Poštnina plačana pri 
pošti 1102 LJUBLJANA
DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV 
IN TEHNIKOV CELJE
■' Oblakova 30, 3000 Celja ^ 4
Glavni in odgovorni urednik: Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov
Prof.dr. Janez DUHOVNIK
Lektorica: 
Alenka RAIČ - BLAŽIČ
Tehnični urednik: 
Danijel TUDJINA
Uredniški odbor:
□ oc.dr. Ivan JECELJ 
Andrej KOMEL, u.d.i.g. 
Mag. Gojmir ČERNE 
Prof.dr. Franci STEINMAN 
Prof.dr. Miha TOMAŽEVIČ 
Janja PEROVIC-MAROLT, u.d.i.g
Tisk:
TISKARNA LJUBLJANA d d
Količina: 3000 izvodov
Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRAD­
BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV 
SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, 
telefon/faks: 01 422-46-22, ob fi­
nančni pomoči Ministrstva RS za 
znanost in tehnologijo, Fakultete za 
gradbeništvo in geodezijo Univerze 
v Ljubljani ter Zavoda za grad­
beništvo Slovenije.
h t t p : / / w w w . z v e z a - d g i t s . s i
Letno izide 12 številk. Letna 
naročnina za individualne naročnike 
znaša 5000 SIT; za študente in 
upokojence 2000 SIT; za gospo­
darske naročnike (podjetja, družbe, 
ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 
izvod revije; za naročnike v tujini 100 
USD. V ceni je vštet DDV.
Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. 
Ljubljana,številka: 
0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5
1. Uredništvo sprejema v objavo 
znanstvene in strokovne članke s 
področja gradbeništva in druge 
prispevke, pomembne in zanimive za 
gradbeno stroko.
2. Znanstvene in strokovne članke 
pred objavo pregleda najmanj en 
anonimen recenzent, ki ga določi 
glavni in odgovorni urednik.
3. Besedilo prispevkov mora biti 
napisano v Slovenščini.
4. Besedilo mora biti izpisano z 
dvojnim presledkom med vrsticami.
5. Prispevki morajo imeti naslov, 
imena in priimke avtorjev ter 
besedilo prispevka.
6. Besedilo člankov mora obvezno 
imeti: naslov članka (velike črke); 
imena in priimke avtorjev; naslov 
POVZETEK in povzetek v slovenš­
čini; naslov SUMMARY, naslov 
članka v angleščini (velike črke) in 
povzetek v angleščini; naslov UVOD 
in besedilo uvoda; naslov nasled­
njega poglavja (velike črke) in 
besedilo poglavja; naslov razdelka in 
besedilo razdelka (neobvezno); 
naslov SKLEP in besedilo sklepa; 
naslov ZAHVALA in besedilo zahvale 
(neobvezno); naslov LITERATURA in 
seznam literature; naslov DODATEK 
in besedilo dodatka (neobvezno). Če 
je dodatkov več, so dodatki označeni 
še z A, B, C, itn.
7. Poglavja in razdelki so lahko 
oštevilčeni.
8. Slike, preglednice in fotografije 
morajo biti oštevilčene in oprem­
ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo 
njihovo vsebino. Slike in fotografije, 
ki niso v elektronski obliki, m o r a j o  
biti priložene prispevku v originalu in 
dveh kopijah.
9. Enačbe morajo biti na desnem 
robu označene z zaporedno številko 
v okroglem oklepaju.
10. Uporabljena in citirana dela 
morajo biti navedena med besedilom 
prispevka z oznako v obliki [priimek
prvega avtorja, leto objave]. V istem 
letu objavljena dela istega avtorja 
morajo biti označena še z oznakami 
a, b, c, itn.
11. V poglavju LITERATURA so dela 
opisana z naslednjimi podatki: 
priimek, ime avtorja, priimki in imena 
drugih avtorjev, naslov dela, način 
objave, leto objave.
12. Način objave je opisan s podatki: 
knjige: založba; revije: ime revije, 
založba, letnik, številka, strani od do; 
zborniki: naziv sestanka, organi­
zator, kraj in datum sestanka, strani 
od do; raziskovalna poročila: vrsta 
poročila, naročnik, oznaka pogodbe; 
za druge vrste virov: kratek opis, npr. 
v zasebnem pogovoru.
13. Pod črto na prvi strani, pri 
prispevkih, krajših od ene strani pa 
na koncu prispevka, morajo biti 
navedeni obsežnejši podatki o 
avtorjih: znanstveni naziv, ime in 
priimek, strokovni naziv, podjetje ali 
zavod, naslov.
14. Prispevke je treba poslati 
glavnemu in odgovornemu uredniku 
prof. dr. Janezu Duhovniku na 
naslov: FGG, Jamova 2, 1000 
LJUBLJANA. V spremnem dopisu 
mora avtor članka napisati, kakšna je 
po njegovem mnenju vsebina članka 
(pretežno znanstvena, pretežno 
strokovna) oziroma za katero rubriko 
je po njegovem mnenju prispevek pri­
meren. Prispevke je treba poslati v 
treh izvodih in v elektronski obliki 
(WORD, EXCEL, AVTOCAD, 
DESIGNER).
Uredniški odbor
GRADBENI
VESTNIK
GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH 
INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 
UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 
LJUBLJANA, DECEMBER 2001 
LETNIK L STR. 273 - 300
VSEBINA - CONTENTS
UVODNIK
Stran 274
Janez Reflak, Janez Duhovnik, Gorazd Humar 
V SLOGI IN ZNANJU JE MOČ
Articles, studies, proceedings
Stran 275
Marko Brezigar, Bogdan Zgonc__________
ŽELEZNIŠKA POVEZAVA MED 
SLOVENIJO IN MADŽARSKO - 
PROJEKT DVEH DRŽAV
RAILWAY LINK BETWEEN SLOVENIA 
AND HUNGARY - TWO COUNTRIES’ 
PROJECT
Stran 291
Tinkara Kopar, Vilma Ducman____________
OVREDNOTENJE MERILNE 
NEGOTOVOSTI PRI PRESKUŠANJU 
GRADBENIH MATERIALOV
EVALUATION OF THE MEASUREMENT 
UNCERTAINTY IN TESTING OF BUIL­
DING MATERIALS
REFLAK, DUHOVNIK, HUMAR: V slogi in znanju je moč
UVODNIK
V  SLOGI IN ZNANJU JE M O Č
Mineva drugo leto, odkar naročniki Gra­
dbenega vestnika dobivate vsak mesec 
eno številko te strokovne revije. V leto­
šnjem letniku je bilo objavljenih 17 stro­
kovnih in 11 znanstvenih člankov, v ru­
brikah Novice, Mnenja in odmevi, Uvod­
nik, Jubilej in In memoriam pa še 12 pri­
spevkov. Prispevke je napisalo skupaj 65 
avtorjev. Med njimi je večina gradbe­
nikov, sodelovali pa so tudi arhitekti, 
strojniki, rudarji, fiziki, kemiki in seizmo­
logi. Avtorji so prispevke napisali zato, da 
bi svoje znanje in izkušnje posredovali 
drugim kolegom, predvsem tistim, ki 
neposredno sodelujejo pri graditvi 
(projektiranju, gradnji, nadzoru, in­
špekciji, vzdrževanju, odstranjevanju) 
objektov. Ta namen bi bil dosežen, če bi 
revijo prejemala in brala večina gradbe­
nih strokovnjakov, ki jih je v Sloveniji več 
tisoč.
Pregled naročnikov pa kaže naslednjo 
sliko: med naročniki je 420 posamez­
nikov, 16 študentov, 98 podjetij, ki 
prejemajo 168 izvodov in 119 upokojen­
cev. Revijo prejema zastonj še 22 častnih 
članov, 14 izvodov pa se izmenjuje z 
izdajatelji drugih revij. Od 900 natis-
dr. Janez Reflak,
predsednik Zveze društev gradbenih 
inženirjev in tehnikov Slovenije
njenih se v rokah gradbenikov neposred­
no znajde skupaj le 759 izvodov.
Skupni stroški izdajanja revije bodo v letu 
2001 predvidoma znašali okoli 13 milijo­
nov tolarjev. Pri tem je treba upoštevati, 
da avtorji svoje avtorske pravice odsto­
pajo reviji brezplačno. Od tega so fiksni 
stroški okoli 8 milijonov, 5 milijonov pa 
znašajo stroški tiska in pošiljanja revije. 
Lastna cena enega izvoda revije je torej 
okoli 1.200 tolarjev.
Posamezni naročniki bodo predvidoma 
plačali 1,7 milijona naročnine, podjetja 
pa 4,8 milijona. Ministrstvo za znanost, 
šolstvo in šport bo prispevalo 1,7 milijo­
na, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v 
Ljubljani in Zavod za gradbeništvo vsak 
po 0,6 milijona, prav toliko pa bodo pri­
spevali naročniki oglasov. Skupaj torej 10 
milijonov tolarjev. Izguba pri izdajanju 
Gradbenega vestnika bo torej znašala 
okoli 3 milijone tolarjev.
V danih razmerah je mogoče to izgubo 
zmanjšati predvsem s povečanjem števila 
naročnikov. Zato je bila na ZDGITS na­
rejena analiza, koliko naročnikov je sedaj
dr. Janez Duhovnik, 
urednik Gradbenega vestnika
med gradbeniki, ki so člani Inženirske 
zbornice Slovenije, med katerimi je veči­
na pooblaščenih inženirjev. Po stanju v 
maju 2001 jih je od pooblaščenih 
inženirjev prejemalo Gradbeni vestnik le 
229. Od 457 inženirjev in tehnikov, ki so 
vpisani v posebni imenik odgovornih 
projektantov, pa jih Gradbeni vestnik 
prejema le 14. Od 2283 gradbenikov, čla­
nov IZS, jih Gradbenega vestnika ne 
prejema 2040.
Zato je na pobudo ZDGITS Upravni odbor 
MSG pri IZS na svoji seji 26. 11.2001 
sklenil, da za vse člane, ki še niso naroč­
niki, kupi decembrsko številko Gradbene­
ga vestnika, v decembru 2001 pa bo 
proučil možnost, da bi za vse člane revijo 
naročil v letu 2002.
V upanju, da bodo vsi prejemniki decem­
brsko številko Gradbenega vestnika z za­
nimanjem prebrali in to dejanje MSG pri 
IZS z odobravanjem sprejeli kot prispe­
vek k njihovemu izobraževanju, želimo v 
imenu ZDGITS in IZS vsem slovenskim 
gradbenicam in gradbenikom v novem 
letu 2002 čimveč sreče, zdravja, osebne­
ga zadovoljstva in poslovnih uspehov.
Gorazd Humar,
predsednik Upravnega odbora matične 
sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski 
zbornici Slovenije
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
ŽELEZNIŠKA POVEZAVA MED 
SLOVENIJO IN MADŽARSKO - 
PROJEKT DVEH DRŽAV
RAILWAY LINK BETWEEN 
SLOVENIA AND HUNGARY - 
TWO COUNTRIES1 PROJECT
s t r o k o v n i Čl a n e k
UDK 625.11 [497.12 +  439) MARKO BREZIGAR, BOGDAN ZGONC
P O V Z E T E K  Slovenija in Madžarska sta se v sredini devetdesetih let
odločili za neposredno železniško povezavo, in sicer od 
Murske Sobote prek Hodoša do Zalalövöja. Odločitev je bila sprejeta na ravni vlad obeh 
držav na podlagi študije upravičenosti, ki jo je izdelala neodvisna britanska svetovalna 
agencija.
Nova proga dopolnjuje sistem evropskih koridorjev in pomeni dograditev petega koridorja, 
ki je pomemben evropski prometni koridor skozi Slovenijo, teče pa iz Trsta, Kopra prek 
Ljubljane, Budimpešte in Bratislave do Lvova.
Nova proga povezuje dve državi, Slovenijo in Madžarsko. Skupna dolžina proge je 43,5  
km, od tega v Sloveniji 24,5 km in na Madžarskem 19 km. Proga je speljana v geografsko 
sklenjenem območju Goričkega te r prečka in povezuje štiri občine: Puconci, Gornji Petrovci, 
Šalovci in Hodoš.
Nova proga je nasodobnejša proga v Sloveniji. Pri načrtovanju so bili upoštevani vsi 
najmodernejši tehnični parametri in gradbeni ukrepi. Proga je zgrajena za h itrosti 16Q 
km/h, kar pomeni, da je najmanjši radij na njej 1200 m. Največji vzpon proge je 10 promilov, 
kar omogoča vožnjo vlakov mase do 2000 t. Skupna mejna postaja Hodoš in izogibališče 
□ankovci imata postajne tire  uporabne dolžine 75D m, kar omogoča križanje in srečevanje 
tudi najdaljših vlakov. Na progi so vsa križanja cest z železnico zavarovana z zapornicami 
(6 križanj] oziroma so zunajnivojska [16 križanj]. Proga je grajena za 225 kN osnega 
pritiska in z upoštevanjem svetlega profila UIC GC. V skladu s srednjeročnim družbenim 
planom Republike Slovenije je bil z lokacijskim načrtom upoštevan tudi koridor za drugi t ir  
in elektrifikacijo. Proga je prvič v Sloveniji opremljena z najsodobnejšimi elektronskimi 
signalnovarnostnimi napravami in sodobnimi telekomunikacijskimi napravami in od teh 
prvič z elektronskimi telefonskimi stebrički. Projektirana je tako, da čimmanj obremenjuje 
okolje, ob progi zgrajene protihrupne ograje, hkrati pa je progovno telo sprojektirano 
tako, da kar najbolj zmanjšuje tresljaje. Poleg tega je na postaji Hodoš zgrajena čistilna 
naprava za postajo in naselje Hodoš. Prvič v Sloveniji so kretnice vgrajene na betonske 
pragove.
Avtorja:
M a rko  B re z ig a r, univ. dipl. inž. g ra d ., S lovenske že lezn ice  d .d ., K o lodvorska  1 1 , L jub ljana  
prof. dr. Bogdan Z g o n c , univ. dipl. inž. g ra d ., S lovenske že lezn ice  d .d ., Ko lodvorska 1 1 , L jub ljana
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
S U M M A R Y  In the middle of the nineties, Slovenia and Hungary agreed
on a direct railway connection to be built between Murska 
Sobota -  through Hodoš - and Zalalövö. The decision was 
adopted on the level of the governments of both countries on the basis of a feasibility 
study made by an independent British consulting agency.
The new line supplements the system of European transport corridors and means an 
extension of the Fifth European Transport Corridor, which is of great importance for 
European traffic flows crossing Slovenia and running from Trieste, Koper, through Ljubljana, 
Budapest, Bratislava to  Lvov.
The new railway line connects two states, Slovenia and Hungary. The to ta l length of the 
line is 43.5 km, whereof 24.5 km of the line run across the Slovenian te rrito ry  and 19 
km across the Hungarian land. On the Slovenian side the line runs along a geographically 
closed area of Goričko and crosses and connects four municipalities: Puconci, Gornji 
Petrovci, Šalovci and Hodoš.
The new line is the most up-to-date line in Slovenia. In its planning, the most modern 
technical parameters and construction measures were considered. The line has been 
built for speeds up to  160 km/h, which means th a t its smallest radius is 1200 m. The 
maximum gradient of the line is 1 %, which enables train with mass up to  2000 t. The 
joint railway border station Hodoš and the passing point at Dankovci have the station 
tracks with a usable length of 750 m, which enables crossing and passing of the longest 
trains. All road-railway intersections along the line are protected with barriers (6 
intersections] or are grade-separated (16 intersections]. The line with the UIC GC 
clearance gauge is envisaged for an axle load of 225 kN. In line with the medium-term 
social plan of the Republic of Slovenia the site plan envisaged also a corridor for the 
construction of the second track and electrification. It is the firs t Slovenian railway line 
equipped with the most modern electronic signalling, safety and telecommunication 
devices and with the electronic telephone (emergency call] posts erected all along its 
length. The line has been designed with an aim to  exert as little  adverse impacts on the 
environment as possible. On the Slovenian side noise barriers are built, and simultaneously, 
the track formation is designed for the most efficient damping of vibrations possible. In 
addition to  this, the Hodoš station is equipped with a purifying plant to  be used for the 
station and the settlem ent of Hodoš. Likewise, for the firs t time in Slovenia, the point 
switches are built onto concrete sleepers.
1.0 UVOD
Slovenija in Madžarska sta se v sredini 
devetdesetih let odločili za neposredno 
železniško povezavo in sicer od Murske 
Sobote prek Hodoša do Zalalövöja. 
Odločitev je bila sprejeta na ravni vlad 
obeh držav na podlagi študije upraviče­
nosti, ki jo je izdelala neodvisna britan­
ska svetovalna agencija.
Nova proga dopolnjuje sistem evropskih 
železniških koridorjev in pomeni dogra­
ditev petega koridorja, ki je pomemben
evropski prometni koridor skozi Slove­
nijo, teče pa iz Trsta, Kopra prek Ljublja­
ne, Budimpešte in Bratislave do Lvova. 
Nova železniška povezava pomeni 
najkrajšo prometno pot med severnojad- 
ranskimi pristanišči in severno Italijo na 
eni strani in Madžarsko ter vzhodnoevrop­
skimi državami na drugi strani. Povezuje 
pa tudi slovensko gospodarstvo in Luko 
Koper s srednjo in vzhodno Evropo ter 
Prekmurje z drugimi deli Slovenije.
Hkrati je bila nova proga edini manjkajoči 
del V. kretskega koridorja. Le-ta povezuje
severnojadranske luke z Ukrajino prek 
Ljubljane, Budimpešte, Bratislave, Žiline, 
Košič, Lvova in se končuje v Kijevu. Pro­
ga je tudi sestavni del evropske 
železniške mreže. V tem kontekstu je 
vključena v Trans European Railway—TER 
proge. Ima tudi zelo pomembno vlogo v 
višegrajski skupini držav Poljske, Češke, 
Slovaške, Madžarske in Slovenije, saj je 
del centralne železniške povezave med 
Baltikom in Jadranom.
Nova proga povezuje dve državi, Slove­
nijo in Madžarsko. Skupna dolžina proge
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
Slika 1: Evropski koridorji
je 43,5 km, od tega v Sloveniji 24,5 km 
in na Madžarskem 19 km. Teče od Pucon­
cev, ki ležijo 5 km severno od Murske 
Sobote, prek izogibališča v Dankovcih do 
skupne mejne postaje Hodoš in naprej 
skozi Bajänsenye prek postaje Čriszen- 
tpeter do že obstoječe postaje Zalalövö. 
Na slovenski strani se navezuje na progo 
Pragersko-Ormož-Murska Sobota, 'na 
madžarski pa na progo Zalalövö-Zalae- 
gerszeg, ki se nadaljuje proti Budimpe­
šti. Proga je speljana v geografsko sk­
lenjenem območju Goričkega ter prečka 
in povezuje štiri občine: Puconci, Gornji 
Petrovci, Šalovci in Hodoš. Teče po dveh 
dolinah, po dolini Mačkovskega in Pesko- 
vskega potoka.
Nova proga je nasodobnejša proga v Slo­
veniji. Pri načrtovanju so bili upoštevani 
vsi najmodernejši tehnični parametri in 
gradbeni ukrepi. Proga je zgrajena za hi­
trosti 160 km/h, kar pomeni, da je naj­
manjši radij na njej 1200 m. Največji 
vzpon proge je 10 promilov, kar omogoča
vožnjo vlakov skupne mase do 2000 t. 
Skupna mejna postaja Hodoš in izogiba- 
lišče Dankovci imata postajne tire upo­
rabne dolžine 750 m, kar omogoča 
križanje in srečevanje tudi najdaljših 
vlakov. Na progi so vsa križanja cest z 
železnico zavarovana z zapornicami (6 
križanj) oziroma so zunajnivojska (16 
križanj). Proga je grajena za 225 kN osne­
ga pritiska in z upoštevanjem svetlega 
profila UIC GC. V skladu s srednjeročnim 
družbenim planom Republike Slovenije je 
bil z lokacijskim načrtom upoštevan tudi 
koridor za drugi tir in elektrifikacijo. Pro­
ga je prvič v Sloveniji opremljena z naj­
sodobnejšimi elektronskimi signalnovar­
nostnimi napravami in sodobnimi teleko­
munikacijskimi napravami in od teh prvič 
z elektronskimi telefonskimi stebrički. 
Projektirana je tako, da čim manj obre­
menjuje okolje. Ob progi so zgrajene pro­
tihrupne ograje, hkrati pa je progovno telo 
sprojektirano tako, da kar najbolj zmanj­
šuje tresljaje. Poleg tega je na postaji 
Hodoš zgrajena čistilna naprava za po­
stajo in naselje Hodoš. Prvič v Sloveniji 
so kretnice vgrajene na betonske prago­
ve.
2.0 OPIS PROJEKTA
2.1 LOKACIJA
V slovenskem prostoru je nova železniška 
proga Puconci-Hodoš-državna meja del 
slovenskega železniškega omrežja. Pro­
ga je sestavni del magistralne železniške 
smeri Sežana/Koper-Ljubljana-Maribor- 
Šentilj/Pragersko-Ormož-Murska Sobo- 
ta-Hodoš in ima značaj glavne proge I. 
reda.
Glede na mikrolokacijo leži nova želez­
niška proga v geografsko zaključenem 
območju Goričkega. Z vidika upravnih 
enot pa poteka trasa proge prek ozemlja 
štirih občin, in sicer občine Puconci 
(10,87 km), Gornji Petrovci (7,52 km), 
Šalovci (3,91 km) in Hodoš(2,28 km).
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
2.2 GRADBENO-
TEHNIČNI OPIS
OBJEKTA
Celoten objekt nove proge obsega:
• progo v dolžini 24,579 m,
• skupno mejno postajo v Hodošu s pe­
tim i glavnimi prevoznimi tiri uporabne 
dolžine 750 m,
• izogibališče Dankovci ter postajališča 
Puconci, Mačkovci, Gornji Petrovci in 
Šalovci,
• predor dolžine 320 m z galerijama pred 
in za predorom  skupne do lž ine  305 
m,
• 94 mostov, in sicer: 4 nadvozi, 3 pod­
vozi, 6 železniških mostov, 7 cestnih 
mostov, 2 podhoda in 72 propustov,
•  ceste in deviacije cest v skupni dolžini 
24 km,
• najsodobnejše elektronske signa lno­
varnostne naprave na postajah in ob 
progi,
• sodobne telekom unikacijske naprave 
na postajah in ob progi ter
• okoljevarstveno ureditev proge: regu­
lacije potokov, protihrupne ograje, čis­
t iln o  napravo, nova č rp a liš č a  p itne  
vode, prehode za visoko divjad in dvo­
živke, ograje za dvoživke itd.
POTEK TRASE IN TEH­
NIČNI PARAMETRI NOVE 
PROGE
Začetek trase proge je v k.o. Puconci v km 
4 4 + 5 9 5 . Trasa proge poteka od Pucon­
cev do Mačkovcev večji del na 1,0 do 2,0 Slika 2: Mikrolokacija proge
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
m visokem nasipu po dolin i Mačkovske­
ga potoka. Izogibališče Dankovci je zaradi 
velike uporabne dolžine tirov (750 m), za­
radi goste pose litve ob stari postaji v 
M ačkovcih in zaradi tehnolog ije  prom e­
ta nove proge zgrajeno 2 km pred opušče­
no postajo M ačkovci. Izogibališče ima 
poleg glavnega prevoznega tira še en tir 
za prehitevanje ali križanje vlakov. Za na­
seljem  M ačkovci trasa nove proge v 
nizkem nasipu prečka z gozdom porašče­
no dolino in se nadaljuje na nasprotnem 
bregu do line  v p litvem  ukopu. Usek se 
proti koncu doline poglobi, ker se dolina 
dviguje proti hribu M ajorec hitreje, kot to 
dopušča m aksim alni vzpon nove proge. 
Proga poteka v daljšem  preduseku, ki se 
konča v začetku ga lerije  v km 5 5 + 1 2 5 . 
Dolžina ga le rije  znaša 180 m. Proga v 
dolgem ostrem loku z m inim alnim  dopu­
stnim radijem 1200 m v predoru dolžine 
320 m prebije hrib Majorec. Za predorom 
se lok izteče v galeriji dolžine 125 m, tako 
da je celoten pokriti del proge dolg 625 
m. Od konca galerije poteka proga v do l­
gem preduseku, ki je na desni strani va­
rovan s sidrano p ilo tno  steno. V km 
5 6 + 3 0 0  trasa preide v nasip višine 4-5 
m in preide na ravnico naselja Stanjevci. 
Od tod naprej proga prečka dolino Pesko- 
vskega potoka v 2-3 m visokih nasipih. Po 
prečkanju ceste proti Križevcem, ki je 
izvedeno z nadvozom, poteka proga sko­
zi gozd v blagem ukopu, kjer je zaradi 
plazovitosti terena izvedeno arm iranobe­
tonsko korito dolžine 147 m, ki se konča 
v km 5 8 + 1 3 3 . Naprej poteka proga v 
nižjih nasipih oziroma na dveh mestih v 
manjših ukopih do začetka mejne postaje
v Hodošu, ki se začne v km 6 6 + 9 9 2 . Od 
tod naprej pa vse do državne meje se 
razteza 2118 m do lga postajna prema. 
Skupna mejna postaja Hodoš leži na 3-5 
m visokih nasipih in je zgrajena s petim i 
glavnim i prevoznimi t ir i in vso potrebno 
sprem ljajočo infrastrukturo. Za postajnim 
obm očjem  poteka proga v premi v v išjih  
nasipih vse do državne meja do km 
6 9 + 1 7 8 .
Pri p ro jektiranju tehn ičn ih  parametrov 
nove proge so bile upoštevane naslednje 
zahteve:
• proga je enotirna in nee lektrific irana 
proga za mešani promet,
• m aksim alna pro jektirana h itros t v la ­
kov je 160 km /h, obratovalna hitrost 
v prvi fazi pa 120 km/h,
• m aksim alna osna ob rem en itev  225 
kN/os oziroma 80 kN/m in
• upoštevan koridor za m orebitni drugi 
tir  in e lektrifikacijo proge v bodočnos­
ti.
Elementi horizontalnih krivin so tako 
prilagojeni projektni h itrosti v =  160 km / 
h in m aksim alnem u nekompenziranemu 
bočnemu pospešku b =  0.65 m /s2. M i­
nim alni radij krivine tako znaša R =  1200 
m. Izračun m in im a ln ih  dolžin prem in 
č is tih  lokov je tako Dmin =  0 .5 *  Vmax; 
izračun nadvišanj v krivinah in bočnih 
pospeškov je izveden po fo rm u li h =  
7 .1 V /R .  Vse prehodnice na novi progi 
imajo obliko popravljene kubične parabo­
le s prem očrtn im i prehodnim i k lančina­
mi in so izračunane po fo rm u li 
L = 1 0 *V *h /1 0 0 0  in pogojene z m in im a l­
nim norm aln im  nagibom  prehodnih 
klančin 1: n = 1 :1 0 * V .
Trasa nove proge je dolga 24.579 m. Na 
celotni novi trasi je 20 krivin v skupni 
dolžini 15.116 m (61 %), medtem, ko skup­
na dolžina prem znaša 9.463 m (39 %).
Maksimalni vzponi po predpisani tehno­
log iji proge so na medpostajnih odsekih 
10 prom il, na postajah v premi znaša 
nagib nivelete 1 prom il, na izogibališču 
pa niveleta poteka v nagibu odprte pro­
ge. Ob upoštevanju najneugodnejših  
uporov v krivini in v predoru znaša mak­
sim alni dopustn i gradbeni vzpon 8,725 
prom il, kar je b ilo  upoštevano v predoru. 
Vertikalne zaokrožitve nivelete so bile 
izračunane po form uli R v = V 2 = 2 6 0 0 0  m 
pri upoštevanju maksimalne hitrosti 160 
km/h.
Na celotn i progi sta dva karakteristična 
prečna profila proge: v nasipu in v useku. 
Trup proge sestavljata zgornji in spodnji 
ustroj. Spodnji del nasipa je grajen iz 
m aterialov, p rid o b lje n ih  iz ukopov pred 
predorom. Zgornji del trupa sestavlja 
tampon debeline 30 cm, ki se zaključuje 
s planumom proge v š irin i 6,5 m asim e­
trično, ki je v krivinah razširjen. Nagib 
planuma je enostranski z naklonom 5 % 
in zagotavlja odvodnjavanje po brežini v 
odvodne jarke, ki so vzporedni z nasipom 
in odvodnjavani pravokotno v bližnje po­
toke. Pod tampon je vgrajena 40 cm de­
bela plast zm rzlinsko odpornega materia­
la. Zaradi ugotovljenega efekta utapljanja 
zmrzlinsko odpornega materiala v nasip, 
ki je zgrajen iz m aterialov iz preduseka,
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
Slika 4a: K arakterističn i prečni profili proge
= l2kcp m2 
= l2kop fiumuso m2 
-  Izkop jarka m2
PflCflL 
57ACKINAŽA 
NAD VIŠANJE
Slika 4b: K arakteris tičn i prečni profili proge
je med nasipom in poste ljico  postavljena 
plast ločilnega slo ja  iz politlaka.
Nasipi so glede na slabe geološko-geo- 
mehanske razmere grajeni v naklonu 1:2. 
V išino nasipa pogojuje obstoječi relief ter 
bližina potokov, saj nasip zagotavlja var­
nost proge pred poplavami.
Vkopi so večinom a p litv i, z naklonom 
brežin 1 :3, razen v preduseku tunela, kjer 
so visoki vkopi zavarovani s sidran im i 
p ilo tn im i stenami ali s kaštnim zidom , 
tem eljen im  na je t grouting p ilo tih . Nad 
p ilo tn im i stenami in tam, kjer so vkopi 
v iš ji od 5 m, so ukopi oblikovani z vm e­
snim i bermami v š irin i 3 m zaradi varno­
sti pred splazitvami zem ljine.
Zgornji ustroj proge sestavlja jo  t ir i in 
kretnice sistem a UIC 60 in na postaji 
Hodoš na stranskih tir ih  tirn ice  S49 na 
betonskih pragih. Za p ritrd itev  tirn ic  in 
kretnic na prage je uporabljena elastična 
pritrd itev »Pandrol«. Debelina gramozne
grede pod spodnjim  robom betonskega 
praga je 30cm . Tiri in kretnice so zvarjeni.
2.3 OBJEKTI NA PROGI
Vsi objekti na progi so dimenzionirani na 
obtežno shem o UIC -  71. Za obtežbo 
cestnih mostov je upoštevana shema po 
praviln iku za obtežbe mostov, obtežne 
sheme po DIN 1072.
Na ce lo tn i trasi so zgrajeni naslednji 
ob jekti spodnjega ustroja:
• 3 cestni podvozi,
• 4 cestni nadvozi,
• 2 podhoda,
• 6 železniških mostov in 7 mostov na 
cestnih deviacijah in obstoječih ces­
tah,
• 72 propustov,
• 4 sidrane pilotne stene,
• kaštni zid, tem eljen na jet grouting p i­
lo tih ,
• 6 n ivojskih cestnih prehodov.
Obliko cestnih nadvozov, podvozov, po­
dhodov in mostov narekuje tehnična izve­
dba teh objektov. Vsi pa so zasnovani kot 
m onolitn i betonski okviri pravokotnih 
oblik.
Cestni podvozi so betonski okviri svetle 
v iš ine 4,5m , širine  6,58m  in dolžine 
6,78m . Dva od njih sta zaradi visoke po­
dtalne vode zgrajena v kesonu in imata 
urejeno črpanje meteornih vod s poseb­
no zgradbo za potrebe črpališča.
Cestni nadvozi so izvedeni kot viadukti na 
več stebrih s točkovnim i tem elji. Najdalj­
ši nadvoz N6 je nadvoz za regionalno 
cesto Murska Sobota-Hodoš. Ima osem 
po lj dolžine 30 ozirom a 26 m, skupne 
dolžine 236,2 m. Ta nadvoz prečka d o li­
no Mačkovskega potoka pred Mačkovci in 
je hkrati na jdaljši most na celotni trasi.
Nadvoz N7 je izveden za cesto Gornji 
Petrovci-Križevci. Ima 4 po lja  v skupni 
dolžini 99,40 m. Zelo podoben je nadvoz 
za cesto Š a lovci-D om anjševci, ki ima 4 
polja  skupne dolžine 75,80 m. Zunajni- 
vojsko povezavo naselja Krplivnik s Ho­
došem om ogoča nadvoz N11, ki je izve­
den že nad skupno mejno postajo Hodoš, 
prek 4 polj s skupno dolžino 99,40 m. Vi­
šina nadvozov zagotavlja poznejšo izve­
dbo e lektrifikac ije  proge in morebitno 
izvedbo drugega tira, zato je najmanjša 
razlika med gorn jim  robom tirn ice in spo­
dnjim  robom prekladne konstrukcije na­
dvoza 6 m.
Zgrajena sta dva podhoda za pešce in 
kolesarje, ki sta zasnovana kot arm irano­
betonski škatlasti konstrukciji svetlega 
razpona 3,0 m in svetle višine 2,5 m s 
stopniščem  širine 2,4m  ter gladko ram­
po širine 0,6 m.
Na progi je šest železniških mostov: prek 
Mačkovskega potoka (svetla razpetina 
16,89 m), prek Peskovskega potoka (trije 
mostovi svetle razpetine 36,80 m, 40,40 
m in 46,40 m) in prek Velike Krke (svetla 
razpetina 26,00 m) in Dolenjskega poto­
ka (svetla razpetina 44,30 m). Mostovi
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
so zasnovani kot arm iranobetonske kon­
s trukc ije  in so d im enzion iran i na 100- 
letne visoke vode z upoštevanjem varno­
stne višine najmanj 0,6 m.
Poleg železniških m ostov je izvedenih 7 
cestnih mostov na novozgrajenih cestah 
in cestnih deviacijah. M ostovi so svetle 
razpetine od 8,00 do 10,00 m.
Na celotnem poteku trase bo presekano 
veliko število  potočkov in jarkov, ki se 
pod nasipom stekajo v potoke. Za uredi­
tev njihovega pretoka je zgrajenih 72 pro- 
pustov, ki so zasnovani kot škatlasti AB 
okviri dim enzij od 1*1 do 2 *3  m.
Izvedenih je šest n ivojskih prehodov pro­
ge z loka ln im i cestam i, kjer je število 
cestnega dnevnega prometa PLDP manj 
kot 100 vozil na dan. Vsi nivojski preho­
di so zavarovani z avtomatskim i polzapor- 
n icam i, ki preprečujejo prehod cestnega 
prometa v času vožnje vlakov. Širine ce­
stnih n ivo jskih  prehodov so prilagojene 
obsto ječim  cestam. Vsi nivojski prehodi 
im ajo vgrajeno trdo gumo za cestni 
prehod preko železniške proge.
2.4 PREDUSEKI 
PREDORA, GALERIJI IN 
PREDOR
Oblika in osnovne dim enzije predora so 
privzete po švicarskih predpisih za dvo­
tirno  progo in za h itros ti do 200 km/h. 
Predor je izveden za dva tira na medosni 
razdalji 4,20 m in za m in im a ln i svetli
Slika 5a: Viadukt N6 - Vzdolžni in 
prečni prerez nadvoza
9,5
0
M. BREZIGAR, B, ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
Slika 5b: Viadukt N6
Slika 6: Najdaljši železniški m ost prek Peskovskega potoka
Prerez predora
;gani beton
i ,
S *  ! č 
1 £
] ;
j  2 a  j
— — t— — '
Prerez galerije
Slika 7a: Predor -  prečni prerez Slika 7b: Galerija -  prečni prerez
profil UICGC. M in im a ln i odm ik kon­
strukcije od roba praga je 2,20 m zaradi 
strojne regulacije  tirov. Izvedba predora 
je vodotesna in zasnovana tako, da je 
možno naknadno izvesti e lektrifikacijo  
proge in vgraditev signalov v stene pre­
dora. Izvedene so um ikalne niše na 
razdalji 50m. Dolžina predora je 320 m. 
Največja višina nadkritja je 34 m. Ker tla 
na mestu predora sestavljajo zemljine, je 
bila gradnja zelo zahtevna.
Največja svetla š irina predora je 9,9 m, 
največja svetla v išina 6,95 m, radij no­
tranje obloge pa 4,95 m. Celotna svetla 
površina prečnega preseka je 67,30 m2.
Pred in za predorom sta izvedeni galeriji 
s skupno dolžino 305 m. Galerija na 
Mačkovski strani je dolga 180 m, na 
Stanjevski strani pa 125 m. Sestavljajo jo 
p ilo ti premera 125 cm in zgornja prekla- 
dna plošča. G alerija se je izvajala tako, 
da so se najprej izvedli p ilo ti, na kar se 
je na utrjen i podlagi izvedla prekladna 
plošča po kampadah dolžine 12 do 16,02 
m. Nato se je izkopavalo pod ploščo do 
n ivoja talne razporne plošče po enakih 
kampadah, nazadnje pa se je zgradila še 
talna plošča. Svetle dimenzije galerije so: 
širina 10,80 m, višina 7,60 m pri ravni ter
9,00 m pri polkrožni p lošči.
Predusek predora na mačkovski strani je 
zaščiten na levi strani s sidranima p ilo t­
nima stenama dolžine 675 m (350 in 325 
m), na desni strani pa s kastnim zidom 
dolžine 292 m. Na stanjevski strani pre­
dora pa je sidrana pilo tna stena dolga 
375 m. Celotna dolžina preduseka na 
mačkovski strani je 675 m, največja glo­
bina pa 15 m. Na stanjevski strani pa je 
predusek dolg 600 m in globok 26 m.
2.5 POSTAJA, 
IZOGIBALIŠČE IN PO­
STAJALIŠČA
Na celotni trasi nove proge je projektira­
na ena postaja, in s icer skupna mejna 
postaja Hodoš, eno izogibališče Danko- 
vci in štiri postajališča: Puconci, Mačko-
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
vci, Gornji Petrovci in Šalovci.
Skupna mejna postaja je namenjena 
opravljanju m ejn ih form alnosti državnih 
organov ter železniških služb obeh držav 
(skupaj devet različnih služb). Tako se bo 
pregled tovora opravil istočasno s s lo ­
venske in madžarske strani, kar bo pome­
nilo, da bo zadrževanje tovornih vlakov na 
mejni postaji v povprečju trajalo samo 1 
uro. Taka teh n o lo g ija  prehoda državne 
meje se na tej skupni mejni postaji poja­
vlja  prvič v S loveniji in na Madžarskem.
Postajo sestavlja 5 glavnih prevoznih t i ­
rov z m inim alno koristno dolžino 750 m 
in stranski tiri ter stranski peron širine 3m 
in dolžine 400m . Razdalja med tiri je 4.75 
m do 9.50 m. Vsa postaja leži v 
vzdolžnem nagibu 1 prom il. Prek kretnic 
na prevoznih tir ih  bo možna odklonska 
h itrost 50 km /h (kretn ice R =  300 m), 
oziroma 40 km /h (R =  200 m) na osta­
lih tirih.
Na mejni postaji Hodoš je poleg postaj­
nega objekta zgrajenih še nekaj drugih: 
pregledni jašek dolžine 30 m; pokrita 
klančina dolžine 350 m za potrebe fito - 
logov in sanitarne službe; 20 m dolga 
pralnica, iz katere se bodo odpadne vode 
odvajale v dvoprekatno greznico; črpa­
lišče globine 108 m za potrebe pitne vode 
za m ejno postajo in naselje Hodoš; 
požarni bazen, ki ima dovo lj vode za 
dveurno gašenje požara na postaji, ter 
č is tilna  naprava za 600 e n o t , ki je na­
menjena celotnem u postajnem u platoju 
Hodoš ter naselju Hodoš.
Skupna postajna stavba v km 6 8 + 3 0 4  za 
potrebe s lovenskih in madžarskih 
železniških in državnih organov je zasno­
vana kot klasičen objekt s tremi etažami: 
klet, p ritlič je  in mansarda. Funkcionalno 
predstavlja jo  prostori za posamezne 
službe in pomožni oziroma tehnični pro­
stori zaokrožene enote, ki skupaj tvorijo  
homogeno celoto. Zasnova objekta om o­
goča nemoten tok potovanja dokumentov, 
ki so potrebni pri pregledu vagonov in 
tovora pri prehodu državne meje. Tehno­
logija  izvajanja skupne mejne kontrole je
Nova /
železniška povezava 
med Slovenijo in Madžarsko
Slika 8a: Predusek s stanjevske s tra n i
Slika 8b: Predusek-prečni prerez
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
Slika 10a: Izogibališče Oankovci
nalne ceste. Izogibališče ima urejeno tudi 
zunanjo razsvetljavo.
Postajališča so v Puconcih, Mačkovcih, 
Gornjih Petrovcih in Šalovcih. Na po­
staja liščih so peroni v dolžini 150 m. Na 
postajališčih so urejena tudi zavetišča, ki 
pa nim ajo sanitarnih prostorov. Na vseh 
postajališčih je urejena tudi zunanja raz­
svetljava.
2.6 SIGNALNOVARNOST­
NE IN TELEKOMUNIKA­
CIJSKE NAPRAVE
Signalnovarnostne na­
prave
Za delovanje železniške proge in za zago­
tavljan je  varnosti so b ile  na novi progi 
vk ljučno z obsto ječo postajo Murska 
Sobota zgrajene najmodernejše elektron­
ske signalnovarnostne naprave. Te napra­
ve se uporab lja jo  prv ič tako v S loveniji 
kot na Madžarskem. Z novim i napravami 
so oprem ljena vsa službena mesta (po­
staji Hodoš in Murska Sobota, izogiba­
lišče in posta ja lišča) ter proga. S igna l­
novarnostne naprave so povezane med 
seboj s progovnim , op tičn im  in ener­
getskim kablom, ki so položeni ob celotni 
progi.
Od državne meje z Republiko Madžarsko 
do skupne mejne postaje Hodoš in na 
mejni postaji so vgrajene tudi s ignalno­
varnostne naprave za potrebe madžarskih 
železnic in madžarskih m ejn ih organov. 
Glede na to, da madžarski strani ni uspelo 
izvesti e lektronskih s ignalnovarnostn ih 
naprav istočasno kot slovenski strani, je 
bilo treba izvesti še poseben vmesnik, ki 
je povezoval stare madžarske naprave z 
na jm oderne jš im i e lektronskim i s loven­
skim i napravami. Ko bodo zgrajene še 
madžarske elektronske naprave, se bodo 
te naprave povezale med seboj. Bistvena 
prednost elektronskih signalnovarnostnih 
naprav je v tem, da se iz zgrajenega cen­
tra vodenja prometa v Hodošu, upravljajo 
tri postaje: Murska Sobota, Hodoš in 
Dankovci ter vsa ostala službena mesta. 
Tako lahko prom etnik v Hodošu postavlja
Slika 10b: Postajališče Mačkovci
bila usklajena med izvajalci iz obeh držav. 
Neto površina objekta znaša 2.551 m2. V 
postajnem objektu so službeni in tehnični 
prostori železniških služb in m ejnih orga­
nov -  carina, p o lic ija , inšpekcijske 
službe obeh držav. Skupno število delo­
vnih mest in izvajalcev na skupni mejni 
postaji je 264. Od tega je 61 slovenskih 
in 73 madžarskih železniških usluž-ben- 
cev; 26 slovenskih in 36 madžarskih ca­
rinikov; 35 slovenskih in 21 madžarskih 
po lic is to v  ter 2 slovenska in 10
madžarskih inšpektorjev.
Izogibališče Dankovci ima poleg glavne­
ga prevoznega tira  še en izogibaln i tir 
uporabne dolžine 750 m. Odklonska h i­
trost na kretnicah je 50 km/h. Ščitni tir  na 
začetku postaje ni potreben. Celoten plato 
izogibališča je širok za dva tira. Izogiba­
lišče ima izveden pritličen tehnični objekt 
v do lž in i 15,20 m in š irin i 9,30 m. Ob 
objektu so urejene parkirne površine z 
ustrezno novo cestno povezavo do regio-
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
vozno pot na ce lo tn i progi in sprem lja  
vožnjo vlaka na ekranu po celotni progi. 
Ravno tako se na ekranu centralnega 
računalnika sprem lja jo  tudi vsi zavarovani 
nivojski cestni prehodi.
Izvedene so naslednje signalnovarnostne 
naprave:
•  postajne signalnovarnostne naprave z 
vsem i p rip a d a jo č im i zunanjim i e le ­
menti (g lavnim i in prem ikalnim i s ig ­
nali, števci osi, avtostop napravami
itd)
• naprave za e lektrično ogrevanje kret
nie
• kretnice se prestavljajo z elektrome­
hanskim i pogon i, ki so upravljan i iz 
centralnega mesta
• progovne signalnovarnostne naprave 
(avtom atski p rogovni blok, m edpos- 
tajna odvisnost in telekomanda)
• avtomatsko zavarovanje nivojskih cest­
nih prehodov
• SCADA sis tem , ki avtom atsko glede 
na zunanje razmere vključuje in izklju­
čuje periferne naprave (razsvetljavo, 
gretje kretnic, napoved vlakov itd.)
Telekomunikacijske
naprave
Za medsebojno povezavo vseh službenih 
mest so izvedene nove te lekom unika­
c ijske naprave in vk ljučene v železniški 
te lekom unikacijski križ. Na skupni mejni 
postaji Hodoš je vgrajena postajna d ig i­
talna d irigentska naprava, na katero so 
p rik lo p lje n i vsi vodi z LB in CB na­
pajanjem, ŽAT, Telekom zveze in UKV zve­
ze. Poleg tega je prip ravljen  prostor za 
vklop RDZ naprav, ki se bodo izvedle ka­
sneje. Poleg d irigentskega pulta je na 
posta ji izvedena telefonska avtomatska 
centrala s 50 p rik ljučk i in 10 zunanjim i 
lin ijam i.
Posebna novost te lekom unikacijskih  na­
prav je izvedba elektronskega telefonske­
ga stebrička ob progi namesto starih te­
lefonskih om aric. Ta rešitev je na novi 
progi izvedena prvič v S loveniji.
Za nemoteno delovanje železniškega pro­
meta in naprav ob progi ter na postajah 
so b ili ob gradnji položeni naslednji ka­
bli:
•  bakreni progovni kabel, na celotni do l­
žini od Murske Sobote do Hodoša, na 
katerega so priključene APB naprave, 
radio dispečer, telefonski stebrički ob 
progi in avtomatski cestni prehodi in 
TK naprave na Madžarskem;
• op tičn i kabel s 24 vlakni na celotni 
dolžini od Murske Sobote do Hodoša 
za potrebe delovanja elektronskih SV 
naprav, za dirigentske naprave, raču­
nalniške povezave ter povezave z mad­
žarskim te lekom unikac ijskim  omrež­
jem;
• energetski kabel na celotni dolžin i od 
Murske Sobote do Hodoša za dova­
janje energije za vse vgrajene napra­
ve ob progi in na službenih mestih;
• Kabel za vk lopne  točke  avtom atsk ih  
cestnih prehodov in
• nizkofrekvenčni kabli na postajah.
Za potrebe napajanja z električno energijo 
sta b ili zgrajeni dve novi transform ator­
ski posta ji, in s icer na posta ji Hodoš z 
m očjo 400 kW in na izogibališču Danko- 
vci z m očjo 80 kW. Vsi ostali p rik ljučk i 
za zunanjo razsvetljavo, napajanje črpa­
lišč m eteornih vod iz podvozov, izvede­
nih vodnjakov itd. so izvedeni iz na jb liž jih  
p rik ljučn ih  točk  nizkonapetostnega 
omrežja.
2.7 UKREPI ZA 
UBLAŽITEV NEGATIVNIH 
VPLIVOV OKOLJA
Železniški prom et je za oko lje  prijazen, 
saj so železniška vozila energetsko varč­
na in bolj tiha, železniška infrastruktura pa 
potrebuje manj prostora kot druge p ro­
metne poti. Nova proga je b ila  zgrajena 
tako, da so njeni vp liv i na okolje kar se 
da majhni. Za ta namen je b ilo  narejeno 
naslednje:
• p ro tih rupne ogra je ob novi prog i, ki 
skupaj m erijo 1579 m in so zgrajene 
s sistem om  Veloks;
• čistilna naprava za potrebe mejne pos­
taje Hodoš in kraja Hodoš, ve likosti 
600 enot;
• konstrukcija telesa proge, ki je zasno­
vana tako, da m aksimalno ublaži tre­
sljaje pri prevozu vlaka (zmrzlinsko od­
porna p oste ljica , tam pon, gramozna 
greda, elastična pritrd itev tirn ic , t irn i­
ce UIC 60);
• 2 m visoke in 100 m dolge ograje na
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
predusekih predora, ki p reprečuje jo  
dostop visoke divjadi na progo; 
šest 50 m širokih prehodov za na pros­
tem živeče sesalce, na katerih je na­
gib nasipa le 1:10; 
suhi prehodi pod m ostovi, široki 1 - 
2m, za nekatere vrste živali, predvsem 
za vidro in dvoživke; 
revitalizirane deviacije potokov in no­
ve vodnogospodarske ureditve na Mač­
kovskem in Peskovskem potoku; 
nizke ograje, ki p repreču je jo  prehod 
dvoživk, in prepusti posebnih oblik na 
krajih, kjer imajo dvoživke prehode; 
ohranitev ali prestavitev nadomestnih 
biotopov in m okrišč; 
celotna hortikulturna ureditev trase; 
zagotovljen  naravovarstveni nadzor 
obstoječe flore in favne med gradnjo; 
zagotovljen m onitoring za visoko div­
jad, dvoživke, vidro; v fazi obratovanja 
je in m onitoring hrupa in tresljajev.
3.0 Prometna tehnologija
Za prometno tehnologijo proge Puconci- 
Hodoš-državna meja je bil izdelan pose­
ben elaborat, v katerem so podrobno ob­
delani posamezni prom etno-tehnološki 
param etri, ki oprede lju je jo  tehno log ijo  
nove proge. Poleg elaborata, ki je bil 
osnova za razgovore, je bil na meddržavni 
tehnološki podkom isiji v času od novem­
bra 1995 do decembra 1996 dogovorjen 
in usklajen natančen postopek železniških 
delavcev in državnih obm ejnih organov na 
skupni m ejni postaji Hodoš.
Tehnološki proces je pogojen z vrsto pro­
meta, pričakovanim obsegom transport­
nega dela, to je ko lič ino  prepeljanega 
tovora, številom  vlakov, vrsto vleke, teh­
n ično oprem ljenostjo  proge itd. Osnov­
ne karakteristike, ki so bile usklajene 
meddržavno in zapisame v sporazumu
med obema državama so: proga bo eno­
tirna, nee le lektrific irana za mešani pro­
met, projektirana h itrost je 160 km/h in 
obratovalna hitrost v prvi fazi 120 km/h. 
Največja osna obremenitev znaša 225 kN/ 
os oziroma 80 kN/m, največji nagib n i- 
velete 10 prom il. Dolžine tirov za sprejem 
vlakov na postajah znašajo 750 m. Nova 
proga bo deklarirana kot glavna proga ka­
tegorije  D4 z nakladalnim  pro filom  Ul- 
CGC.
Na meddržavni ko m is iji je b ilo  dogo­
vorjeno, da bodo v tovornem  prometu 
vozili vlaki mase do 2000 ton in z mak­
sim alno dolžino 750 m, in to v medna­
rodnem in notranjem prometu. V medna­
rodnem prometu bodo po novi progi vo­
zili direktni tovorni vlaki (vlaki EUC, TEC, 
RO-LA, LIM ), za katere ne bo potrebno 
ranžiranje na m ejni postaji. Izjemoma bo 
to potrebno samo v prim eru izločanja
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
Slika 13a: Plato skupne mejne postaje Hodoš
pokvarjenih vozil ali pri zavračanju do­
ločenega tovora. Lokalno bo tovorni pro­
met servisiran z nabira ln im i in m anipu­
lativnim i vlaki na postajah Murska Sobota
in Hodoš.
Iz dogovorjenih osnovnih karakteristik 
proge in na podlagi določenih in d im en­
zioniranih službenih mest na progi in po­
stajah je bila izračunana kapaciteta pro­
ge Murska Sobota-Hodoš-državna meja. 
Zm ogljivost proge z n a š a :
Prepustna zm og ljivost proge:
44 vlakov /  dan 
Prevozna zm og ljivost proge:
10,8 m io bruto ton /le to
Na podlagi uskladitve na meddržavni ko­
m is iji je predvideno naslednje število:
a) potniških vlakov:
2 para daljinsk ih vlakov oz. 4 vlaki /  dan 
5 parov lokalnih vlakov oz. 10 v lakov /dan  
Skupaj 14 v la k o v /d a n
b) tovornih vlakov: 
redno 20 vlakov /  dan
po potrebi 6 vlakov /  dan
Poseben segment izvajanja železniške in 
obm ejne tehno log ije  dela je bil dogo­
vorjen za m ejno postajo Hodoš, ki je 
opredeljena kot skupna m ejna postaja 
med državama S lovenijo  in Madžarsko, 
oziroma je postaja prim opredaje vlakov /  
izmenjave prometa med SŽ in MAV. Po­
staja je odprta za sprejem , odpravo pot­
nikov in prtljage ter za prevoz blaga, tudi 
živih živali. C arin jenje in reekspedicija  
blaga se bo izvajalo le izjem om a in to 
tako, da ne bo vp liva lo  na tehnološke 
čase zadrževanja vlakov in brez odstavi­
tve vagonov in po posebnem dogovoru.
Shercs #$. 9.7.2:
TTON/I- SHEMA SKUPNE MEJNE POSTAJE HODOŠ
NAMEMBNOST TIROV:
101/001
002 IN 003
004 IN 005
031
034
036
061
055
070
090
091
092 
193 
501 
601
093
SPREJEM IN ODPRAVA VLAKOV POTNIŠKEGA PROMETA, VOŽNJE LOKOMOTIV IN IZJEMOMA TUDI ZA VLAKE TOVORNEGA PROMETA
SPREJEM IN ODPRAVA VIAKOV TOVORNEGA PROMETA - SMER PRAGERSKO-ZALALOVÖ IN VOŽNJE LOKOMOTIV
SPREJEM IN ODPRAVA VLAKOV TOVORNEGA PROMETA - SMER ZALALÖVÖ-PRAGERSKO IN VOŽNJE LOKOMOTIV
ODSTAVLJENI NALOŽENI TOVORNI VAGONI IZ KOMERCIALNIH, ŠPED1TERSK1H ALI INSPEKCIJSKIH RAZLOGOV
ZVEZNI TIR, LAHKO TUDI KOT IZ VLEČNI TIR
ODSTAVNI TIR ZA LOKOMOTIVE SŽ , STOJIŠČE A IN B
ODSTAVNI TIR ZA GARNITURE MOTORNIH VLAKOV IN GRADBENE STROJE
ODSTAVNI TIR ZA LOKOMOTIVE MAV, STOJIŠČE A IN B
IZVLEČNI TIR
IZVLEČNI UR
PREGIEDNI KANAL IN NAPRAVE ZA OPREMO VLEČNIH VOZIL 
REZERVNI ODSTAVNI TIR ZA LOKOMOTIVE SŽ IN MAV
ODSTAVLJENI VAGONI OD VLAKOV IZ OBEH SMERI IZ TEHNIČNIH IN OSTALIH RAZLOGOV 
OD UVOZNEGA SIGNALA A DO PRVE KRETNICE 
OD UVOZNEGA SIGNALA B DO PRVE KRETNICE 
POPRAVILO VAGONOV OZIROMA TOVORA
UPORABNA DOLŽINA TIROV JE NAPISANA OB ŠTEVILKI TIRA Z RDEČO BARVO
*  .
v primeru preseganja predvidenega Števila odstavljenih MAV vagonov, je možna dograditev tira 093
Slika 13b: Tirna shema skupne mejne postaje Hodoš
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
iz dogovorjene nam em bnosti skupne 
mejne postaje je tudi izhajalo, da bodo na 
postaji poleg Slovenskih in Madžarskih 
železnic, prisotni tudi drugi državni orga­
ni in sicer po lic ija , carina in inšpekcijske 
službe obeh držav.
Tirne zm og ljivosti postaje Hodoš so 
opredeljene s 5 glavnim i tiri in stranski­
mi tiri, katerih namembnost je naslednja: 
Tir 1 -  potniški prom et za obe sm eri in 
rezervni za tovorni promet 
Tir 2 -  tovorni promet SŽ-MAV 
Tir 3 -  tovorni promet SŽ-MAV 
Tir 4 -  tovorni promet MAV-SŽ 
Tir 5 -  tovorni promet MAV-SŽ
Ob tako opredeljeni namembnosti tirov in 
opredeljeni te h n o lo g iji dela so b ili 
izračunani in dogovorjeni zadrževalni časi 
vlakov na skupni m ejn i postaji. Čas 
zadrževanja posameznih vrst tovornih 
vlakov je predviden od 30 do 95 minut. 
V povprečju 60 m inut na vlak. Čas 
zadrževanja potniških vlakov pa je predvi­
den 10 m inut/v lak za daljinski promet in 
5 m inut/v lak za lokalni promet.
Posebej je bila med vsemi organi, ki bodo 
delali na skupni mejni postaji usklajena 
tehnologija  dela v postajni zgradbi ter na 
podlagi potrjene tehnologije dela določe­
no potrebno število  zaposlenih v posa­
mezni službi ter določena potrebna kva­
dratura in razporeditev prostorov posa­
meznih služb v postajni zgradbi.
4.0 ORGANIZACIJA 
PROJEKTA
Projekt vzpostavitve neposredne 
železniške povezave med Republiko S lo ­
venijo in Republiko Madžarsko je projekt 
dveh držav. Zgrajena je ena proga v skup­
ni dolžin i 43,5 km, po kateri bo potekal 
en tehnološki proces. Zaradi tega je bilo 
nujno usklajevanje projekta na nivoju 
obeh držav. Usklajevanje na nivoju obeh 
držav sta vo d ili m in istrstv i za prom et R 
Slovenije in m inistrstvo za promet, zve­
ze in vodno gospodarstvo Republike 
Madžarske.
Poleg meddržavnih aktivnosti pa je b ilo
nujno izvajati tudi aktivnosti v posamez­
nih državah izvajalkah gradnje nove pro­
ge, zato je b il za gradnjo proge projekt 
organiziran tudi na nacionalni ravni, kjer 
je b il projekt oprede ljen kot strateški 
projekt.
Na meddržavni ravni je bila ustanovljena 
mešana kom is ija , ki jo je na slovenski 
strani vod il državni sekretar urada za 
železnice m in istrstva  za promet, na 
madžarski strani pa državni podsekretar 
iz prom etnega m in istrstva. Na ravni 
meddržavne kom is ije  so bila usklajena 
naslednja glavna vprašanja:
1. te h n ič n i p a ra m e tr i nove p roge  in 
stična točka na m eji
2. tehnološki param etri, ve likost in de­
lovanje skupne mejne postaje v Ho­
došu
3. način financiranja proge
4. ustrezni pravni sporazumi za pričetek 
gradnje in obratovanje proge.
V okviru zgoraj opredeljenih nalog so na 
meddržavni ravni delovale štiri podkom i­
sije meddržavne kom is ije , ki so bile
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
zadolžene za opredelitev skupnih elemen­
tov projekta ter za usklajevanje in reše­
vanje določenih vprašanj v okviru posa­
meznih delov projekta.
Vsi dogovori na tehnično-tehnološki rav­
ni so b ili po trjen i s podpisom  
meddržavnega Sporazuma o vzpostavitvi 
neposredne železniške povezave, ki je bil 
ratific iran v parlamentih obeh držav avgu­
sta leta 1997.
Rezultati meddržavnih dogovorov so b ili 
podlaga za delo na nacionalni ravni, kjer 
je b ilo  vodenje projekta organizirano na 
projekten način. Delo je nadziral projek­
tni svet, ki ga je imenovala vlada Repub­
like Slovenije. Poleg tega je projektni svet 
sprejem al in potrjeval strokovne o d loč i­
tve. Projektni svet je  imenoval vodjo 
projekta, ki je organiziral in usklajeval 
aktivnosti med posam eznic i deli projek­
ta. Sam pro jekt pa je b il zaradi boljše 
preglednosti in lažjega obvladovanja vseh 
aktivnosti, ki jih  je b ilo  potrebno izvesti 
pred pričetkom  gradnje in v fazi izvajanja 
gradnje, razdeljen na: investic ijsko  teh­
nični del, u rbanistično dokum entacijo , 
pridobivanje zem ljišč in operativni del. V 
sklopu operativnega dela je b il izveden 
razpis za gradnjo in razpis za nadzorne­
ga inženirja, ki je v skladu s pogoji FIDIC 
nadziral gradnjo objekta.
5.0 ZAKLJUČEK S 
POUDARKOM NA 
NOVOSTIH PRI GRADNJI 
PROGE
Izgradnja nove proge je b il zelo ve lik 
projekt še posebej zato, ker je moral biti 
meddržavno usklajevan tako tehnično kot 
tehnološko in pravno. Poleg tega je bil to 
najdaljši lin ijsk i projekt v zadnjem času 
v S loveniji, ker se niti en odsek avtoce­
ste ni izvajal v taki do lž in i istočasno in 
noben odsek avtoceste se ni izvajal na­
enkrat skozi štiri občine. Zaradi teh razlo­
gov je bila gradnja nove proge zelo zahte­
vna, tako tehnično kot tehnološko.
Za lokacijski načrt je b ilo  poleg ide jne­
ga projekta in presoje vp livov na okolje
izdelanih tudi devet ločenih š tud ij (tre ­
s lja ji, hrup, dvoživke, vidre itd ), ki so 
rabile kot podlaga za lokacijsko doku­
m entacijo. Lokacijske obravnave so po­
tekale na petih lokacijah. Skleniti je b ilo 
potrebno skoraj 800 pogodb o odkupu 
zem ljišč od več kot 1400 lastnikov zem ­
ljišč. Poleg tega je b ilo  potrebno skleniti 
nekaj manj kot 150 služnostnih pogodb 
ali pogodb o začasni rabi zem ljišča. Po­
rušiti in odstraniti je b ilo  potrebno 6 
objektov, od tega dva proizvodna objekta 
Lovišča Kompas v Gornjih Petrovcih.. Več 
kot 3000 lastnikov zem ljišč ali prizade­
tih strank je dob ilo  povabilo na javno 
obravnavo pred p rid o b itv ijo  enotnega 
gradbenega dovo ljen ja . Nekaj sto se­
stankov z loka ln im i skupnostm i je b ilo  
potrebnih, preden se je izvedel projekt v 
celoti. Razgovori še vedno potekajo, ker 
se zem ljiško-pravne zadeve še urejujejo, 
hkrati pa se izvaja prvič v S loveniji koma­
sacija zem ljišč, ki jo  je skladno z Zako­
nom o km etijsk ih  zem ljišč ih  dolžan 
plačati investitor posega v prostor.
Ne glede na obsežnost projekta je bil g la-
■i
LEGENDA:
MOP = Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije 
SŽ = Slovenske železnice Copyright Prometni Institut, 1996
M. BREZIGAR, B. ZGONC: Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko - projekt dveh držav
vnemu izvajalcu del SCT d,d. in partne­
rjema Prim orje in GIZ Gradis ob uvedbi 
v posel predano Enotno gradbeno do­
voljen je za celotno traso z vsemi potreb­
nim i zem ljišč i. Pogodbeni rok za do­
končanje del je bil 24 mesecev, vendar 
je izvajalec usposobil progo za promet v 
22 mesecih, tako da je b ila  proga spo­
sobna za promet 25.12 .2000. Uradna 
d iplom atska nota R Madžarski je bila 
poslana 04.01.2000. Z njo je R Slovenija 
obvestila R Madžarsko, da je R Slovenija 
izpolnila svoje obveznosti po podpisanem 
sporazumu in de se promet po novi pro­
gi lahko začne. Za to gre zahvala predv­
sem glavnim izvajalcem del, nadzornemu 
inženirju in vodstvu projekta.
Pri tako velikem projektu je potrebno, da 
se istočasno z gradnjo razvijejo tudi 
nekateri novi s is tem i. N ajpom em bnejši
sistem, ki je bil razvit istočasno z gradnjo 
nove proge, je bila uvedba nove elektron­
ske signalnovarnostne naprave, ki om o­
goča vodenje prometa vlakov na posa­
meznih postajah iz enega centra in ne­
nehno sprem ljanje vlakov po progovnih 
odsekih. Elektronsko signalnovarnostno 
napravo v tu jin i poznajo že 15 let, v S lo­
ven iji pa je na novi progi prvič upora­
bljena, za kar pa je bilo potrebno izvesti 
tud i ves razvoj te naprave za slovensko 
železniško omrežje.
Zelo velik tehnološki napredek predstavlja 
tudi uporaba d ig ita ln ih  te lefonskih ste­
b ričkov namesto te lefonskih om aric ob 
progi.
Tehnološko pa je največji napredek na­
rejen z izvedbo skupne mejne postaje, 
kjer se prvič v S loveniji izvajajo vsi ca­
rinski, p o lic ijs k i, inšpekc ijsk i in želez­
niški postopki na eni m ejni postaji in v 
eni mejni stavbi.
Velik korak v razvoju zgornjega ustroja 
prog predstavlja prva vgradnja kretnic na 
betonskih pragovih v Sloveniji.
Prvič v S loven iji je b ila  tudi izvedena 
č is tilna  naprava za potrebe postaje in 
okoliških prebivalcev.
Poleg navedenih glavnih posegov so bili 
izvedeni še drugi manjši posegi, ki se ne 
izvajajo zelo pogosto, kot so ograje za 
dvoživke, ograje za visoko divjad, prehodi 
za divjad, nadom estni vodnjaki za oko­
liške prebivalce, črpališče pitne vode za 
mejno postajo itd.
LITERATURA
In ve s tic ijsk i p rogram  gradnje proge P u co n c i- Hodoš-državna meja (oktober 1996, april 1998, ju li j  2 0 0 0 ), Prom et­
ni in s titu t L jub lja n a
Lokacijski načrt za železniško progo P u co n c i- Hodoš-državna m eja, ZEU-družba za načrtovanje in inžen iring  d.o.o.
Projekt PGD S lovensko-m adžarska železniška povezava na odseku P uconci-H odoš-državna  m eja (št. 3358 , januar 
1998) S Ž-P ro jektivno pod je tje  L jub lja n a  d .d ., T iring  d .o .o .;
Poročilo o delu podkom is ije  za te h n o lo g ijo  R S loven ije  in R Madžarske za izgradnjo slovensko-m adžarske železniške 
povezave (1 /9 7 )
Poročilo o delu p o d ko m is ije  za tehn ična  vprašanja  R S love n ije  in R Madžarske za izgradnjo slovensko-m adžarske 
železniške povezave (1 /9 7 )
Poročilo o de lu  p o d ko m is ije  za pravna vprašanja  R S loven ije  in R Madžarske za izgradn jo  slovensko-m adžarske 
železniške povezave (3 /9 8 )
Sporazum o vzpostavitv i neposredne železniške povezave z R M adžarsko (1 0 /9 6 )
T. KOPAR, V. DUCMAN: Ovrednotenje merilne negotovosti pri preskušanju gradbenih materialov
OVREDNOTENJE MERILNE 
NEGOTOVOSTI PRI 
PRESKUŠANJU GRADBENIH 
MATERIALOV
EVALUATION OF THE 
MEASUREMENT UNCERTAINTY 
IN TESTING OF BUILDING 
MATERIALS
STROKOVNI ČLANEK
UDK 69 : 6 2 0 .1 .0 8 8  : 006  (100) EN ISO /  IEC 17025 TINKARA KOPAR, VILMA DUCMAN
P O V Z E T E K  Novi standard EN ISO/IEC 17025 : “General requirements
for the competence of testing and calibration laboratories” 
zahteva, da imajo akreditirani laboratoriji postopke za oceno merilne negotovosti. Pri 
podajanju rezultatov je pomembno poznavanje merilne negotovosti, ker le - ta  kvantitativno 
oceni območje vrednosti, znotraj katerih leži prava vrednost. S tem omogoča tudi lažjo 
primerjavo rezultatov različnih laboratorijev ali različnih metod. Določanje merilne 
negotovosti je kompleksen postopek, saj zahteva poleg poznavanja statističnih metod 
ovrednotenja negotovosti tudi poglobljeno strokovno poznavanje določenega področja. V 
prispevku so podani primeri izračunov merilne negotovosti pri preskušanju gradbene 
keramike, in sicer pri določitvi vpijanja vode, nosilnosti in tlačne trdnosti.
O  I I | \ /1  |\/l A D V  The new s t a n d a r d  EN ISO/IEC 1 7 0 2 5 :  “General 
IVI M n  T requirements for the competence of testing and calibration 
laboratories” requires that  accredited testing laboratories 
shall have and shall apply procedures for estimating uncertainty of measurement. The 
measurement uncertainty of a result is a quantitative indication of its quality, and knowing 
the measurement uncertainty when reporting a result, allows the comparison of results 
from different laboratories or results obtained by different t e s t  methods. The evaluation 
of the measurement uncertainty is a complex procedure, which requires a good statistical 
background as well as good understanding of the specific testing field. In the article, 
some examples of the evaluated measurement uncertainties for testing of ceramics 
building materials are presented such as: water absorption, load bearing strength, and 
compressive strength.
A v to ric i:
Tinkara Kopar, univ. dipl. inž. kem., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1Q00 Ljubljana, 
Slovenija
mag. Vilma Ducman, univ. dipl. inž. kem., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 100G Ljubljana, 
Slovenija
T. KOPAR, V. DUCMAN: Ovrednotenje merilne negotovosti pri preskušanju gradbenih materialov
1. UVOD
V letu 2000 je novi standard EN ISO/IEC 
17025/2000: General requirem ents tor 
the competence of testing and calibration 
laboratories [EN, 2000] zamenjal doslej 
veljavni standard EN 45001: General c r i­
teria for the operation of testing labora­
tories [EN, 1992], Novi standard poleg še 
nekaterih drugih spremem b od akrediti­
ranih laboratorijev zahteva, da morajo 
imeti in uporabljati postopek za ocenitev 
m erilne negotovosti. Vpeljava postopkov 
za ovrednotenje m erilne negotovosti v 
preskuševalnem laboratoriju je zahteven 
proces predvsem zaradi uporabe velike­
ga števila različnih bolj ali manj izpopol­
njenih in defin iranih standardnih in ne­
standardnih preskusnih metod.
Podrobno je postopek za ovrednotenje 
negotovosti rezultata predstavljen v navo­
d ilu : Guide to the expression of uncer­
tainty in measurement [EN, 1992], Me­
rilna negotovost rezultata je kvantitativna 
ocena obm očja vrednosti, znotraj katerih 
leži prava vrednost [ISO, 1995], [EA, 
1996], [EA, 1999]. Določena je kot kom­
binacija negotovosti posameznih kom po­
nent, ki vplivajo na končni rezultat. Posto­
pek ovrednotenja negotovosti rezultata 
lahko v grobem razdelimo na faze [BAM, 
1996], kot sledijo. 123
1. Podrobno, po korakih, analiziramo ves 
preskusni postopek. S tem ugotovimo 
čim več kom ponent, ki lahko prispe­
vajo k negotovosti rezultata. To je po­
membna stopnja določitve negotovos­
ti rezultata in zahteva dobro poznavan­
je m erilne opreme, principa preskus­
ne metode in vpliva okolja na izvedbo 
preskusa.
2. Z različnim i s ta tističn im i postopki ov­
rednotimo vp liv posameznih kom po­
nent, kot je navedeno v navodilu: Gui­
de to the expression of uncertainty in 
measurement.
3. Izračunamo kom binirano m erilno ne­
gotovost. Kombinirana m erilna nego­
tovost je sestavljena iz deleža m e ril­
nih negotovosti vseh komponent. Vpliv 
posameznih m eriln ih  negotovosti na
kom binirano negotovost podaja faktor 
obču tljivos ti.
4. Izračunamo razširjeno m erilno nego­
tovost. Razširjena merilna negotovost 
mora podajati ustrezno stopnjo zau­
panja. Stopnjo zaupanja določa faktor 
pokritja. Največkrat se uporablja fak­
to r pokritja  2, ki v prim eru normalne 
porazdelitve ustreza stopnji zaupanja 
prib ližno 95%. Razširjena m erilna ne­
gotovost se podaja kot negotovost rezul­
tata pri navedbi rezultata.
Vsak usposobljen preskuševalni labora­
torij naj bi imel ovrednotene negotovosti 
rezultatov, saj s tem zagotavlja bo ljšo 
kvalite to  pri preskušanju. Z ovredno­
tenjem  komponent, ki vplivajo na rezul­
tat, kot so naključni vp liv izvajalca pre­
skusa, vp liv  m etroloških lastnosti opre­
me ter vp liv  okolja, lahko ugotovimo, ali 
preskusni postopek omogoča doseganje 
dovolj zanesljivih meritev oziroma rezul­
tatov. Poleg tega s podrobnim pregledom 
in ovrednotenjem  komponent negotovo­
sti lahko ugotovim o, katere korake pre­
skusnega postopka je potrebno še izbo lj­
šati, d opo ln iti, sprem eniti, da lahko 
dosežemo bo lj zanesljive rezultate. 
Izražanje rezultata z negotovostjo hkrati 
om ogoča bo ljšo  prim erjavo rezultatov 
m edlaboratorijskih  testov, prim erjavo 
rezultatov znotraj istega laboratorija, p ri­
merjavo rezultatov, dobljenih po različnih 
metodah, kakor tudi prim erjavo s poda­
tki iz različnih specifikacij.
V nadaljevanju prikazujem o konkretne 
prim ere ovrednotenja negotovosti rezul­
tata nekaterih metod preskušanja gradbe­
ne keramike.
2. REZULTATI
Izračun m erilne negotovosti je podan v 
skladu z dokum entom a EAL-K23 (E A -3 / 
02) in EA-4/02 [EA, 1996], [EA, 1999], 
Postopek do ločitve  m erilne negotovosti 
je b il nasledn ji: najprej smo d o lo č ili 
funkcijsko  povezavo med rezultatom in 
m erjen im i karakteristikam i (funkcijsko 
zvezo), nato smo navedli faktorje, ki v p li­
vajo na rezultat (v iri negotovosti), po
posameznih sprem enljivkah do ločili ko­
eficiente obču tljivosti, ovrednotili nego­
tovosti posameznih prispevkov in izraču­
nali razširjeno negotovost, ki smo jo na­
vedli poleg rezultata preskušanja.
2.1 OVREDNOTENJE 
MERILNE NEGOTOVO­
STI PRI VPIJANJU VODE
D oločitev vp ijan ja  vode smo izvedli na 
opečnih strešnikih, ki smo jih  po predho­
dnem sušenju in tehtanju za 24 ur na­
m očili v hladno vodo ter ponovno stehta­
li. Po navedenem postopku smo določili 
vpijanje vode E =  6,3 %.
Funkcijska zveza:
-  m .
E = — 2------ x- x  100
m ,
(D
m, - masa suhega vzorca (g) 
m2 - masa mokrega vzorca (g)
Viri negotovosti: 
masa m,, m 2:
- razširjena relativna negotovost tehtnice 
iz kalibracijskega certifikata; ± 0 ,2 5  g
- loč ljivost tehtnice; ± 0 ,5  g
Določitev koeficientov občutljivosti:
c i  = &E
dml
1 0 0  m 2
(2)
&E
c i = - - - - - -
3 n 2
1 0 0
m 1 (3)
Izračun merilne negotovosti: Preglednica 1
Podajanje rezultata: E = 6,3 ± 0,03 %
2.2 OVREDNOTENJE 
MERILNE NEGOTOVO­
STI PRI NOSILNOSTI
Nosilnost smo d o lo č ili na votlih glinenih
T. KOPAR, V, DUCMAN: Ovrednotenje merilne negotovosti pri preskušanju gradbenih materialov
ploščah po m etodi JUS B .D 8.0117. Pri 
preskusu nosilnosti smo do loč ili s ilo F =
1490 N.
Funkcijska zveza:
Viri negotovosti: 
sila  F:
-  razširjena relativna negotovost stiskal­
nice Iz kaiibracijskega certifikata; ±0,3%
- loč ljivost stiskaln ice; ± 0 ,5  N
Koeficient občutljivosti:
c  1
3 F
3 F
= 1 (5)
Izračun merilne negotovosti: Preglednica 2
- primer 1: ± 0 ,3  %, prim er 2: ± 1 ,5  %
- loč ljivost stiskalnice; ± 0 ,5  N
dolžina a:
- razširjena relativna negotovost merila iz 
kaiibracijskega certifikata; ± 0 ,0 1 4  mm
- loč ljivost d igitalnega pom ičnega m eri­
la; ± 0 ,0 0 5  mm
- odčitek na d igita lnem  pom ičnem  m eri­
lu; ± 0 ,5  mm
širina b:
-  razširjena relativna negotovost m erila iz 
kaiibracijskega certifikata; T O ,014 mm
- loč ljivost digita lnega pom ičnega m eri­
la; ± 0 ,0 0 5  mm
- odčitek na digita lnem  pom ičnem  m eri­
lu; ± 0 ,5  mm
Koeficienti občutljivosti:
Podajanje rezultata: F = 1490 ± 4,5 N
2 . 3  OVREDNOTENJE 
M E R I L N E  NEGOTOVO­
S T I  PRI DOLOČITVI 
T L A Č N E  TRDNOSTI
3& 1
c  i = ---- = ------
3 F  a h
3g
c  2 = ----
3 a
F
a 1 h
(7)
( 8)
Tlačno trdnost smo izvedli na opečnih 
b lokih po m etodi JUS B .D 8.0117, kjer 
smo površino blokov predhodno pripra­
v ili z m alto, nakar smo po določenem  
času staranja izvedli preskus tlačne trd­
nosti s h itrostjo  obremenjevanja 0,05 N/ 
m m 2/s. Na m odularn ih b lokih smo do­
lo č ili vrednost 12,7 MPa.
3 a
C~i -  —
3b
F
b 2 ■ a
(9)
2.3.1 Ovrednotenje meri­
lne negotovosti pri do­
ločitvi tlačne trdnosti - 
stiskalnica razreda I
Funkcijska zveza: Izračun merilne negotovosti: Preglednica 3
F
c  = - - - - - - - -
a  X b
(6) Podajanje rezultata: o = 12,7 ± 0,06 
MPa
F - s i l a  (N)
o - tlačna trdnost (MPa) 
a - dolžina bloka (m m ) 
b -  širina bloka (m m)
Viri negotovosti: 
sila  F:
- razširjena relativna negotovost stiskal­
nice iz kaiibracijskega certifikata;
2.3.2 OVREDNOTENJE 
MERILNE NEGOTOVOSTI 
PRI DOLOČITVI TLAČNE 
TRDNOSTI - STISKALNI­
CA RAZREDA II
Izračun merilne negotovosti: Preglednica 4 
Podajanje rezultata: o=12,7± 0,20 MPa
3. SKLEP
Pri prikazanih izračunih m erilne negoto­
vosti smo upoštevali prispevke, ki izvirajo 
iz lastnosti opreme. Izračunali smo, da je 
negotovost rezultata pri do ločitv i vpijanja 
vode in pri do ločitv i nosilnosti praktično 
zanemarljiva. Pri do ločitv i tlačne trdno­
sti smo predstavili dva primera. V prvem 
prim eru je b ila  uporab ljena stiska ln ica  
razreda I (z razširjeno negotovostjo opre­
me 0,3% - prva vrsta v preglednici 3), v 
drugem primeru pa smo s im u lira li upo­
rabo stiska ln ice  razreda II (predposta­
vljena razširjena negotovost opreme 
1,5% - prva vrsta v preglednici 4). V p ri­
meru uporabe stiska ln ice  razreda I je 
merilna negotovost metode praktično za­
nem arljiva ± 0 ,0 6  MPa. Če pa bi upora­
b ili stiskalnico razreda II, bi se vrednost 
za m erilno negotovost potro jila  in bi do­
segla vrednost ± 0 ,2 0  MPa. Iz predsta­
vljen ih  prim erov uporabe s tiska ln ic  
različnih razredov je razvidno, da upora­
ba boljše opreme zelo poviša stopnjo 
zaupanja v rezultat.
Poleg prispevkov, ki izhajajo iz lastnosti 
opreme, so izredno pom embni tudi ostali 
parametri, ki lahko vp liva jo  na končni 
rezultat in jih  lahko ovrednotimo ob poz­
navanju principa preskusne metode. Pri 
zgoraj predstavljenih metodah je faktor, 
ki lahko v določeni meri vpliva na velikost 
merilne negotovosti, tudi vp liv  osebja, ki 
meritev izvaja. Pri do ločitv i nosilnosti in 
tlačne trdnosti pa so pom em bni faktorji 
še predhodna priprava vzorcev, pravilna 
namestitev vzorcev v stiskaln ico ter p ri­
rastek sile  med potekom preskusa. Na 
ZAG-u že potekajo raziskave v smeri do­
ločitve vp liva  teh faktorjev. Opravljeni 
predhodni preskusi kažejo, da bo vp liv  
priprave vzorcev, pravilnega nameščanja 
v stiska ln ico  in prirastka sile vsaj v 
enakem velikostnem  obm očju , kot je 
vp liv opreme.
Določitev negotovosti rezultata je potre­
ben in sm iseln korak pri izvajanju presku­
snih metod. Take analize so tudi pom em ­
bne pri načrtovanju novih preskusnih 
metod. S predhodno analizo lahko preso-
T. KOPAR, V. DUCMAN: Ovrednotenje merilne negotovosti pri preskušanju gradbenih materialov
dim o vp liv  preskuševalne opreme kakor 
tudi ostalih prispevkov. Mnoge od teh 
parametrov je težko določiti zaradi kom­
pleksnih m edsebojnih vplivov ali zahte­
vnih in dolgotra jn ih  eksperimentov. Tre­
ba je presoditi, kdaj bomo posamezne 
parametre eksaktno določili in kdaj samo 
ocen ili na podlagi izkušenj ali literaturnih 
podatkov. Vsekakor pa je pomembno, da 
posamezne vplive ugotovimo, do ločim o
njihov obseg in presodim o, katere faze 
preskusnega postopka lahko ali celo 
moramo izboljšati, da bi dosegli čim bolj 
zanesljiv rezultat.
V ir nego tovosti 
(p rispevk i)
V elič ina
(X i)
V rednost
(x i)
S tand, d ev iac ., 
m e jn a  v red n o s t
T ip
negotov.
P o razdelitev N eg o to v o st p rispevkov 
(u (x i))
F ak to r o bču tljivosti 
(c i)
P rispevek  k 
stand, negotov.
1. M asajuha-kalibracija m , 3143 g + /- 0 ,25  g A n o n n a ln a =  0 ,25g /2  =  0 ,125  g -0 ,034  % /g -0 ,004 %
2. M a s a ^ - lo č l j iv o s t m . 3143 g + /- 0 ,5  g B pravoko tna =  0 ,5g  /^ 3  =  0 ,298  g -0 ,034  % /g -0 ,010 %
3. M asamob,- 
k a lib rac ija
m 2 3341 g + /- 0 ,25  g A norm alna =  0 ,25g /2  =  0,125 g 0 ,032  % /g 0 ,004 %
4. M asa^o to -ločljivost m 2 3341 g + /- 0 ,5  g B pravoko tna =  0 ,5g /V 3  =  0 ,298  g 0 ,032  % /g 0 ,010 %
Standardna negotovost: U(y) =  0,015 %
Razširjena negotovost: U =  0,03 %
Preglednica 1: Ovrednotenje negotovosti rezu lta ta  za vpijanje vode
V ir negotovosti V e lič in a V rednost Stand, d ev iac ., T ip P o razde litev N eg o to v o st p rispevkov F ak to r obču tljivosti P rispevek  k
(p rispevk i) (X i) (x i) m ejn a  v red n o s t negotov. (u(x i)) (c i) stand, negotov.
1. S ila-kalib rac ija F 1490 N + /- 0 ,3  % A norm alna = (0 ,3% /2 )*1490  =  2 ,24  N 1 2,24  N
2. S ila-loč ljivost F 1490 N + /- 0 ,5  N B pravoko tna =0,5N /V 3 =  0 ,29  N 1 0 ,29  N
Standardna negotovost: U(y) =  2,26 N 
Razširjena negotovost: U =  4,5 N
Preglednica 2: Ovrednotenje negotovosti rezu lta ta  na nosilnost
V ir nego tovosti 
(p rispevk i)
V elič in a
(X i)
V rednost
(x i)
S tand, d ev iac ., 
m e jn a  v red n o s t
T ip
nego tov .
P o razde litev N ego tovost 
p risp ev k o v  (u (x i))
F ak to r ob ču tljiv o sti 
(c i)
P rispevek  k 
stand, negotov.
1. S ila-nego tovost F 7 00000  N + /- 0 ,3  % A norm alna = 700kN *(0,3% /2)=  1,05kb 0 ,000018 0 ,0189  M P a
2. S ila-loč ljivost F 700000  N + /- 500  N B p ravoko tna = 500N /V 3 =  2 89  N 0 ,000018 0 ,005202  M P a
3. D o lž ina-nego tovost a 290  m m + /-0 ,0 1 4  m m A n o rm aln a = 0 ,0 1 4 m m /2  =  0 ,0 0 7  m m -0 ,0438 -0 ,0003066M P a
4. D olž ina-loč ljivost a 290  m m + /- 0 ,005  m m B pravoko tna = 0 ,0 0 5 m n W 3 =  0 ,003 m n -0 ,0438 -0 ,0001314  M Pa
5. D o lž ina-odč itek a 290 m m + /- 0 ,5  m m B pravoko tna = 0 ,5 m n W 3  =  0 ,289  m m -0 ,0438 -0 ,0126582  M Pa
6. Š irina-nego tovost b 190 m m + /- 0 ,0 1 4  m m A n o rm aln a = 0 ,0 1 4 m m /2  =  0 ,0 0 7  m m -0 ,0669 -0 ,0004683  M Pa
7. Š irina -ločljivost b 190 m m + /- 0 ,005  m m B p ravoko tna = 0 ,0 0 5 m n W 3 =  0 ,003 m n -0 ,0669 -0 ,0002007  M Pa
8. Š irina -odč itek b 190 m m + /-  0 ,5  m m B p ravoko tna = 0,5m m /V 3 =  0 ,289  m m -0 ,0669 -0 ,0193341 M Pa
Standardna negotovost: U(y) =  0,03 MPa 
Razširjena negotovost: U =  0,06 MPa
Preglednica 3: Ovrednotenje negotovosti rezu lta ta  na preskus tlačne trd n o s ti - stiskalnica razred I
T. KOPAR, V. DUCMAN: Ovrednotenje merilne negotovosti pri preskušanju gradbenih materialov
V ir nego tovosti 
(p rispevk i)
V elič in a
(X i)
V rednost
(x i)
S tand, d ev iac ., 
m e jn a  v rednost
T ip
negotov.
P o razd e litev N ego tovost 
p risp ev k o v  (u (x i))
F ak to r o b ču tljivosti 
(c i)
P risp ev ek  k 
stand, negotov .
1. S ila-nego tovost F 700000  N + /-  1,5 % A n o rm a ln a = 7 0 0 k N * (l,5 % /2 )= 5 ,2 5 k N 0 ,0 00018  m m '2 0 ,0945  M P a
2. S ila-loč ljivost F 700000  N + /- 500  N B prav o k o tn a =  500N /V 3= 289 N 0 ,000018  m m '2 0 ,005202  M P a
3. D o lž ina-nego tovost a 290 m m + /- 0 ,014  m m A n o rm a ln a =  0 ,014m m /2  =  0 ,007  m m -0 ,0438  N /m m '3 -0 ,0003066  M P a
4. D o lž ina-loč ljivost a 290 m m + /- 0 ,005  m m B p ra v o k o tn a =  0 ,005m m /V 3= 0 ,003 m m -0 ,0438  N /m m '3 -0 ,0001314  M P a
5. D o lž ina-odč itek a 290  m m + /- 0 ,5  m m B prav o k o tn a =  0 ,5m m /V 3= 0 ,289  m m -0 ,0438  N /m m '3 -0 ,0126582  M P a
6. Š irina -nego tovost b 190 m m + /-0 ,0 1 4  m m A n o rm a ln a =  0 ,014m m /2  =  0 ,007  m m -0 ,0669  N /m m '3 -0 ,0004683  M P a
7 Š irina -loč ljivost b 190 m m + /- 0 ,005  m m B p ra v o k o tn a =  0 ,0 0 5 m n W 3 =  0,003 m m -0 ,0669  N /m m '3 -0 ,0002007  M P a
8 Š irina -odč itek b 190 m m + /- 0 ,5  m m B p ravoko tna =  0 ,5m m /V 3= 0 ,289  m m -0 ,0669  N /m m '3 -0 ,0193341 M P a
Standardna negotovost: U(y) =  0,10 MPa 
Razširjena negotovost: U =  0,20 MPa
Preglednica 4: Ovrednotenje negotovosti rezu lta ta  na preskus tlačne trd n o s ti - stiskalnica razred II
LITE R A TU R A
EN ISO/IEC 17025: General reqirements for the competence of testing and calibration laboratories, točki 5 .4.6.2 in 5.4,6.3,
2000 .
EN 45001: General criteria for the operation of testing laboratories, točka 5 .4 .3 ,1 9 9 2 .
Guide to the expression of uncertainty in measurement, ISO, Geneve, Švica, str. 9 -  2 8 ,1 9 9 5 .
EAL-G23 (E A-3/02): The expression of uncertainty in quantitative testing, EA, 1996.
EA-4/02: Expression of the uncertainty in calibration, EA, 1999.
DAR-EM22: Uncertainty of test results, DAR Secretariat, BAM, Berlin, 1996.
JUS B.D8.011: Metode ispitivanja opeka, blokova i ploča od gline, točki 6.3 in 6 .4 ,1 9 8 7 .
Spoštovani!
GRADBENI VESTNIK je strokovno-znanstvena revija, s katero predstavljamo slovenski in tu ji strokovni javnosti 
naše znanstvene in strokovne dosežke z vseh področij gradbeništva, obenem z njo izobražujemo in stanovsko 
povezujemo kolege, saj je revija tudi člansko g lasilo  Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slove­
nije. Letno izide 12 številk (revija izhaja mesečno) v nakladi 3000 izvodov. Med naročniki revije je 40 naroč­
nikov iz tu jine , z 18 tu jim i naslovi si revijo izmenjujemo.
Za reklamne oglase se priporočamo po naslednjem ceniku:
1/1 barvni oglas na naslovnici 200 .000,00  SIT
1/1 črno -  beli 100 .000,00  SIT
1/2 barvni 100 .000,00  SIT
1 /2 č r n o - b e l i  50 .000 ,00  SIT
1 /4 č r n o - b e l i  25 .000,00 SIT
V ceno ni vštet DDV. Rabat ponavljanja oglasa znaša 10%
ZDGITS
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 
GRADBENI VESTNIK: Letno kazalo
KAZALO ZA LETNIK L - 2001
ČLANKI, STUDIJE, 
RAZPRAVE
ARTICLES, STUDIES, 
P R O C E E D I N G S
p  ( l i l g j
.  •% -• % i
STROKOVNI ČLANKI
P R O F E S S I O N A L  .P A P E R S
BOSILJKOV BOKAN Violeta:
POSEBNE LASTNOSTI SVEŽEGA SAMOZGOŠČEVALNEGA BETONA - 
PREGLED OBSTOJEČIH METOD PREISKAV
KEY PROPERTIES OF FRESH SELF-COMPACTING CONCRETE -
EXISTING TEST METHODS...................................................................................................232
BREZIGAR Marko, ZGONC Bogdan
ŽELEZNIŠKA POVEZAVA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO - 
PROJEKT DVEH DRŽAV
RAILWAY LINK BETWEEN SLOVENIA AND HUNGARY -
TWO COUNTRIES’ PROJECT............................................................................................... 275
ČEPON Miklavž
OBNOVITEV GRADNJA, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE CESTNIH 
OBJEKTOV DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE
REHABILITATION, CONSTRUCTION, MAINTENANCE AND 
MANAGEMENT OF ROAD STRUCTURES BY THE DIRECTORATE
OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA FOR ROADS..................................................................  4
ČERIN Marjan
SANACIJA OBJEKTA ŠOLSKEGA CENTRA TOLMIN, POŠKODOVANEGA 
V POTRESU V POSOČJU SPOMLADI 1998
REPAIR OF THE EARTHQUAKE - DAMAGED BUILDING OF THE TOLMIN
TRAINING CENTRE.................................................................................................................154
DUJIČ Bruno, ŽARNIĆ Roko
PROJEKTIRANJE KONSTRUKCIJ LESENIH MONTAŽNIH HIŠ 
NA POTRESNIH OBMOČJIH
STRUCTURAL DESIGN OF PREFABRICATED TIMBER HOUSES
IN SEISMIC REGIONS...........................................................................................................240
HUMAR Gorazd, VIROLA Juhani
MOST AKAŠI-KAIKJO NA JAPONSKEM -
Most z največjim glavnim razponom na svetu
THE AKASHI-KAIKYO BRIDGE IN JAPAN - Bridge with world's
longest centre span.............................................................................................................. 26
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 
GRADBENI VESTNIK: Letno kazal
KOPAR Tinkara, DUCMAN Vilma
OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI PRI PRESKUŠANJU 
GRADBENIH MATERIALOV
EVALUATION OF THE MEASUREMENT UNCERTAINTY
IN TESTING OF BUILDING MATERIALS.............................................................................. 291
LIKAR Jakob
GEOTEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE POSEBNOSTI GRADNJE 
PREDORA GOLOVEC
GEOTECHNICAL AND TECHNOLOGICAL SPECIFITIES
OF THE GOLOVEC TUNNEL CONSTRUCTION......................................................................57
LOVŠE Igor
RAČUNSKA OBRAVNAVA RAZPOK V JEKLENIH KONSTRUKCIJAH
NUMERICAL TREATMENT OF CRACKS IN STEEL STRUCTURES...................................50
PLANINC Igor, BRATINA Sebastjan, TURK Goran, SAJE Barbara Mihaela 
RAČUNSKA POŽARNA ODPORNOST 
ARMIRANOBETONSKEGA NOSILCA
THE DETERMINATION OF FIRE RESISTANCE OF REINFORCED
CONCRETE BEAM«.................................................................................................................182
PRISTAVEC Anton
KONTROLA NAPETOSTI IN STABILNOSTI KONSTRUKCIJE 
PREVOZNEGA DVIŽNEGA DELOVNEGA ODRA
STRESS AND STABILITY CHECK OF MOBIL LIFTING WORKING
PLATFORM STRUCTURE................................................................... *...................................69
RAMŠAK Mihael
OCENJEVANJE ZVOČNE IZOLACIJE MED SOSEDNJIMI 
PROSTORI STAVB Z UPOŠTEVANJEM VZPOREDNEGA 
PREVAJANJA ZVOKA
ESTIMATION OF AIRBORNE SOUND INSULATION BETWEEN 
ADJACENT ROOMS, CONSIDERING ALSO THE FLANKING
TRANSMISSION..................................................   215
SRPČIČ Jelena
EVROPSKA TEHNIČNA SOGLASJA IN MONTAŽNE HIŠE
EUROPEAN TECHNICAL APPROVALS AND TIMBER FRAME
BUILDING SYSTEMS .............................................................................................................221
ŠTRANCAR Tomaž, ŠTIGLIC Karel
RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ
CAD OF STEEL STRUCTURES................................................................................................14
ZALETELJ Viktor, ŠEPEC Roman 
CAD/CAM JEKLENIH KONSTRUKCIJ
CAD - CAM OF STEEL STRUCTURES...................................................... 83
ZAVRŠKI Marko, AČANSKI Vukašin 
PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA VIADUKTA LOČICA
DESIGN AND CONSTRUCTION OF THE VIADUCT LOČICA................................................130
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 
GRADBENI VESTNIK: Letno kazalo
ZAVRŠKI Marko, HENČIČ Peter, MARINIČ Mojca 
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA NAKUPOVALNEGA CENTRA 
EUROPARK V MARIBORU
DESIGN AND CONSTRUCTION OF SHOPPING CENTRE
EUROPARK IN MARIBOR ....................................................................................................175
ZNANSTVENI ČLANKI
S C I E N T I F I C  P A P E R S
DUJIČ Bruno, ŽARNIC Roko
MODELIRANJE IN IZRAČUN DINAMIČNEGA ODZIVA LESENIH 
OKVIRNIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNO OBTEŽBO
MODELUNG AND CALCULATION OF DYNAMIC 
RESPONSE OF WOODFRAME STRUCTURES ON
EARTHQUAKE EXCITATION..................................................................................................2BÜ
KANTE Peter, FISCHINGER Matej, ISAKOVIĆ Tatjana 
MODELIRANJE POTRESNEGA ODZIVA 
ARMIRANOBETONSKE STENE
MODELLING OF THE SEISMIC RESPONSE OF A RC
STRUCTURAL W ALL.............................................................................................................120
KRAVANJA Stojan
SINTEZA KONSTRUKCIJ: RAČUNALNIŠKO OPTIMIRANJE 
JEKLENIH KONSTRUKCIJ Z MATEMATIČNIM PROGRAMIRANJEM
STRUCTURAL SYNTHESIS: COMPUTER AND MATHEMATICAL
PROGRAMMING BASED OPTIMIZATION OF STEEL STRUCTURES.................................38
KUŠAR Domen
IZOBRAŽEVANJE, DELO IN ODGOVORNOST STAVBENIKA 
V SREDNJEM VEKU
EDUCATION, WORK AND RESPONSIBILITY OF THE BUILDER
IN THE MIDDLE AGE..............................................................................................................161
LAPAJNE Janez, MOTNIKAR ŠKET Barbara, ZUPANČIČ Polona
NOVA KARTA POTRESNE NEVARNOSTI - PROJEKTNI 
POSPEŠEK TAL NAMESTO INTENZITETE
NEW SEISMIC HAZARD MAP - INTENSITY
REPLACED BY DESIGN GROUND ACCELERATION..........................................................140
SAJE Drago, SAJE Franc
AVTOGENO KRČENJE BETONOV Z VISOKO TRDNOSTJO
AUTOGENOUS SHRINKAGE OF HIGH-STRENGHT CONCRETE......................................167
STANEK Marjan, TURK Goran
NUMERIČNI POSTOPEK ZA DOLOČITEV RAVNOTEŽNEGA STANJA 
V PREČNEM PREREZU AB NOSILCA
NUMERICAL PROCEDURE FOR EQUILIBRIUM STATE 
DETERMINATION IN CROSS-SECTION OF RC BEAM........................
GRADBENI VESTNIK: Letno kazal
STEIN MAN Franci, BANOVEC Primož, ŠANTL Sašo 
UPORABA GENETSKIH ALGORITMOV PRI NAČRTOVANJU 
IN UPRAVLJANJU 
VODOVODNIH SISTEMOV
APPLICATION OF GENETIC ALGORITHMS WITH WATER 
SUPPLY SYSTEM PLANNING AND MANAGEMENT........................ ..........195
ŠILIH Simon, SNOJ Boris, KRAVANJA Stojan
TRŽNA RAZISKAVA SOVPREŽNIH KONSTRUKCIJ V SLOVENIJI
MARKETING RESEARCH OF COMPOSITE STRUCTURES IN SLOVENIA.......... ............. 95
ŠILIH Simon, KRAVANJA Stojan 
KONKURENČNI RAZPONI SOVPREŽNIH NOSILCEV
COMPETITIVE SPANS OF COMPOSITE BEAMS ................................ ...........103
ZUPAN Dejan, TURK Goran
NEPRISTRANSKA TOČKOVNA OCENA KARAKTERISTIČNIH 
VREDNOSTI
UNBIASED POINT ESTIMATE OF CHARACTERISTIC VALUE........... ...........206
□VICE
3WS
DUHOVNIK Janez
50 LETNIKOV GRADBENEGA VESTNIKA........................................... ................2
MUDRAŽIJA Stipan
DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR 
AKTIVNO SODELUJE V PROJEKTU LOKALNA AGENDA 21 - 
PROGRAMU VARSTVA OKOLJA ZA MARIBOR................................. ............. 23
MNENJA IN ODMEVI
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
PRIPOMBE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
UNIVERZE V LJUBLJANI NA OSNUTKA ZAKONA O UREJANJU
PROSTORA IN ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV............................................................ 33
LAPAJNE Svetko
K ČLANKU: TRŽNA RAZISKAVA SOVPREŽNIH
KONSTRUKCIJ V SLOVENIJI................................................................................................149
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 
GRADBENI VESTNIK: Letno kazalo
UVODNIKI
DUHOVNIK Janez
NAGRAJENI GRADBENIKI.................................................................................................. 78
FAJFAR Peter
MIHA TOMAŽEVIČ - novi izredni član SAZU..................................................................... 174
PREGL Miroslav
5. SLOVENSKI DNEVI JEKLENIH KONSTRUKCIJ.............................................................1 Ü1
REFL4K Janez, DUHOVNIK Janez, HUMAR Gorazd
V SLOGI IN ZNANJU JE MOČ..............................................................................................274
J <
JUBILEJ
Humar Gorazd
SVETKO LAPAJNE - 90 LETNIK............................................................................................ 254
Reflek Janez
3Ü LET INŠTITUTA ZA KONSTRUKCIJE, POTRESNO 
INŽENIRSTVO IN RAČUNALNIŠTVO na Fakulteti za gradbeništvo
in geodezijo Univerze v Ljubljani......................................................................................... 255
IN MEMORIAM
MUDRAŽIJA Stipan
V SPOMIN BRANKU ROSINI................................................................................................231
ZADNIK Branko
VLADO SLOKAN, univ. dipl. inž. grad. 19 2 2 -2 Q 0 1  ...................................................... 230
I
tiskarna 
ljubljana, d.d.
1000 Ljubljana, Tržaška 42, 
SLOVENIJA
telefon: ++386 1 423 15 15 
telefax: ++386 1 257 14 61, 423 41 23 
e-mail: tiskarna.ljubljana@mrak.si
ISO9001
PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA 
STROKOVNI IZPIT V 
GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN 
KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU
2002
MESEC SEMINAR IZPITI
GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI
Januar pisni: 12.1. 
ustni: 21.-25.1.
pisni: 12.1. 
ustni: 21. -25.1
Februar 11.-15.
Marec 18.-22. pisni: 16.3. 
ustni: 25. - 28.3.
April 15.-19.
Maj 13.-17. pisni: 18.5. 
ustni: 27. - 30.5.
Junij pisni: 1.6. 
ustni: 10. -14.6.
September 23.-27.
Oktober 21.-25. pisni: 26.10.
November 18.-22. ustni:4. -7.11. 
pisni: 23.11.
pisni: 9.11. 
ustni: 18. -21.11.
December 16.-20. ustni: 2,- 5.12.
A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE
organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS),
Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 / 422-46-22), E-mail: gradb.zveza@siol.net
Seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in 
posebni del strokovnega izpita, Cena seminarja znaša 90.000,00 SIT z DDV.
Seminar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja 
za splošni del strokovnega izpita. Cena seminarja je 45.000,00 SIT z DDV.
K seminarju vabimo tudi kandidate, ki so že opravili strokovni izpit po določeni stopnji 
izobrazbe, pa so si pridobili višjo in morajo opravljati dopolnilni strokovni izpit.
Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 
kandidatov). Udeleženca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam 
udeleženec ...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 
dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic 
(zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno 
številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu.
Poslovni račun ZDGITS je 0201 7-0015398955; davčna številka 79748767.
B. STROKOVNI IZPITI
potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. 
Informacije je mogoče dobiti pri Ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 
01 / 568-52-76.
\
>»
)
\