I N«jv«<liti<-ns». čas-tihlepnost governerja Harolda Hoffmaaiy IKA'od, i la ji' l»il oil veden in mučen, tla je >lednjič priznal* \ odpredsee, te bom jaz razglasil za LLnd berghovejra odvajalca in governor Hoffman mi bo poma ;al. Nič se mi ne moro zgoditi, lokler jo Hoffman governor." Dalje .je Wendel izpovedal, ia mu je Parker rekel, da zaradi svojega priznanja ne l»o •bsojen na smrt, ker se more izgovoriti, da je duševno "oblačen", ker je že bil enkrat v umobolnici na opazovanju. Podan bo saano v zai>or, kjer bo :ofer kakega ravnatelja. Turn bo inogel pis ti članke o Obe državi boste delovali za mir in za svoj dobrobit. !— Avstrijsko -madžarska fronta proti Italiji in Nemčiji. BI' DIM PEST A, Madža rska, (>. maja. — Avstrijski predsednik Viljem Miklas, kancler dr Kurt Sehnselmigg in drugi avstrijski uradniki so ]>o tridnev j em obisku odpotovali iz Budimpešte. Regent admiral Nikolaj Hor-thv je pred.se*tolikw ,Miklasu j »04 J«-Ii I veliki kri/. reda za zasluge. To je edino odlikovanje, razun pa^iežovaga, ki ga je avstrijski predsednik kdaj sprejel. Predsednik Miklas je rekel, »'ti odliko&vanje rad sprejme kot znak >-jK>štovanja rn prija teljstva. Zjutraj je bil Miklas v kate drali pri sv. maši, katero je služil kardinal Seredi, nato pa je šel v parlament, kjer so ga poslanci (»ozdravili zelo nav dušeno. Predsednik zborniee ga je s prisrčnimi besedami i>o-fdravil, kakor tu
  • . maja. — Trije avstrijski »voditelji s«» se vrnili s trio-! a, ker je prišel v Neineij;. >rc«z potnega lista in je l»il na >otu na S[*ansko, da pomaga republikancem. ANARHISTIČNI UPOR V BARCELONI Anarhisti so se uprli pro-ti barcelonski vladi. — Sto ljudi je bilo ubitih. Miaja je vdaril na šestih frontah. PRPICfNAN, Franoija. Ti. lnaja. — Po pororilili, ki so prišla eez mejo v Francijo, so se anarhisti v Barceloni vprli proti vladi in je bilo pri tem ubitih najmanj HM) ljudi, nuio-go več pa ranjenih. Bolnišniee v Barceloni se polne ranjencev in oblasti so na strategi eno točke postavil«-tanke in strojnice. Anarhisti so skušal prevzeti mestno in provincial no vlado, toda oblasti so anarhiste po ^roeem boju obvladale. Nedavno je vlada v Valenci-ji zaJitevaia, da barcelonska vlada iinenirj«* za svojo '\x>jsko vrhovnega poveljnika, temu pn so so anarhisti uprli. Vlada pa jo ostala pri svoji zahtevi in a narliisti so so uprli ter hoteli ]»re\-zeti vlado 'v Kataloniji. PERPIGNAN, Francija, 5. leaja. — Vla«lni radio nazna-rja iz Barcelone, tla je bila a-narhistiena vstaja proti katalonski in valencijski vladi mirno poravnana. Kratka vstaja je zaliti^Tala 100 življenj in je oslabila ar oia«lo, ki se l>ori proti fašistom. Poročilo pravi, da .je pravo rodili minister špamske vlado \ \"alenciji, .Tuan Garieia Oliver, prišel z zastopnikom u pornili anarhistov do sporazu rna v sporu me«l anarhisti ii: katalonskim ]>reričel ofenzivo na šestih krajih. Xa vlarlni strani se l»ori tudi mnogo Portn.«calcev. V t'sera okraju 'Madrida so republikanci zavzeli šest hiš. iz katerih so fašisti s strojnicami obvladali veliko okolico. Dalje proti jugu so republikanci ob reki Jarama pregna li faši-t<» v drugo obrambno črto in potisnili nazaj celo desno krilo. Zajiadno od Madrida so republikanci prodrli dalje proti A vili, kjer je fašistični glavni stan. V Guadarrama pogorju so vladmi aeroplani obstreljevali fašistične postojanke, v okolici Escoriala pa so napredovali četrt milje ter vjeli mnogo ujetnikov in zaplenili velika množine municije. BILBAO, španska, 3. maja. — Nek fašistični oddelek, ki sestoji iz Italijanov in Marokan-cev i a kateremu poveljujejo i-talijanski častnik, je bil zaget v past severovzhodno od Bilbao, ko so Baski vstavili ofenzivo generala Mole, , EKSPLOZIJA NA MOGOČNEM NEMŠKEM ZRAKOPLOVU PRI PRISTANJU V NEW JERSE Y Ponosni zrakoplov je hotel pristati, ko je nastala eksplozija. — 33 trupel izvlekli z razvalin. — Poveljnik kapitan Pru4s se je rešil. L A K KI I TRST. K. J., ljudi. Hindenburg je imel fil mož popadke i>u .'{rt potnikov; zgorelo je 1<» potnikov in 1.'» mož posadke. Mm>gi,'ki so bili rešeni, so nevarno ožgani in so nahajajo v bolnišnici. Nesreča se je zgodila, ko se je ponosni zrakoplov spuščal proti tlom. da bi bil privezan k stolpu. Do sedaj 44Hindenburg' ni izgubil mobenoga j>otiiika, dasi jo lansko loto napravil 1.0 voženj tja in naaaj in pro|»oljal 1002 jwrtnika. Ek-plozija je mogla nastati na dva načina: ali je ch'ktrJ-f-ni stik ali i>a iskra iz stroja vnela vodik, s katerim je bi! zrakoplov napolnjen. Ko je bil zrakoplov loO čevljev nad zemljo, je spustil na tla vrvi, s katerimi ga je moštvo na tleh imelo privezati k tlom. Naenkrat pa jo iz zadnjega konca švignil plame« in v trenul-ku je bil ves zrakoplov v plamenih. Zrakoplov jo počasi padal proti tlom ter slednjič obležal na tleh vos v plamenih. M<-d padanjem so potniki in možje posadke skakali skozi »kna; nekateri so si s tem rešili življenje, večinoma pa so ob ležali < polomljenimi udi na t Mi. Med onimi, ki so se rešili, sta 44Hindeiiburgov'' poveljnik kapitan Max I'riiss in njegov svetovalec kapitan Ern>t Lelmutmi, ki je na lanskih vožnjah poveljeval zrakoplovu. odvedbi Lindbergho>vega otro ka in bo s tem zaslužil milijo-i«e. Slednjič pa mu je Parker zabičal: 44Ako mi ne pomagaš, boš pa ti gorel mesto Haupt-rumm." Nemčiji glede španske državljanske vojne. Ta kampanja povzroča stalno razburjenje in kaže, da" Anglija odločno koraka proti Italiji in Nemčiji. Gayda pravi dalje, da zato ni nič presenetljivo, da se morate Italija in Nemčija pod temi okolščina-mi postaviti v defenzivo, utrdite svoje odnosa je in razvijete skupno diplomatsko delovanje v Evropi, Von Neurath in Vatikan RIM, Italija, <>. maja. — Značilno je, da nemški viianjl minister Konstantin von Neu lah ves čas svojega bi vaja a Rimu ni obiskal Vatikana, kar je navada vsakega vnartij. ministra države, ki ima diplomatske zvez«» z Vatikanom. Von Neurath pa je liapraivd še več, kot pa se «amo ognil Vatikana. Nekega dne je bi! na kosilu v restavraciji |h>1ci? ^radu (ramlol fo, kjer se >eda.j nahaja papež Pij XT. S tem je jasno pokazal, da se v sedanjih iiaj)>etih odnosa jih med Nemčijo in Vatikanom no znie-ui za Vatikan Pajiežev o maja. — Mlada mati in dva. majhna otroka so zgoreli, ko jc v njihovem stanofvafiju, obstoječem iz d veli sob, nastala eksplozija. Mrtvi so: mati Marv Vidmar, stara ±2 let; Mary, stara 5 let in Paul. star 19 me-seeev. Njen mož, ki je drvar, je bil nevarno ožgan. Baskiš-ki poveljniki naznanja jo, da je pritisk Molovih čet povsod ponehal, PREDSEDNIK NA POČITNICAH Predsednik je prekinil ribolov in je pregledoval pisma, — Vjel je *tiri ribe. — Njegova soproga je v Seattle, Wash. GALVKSTOX, Texas, 6. uiaja.—Predsednik Roosevelt je prenehal z ribolovom, da pregleda »velik kup pisem, katero je prinesel aeroplan na 1;rdjo Potomac v pristanišču Pert Aransas. Predsednik je odločil, da podaljša svoj«> vožnjo po Me-1:išem zalivu za en dan, ker 3G ribe zi»Io rade love. Včeraj nalovil več rib (kingflsh), trnla Dolžnega tarpona. V 6ahT9ton se l>o vrnil v i torek, mefsto v ponedeljek, kot je nameraval. Tudi v Washington se bo vrnil 14. maja, en dan pozneje, kot je nameraval. Njegova družba "je včeraj vjela 8 lepili kingfishov, med njimi jih je vjel predsednik 4. SEATTLE, Wash., 6. maja. — Soproga praisednika F. D. Koosevelta pravi, da zato toliko potuje, ker se čuti. da je sama Združene državo, ako je preveč v Wa.-bingtouu. V "Seattle je obiskala svojo bčer ifn (njenega moža Johna Boettigerja. ADVERTISE in B 72X00 2* ;New York, Friday, May 7 1937 THE LARGEST SL'OVENF DAILY Uf TJJBJt. ■ "Glas Naroda" . (A Corporation) Owned and PnMkM *9 fliOVDOO PUBLISHING COMPANY I friik Bakoo*. ^rooldcot___L. BUtt, Twa. PIm oC Oooinsos oC tbt corporation and liiiwi of tb«rt oHImw : OS Wmm mh Street. Beroack ef HnliWii. Mm M Gttr. M. X. -G LA 8 NARODA* ___(Voice of the People)__ Imi Bnry Day Except ftondaj* and BoUdin ceto lot o volja m Aamrtko ta Za Now York oa celo leto «••••• «7j00 1 lonortp »•#...«•«••••••••»••• $6.00 ZA POl ••••eo**s*fl«eooooooo fft.Bc pol leta Za lnosemstvo oa oek> loto...... Četrt M ca •••••«*.•••..«•.•• $i.w Zs pol leta «u0 Subscription Yearly 90.00 ▲dvertinement on Afnemeot "Qlae Werode" Ubeje tmU den lev nedelj In pnmlkov "GLAS NARODA". 21« W. 18tb Street, New T«i N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 TO NI NEVTRALNOST oM ATI Skoro hi rekli, z eno j>ote«zo s peresom je predsednik Roosevelt podpisal novo nevtralno ( .') pogodl>o in tako razglasil nevtralnost Združenih vati vojni materjal, nasprotno pa >e morejo španski uporniki ]»ot>hiževarti nerzčnpljivih voja-sk&h zalog fašističnih držav. bi zašli na napačna im -slaba poba. Malo imaš od življenja, ti uboga mučenica, a tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj. Te domovine prvi stttoer si ti, slovenska žena in mati, ki Npiš navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otrokom ostane. Lju-1 nrzen enega edinega srca pre-P!a#a vse in zaeeli vse rane, ker je močnejša,'nego ves svet. In ta • najmočnejša ljubezen je materina ljubezen. — Antonia Jetnik cTVIOJI MATERI V SPOMIN. Hoji materi v spomin — TL Bilo je leta 18D8, ko mi je u-nrla moja ši mesec v letu ali zu mene ;e bil najžalostnejši v mojem življenju. Dasi ravno mi je bi-o 'komaj 8 let, se še vsega taco dobro spominjam, kot da n bilo preti par leti. Moje mi->li mi pohitijo na materiii dan ^ja v staro domovino, na grob moje drage matere, ker ni no jene ga več otroka živega tam ioli, da bi posadil cvetlice na njihov grob. Sedem otrok je nas bilo, pa so že vsi mrtvi, razen mene in enega brata Mi-1 haela, ki živi /nekje v Califor-i.iji. Pred tridesetimi leti sem zadnjič videla, ko sem bila v Cleveland, Ohio. Moje misli j mi še vedno grejo v prelepo j rojstno vas Srednji Lipovec, i fara Ajdovec pri Žuženberke.. Moje dekliško ime je Frances Cirivec in u|*am še vedno, da -e mi bo izpolnila srčna želja, iia bom še enkrat mogla obiskati grob svoje drage matere Frainees Lukan^cii 2246 Bhie Lslaud A've., Chicago, III. NOVI PREDSEDNIK GENERAL MOTORS WilLiam S. Knutlson je bil povišan za predsednika velikega avtomobilskega podjetja General Motors Cor{»oration. Jvmwlsen je jk> rodu Danec. V Združene države je prišel leta 1899 z le malo več, kot z obleko, ki j.» je imel na sebi. Sel je k Fordu in se mu je ponudil za zastopnika. Fordu pa je mladi Knudsen tako ugajal, da ga je postavil za ravnatelja tovarne. Pozjneje je bil Knudsen ravnatelj viseli Fordovih to varn v senzacij on al nem razmahu Fordovega podjetja od leta 1913 do 1921. Letja 192- je šel Knud-en k General Motors in je bil se daj izbran za predsednika tega velikanskega podjetja. Katera čuvita sila je Knudsona pognala na tako od govorno mesto? Z General Motors je v zvezi več milijonov Amerikart-oev: delavci pri |»odjetju, delničarji -in kupci. Poslovanj tega podjetja ima velik vpliv ua druge industrije. Kdorkoli je na čelu takega »podjetja, ima moč, da olajša ali pa ovira poravnave v sporih. K»midsen je v zadnji stavki pri Geaieral Motors pokazal, da je mož na svojem ine^u in je do. kazal, da je lil>eralen in raizumen, ko je sklenil pogodbo s CIO K njegovemu napredku pa je največ pripomoglo ameriško časopisje, ki je odobravalo mjegovo postopanje pri po-gajanih za poravnavo stavke. In delničarji "družbe vedo, da mora hiti na čelu podjetja mož, ki vživa v javnosti ugled in spoštovanje. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO trn I US _ Dla. IM $ Mt _ Din. M $ 7J6t _ Die S00 •ll.lt _ Dla. KM 9S.M__Din. 1M9 ¥ ITALIJO Z« $1M__Ur 1M $ 12.25___Ur t*% 9 30.00__Lir BM $ IMI__Lir INI $112J§____Ur MM $ 1«7 M _ Ur NN KM M BM CMMM BMDAJ H IT BO MMNJAJO BO MAVMDMMM OMMM PODTSMMNM BPMMMMMBI GOM1 ALI DOl J fla IvlaHa fiO nwfcif kot sgoraj aavotao, MM t ilnrjfe wM Brak fcntfijiai «a MJte ffh- iztlaCila v umitem dolabjih la M^h 11— Mnto padali_I ».» iiL- - -___iim rn^-i - •» _HL- " - _*SL— m^- ^ 2 _zz«5 min 11 «oM. ▼ Kana kraja UplaOto v Marjlk. mu MBimj nrrtojBio po gabui urm ba m- RWBINO 9Lr-* BLOVENIC PUBLISHING COMPANY Kdor svojo mater časti, zaklade nabira. Rožice cveto, ptičlki pojo in v daljavi odmevajo pomladni glasovi. Srebrn je pas, ki voda v njem teče, čeblja, kamenčke boža in se v sonci odseva. Otročički, dro r>l ranči po pe^ku stopicajo, v ročice ga jemljejo i«i zidajo l ise, gradijo mostove, rišejo cesle in polia. Toda pesek za }■ kri pije, glas milo vabeč se v otročičke izlije. Mahoma je pesek |>ozabljen, prevrnjene hi se, mostovi ipozno še v noč. Telo ise krči in glava sivi, duh v delu utone. Zgonaj bridko-ti in klic kruha, spodaj ras-kava zemlja in življenja ukazi. V i jo se črna senca po stropu; slika je veje, ki vet lino v burji se maje in izvija. Tožeče zaganja se veter v okna. Sipe klepe-čejo, senca za senco se -Skriva v kotu. Ura seka in niha in niha glasek tenak, 'kot da g« zebe. Polnoč bije. Mati v postelji bdi in molek oklepa, sklučena bdi, naslanja se s čelom na gr-čeve členke. Ki -si za nas krvavi jHxt potil, ki si ga potil za moje otroke, za mene!'' In v šepetu kliče nebo, da jo -sliši. In dalje: 4'Ki si za nas bičan 'bil za mene m moje črvič- andaluškeni skalovju. PrMna si in na eli, da se ne bi podal kak vogal hiše in nepotrebnem in preveč zapravil, da se ti ne bi o troci spridili in bojiš se, (la ne Dopisi, Broa mati že počiva |>od rušo, tudi ta naj se j«' sfMvmni. Nje, ki se je žrtvoMala v življenju za nas, učila nas hoditi kot otroke in pozneje ^kozi živ Ijeiije. Kakor sveča izgoreva na oltarju Bogu v čast, tako tudi dobra mati žrtvuje svoje telo in svoje življenje v blagor svojih otrok. Vprašajte majhnega otroka, katera žena se mu zdi najlepša, odgovoril vam bo: "Moja mama!" Nekaj naravnega je to, saj majhen otrok &e ne razume in ne ve, kaj je h i na večina. Le žal, tla v mnogih slučajih, ko dorastemo, dostikrat pozabimo to. kar smo kot otroci mrslilj in govorili. Onim materam, katere snio pustili tam daleč preko oceana, kjer nam je tekla zibelka pa naj bodo že pokojne ali žive, pa priredi v počast v nedeljo 9. maja Slov. pev. i ndr. društvo "Domovina" ol>širen koncert s petjem v zl>oru in šolami, nazadnje za nameček pa še igra "Tri sestre." Nimam namena igre podrobneje opisati; omenim naj le glavni pomen igr**: Vesela igra v treh dejanjih "Tri sestre" ne more biti nikomur v škmlo, fHKsdbno pa ne mladini ženam. Kolikokrat se pripeti, da se iz malenkosti, v zakonih f »ojavi jo prepiri, ki potem mnogokrat uničijo ^alkon-sko srečo za veil-no. Vaega tega -bi mnogokrat ne bilo, ko bi vsalko stvar nekoliko bolj temeljito premislili. Za uničenje svojega moža, oziroma ženo, slabih dejan j, zako-nolomstva in taiko dalje, bi bilo najpreje treba tehtnih dokazov, nato šele kreg in razdirali je zakona, kot je danes moderno in menda ne priporočljivo. Kako se ta igra prične in konča v dobro novo-poročenim sestram, bomo pa videli na odru v nedeljo 9. maja v Slov. Nar. Domu 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Režijo koncerta in igre ima v rokaiii naš priljubljeni o|M»mi pevec Mr. Anton Sabelj; vloge pa že stari, na odru preizkušeni igralci, zato bodimo prav si*rurni, da ne l>o nikomur žal, kdor pride prihodno nedeljo na Malerin dan popoldne ob 4. uri v Slov. Ntar. Dom. Vabljeni ste vsi rojaki iz Velikega New Yorka, da skupno izkažemo čast našim mamicam. Peter Zgaga O RADOVEDNOSTI Nič ne rečem, tudi moški smo radovedni, toda ne tako kakor ženske. Mo^ka radovednost se omejuje na posebne stvari oziroma predmete, do-čim ženska radovednost indn?-l.e meje ne pozna. Ne bom rekel, da so vse ženske enak,o radovedne. Do4>e se Iz Jugoslavije. JAVNA ZAHVALA V imen« fare »v. Cirila se najlepše zahvaljujem vsem župljanom, vsem rojakom iz New Yorka im coseščine za vso pomoč, da se je naša slavnost dvajsete obletnice tako ikvbro obnesla. Posebno s e zahvaljujem vsein oglaševalcem, vsem izl>o-rom, kaikor domačemu zboru, tamburaškemu klul)r iz Brook-lyna in "Slovanu"; Glasu Naroda za prijaznost oglaševanja, ^ sem ominu. Father Edvard Giabrenja, župnik pri sv. Cirilu na Osmi. Borba za milijonsko dedsčino. Več mesecev pišejo listi o zapuščini in o dedičih v Ameriki umrlega milijonarja Krištofa Schafferja, ki je zapustil baje blizu 18 milijonov dolarjev. Med Nemci je Sch'afferjev približno toliko, kakor Maverjev in Miller je v in je zaradi tega razumljivo, da se je prijavilo mnogo dedičev. Množico tekmecev za milijone so že nekajkrat prelustrirali, a je še vodno ostalo okrog 60 Schafferjev ki dokazujejo svoje sorodstvo s pokojnim milijonarjem. Konec tega meseca bo v Filadelfi-ji razprava o razdelitvi Seli a f-ferjeve zapuščine. Mnogo Schafj ferjev živi tudi v Bana tu in v Vojvodini in se jih je preti meseci, ko so izšle v listih prve vesti o ogromni zapuščini so-imenjaka, javilo okrog 900. Baje ima največ upanja na dediščino neki skromni čevljarski obrtnik iz Bele Crkve. Kakor zatrjujejo, se je revnemu čevljarju posn-č-ilo dokazati, da je bil pokojni milijonar stric njegovega očeta. Kakšna dokazila o sorodstvu pa imajo številni Sehafferji iz Avstrije in Nemčije, pa seveda ni znano. S 47 rodbinami je v botri ji. V vasi Krajištu na Kosovem kjer so misel jeni poleg Srbov tudi Arnauti, jo naj|»opularnej-ši človek kmet Gapa Joksimo-vič, ki je že s 47 rodbinami v botri j i ali ktrmstvu. Pravoslavni verniki |>ola!gajo na kum-stvo večjo važnost, kakor je to pri drugih veroizpovedih. — Joknimoviču nihče drugače ne pravi, kakor 44kuni." Tako ga kličejo tudi Arnauti. Ta ko-1 sovaki kuni ki*sti vsak tea je I gotovo kuni pri kaki poroki. Kuni ima dva sin;i, ki ž«* zdaj kažeta, da bosta sledila zgledu svojega očeta in stopila v botri jo z mnogoštevilnimi rodbinami. _ - - - ■ »C NAROČILA eziijiva. Ko |H»vem, da sva par ur presedela v prijetnem pogovoru, me nenadoma \|trasa ta ali oni: — No, kako je bila pa oblečena ! M'kslim in mislim, napenjo-m možgatfie in spomin, oki radovednosti. Lansko poletje so mi pripeljali pet ton premoga. En »sani . nesač ga je znosil v veliki pr-teni vreči z voza v klet. Ker ;e riLzdalja precejšnja, je te i žavno delo skoro dve uri trajalo. Bilo je okolu šestih zve- ■ cer, ko gospodin.je, posebno ti-t-te, ki imajo velike družine, ' pripravljajo večerjo. Nosač i:i voznik sta se odjx'ljala s praznim trukom, jaz sem pa šel v ' klet pogledat in precenit, če ■ bo dovolj premoga za zimsko ' gorkoto. Velik kup ga je bi«, 1 toda od leta do leta pozabljam lin zdelo se nn je. da je bil la-1 Im še večji. — Kar je je, — ' s'rm si mislil, premalo časa i-; mam in premajhno vago, da bi 1 se prepričal, če ga je res na-1 ta učno deset t isoč funtov. Ko selim zvečer pred hišo, je bila koj pri meni zgovorna sosed a. — Da»nes si |»a kolen dobil, kaj ne? — Ja. — Saj je res )>olj prav, če se človek že poleti za zimo preskrbi. Pet ton. kaj? J — Ja, za pet ton sem pla-[čal, pa se ga mi malo zdi. — Nič malo, pač pa dobro mero so ti ga dali. . Ko jo zavrnem, tla ni videla kupa v kleti in da torej ne ve. koliko ga je, mi v največje za-čndenje pojasni: — Prten kos, v katerem ga je dedec nosil, drži* natančno sto funtov. Co bi nesel stokrat, bi ga bilo pet ton. Nesel je pa »totrikrat. To »ej so ti ga dali tri bušlje /a dobro mero. Ves čas sem sedc-"a pri oknu in natančno štela Njene bo-ede so me zelo o-supnile. Lepo je skrbeti za blagor svojega bližnjega, toda baba bi imela gotovo večje zaslnženje pri Bogu, ko bi ta-čas, ko se je zanimala, če bom jaz opeharjen ali ne, kuhala večerjo -svojemu možu m »svojim osmim otrokom. m Q LA SVA RVVA>> ■New York, Friday, May 7 1937 THE LARGEST SLQVENE VAILZ TN UJS3. R. HOFFME1STEB: POD AMMONOVIM SVETIŠČEM Najvišji svečenik glavnega uat»kcga svetišča, posvečenega bogu Amrnonu, je sedel v tajni sobani svojega prelestnega bivališča sredi svetisenih vrtov, obdan od svečenikov vseh mogočih stopenj mnogovrstne e-gipčttnske hierarhije, s katerimi se je ravno posvetoval, kako bi bilo mogoče najbolje omejiti razvoj in moč faraonov, ki sta baš za Ramsctsa II. dosegla svoj vi£dk in kako bi se dalo kar najbolje povzdigniti važnost in moč svečeniškega stanu, ko je vstopil herihob, svečenik, katerega dolžnost je brla citati v svetišču hz svetih knjig in prirejati vereke slavnoeti, nenadoma v dvorano. Heriheb se je velikemu svečeniku globoko priklonil in ga pogledal ostro in pomembno naravnost v oči. 14Božanski oče," kakor se je gladil naslov na višjega svečenika, je naprosil emnutefa naj gn nadomestil je in vodi zborovanje. Sam pa je s herihebom hitro odšel preko vrta do svetišča, kjer se je molče povzpel po veodelnih stopnicah v najvišje nadstropje pročelnega py-lona, šel skozi prostore zvezdo-wlovcer in vstopil v malo sobo, v kateri ni bilo ničesar razen lesenega stola in v zidu narejene ter zaprte vdolbine polog majhnega okroglega okenca, ne večjega od otroške glavice Veliki svečenik je pristopil k okencu, vzel iz vdolbine o-kroglo ploščico iz pravega srebra nenavadno spretno uglajeno, na Kateri je bila v okviru iz c^benovine pritrjena druga ploščica iz najboljšega feničan-skega stekla, izdelek slavnih Nklonskiili tovaren. To je bil prvotni egipčanski izum zrcala in najvišji svečenik ga je o-prezno vstavil v okence, kjer, ga je s točno odmerjenimi gibi | premikal, da je po gotovih pravilih odbijalo in lomilo svetlob, ne žarke. Potem je zopet položil zrcalo v skrinjico, zaprl vse skupaj v vdolbino in se z očmi priklonil čisto k okencu. Pogled skozi to okence je peljal naravrtost k desnemu pvlonu kraljeve palače, kjer se je v najvišjem nadstropju skrivalo enako, svetu prikrito okence in kjer so <*e kot v odgovor zaible-šča'li odbiti sončni žarki, ki so izginjali m se zopet pojavljali v različnih časovnih razdobjih, manjšali se in zopet naraščali, u-gašali in se zopet zabliskali, dokler niso, na koneu te dolge igre s svetlobnimi refleksi popolnoma izginili. V vseni Egiptu ni brio razen nekaterih zapriseženih svečenikov človcflca, ki bi, videč to HVetlobno igro, le samo v sanjah mogel slutiti, da je to skrivnostno pošiljanje važnih, večinoma vohunskih poročil e-nega izmed svečenikov kraljeve palače najvišjetnu egiptov-t4kemu svečeniku. Ta način poročanja je vezal vsa egiptovska svet i š<" a in tako se je redno dogajalo, da so svečeniki zvedeli v nekaj urah vse. kar «e je agodilo važnega kje v državi, medu-m ko je faraon zvedel novico šele, ko so mu jo sli po mnogodnevni poti sporočili. 4 4 Svečenik Hnumhotep mi javlja is kraljeve palače," se je obrnil najvišji svečenik k heri-hebu, "d* je dal Ramsesov sin zazidati Merenptaha, bivšega upravitelja provincije Abu-Sknbrfu, ki nn je bdelo-val preeodno čistilno sredstvo, katerega izdelovanje je bilo tako znamenito otavaao, d* se niti nam ni poaredilo zvedeti sani bu poroča, da je ■i wsdjit njfin npnH eden im4d deUvoav, ki so Mera ptaiia zazklavali in HnundioUnp nejasno sluti, da je bil izginuli delavec v zvezi z Merenptaoni in da ve za njegovo tajnost. Predstavljaj si, kolike važnosti bi bilo za nas, če bi moža vjel i in ga prisilili, da bi v mišem podzemlju in samo za nas izdeloval milo. Potem bi se Amno-novi duhovniki pojavljali pri vseh svečanostih v tako brezmadežno belih oblačilih, da bi ljudstvo popolnoma očarali. Pokliči torej vse straže v svetišču, odhiti z njimi s pristanišče ter skušaj ujeti begunca in mi ga privesti semkaj!*' In tako se je zgodilo, da je bil Mattoivbaal, edini suženj Merenptaliov, ki je ušel smrti v podzemeljskih sobanah novih svetišč, kjer je moral, kakor prej njegov gospodar za faraona in njegove hčere izdelovati sedaj milo za vso duhovščino Ammonovo. Imel je vsega v izobilju, dodeljenih mu je bilo nekaj nemih nubijskih sužnjev, le na svetlobo ga ni-so pustili nikdar. Mattonbaal je divjal v brez-močni jezi. Želel si je imeti med nemimi sužnji vsaj enega gobavca. Sanjal je, kako bi inogel z milom prenesti to strašno bolezen na svoje muči tel je in jih vse uničiti, premišljal je noč in dan, kako bi prevaral straže in ušel, tisoč domislekov je premislil, tisoč načrtov pretehtal samo zato, da bi jih na koncu kot nodovršene in neizvedljive zavrgel. Svečeniki so ?a često obiskovali in Matton-batfl je sluteč, da žele izvedeti sa način izdelovanja mila, namenoma družil nepravilne zme. si tako, da je bil nato izdelek popolnoma pokvarjen, nakar so era tudi svečeniki prenehali nadlegovati. In potem, ko ga niso več nadlegovali, je izdeloval milo, ki so ga svečeniki z veseljem sprejemali. Pri svečanostih boga Ammo-na pa, ko se je pojavilo na visoki, tempeljski terasi med oljema pvionoma nekaj stotin teh svečenikov v sončnobelih haljah in le najvišji svečenik, imajoč na glavi krono h nojevih peres, je imel vrženo preko te halje prekrasno leopardo-vo kožo — tedaj jc ljudstvo o-■^rmelo nad bleščečo se belino teh oblačil, ožarjenih od žarkega egiptovskega sonca. Nihče v vsom velikem Uats-tu ni niti slutil, na kakšen način mogli svečeniki to brezma-ležno belino doseči, edinole novi faraon Merenptah, Ramse-rso sin, je z zavistjo gledal to ^remembo m nemudoma je. d al pregledati zazidane milarne, ki pa jih je našel popdlnoma ne-1otaiknj* ne. Stara tajna zavist nasprotje in sovraštvo proti ne-! lomi ji v i moči duhovščine in njiliovemn premetenemu razu mu, mu je nekaj dni polnila srce kot žareče oglje. »Medtem je v svetiščnem podzemlju ra*4el Matftonbaalov o-bup, življenje se mu je protivi-Io in suženjsko deHo vedno le pri milgljajoči svetlobi oljnate leščerbe se mu je zastudilo tako, da je sklenil, da si rajši konča življenje, kakor pa še leta neprostovoljno giniti v tem jHirlzemeljskeni ujetništvu lire. 7>enel je le še po tem, kako bi se vsaj nekako maščeval krutim svečenikom in ker pač tega ni mogel storiti s kakim ve-l?k im činom je sklenil, da se u-smrti v najoddaljenejsem kotu laibirinta hodnikov. Tolažil se je z mislijo, da ne bodo našH njegovega tmpia misleč, da se mu je posrečilo uiti jim iz tega i^roba, o kateron so neizpodbitne verovali, da ne more iz nje-niti s pomočjo čudeža po-bemiiti. Steviti tem nevednim in vsemogočim mojstrom zvijače in razume uganke svojega polaga, ki je ne bodo mogli nikdar razrešiti, se mu je zdelo najlepše maščevan je. Neke noei je vstal, prižgal svetilko, iznajdbo ravno teh staroegiptskih svečenikov za razsvetljevanje podzemlja in se, z nožem v roki, odpravil na pot v temne hodnike svoje ječe. Bil je to ogromen la-birint ka-menitih hodnikov, ki so bili Speljani v vse smeri in so tvorili na križiščih navadno malo večje in obširnejše prostore, pa je dušilo zatohlo ozračje polno odvratnega puha gnijo-črh podgan, preljev. Gotovo so se nesrečniki sfkušali rešiti na vse mogo-V načine, vendar ni bilo nikjer nobenega izhoda in rešitve več, ker je ogenj divjal na vseh straneh. Dolge ure so doneli obupani klici nesrečnih otrok po gorski samoti na pomoč. Pastirji, ki so tamkaj nekoliko nižje p:isli svojo črede, so pač slišali oIhitv ne klice na pomoč ter tudi hiteli pom«gat. vendar tudi oni niso mogli blizu, ker jim je ognjeno morje zadelalo vsako pot. Tako živa duša ni mogla pomagati nesrečnikom iz strašnega pekl'a. ftelc, ko je čez več ar ogenj na tistem mestu vse pož.sral in se potem razširil više gori v gero. so ljudje, ki so med t< m od daleč prihiteli na pomoč, mogli priti Mize. Tam so bili kmalu na kraju, kjer se je odigravala strašna žaloigra malih otrok. Reševalci so našli vsa oglje-nela trupelca več otrok, vendar ne vseli. Kje so trupla drugih, toga dotlej, ko je bilo to poročilo oddano tokijskim listom, niso še ugotovili. Vendar pa japonski listi, ki o tej žaloigri obširno poročajo, naglašiajo, da je nemogoče, da bi se bil kdo izmed njih rešil, čeprav zaenkrat o večini ni še nobenega dedu. Pekel na gori Araknra je požrl 70 otrok in dva učitelja. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga bo-naročiti za svoje ce sorodnike ali prijatelje, čo lahko »tori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n* pošiljamo. POŽAR JE UNIČIL MNOGO HIS V MANILI Pogled iz zraka na mesto Ton do, kjer je požar nničil 700 hib in postil L'^UUU ljudi bre* strehe. Sbodo cenijo n* nuljon dolarjev; ena tmehn je rgorela, več P« jih > bilo ranjenih. ■ H ■ SHg^B I I mm 1■ KNJIGARNA "GLAS 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK. N. Y. Znanstveni in----- Poučni Spisi AHNS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 27» atrani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemee la za oue, ki so nem-fičine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCI. Slišal Rev. J. M. Trunk. '608 struni. Trda vez. Cena......6.— Opis iiosanieznih držav; ]>rlm>ljevjmie Slovencev ; njihova druStva in dru» tarouue 4 ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ..............2.— BLRSKA VOJSKA. 05 strani. Cena...........40 BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — "How U become a citizen of the United 1 States". STATES. V tej knjif^ so vsa pojasnii* in zakoni za naseljence. Cena .................. JO BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Knbaj. Trda vez. 75 strani. Cena......1.20 V knjigi Je '1\ slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem Čudu. kakrSnlb je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngllA. 236 strani. Cena ........................ M Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni znogoCo storiti vsakomur jasnega. ^ Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodnr- ^ ski strokovnjak, jc razSiril svo<~ delo tako, 1 da bo služIlo slehernemu kot orieniaCnl spis t. o denarju. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Mere. 00 strani. Trda vez. Cena .................. M To je nekak alovenski abecednik, sestavljen po uzortu ameriških učnih knjig- s slikami Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Krjave«-, rJ4 stranL Brus. .40 VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik-mi. 1'56. strani. Cena ...........................- M SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1U0 strani. Cena JO OB 50-LETNIC1 DR. JANEZA EV. KREKA — 1)4 strani. Cena .......................... -25 ^ Napisano v s|ioinin možu. ki je prvi med na-f ml us|ie*no propagiral veliko idejo Jugo-slovanstva. / OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2JO Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter lele-zolivarstvo. j ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ Alt. Trije ' deli: 162, 141, 1X1 strani. Cena mehko vez. JSQ t Cena vezane .60 Poljuden In natančen opis odkritja novega i sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter ^ t jc sestavljen ihj najboljših virih. . J DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Knelpp. 240 str. BroS. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽIVINO/PRAVNIK. Spisal Frnnjo Dolar. S olikami. 278 strani. Cena ..........1.25 domaČi ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. J^o l»roS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za rsakega žlviuorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -».rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami **«tl»-. krajev naše stare domovine, ki so Slovencem ie malo znani. GOVEIMREJA. Spisal B. Legvart. 143 strani. . S slikami. Cena ................ ........j^o GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 shrani. Cena .......................... .60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezaua zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTf PRIRODE. 83 strani. Cena .... i« Poljudni spisi o naravoslovju in svczdozoaa-stvu I IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ J« Levstik. 220 strani. C?na broš. ..JO vez. 1.19 'JUGOSLAVIJA, Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... 30....H. «>el -80 Zemljepisni pregled; natančni inwlotkl o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. ftOKO&JEREJA. Sestavil Valentin Razinger. 64 stranL Gena trdovez .... JO ' Broš..... J5 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. «8 strani... Ji KRATKA "ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA-TOV IN SRBOV. 06 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 155 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDTNJU. 111 *r. JO KUBIČNA RACUNICA. Trda m. 144 -tr. Cena .13 Navodila sa tanAntnje «krocleca. ga ln teaanega Icaa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, ponije. 906 Gena...... LEVSrriKOVI IZBRANI SPISL 332 StranL Cena .70 V teh treh knjigah Je whnna vse književno del« nagega velikega kritika, uc^ttr. jiaate-Ija la iezlkoslovca. LJUDSKA KLUAUCA. najnovejša In praktična zlnrka navcslil za kuhinjo in dom. Cena .... JO HISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GuestL — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti In pijanče- vanja. MATERIJA fa RNERGUA. Spisal dr. Lavo Čer- ■Hj. S slikami. 190 strani. Cena..........1J5 Naak o atomih, aoleksllk In elektronih. Po-Ijndno pisana morava • U^ww'* moderna aaaaoatL MUEKARSTVO. HpM Anton ftrr. 8 dttmL MB strani. Onm ........................L- Knjiga aa mlekarje la tJnMtdJe mlekarstva NAJVEČJI SnMVKDL 100 stranL Ona---- .1 Knjiga i ilaja vrllko Mrko Udarnik la PRAVILA ZA OLIKO. 142 struni. <>?na ...... Nasveti ln navodila, kako se je treba obnašati v družbi. . . PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... .70 Knjigo toplo pri|H>ročamo vsskomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi či.aim soilobua filozofije. * RLSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4Vi strani. Cena ..........................1-50 V knjigi so opijani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XalinSek. OSMA POMNOŽKNA IZHAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena .................. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... JO Doživljaji Klavnega raziskovalca, ki ie prvi raziskal "Črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtlžar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej kuj^l «t»ja naS znani jsitoplsec '-upnik l^vtižar si»omine na svoja brezštevilna potovanja. 8PLOS.NI PODUK. KO OBDKMIVAT1 IN IZBOLJŠATI POUE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš......................... .SO SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7'JO ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.—i SLOVENSKA KUHARICA, »pisala S. M. Felicita Kalinsek. OSMA PoM.VOŽKNA JZiiAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 0.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.40 V knjigi je nad fieststo naJvatneJSlb kuharskih navodil. UMNI ČEBELAR. Spisal frank Lakroayer, 168 strani. Cena trdo vez..........BroJi..... .60 V.*e jHHlr«»l»nost i o g«.J«»nja čel*rl, prehrani In o Čebelnakili; slike. UMNI KMETOVAI^C. SiJsal Franc PovBe. Cena broš.......................... ^ UVOD V FHjOZOFMO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................ 1.00 VCŠClLNA KNJIŽICA. 93 stranL Cena ...... Jtk Zbirka voSčIlnih listov in pesmic k godovom, novemu leto in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... J§ VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL — 100 stranL Cena ........................ J$ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... M V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam je v drogi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, forcralka, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA sa leto 1927. 128 str. Cena........M Zbirka zanimivih spisov, ki ao trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL Ona .... M Knjiga Je Uda r zalofbi Vodnikove drolbe ter vacboje Uvljenjepiae moL M ao a svojim delom privedli slovenski nar«st la «nžeojstva ▼ svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 straaL Orna.. Ji Zanimivosti Iz ruske zgodovine In natančen opl« vojaške republike aaporoftlh korakov. ZDRAVILNA tBUfttA. 02 atraaL Ona...... M V knjižici najde« v lepem reda smeaJeas vse, kar potrebuje*, da si obrani* In ovoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI m SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Ona.... LH m agmtartaarja Jcmtpm Mala. V htftf Jo 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLAML 147 stranL Orna........LR Hyjeaa dama to w fct n^kMul 9291 999099 r\ New York, Friday, May 7 1937 TffW LJS&W9T BlfiVWNE fTATLT 79 VM3k. TAKO C MMAM IZ ZIYUEIJA |_l^J AM A D ZA *€IAS NARODA fMIEML« !• N* ODSTOPIVŠI KANADSKI MINISTRI m oe 30 "Nehajte Weithivt! Nikar me tako ne mučite! Ali mi ne privoščite sreče! Prav skopa mi je bila sreča v življenju, »to je sedaj ne morem izpustiti rz roik. Helga je moja sreča in ljubi me. Pnwtavite »e vendar v moj položaj! In nirtii žejnemu tečete polni kozarec od ust!'* 4 4 Ker je v njem strup za vas, Klement Falke, sladek, toda omami ji v strop — samo strup! V svojem poklicu ste že gotovo marsikaj doživeli, in stavim, da so zakoni večinoma ločeni zaradi velrke razlike v starosti." "So zgledni zakoni pri se večji razliki v starosti. In Helgi ne bo manjkalo ničesar. V svoji ljubezni in skrbi za njo se bora zopet pomladil. Njena sreča bo moja edina misel — imeti mora* dobro! Zakaj mi s svojimi pomisleki zapirate pot do nje, mesto da bi me še danes vzeli s seboj!" 4'Ker hočem, da govori pamet. Ko bi imeli ličer, ali bi jo dali petdeset let staremu možu T" \ 44 Vse je odvisno od dotične osebnosti. Na vsak način bi ji prepustil prosto izbiro in odločitev." Jjalmi nasmeh, ki se raztegne čez Weitbretov obraz, ga moti, ker je izdajal nevero. ' "Razumem. S Helgo imate druge načrte, ki pa bodo sedaj prečrtani,'' pravi Falke trpko. Weitbret pa ga očitajoče zavrne: 44Ali me smatrate za talko malenkostnega, dr. Falke, da stavim v ospredje sebične načrte, ako gre na drugi strani za popolno, celo srečo človeka? I>a ko bi bili saj deset let mlajši. Mladi Bader bi tudi našel drugo nevesto. Toda tu gre za vas in za Helgo. Ali tako natančno veste, da bo zadovoljna s tem, ako se zaradi nje ločite od svoje žene, da se bo za vedno čutil« vezano s svojo besedo f" 44 Vse pomisleke bi ji pregnal. Dragi, stari prijatelj, zakaj toliko besedij? Jutri pridem k vam in bom zopet videl ?vojo Helgo. Odločitev bomo položili v njene roke. Saj je to vendar samo njena in moja zadeva in natančno vem, kako se bo odločila." Pri teh besedah se dr, Falke smeje. Roteč mu položi Weitbret roko na ramo. 44Dragi doktor, nikar ne prinašajte novega nemira v Helgi no življenje. Prebila se je skozi življenje. Ne da bi kaj opazila, sem jo neprestano opa-zoval in resnici na ljubo vam rečem: vdala se je usodi, obračunala je s tem, kar je bilo. Miadotft lažje premaga in poeabi. Mladega Bader j a rada vidi. Nekaj vstaja ;njeno srce se mu nagiblje. Ne zrušite tega!" (Vtudi je svojega prijatelja žalil, Weitbret je moral povedati. 44Dovolite lili, da Helgo sam vprašam," vstraja Falke. Toga ne boste storili prijatelj," mfu ugovarja Weitbret. "Prosim ne raaumite me naj>ačno, ako na ta način vmešavam v vašo zadevo. Toda moj občutek mi to zapoveduje. Mladosti prinesite žrtev — mladost ,pri7>ada mladosti. V naši starosti ne ^me nikdo vezati mladosti na sebe in tako iz drtrgega življenja vzeti veselje. Kar nas je starejših, moramo stopiti nazaj, kjer gre za dobro in srečo mladosti. Dan in v«* naš, ampak drugih.'' "Kruti ste!" "Ali niso pogosto tudi zdravniki, ali ne morajo biti, ako hočejo koga ozdraviti ? V naši starosti moramo biti s&rom-ni. Vzemite srečo, ki vam jo je natklonila Helga, kot božji dar, kot lep solnčni zaton, ki zveličavno zaključi dan in bodite srečni v spominih. Ne motite Helgi nega težko priborjene-ga miru. Ostanite za vedno iz njenega življenja. Kar je raatrgano, ne smemo več vezati. Mogoče bi ta vozel nekdaj fce trpko občutili. Nikdar ne sme iti človek po potu nazaj." Ko Weitbret s svojim dobrosrčnim glasom govori tako prepričevalno, sedi Falike ^koro z odsotnimi mislimi, naslanjajoč glavo v obe roki, zatopljen v bridke misli. Menda niti ni slišal, kar mu je prijatelj govoril. Težiko leži molk v sobi. Vi-no stoji neizpito v kozarcih. Niti luvi nrsta prižgala. Svetilka na ulici je metala nekaj svetlobe v sobo, dovolj, da je Weitbret videl, kako bled in bolestno zategnjen je ob-iaz prijatelja, ki se počasi dvigne. Ta trenutek prične biti velika ura. Sedem udarcev težko pade v tišino. 44 Večer!" S liri pa vi m glasom izgovori Klement Falke to besedo. Zveni kot usoda. Malomarno zamahne z roko. Za trenutek «toii nepremično. Naslednjo sekundo zagore svetilke po sobi. Roko si položi nad oči, kort bi ga prevelika svetloba slepila, ali pa, da prijatelj ne bi videl solza v njegovih očeh. • • • Za Klementa Falkeja je bila noč dolga. Več ur hodi ob bregu reke, stoji na mostu, gledajoč v beli obraz naglo tekoče vode, ki je bila omejena s kamnitim zidom, prisiljena, vklo-niti se začrtani poti. Podoba ljubljenke -stoji vabljivo pred njim. Hrepenenje ga pretresa, hrepenenje po rdečih ustnicah, ki so mu podarile zadnjo blaženost. In — če bi le hotel — ta sreča se ni zbežala. Zakaj pa bi se ji odrekel t Že sedaj T Njegova kljubovalnost se upira. "Ne!" Toda takoj nato pride drug glas, ki ga svari in sili: "Mladost pripada mladotfti. Tvojih petdeset let mora stopiti nazaj. Usoda je tako določila; je prekrižala tvoja pota, ko ti je v svojim hudomušnof^ti podarila še zadnjo sladkost. Bodi srečen v spominu. Imaš svoje delo; v njem fflei nodaljno vsebino svojega življenja. Mnogim moreš biti kaj. In to je tudi lepo in osrečujoče za moža." Teiaflc je bil boj za njegovo zadnjo srečo, do katere pa ježe nekdo drugi imel pravico. Zopet najde samega sebe; zrastel je nad sebe, sledeč po-v ljti iMode. " t ^ V* meglenem jesenskem jutru pi«e svojemu prijatelju: ft* s* etirefc je težko, prostovoljno se odreči že Ministrski predsednik kaaiad ke države Ontario Hepburn je prisilil ge,nraInega pra\ dnika Arthurja Roebiu'ka. (levo) in delavskega ministra Davida Grolla (desno) da sta odstopila, ker se nista strinjala z njegovim postopa-panjeni v stavki pri General Motors. RABELJ UMRL MED USMRTITVIJO. Rabelj v gornjeegiptskem kraju Kenehu je umrl v trenutku, ko je nekemu na vislice obsojenemu spodtaknil stolec. Prisotni, ki so gledali samo v zločinca, sprva niti niso opazili, da se je rabelj zgrudil. Pozneje so ugotovili, da je bila rablja zadela kap, ki bi se dala pojasniti z njegovim razburjenjem med delom. Mož je bil namreč že dvajset let določen za rablja v tem kraju, toda doslej ni imel nikoli prilike, da bi ta poklic vršil. POD AMMONOVIM SEVTISCEM BEG PRED MIŠJO. Strah, ki ga kažejo ženske pred miškami, je v Rimu povzročil dogodek, ki bi bil lahko imel tragične posledice. Tajnica neke rimske tvixlke, ki je še po uradnih urah delala v pisarni, je zagledala miško. Grozno se je prestrašila in je zbežala proti najbližjim odprtim vratom. Slučajno so bila to vrata oklopne blagajne, ki so se za njo zaprla. Dekle je bilo v tesnem, temnem prostoru v strašnem položaju. K sreči je noki sluga, ki je poslavljal, začul njene obupne klice na pomoč in je pozval policijo. Tajnico, ki je v svoji pasti med tem izgubila zavest, so utegnili še pravočasno rešiti. " *+2aljevanjf. s 3. nazaj, dolil olja v svetilko, pograbil težak železen drog, s katerim je mešal vrelo milno tekočino v kotlu, pograbil kos ležečega kamna in hitel po hodniku zopet pred vrata — svobode ali pogubljenja. Posrečilo se mu je, da je spravil drog poti vrata. Podložil ga je nato s kamnom in skušal spraviti vrata s tečajev. Sele, ko je skočil na konec vzhoda, se nanj postavil in se oprl z rokami ob strop, da l>i mu skoro žile popokale od napora, tedaj šele so se vrata dvignila in se zvalila z velikim ropotom s tečajev, tako nepričakovano, da je z drogom vred padel na tla. Od strahu je Mattonbaal o-trpnil in z razbijajoči™ srcem prisluškoval, ni-li morda padec priklical tempeljskega stražarja, toda le grobni molk ga je obdajal, ki ga je motil tu in tam padec vodne kapljice na zemljo. Vstal je torej, vzel železni drog kot orožje in s svetilko v roki prekoračil padla vrata in stopal po hodniku naprej vedno strmo navzgor, dokler ni prišel do drugih lesenih vrat. obit ill z žeblji, ki so imeli značilno velike glave. Prilegale so na tako tesno kame- 8. maja : Rex v Genoa 12. maja: Aquitania i Cherbourg 14. iiia.la : lie de France v Havr. Europa ? Bremen 15. maja: Golite dl Savola v Genoa 11). maja: Normandie v Havre Manhattan f Havre 'JO. maja: Berengaria v Cherbourg VI. meja: Bremen v Bremen maja: Koma v Genoa J&. maja: Lafayette v Havre 'M. maja: Queen Mary v Cherbourg V8. maja : I'a ris v na vre maja: Rex v (>en»a I. Junija: Europa v Bremen 'J. junija : NORMANDIE v HAVRE Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 5. junija: Vulcania v Trst !». junija: Queeu Mary v Cherbourg 10. junija: Bremen v Bremen 11!. junija : Champlain v Havre Conte tali. Posvetil je bližje, si ;ra ogh-dal, pritiskal njegovo glavo, «ra skušal zavrteti in glej — vrata so se hitro odmaknila in se počasi na stežaj odprla. Mattonbaal je prestopil prag — J in od groze onemel. Vrata so se za njim neslišno zaprla. I Pred njim se je širila prostra-j na. visoka dvorana, ki so jo j razsvetljevale rud« če, rumene, modre in zelene svetilke in src-! di te dvorane je stal prekrasen' tabernakelj, ki je bil izklesan iz enega samega kosa rožnega marmorja. Zaklenjena vratica iz čistega zlata so skrivala najsvetejšo sobo boga Amniona, ki je bil gospod in vladar vsega Egipta. Okrog oltarja je stalo dvanajst zlatih trinožnikov, v katerih se je žgalo dragoceno kadilo. X i ligo v vonj je polnil vso sobano in uhajal na drugi strani skozi težke, z zlatom vezene zavese v predsobo svetišča. Mattonbaal je slutil, da je nevede vstopil v "adijtono", ne-pristopen saerosanetum vsega svetišča, kamor ni smel razen najvišjega svečenika, stopiti noben smrtnik in najkrutejše muke so čakale onega, ki si je drznil onečastiti s svojo nogo njen prag. Mattonbaal, brezumen od groze in hrepenenja po svobodi, se je hitro odločil, da steče skozi te in vse ostale sobane ogromnega svetišča in se .skrije nato za kakim stebrom prvega preddvora, določenega za najširše sloje ljudstva, nakar se bo nato zjutraj, ko straže od pro vrata, izmuzni) med množico iz templja, se usedel na prvo ladjo, ki bo pripravljena za odhod in odjadral še prej preden bodo zapazili njegov beg v podzemlju. Ko se je prepričal, da je po-vteod tišina, je iKfspe-sil korak preko svetih prostorov, poln strahu in groze pred kaznijo J J krutega egiptovskega boga, i preskoči tu d glavo predsobo, J1 določeno le za najvišje s večen i-J ke in stekel brž v drugo soba- 3 no — in tu se je prod njim ne- 1 nadoma vzravnala visoka po-J stava. j Pod Arnmonovim 4 1 Mattonbaal je osupnil, a le za trenutek mraz ga je sprele-J tel — in že je dvignil drog, dap pobi je postavo zopet k tlom. A postava je vzela hitro izpod ob-]1 Ieke svetilko, ki mu razsvetlila obraz preikrasne žene z očmi temne gorečnosti in z ustnicami kot žamet temne rože. "Neminljiva slava Ammonu, ki me je uslišal in mi poslal to-1 be," je šepetala žena, približajo? se mu. "Zavržena po svojem sopro-! uru, najvišjem svečeniku, hodim sem že tisoč noči klicat bosjn,' naj me ne pusti zveneti ko po-hojen evot — in bog me je uslišal. Poslal mi je tebe, da bi spoznala dobroto ljubezni. Slutim, da si pobegnil iz podzemeljskih zaporov, morda si zlo-; činec, morda ubijalec, toda ne vprašam te ničesar, kajti mož; si, luč, ki je posvetila v temno; morje samote in ne moreš biti; hudobnež, če te sam Amnion pošilja. Pojdi z menoj, skrijem te, kajti ne moreš odtod pobegniti, ne da bi te zopet ujeli^ Skrijem te v svojih sobanah, kamor ne vstopi noben tujec in ko bodo tvoji zasledovalci o-pustili brezuspešno zasledovanje, te bom odvedla ponoči i>o tajnih hodnikih k Nilu, kjer boš vstopil v čoln in preden' sonce ožari vrhove najvišjih' piramid in obelisk ov,§ boš ti že daleč za "[Tastom." NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da m i« prerej w nrja*nosti glede potovanja. Vefina onih. ki or hotrjo pridružiti trma ali onemu Izletu, misli, da se morajo i isto grapo tmli rmHL Ta ni pravilno. Izlete ar pripravi samo za tja in sicer zala, da imajo rojaki priliko potovati »kopno tja in imajo s trm ve* zabave. Za nazaj »i pa **ak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še ver, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik cril dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil s istim paru i kom. ampak si sam izbere parnik, n katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v eeni. pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ara. če izbere parnik. na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste pa rob rod ne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem časa vrniti* Nedriavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki iraaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo 2a to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij in julij so It skoru vsi prostori oddani. Na pariiikih. ki so debelo tiskani, se vrse izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJF. PARNIKOV - SHIP NEWS fežje, toda žrtev daje moč. V vsem ste imeli prav, dragi prijatelj. Dan ni več naš ampak drugih. Končano! Toda enkrat boste še ž njo govorili o meni. urosim vas. Ki treba ravno sedaj, niti jutri. Mogoče tedaj, ko bo imela v svojem naročju svojega prvorojenca. Da sem jo ljulbil, vam ji ni treha povedati, ker sama ve. Da pa obdrži v spominu moža onstran svetovnega morja, to ji povejte. Govoril sem vam o Ki o, da imam tam zvezo. Svoje šotore tukaj bom podrl in jih tam znova postavil, za. to še nisem prestar in boni mogel od tam -svoji domovini mogoče več in bolj služiti kot tukaj. Čimprej mogoče bom vse spravil v tir. Kmalu se bo zgodilo. Moja žena ostane tukaj; ničesar ji ne bo manjkalo. Grem s svojim 9pominom ... V vašo hišo ne sme priti s pralnimi rokami in k svojemu bodočemu možu. Na moji banki ji je na razpolago osemdeset tisoč mank. katere naj porahi, kakor hoče. Od barike boste naravnost slišali. Kaldar za vedno odpotujem, boste izvedeli, da boste samotnega ' potnika mogli opremljati s svojimi mislimi. Naj bi njuno življenje postalo vam in njima blagoslov. — Z Bogom! Klement Falke." Falke stopi k oknu in na stežaj odpre okno. Hlad prihaja v sobo. Dolgo gleda na vrvenje na ulici, ki se mu zdi kot podoba njegovega življenja. Kmalu se zdani, megla postaja v neuspešnem boju s solucem tanjša in i>rozoraejša in visi kot srebrn pajčolan z neba. 'Si. junija: yuwn Mary v Cherbourg 'Jli. junija: lt<>x v Genua •JG. junija: Hrt-mt-n v Bremen Ijifayctte v Havre junija: NORMANDIE v HAVRE AQUITANIA v CHERBOL'VG Washington v Havre ",. julija: r'onte d l Savoia v Gi-noa Rercncaria v Cherbourg Champlain v Ilavre C. julija: Europa v Bremen 7. julija: Queen Mnry v Cherbourg 0. He «le France v Ilavre 10. julija: Vulcania v Trat 14. julija: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Ilavre 17. Rex v Grnna Bremen v Ilremen 21. julija: nerenRiiria v Cherbourg JH. julija: EUROPA v BREMEN 24. julija: Saturnla v Trst Cliamplain v Ilavre l'S. Julija: Washington v Havre (Jueen Mary^v Cherbourg £0. julija : lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savoia v Genoa Ko se je gospod Weitbret vrnil (lomov, je svoji ženi povedal, o čem se je raegovarjal z dr. Falkejom. Nato je še govoril s Helgo ter jo prepričal, da je za noj najboljše, ako pozabi na svojo prvo ljubezen ter podari svoje srce Raderju. Po nekaterih duševnih bojih se je sprijaznila z mislijo, da bo ob Jurčetu irašla srečo ter se je odločila, da ga poroč*. Nikldo ni bil poleg Jurčeta tega tafco vesel kot gospod Weitbret in njegova žena. Taikoj je vzel Baderja 2a svojega en ako vel javnega sotrudnifca in ga obenem postavil za edinega dediča svojega obsežnega podjetja. O Binkoštih sta Jurče in Helga obhajala svoje ženito Tanje in Helga ni bila več "tafco sama." Dr. Falke je po nekaj tednih dosegel, da je sodišče ločilo njegov zakon s slepo Regino. Takoj nato je odpotoval v Brazilijo ter je v Rio de Janeiro odprl odvetniško pisarno in pričel novo življenje. ; ; KONEC. Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "IILAS NARODA" 216 W. 18th SU New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati mesera junija aH julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro 2e vse kabine oddane. Naročite se na "Glas Naroda**, največji slovenski dnevnik v Z. D. Važno za potovanje. Kdor |e namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od , Je potrebno, da Je pouten v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skuftnje Vam zamoremo da i najboljAa pojasnila In tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno In hitre. se " upno obrnite na nas za vsa poji. ->ulla. 1HU preskrbimo vse, bodisi proftnje »a povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebne v najhitrejšem tasu, in kar Je gla\ no, za najmanjše stroška. Nedriavljani naj ne odlafiajo do zadnjega trenutka, ker ptedn« se dobi Is Washingtona povratno lovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. PUlte tare j take) za brezplatna navodila In zagotavljamo Vam. da boste poceni ln udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 1 8th Street New York. N. Y.