica edina ti je stena? Pa ona? Dnevi z njo so hrana dvomu. Tako visoko misli ne letijo in želje moje – razi nad planino prestrmi so in me preveč plašijo. Pod steno je kotiček, kjer spočila bi rada se, ko zapustim dolino, v naročju tvojem bi se v klobčič zvila. Metka