Št. 63 (16.408) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija" pod Vojskim pri ti. l'J'iji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla i številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
■ rk>f -Ul. MonteccN6-Tel. 040 7786300,fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 mdggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190	___________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
I *%nn UP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
« w	Spedizione in abbonamento postale 45%
0,77 EVRA	Art 2, comma 2M>, legge 662/96 ■ filiale dl Trieste
SREDA, 17. MARCA 1999
Sedaj
imajo
besedo
ministri
Bojan Brezigar
Celo največji kritiki evropske komisije so bili včeraj ponoči presenečeni nad odstopom San-terjevega kabineta in nad odprtjem prve institucionalne krize v Evropski uniji v 42 letih. Vsi so sicer domnevali, da bo peterica neodvisnih strokovnjakov kritična do dela komisije, vendar verjetno niso predvidevali prav tistega stavka, ki je povzročil včerajšnji odstop: »Komisja kot celota je izgubila nadzor nad dogajanji.« Ob tej obtožbi je zgodbica o zobozdravniku gospe Cressonove pravzaprav obrobnega pomena. Kritika se namreč nanaša na celovito dejavnost, na samovoljo visokih birokratov, na razmetavanje denarja in na nepotizem, ki ga je menda bilo res veliko. Ob vsem tem Santer ni imel izbire, lahko bi sicer počakal teden dni, saj je evropski parlament prihodnji teden načrtoval razpravo o dejavnosti komisije, vendar bi ga poslanci zmrcvarili; tudi zato, da bi pred volitvami pokazali, da nekaj pomenijo.
Včerajšnji odstop pa odpira kar nekaj vprašanj. Omeniti velja predvsem dve, če v tem trenutku odmislimo vpliv na vrednost evra in kratkoročne gospodarske učinke.
Prvo izhaja iz dejstva, da nove komisije verjetno ne bo mogoče ime-Oovati pred koncem leta. To pomeni, da bo Santer ostal na površju Se dobrih devet mesecev, vendar brez vsake politične vloge. Vsi načrti bodo zamrznjeni, tako dolga stagnacija pa oo škodovala procesu krepitve petnajsterice, da o širitvi sploh ne govorimo. Spet bo zdrsela za leto dni.
Drugo vprašanje pa je sestava nove komisije. Z druge strani Rokavske-8a preliva že prihaja na-ong, naj bi vlade potrdite vse tiste komisarje, ki so se »čisti« izmazali iz te godlje. V Bruslju pa Prevladuje mnenje, da je Potrebna korenita prenova, da je bil en Santer dovolj in da mora biti Oovi predsendik komisi-)e markantna politična osebnost.
kal
BRUSELJ / ZARADI OSTRIH OBTOŽB V POROČILU NEODVISNIH IZVEDENCEV
Po kolektivnem odstopu Evropske komisije EU ostala brez vlade
Najhujše obtožbe na račun Cressonove - Za Santerja poročilo neuravnoteženo
BRUSELJ - Po objavi kritičnega poročila neodvisnih izvedencev, ki Evropsko komisijo, in ne le nekatere evropske komisarje, kot kolektivno telo obtožuje odgovornosti za finančne in druge nepravilnosti, je v ponedeljek ponoči odstopilo vseh 20 elanov komisije, vključno s predsednikom Jacquesom Santerjem. Gre za prvi primer v zgodovini Evropske unije, da je naenkrat odstopilo vseh 20 komisarjev, tako da za takšne primere ni predvidenih procedur.
V ostrem poročilu petih neodvisnih strokovnjakov je med posamezniki najhujših obtožb deležna Francozinja Edith Cresson, komisarka, pristojna za raziskovalne dejavnosti. Izvedenci so ugotovili, da ni ukrepala, kljub temu da je vedela za finančne nepravilnosti, poleg tega pa so jo obtožili nepotizma.
Predsednik Evropske komisije v odstopu Jacques Santer je včeraj v Bruslju izjavil, da je bila odločitev za odstop
vseh dvajsetih članov komisije politično dejanje.
Santer je neodvisnim izvedencem očital, da so celotno delovanje komisije kritizirali na podlagi nekaj primerov nepravilnosti in tako prikazali »popačeno« sliko celotnega telesa in ga popolnoma onečastili. Zavrnil je, »da bi bila štiri leta dela, v katerih je Evropska komisija polno delovala, ocenjevana na podlagi šestih primerov nepravilnosti, od katerih so štirje iz obdobja pred letom 1995«, ko je komisija v sedanji sestavi začela opravljati svoj petletni mandat.
Odstop komisije ni povzročil prevelikih pretresov na finančnih trgih, v članicah EU pa so predvsem poudarjali, da je treba krizo čimprej rešiti in dobiti novo vlado. V Italiji so izrazili zaskrbljenost, kot možna kandidata za Santerjevegaa naslednika pa so omenjali Romana Prodija in Giuliana Amata.
Na 3. strani
FRANCIJA / PO ALBANSKI RAZPOLOŽLJIVOSTI
Srbi poslavljajo nove pogoje in v bistvu nočejo sporazuma
Ob neuspehu diplomacije bo treba seči po drugih sredstvih
PARIZ - Srbska delegacija je na pogajanjih o Kosovu včeraj spremenila taktiko, saj je zahtevala celo spremembo že sklenjenih političnih dogovorov iz Ram-bouilletta. Nenadni spremembi je botrovala napoved albanske delegacije, da bo podpisala sporazum. Dokument iz Rambouil-leta je srbski predsednik Milan Milutinovič zaničljivo ocenil kot »nekaj, kar ne obstaja«. »Za nas je vse končano. Nimamo več o čem razpravljati,« je dala na znanje albanska delegacija, saj se na Kosovu še stopnjuje srbska ofenziva. Kontaktna skupina je pripravljena na malenkostne spremembe, a se ne bo dotaknila bistva, predvsem pa ne 7. člena, ki predvideva razporeditev 26 tisoč vojakov zveze Nato na Kosovu. In prav o vojaškem delu bi morali včeraj razpravljati v Parizu. Po srbski zaslugi se to ni zgodilo. Ob takem zapletu postaja vedno bolj jasno, da je diplomacija odpovedala in da bodo morali Srbe k razumu prisiliti z drugimi sredstvi.
Na 9. strani
Atentat na vladnega predstavnika BiH
Namestnik notranjega mi- hudo ranjen v eksploziji nistra BiH Jožo Leutar je bil	Na 9. strani
RIM / ITALIJA-SLOVENIJA
Zaščita: slovenski premier pisal Dilemi
Poslanico izročil državni sekretar Juri - Govor tudi o širjenju atlantskega zavezništva
RIM - Predsednik vlade Massimo DAlema je včeraj sprejel slovenskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Franca Jurija, ki mu je izročil poslanico predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. V bistvu gre za dva dokumenta. Prvi se nanaša na vključitev Slovenije v vojaško zavezništvo NATO, drugi pa na problematiko zakonske zaščite slovenske manjšine.
Slovenski premier se italijanskemu kolegu priporoča za itabjansko podporo kandidaturi Slovenije za
vključitev v atlantsko zavezništvo in to pred vrhom vojaške zveze, ki bo v Wa-shingtonu. Drugo Drnovškovo pismo italijanskemu premieru se nanaša na zaščitni zakon za slovensko manjšino in na njegovo parlamentarno proceduro v poslanski zbornici. Predsednik slovenske vlade poziva D’Alemo, naj po svojih pristojnostih naredi vse za pospešitev parlamentarnega postopka, ki je, kot znano, zastal v pristojni poslanski komisiji.
Na 2.strani
Scalfarov odstop po referendumu
RIM - Predsednik republike Scalfaro bo najbrž odstopil takoj po referendumu. Predsednik poslanske zbornice Violante je šefu države sporočil, da politične stranke v veliki večini pozitivno ocenjujejo predlog, da bi se predčasno umaknil, da ne bi izvolitev novega predsednika pogojevala volilne kampanje za evropske in upravne vohtve. Levi demokrati so se zavzeli za skupnega kandidata večine, medtem ko Berlusconi meni, da bi moral novi predsednik predčasno razpustiti parlament, če bi desna sredina prevladala na evropskih vohtvah.
Na 9. strani
Evropska policija tudi na naši meji?
RIM - Minister Giuliano Amato je dejal, da Italija, kot druge države s tako imenovanimi »zunanjimi« mejami Evropske unije, ne more sama kljubovati pojavu ilegalnih pribežnikov, za kar so potrebni skupni napori in seveda skupna finančna sredstva. Od tod predlog za ustanovitev skupnih policijskih enot, ki bi doživele krst prav na meji s Slovenijo.
Predlog ministra Amata je treba po mnenju tržaškega župana Riccarda Illyja tolmačiti kot korak naprej v smeri evropske integracije.
Na S.strani
Zgonik: zelena luč za obrtno cono
ZGONIK - Na proseški Rouni v zgoniški občini bodo v,kratkem stekla dela za obrtno cono. Sodnik, ki je pristojen za zemljiško knjigo, je namreč podpisal odlok, s katerim je Občina Zgonik tudi formalno postala lastnik nekdanjega jusarskega zemljišča, na katerem bo zrastel za vso skupnost pomemben gospodarski objekt. Vest bo na dre višnji seji občinskega sveta sporočila županja Tamara Blažina, ki bo istočasno tudi predložila podrobnostni urbanistični načrt za to področje.
Na 4.strani
Ukrepi v korist zaposlovanja
TRST - Na Tržaški občini so včeraj predstavili dva načrta, ki predvidevata posege za poklicno usposabljanje vajencev. Za prvega je na razpolago pet milijard lir, za drugega sedem milijard. Finansiranja se bodo lahko poslužila tako velika kot srednja in mala podjetja vseh gospodarskih kategorij od industrijcev in trgovcev do obrtnikov.
Na 4. strani
Ruski podjetniki na učenju pri nas
TRST - Sto ruskih managerjev bo prišlo na strokovno izpopolnjevanje v naše kraje na tečaje, ki jih bosta vodila družba Informest iz Gorice ter Znastveni park s Padrič pri Trstu. Podbudo so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na sedežu deželne vlade v Trstu. Projekt se uokvirja v sodelovanje med Italijo in Rusijo.
Na 12 strani
Sreda, 17. marca 1999
MNENJA, ALPE-JADRAN
OGLEDALO

; :
Na evropskih volitvah naj bi se izrekali o evropskih problemih
Ace Mermoua
Pred evropskimi volitvami se mi zastavljata vprašanji: kaj bomo volili in koga bom volil. Upam, da bom razvozlal vozel, drugače bo, žal, smislnejši izlet. Vprašanji sta ostri in zato je prav, da ju obrazložim.
Dejstvo je, da bom(o) vo-lil(i) v Italiji, kjer se evropske volitve ponovno vežejo na pretežno notranje italijanske politične probleme in zdrahe. Za evropske volitve je nastalo Prodijevo gibanje. Za evropske volitve se rojevajo dodatne strančice, kot so Mastellova Udr, ki naj bi postala Ude in stranka Cos-sigovih pristašev. V pričakovanju evropskih volitev se izostrujejo spori med komponentami levosredinske koalicije, kar je razumljivo, saj ne bi bilo novih strank brez konfrontacije. Nekateri napovedujejo, da bo po evropskih volitvah padla D’Alemova vlada itd. Napetost je razumljiva, ker bodo sovpadale evropske volitve s pomembnimi dogodki, kot so volitve predsednika republike, referendum za večinski volilni sistem, krajevne volitve in drugi dogodki. Razumem tudi, da je po padcu Prodijeve vlade in nastankom D’Alemove prišlo v Oljki do globinske spremembe, ki potrebuje tudi volilno preverjanje. Ne smemo si delati utvar: Oljka je zmagala, ker se je predstavila kot strankarska in obenem nadstrankarska koalicija, ki je imela v Prodiju svojega premierskega kandidata. Sprememba na vladi je sprožila proces, ki ne bo nujno razdrl koalicije, teži pa k temu, da jo spremeni in ustvari v njej jasnejša razmerja sil. Preverjanje potrebuje najbolj Prodi, ki je bil general brez lastne vojske. Evropske volitve so najmanj boleča priložnost za takšno prestruktu-racijo, obenem pa najmanj smiselna. Ob tem ne smemo pozabiti, da pomenijo volitve veliko »vojaško« vajo tudi za desnosredinske stranke, kar dodatno zmanjšuje vrednost pridevnika »evropske«. Morda se bodo stvari v naslednjih tednih spremenile, sedaj pa sem razočaran, in razočaranja mi ni težko utemeljiti.
Evropske volitve so bile v preteklosti morda res bolj simbolične kot dejanske. Evropski parlamentarci so bili resnično izvoljeni, evropski parlament pa je imel in ima težo, ki je omejena. Danes so se stvari bistveno spremenile in bi zato morale postati evropske volitve pomembne za Evropo in ne le za posamezne nacionalne države, ki jo sestavljajo. Uresničuje se namreč dvojnost, ki ni simpatična in nas postavlja pred bistveno dilemo. Za pojasnitev dvojnosti je potrebno naglasiti splošno znana dejstva. Skupna evropska valuta je stvarnost. Osrednje banke že upravljajo to novo stvarnost in interese, ki so z njo povezane. V Evropi se nadalje združujejo finančni kapitali, prihaja do spajanj različnih bančnih ustanov in združujejo se velika podjetja, ki poslujejo na tranznacionalni ravni. Ve-
lekapital se udejanja v toku globalizacije, ki utemeljuje evropeizacijo. To ne pomeni, da kapital nima moči v posameznih nacionalnih državah in da ne vpliva na politične izbire. Očitno pa deluje na dveh ravneh: nacionalni in nadnacionalni, oziroma globalni. Templarji bančnih ustanov, finančnih družb in multinacionalk so si ustvarili poseben prostor, ki je le deloma odvisen od politike. Bodimo odkriti; danes je vladam težko voditi nacionalne gospodarske politike, ko pa se podjetja in kapitali selijo po svetu ter gredo tja, kjer najdejo ugodnejše pogoje za dobiček. Kateri italijanski ali evropski kontrolni organ bo nadzoroval Benettonove farme v Patagoniji? Kdo bo komu preprečil, da se preseli v Azijo ali v bližnjo Madžarsko? Kdo resnično ve, če se Nike poslužuje otrok za šivanje usnjenih žog? Svoboda gibanja in trgovanja je ena izmed osnovnih zahtev postmodernega kapitala. Ta svoboda pogostokrat prekorači meje nacionalnega in nadnacionalnega prava in je donosna tudi zaradi tega. Biti brez političnega in državnega nadzora sodi zato med bolj ah manj prikrite zahteve velikih kapitalističnih koncernov. Temu je treba dodati naslednje: v pohtiki je danes vodilna demokracija, to je svobodna partecipacija ljudi, ki z volitvami volijo svoje predstavništvo. Templji kapitala se izogibajo prozornosti ter v njih vladajo oligarhije, če že ne monarhi. Pri združevanju Evrope je torej očitna zareza med dvema vojnama. Ena je volja, da bi bila os združene Evrope v centralnih bankah in v finančnih navezah, druga pa je v tem, da bi Evropa imela svoje pohtično telo, to je demokratično izvoljen parla-' ment, ki bi lahko zarisoval skupna pravila igre, tudi ekonomska. Bolj kot se politika osredotoča v svoje notranje, nacionalne zdrahe, bolj zmaguje opcija Evrope velekapitalov in njihove volje biti brez kontrole. To dejstvo me vodi k drugemu vprašanju, to je, koga naj volim.
Osebno je moj glas šel levici in ne nameravam spremeniti smeri. Ker razmišljam o evropskih volitvah, me ne zanima samo italijanka levica, ampak evropska. Ni namreč naključje, da so v večini držav, ki so članice evra, na vladi socialdemokratski premieri. Socialistična internacionala je mavrica razlik in ne sinteza določene vodilne misli. Ob tem ni mogoče mimo pritiskov templarjev kapitala na socialistične voditelje. Emblematičen je razkol v nemški socialdemokratski stranki, ki se je do konca zaostril z odstopom Lafon-taina. Med njim in Schro-derjem je prišlo do razhajanj, ki so ošibila vlado in bodo imele nemajhen vpliv na usodo evropske socialdemokracije. Očitno je, da je bil Lafontaine podvržen izjemno močnemu pritisku velekapitala. Njegov ekonomski načrt ni bil socialreali-stična petletka ali sovietski
NEP. Zajec tiči v drugem grmu. Pritiski centrov moči potiskajo socialdemokratske stranke na tisto tretjo pot, ki jo po svoje označuje politika Blaira, ko se sklicuje na Clintona. Ob tem si zastavljam vprašanje: je morda Clintonova politika najbolj leva varianta, ki jo »prenesejo« evropski kapitalistični templarji? Sklicevanje na trenutno uspešnost ZDA je zavajajoče. Japonska ni komunistična in je zašla v krizo. Krizo so svoj čas doživljale tudi ZDA in to ne zaradi prevelike doze socializma. Sklicevanjema Clintona in ZDA je funkcionalno, ker so v tej ogromni državi socialni posegi skrajno omejeni, Clintonova napovedana zdravstvena reforma je na primer propadla pod pritiskom zdravniških in farmacevtskih lobijev. Razlika med republikanskimi in demokratskimi predsedniki je navadno majhna in sprememba na vladi ne pomeni posebnih šokov. Bistvo sporov se vrti okoli problema, kolikšen naj bo prispevek države revnim. Ob tem je zanimivo, da ko govorimo o ZDA, preprosto odpišemo ogromno število revnih, velike socialne razlike, dejstvo, da obstojajo šole za bogate in revne ter da lahko revež umre zaradi bolezni, ker nima dovoljšnjega zdravstvenega kritja. Na smrt obsojeni ljudje prihajajo običajno iz revnih družin in se ne zgodi, da bi usmrtili miliarderja. Kdor si lahko privošči najboljše odvetnike in propagandni stroj sebi v prid, se izmaže iz najhujših zagat. Je ta Amerika poslednje evropsko obzorje? Je Clinton meja evropske socialdemokracije? Zdi se mi, da se dogaja to, o čemer sem pisal v prejšnjem Ogledalu. En model in ena velesila se uveljavljata na globalni ravni in prevladujeta tudi nad evropsko politično in gospodarsko kulturo. Bistveno vprašanje sodobne evropske socialdemokracije je zato v odgovoru na vprašanje: premore levica lastno izvirno pot, ali pa je njena edina možnost tista, ki jo zarisuje ameriška demokratska stranka. Ne gre torej za boj med starim, ideološkim pojmovanjem socializma ter med demokratičnim socia-lizmom, ki upošteva potrebe tržišča. Ločnica se postavlja drugje, to je med desno in levo sredino, ker ni več jasno, kaj je levica in kaj desnica ter voljo, da bi imela pojma še svoj pomen. Sredina brez bistvenih razlik pomirja velekapital, ker ve, da pod eno ali drugo vlado ne bo bistvenih razlik. Pomirja takšno stališče milijone Evropejcev, ki zagovarjajo levičarsko politiko? Pri vprašanju sploh nisem ekstremist. Morda pa je že ekstremizem, ko zagovarjamo Evropo, ki ne bo nacionalna kletka za delavce vseh vrst, za brezposelne, za upokojence za manj premožne in tudi za manjša podjetja, obenem pa svobodni in brezpravni pašnik za hladne viteze velekapitala. O teh stvareh bi se želel izrekati na prihodnjih volitvah in ne od drugih.
RIM / ODNOSI MED ITALIJO IN SLOVENIJO
Juri izročil D’Alemi Drnovškovo poslanico
Govor o širjenju NATO in o zaščiti naše manjšine Danes srečanje z ministrico za dežele Belillovo
RIM - Predsednik vlade Massimo D’Alema (na sliki-levo) je včeraj popoldne v Palači Chigi sprejel slovenskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Franca Jurija (na sliki-desno) , ki mu je izročil poslanico predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. V bistvu gre za dva dokumenta. Prvi se nanaša na vključitev Slovenije v vojaško zavezništvo NATO, drugi pa na problematiko zakonske zaščite slovenske manjšine.
Slovenski premier se italijanskemu kolegu priporoča za še močnejšo italijansko podporo kandidaturi Slovenije za vključitev v atlantsko zavezništvo in to pred vrhom vojaške zveze, ki bo v Wa-shingtonu. Juri je poslanico s podobno vsebino v Madridu izročil španskemu zunanjemu ministru, njegov kolega Ernest Petrič pa je v teh dneh z istimi nameni na obisku v drugih evropskih državah.
D’Alema (srečanja v Palači Chigi se je udeležil tudi italijanski podtajnik na zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri) je predstavniku slovenske vlade potrdil vsestransko podporo Italije vstopu Slovenije tako v vojaško zavezništvo, kot tudi v Evropsko unijo.
Drugo Drnovškovo pismo italijanskemu premieru se nanaša na zaščitni zakon za slovensko manjšino in na njegovo parlamentarno proceduro v poslanski zbornici. Predsednik slovenske vlade poziva D’Alemo, naj po svojih pristojnostih naredi vse za pospešitev parlamentarnega postopka, ki je, kot znano, zastal v pristojni poslanski komisiji. D’Alema je dejal, da italijanska vlada podpira zakonski predlog poslanca Domenica Masellija brez omejitev in brez korakov nazaj, kar je potrdil tudi podtajnik Ranieri, ki skupno z ministrico za dežele Katio
Belillo direktno spremlja razpravo v poslanski zbornici. Italijanski premier je tudi dodal, da je zaščita slovenske manjšine eno temeljnih vprašanj v italijansko-sloven-skih odnosih, ki se vsekakor iia splošno krepijo in izboljšujejo.
O parlamentarnem postopku in o težavah, ki jih doživlja Masellijevo zaščitno besedilo, se bo Juri danes pogovarjal z ministrico Belillovo. Delovnega sestanka se bo udeležil tudi Stojan Spetič, ki v okviru ministrstva za dežele skrbi za jezikovne in narodne manjšine ter za problematiko mejnih območij. O načrtovani širitvi vojaškega atlantskega vojaškega zavezništva se bo slovenski državni sekretar nato pogovarjal s svojim italijanskim kolegom na obrambnem ministrstvu Giannijem Rivero, zaključke svojega rimskega obiska pa bo pred odhodom povzel s podtajnikom Ranierijem.
LJUBLJANA / DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Z znanjem v tretje tisočletje
V štirih dneh okoli 100 predavanj, omizij, razstav, seminarjev in delavnic
LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber (na sliki) je včeraj dopoldne v Cankarjevem domu na slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili dijaki H. gimnazije Maribor, odprl Dneve slovenskega izobraževanja 1999 (DSI '99), ki jih pod pokroviteljstvom ministrstva skupaj pripravljajo Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje in podjetje Infos.
Letošnjo največjo slovensko izobraževalno sejemsko prireditev uvajata gesli Z znanjem v tretje tisočletje, s katerim so napovedali tudi lansko prireditev, ter Na poti v Evropo znanj, ki je rdeča nit tokratne prireditve. Obiskovalce bodo skušali v naslednje tisočletje popeljati skozi dva temeljna tematska sklopa: kakovost vzgoje in izobraževanja kot pogoj za vstop v Evropo znanja, ki ga koordinira Zavod RS za šolstvo, ter strategija vključevanja v Evropo in vplivi programov EU na slovensko šolstvo, ki ga koordinira Center RS za poklicno izobraževanje. Praktične izkušnje in dosežke na področju kakovosti vzgoje in izo-
braževanja kot pogoja za vstop v Evropo znanj bo predstavilo 58 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Predstavljeni bodo tudi nekateri projekti, ki jih vodi Zavod RS za šolstvo, in sicer modeli poučevanja in učenja, projekt odprta šola in inovacijski projekti ter projektne naloge zavodov. Nekaj pozornosti bodo namenili tudi mednarodnemu sodelovanju šol.
Štiridnevna prireditev, ki se bo sklenila v petek, 19. marca, obsega približno 100 predavanj, omizij, razstav, predavanj, semi-
narjev, delavnicev. Vse skupaj pa bo popestreno z bogatim kulturnim sporedom v dvoranah kot tudi na osrednjem prostoru razstavnega dela in ploščadi Cankarjevega doma. Na DSI se bo predstavilo 130 različnih raz-stavljalcev - poleg osnovnih in srednjih šol in dijaških domov še javni zavodi, nevladne organizacije ter druge institucije s področja vzgoje in izobraževanja.
Eden od osrednjih dogodkov na prireditvi bo seminar Kakovost v izobraževanju, ki ga danes skupaj pripravljata Zavod RS za šolstvo in Center RS za poklicno izobražavanje in je namenjen vodilnim delavcem v vzgojno-izo-braževalnih zavodih. Predstavniki posameznih šol naj bi na seminarju predstavili izkušnje pri uvajanju različnih pristopov k presojanju kakovosti šol, dotaknili pa naj bi se tudi uvajanja standardov ISO 9001 v vzgojo in izobraževanje.
Prireditev bo stala 26 milijonov tolarjev, pri čemer bo približno polovico prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, drugo polovico pa bodo morali organizatorji pokriti sami. (STA)
KRIZA EVROPSKE VLADE
Sreda, 17. marca 1999
3
BRUSELJ / PO OBJAVI IZREDNO KRITIČNEGA POROČILA NEODVISNIH IZVEDENCEV
S kolektivnim odstopom komisija potegnila edino logično potezo
Obtožbe na račun Evropske komisije kot kolektivnega telesa - Glavni krivec Edith Cresson
BRUSELJ - Po objavi kritičnega poročila neodvisnih izvedencev, ki Evropsko komisijo, in ne le nekatere evropske komisarje, kot kolektivno telo obtožuje odgovornosti za finančne in druge nepravilnosti, je v ponedeljek ponoči odstopilo vseh 20 elanov komisije, vključno s predsednikom Jacquesom Santerjem (na sliki AP skupaj z Edith Cresson). Gre za prvi primer v zgodovini Evropske unije, da je naenkrat odstopilo vseh 20 komisarjev, tako da za taksne primere ni predvidenih procedur. V primeru odstavitve komisije, ki jo narekuje izglasovana nezaupnica v Evropskem parlamentu, ta tekoCe delo opravlja, dokler ni imenovana nova zasedba. Evropska komisija pod vodstvom Jacquesa Santerja je na položaju od leta 1995, mandat pa ji poteče na začetku prihodnjega leta.
Po odstopu vseh elanov Evropske komisije je Jacques Santer izjavil, da je komisija na ta način izpolnila zavezo, da se bo v skladu s poročilom neodvisnih izvedencev soočila s posledicami in prevzela odgovornost. Izvedenski odbor je v poročilu celotno Evropsko komisijo obtožil, da je izgubila politični nadzor nad administracijo, ki bi jo morala voditi.
Za odstop se je vseh 20 elanov Evropske komisije odločilo tudi potem, ko je po objavi kritičnega poročila odstop zahtevala socialistična pohticna skupina, najmočnejša formacija v Evropskem parlamentu. Predsednica skupine socialistov Pauline Green je po odstopu menila, da komisija ni imela druge izbire.
V ostrem poročilu petih neodvisnih strokovnjakov je med posamezniki najhujših obtožb deležna Francozinja Edith Cresson, komisarka, pristojna za raziskovalne dejavnosti. Izvedenci so ugoto-vili, da ni ukrepala, kljub temu da je vedela za finančne nepravilnosti, poleg tega pa so jo obtožili nepotizma.
Edith Cresson je priznala, da je v komisiji prihajalo do »določenih nepravilnosti«, ob tem pa izrazila zadovoljstvo s svojim štiriletnim delom v njej. V pogovoru za drugi program francoske državne televizije je Cressonova poudarila, da nobeden od komisarjev ni osumljen poneverb, bogatenja ah tega, da bi se osebno okoristil. Menila je še, da je bila sama morda neprevidna, da pa je delovala v splošno korist in da so tako njen urad kot ona sama v štirih letih opravih veliko dela.
Predsednik Evropske komisije v odstopu Jacques Santer pa je vCeraj v Bruslju izjavil, da je bila odločitev za odstop vseh dvajsetih elanov komisije politično dejanje. »Evropska komisija je odgovornost sprejela, Čeprav meni, da je poročilo neodvisnih izvedencev, ki so jo obtožili odgovornosti za finančne in druge nepravilnosti ter ji ocitah, da za taksne napake ne sprejema nobene odgovornosti, neuravnoteženo,« je dejal Santer.
Santer je neodvisnim izvedencem očital, da so celotno delovanje komisije kriti-zirali na podlagi nekaj primerov nepravilnosti in tako prikazali »popačeno« sliko celotnega telesa in ga popolnoma oneCa-stili. Zavrnil je, »da bi bila štiri leta dela, v katerih je Evropska komisija polno delovala, ocenjevana na podlagi šestih primerov nepravilnosti, od katerih so štirje iz obdobja pred letom 1995«, ko je komisija v sedanji sestavi začela opravljati svoj pe-detni mandat. Pri tem je izvedenski preiskovalni odbor spregledal, da je od začetka mandata Evropska komisija izvedla vsebinske reforme delovanja in januarja letos Evropskemu parlamentu predstavila ambiciozen načrt reform za v prihodnje, je dejal Santer.
Predsednik Evropske komisije v odstopu je pri tem zagotovil, da bodo elani komisije v odstopu v skladu s pogodbo EU do zamenjave opravljali tekoCe delo. Za-
gotovil je tudi, da pomembne naloge, s katerimi se v tem trenutku sooCa EU, ki se pogaja o notranjih reformah, predloženih v Agendi 2000, ne bodo ustavljene. Do kdaj bo komisija delo opravljala le tehnično, kdaj bo prišlo do zamenjave evropskih komisarjev, ki bodo na položaju do konca leta, ter do katere mere ima telo v odstopu pravico do zakonodajnih in drugih pobud, bo, kot je poudaril Santer, moral odločiti svet unije, torej Članice. O tem se bo s Santerjem Se danes popoldne v Bruslju pogovarjal predsedujoči EU, nemški kancler Gerhard Schroeder.
Santer ni zavrnil možnosti, da bodo nekateri dosedanji elani Evropske komisije vnovič imenovani na svoj položaj, vendar teh možnosti ni želel podrobneje komentirati. Vsa imenovanja so odvisna od Članic unije, je poudaril.
Kot je znano, iz prestolnic petnajsterice, prihajajo signah, da bi tiste elane komisije, ki jih poročilo ne bremeni odgovornosti za finančne ali druge nepravilnosti, vnovič imenovah na položaje, ki so jih zapustili. Neodvisni izvedenci, ki so preiskavo izvedb po naročilu Evropskega parlamenta, so posamezne elane komisije obtožili manjših odgovornosti, z izjemo Francozinje Edith Cresson, ki so ji pripisa-li večjo odgovornost za nekatere finančne nepravilnosti in jo obtožih nepotizma.
(STA)
O novi evropski vladi bo govor še ta mesec na vrhu EU v Berlinu
BRUSELJ - Nemško predsedstvo Evropske unije je včeraj napo-- vedalo, da bodo predsedniki držav in vlad evropske petnajsterice o sestavi nove Evropske komisije govorili 24. in 25. marca v Berlinu.
Predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria GU-Robles je tudi zahteval, da mora biti nova komisija, ki bo na položaju do konca leta, imenovana do maja letos. Gil-Robles nasprotuje zamislim o tem, da bi imenovali začasno komisijo ali da bi sedanja opravljala tekoče posle v naslednjih 9 mesecih.
Avstrijska vlada je odstop celotne komisije označila za pravilen korak in obenem poudarila, da je Avstrija v veliki meri prispevala k razjasnitvi nepravilnosti, ki jih je ugotovil svet modrecev. Kancler Viktor Klima in zunanji minister VVolfgang Schussel sta v skupni izjavi obenem opozorila, da je sedaj potrebno sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja v Evropsko komisijo.
Francoska pravosodna ministrica Elisabeth Guigou je prav tako menila, da je komsija s kolektivnim odstopom storila pravilen korak. V pogovoru za radio France Inter je dejala, da je bil to eden od prvih primerov, v katerem se je izkazala evropska pohtika, in izrazila upanje, da bo kriza koristna. Menila je, da bi se bilo treba odzvati brez zavlačevanja, saj Evropa potrebuje komisijo, ki dobro deluje. Britanska komisarja Neil Kin-nock in Leon Brittan sta menila, da so nepravilnosti pri finančnem nadzoru posledica komisijine preobremenjenosti. Po njunem mnenju ji bo sedanja kriza dolgoročno vendarle koristila. »Včasih je za dosego bistevnih sprememb potrebno prestati takšne pretrese,«
je dejal Kinnock.
Medtem ko je Pauline Green, predsednica najmočnejše, socialistične politične formacije v Evropskem parlamentu, že v ponedeljek ponoči menila, da komisarji drugega izhoda razen odstopa niso imeli, se je včeraj VVilfried Mar-tens, predsednik druge najmočnejše skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke, zavzel za sklic izrednega zasedanja voditeljev Članic povezave.
Gre za prvi primer v zgodovini EU, da je naenkrat odstopilo vseh 20 komisarjev, tako da za takšne primere ni predvidenih procedur. Pogodba EU predvideva posamezne odstope komisarjev, ki jih za preostanek mandata nasledijo novoimenovani. Odstavitev komisije kot celote pogodba nalaga v primera izglasovane nezaupnice v Evropskem parlamentu, vendar primera, ko bi bila nezaupnica dejansko izglasovana, EU ne pozna. V tem primeru »stara zasedba« tekoče delo opravlja, dokler ni imenovana nova.
O odstopu evropske komisije sta se včeraj v Haagu pogovarjala tudi nemški kancler Gerhard Schroeder in nizozemski premier Wim Kok. Schroeder je po srečanju zavrnil domneve, da je Evropska unija po odstopu komisije opravilno nesposobna, saj ni mogoče reci, da je Evropa brez vodstva, ker ima Se vedno nedotaknjen parlament, ministrski svet in predsedstvo. S Kokom sta poudarila, da je komisja očitno sama menila, da so v poročilu navedeni očitki zadosten razlog za njen odstop. Po Kokovih besedah, bi bilo za Evropo sramotno, Ce komisija po tako kritičnem poročilu ne hi odstopila.
ITALIJA / REAKCIJE PO ODSTOPU KOMISIJE
FINANČNI TRGI / PO ODSTOPU
Zadovoljstvo, ker nista bila vpletena Boninova in Monti
Za novega predsednika že predlagajo Prodija ali Amata
Evro nekoliko šibkejši, na borzah brez pretresov
Skupno evropsko voluto sprvo občutneje podlo, po zogotovilih ECB po se je položoj nekoliko poprovi!
RIM - Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je v imenu vlade izrazil »izredno zaskrbljenost« zaradi odstopa Santepeve Evropske komisije. Po D’Alemovem mnenju je do odstopa prišlo v zelo kočljivem trenutku za bodočnost Evrope. V vladnem komunikeju obžalujejo, da je do tega prišlo, obenem je italijanska vlada izrazila zadovoljstvo, da v Škandal nista bila vpletena italijanska komisarja Erama Bonino in Mario Monti. Vlada jima je izrazila solidarnost in ju pohvalila pri njunem delu in koriščenju sredstev, s katerimi sta upravljala. Vlada je obenem izrazila zahtevo, da bodo na prihodnjem berlinskem vrhu Evropske unije sprejeli take odločitve, ki naj omogočijo izbiro komisije, ki bo zaključila svoj mandat in ki naj izrazi svojo politično zavzetost pri uresničevanju izbir Amsterdamskega sporazuma.
Odgovorni za zunanjepolitična vprašanja Levih demokratov Luigi Colajarmi je zahteval od italijanske
vlade tako pobudo, ki naj omogoči premostitev sedanje krize po odstopu Evropske komisije. Colajarmi je pozval vlado, naj od nemškega predsedstva UE zahteva aprilski sklic izrednega vrha. Pri tem je Co-lajanni poudaril, da Romano Prodi sedaj ne bi smel imeti več dvomov, tako da bi se kandidiral na Celo Evropske komisije. Po njegovem mnenju bi lahko novi predsednik komisije in evroministri zaceli s svojim delom že maja. Odgovorni za zunanjepolitična vprašanja nasprotuje, da bi komisija v odstopu opravljala svoje delo do naravnega izteka svojega mandata, ki poteCe decembra. »Pričakujemo odločen odgovor vlad,« je poudaril Colajan-ni, ki je dodal, da mora biti prihodnji predsednik »politično močna osebnost« in da se bo treba za to odločno boriti.
Vodja opozicijskega gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi pa je za novega predsednika Evropske komisije predlagal Giuliana Amata, »ki ima
vse izkušnje za tako funkcijo«. Glede hipoteze, da bi ponovno kandidirali Emmo Bonino, je Berlusconi izrazil svoje dvome. Vsekakor se je pohvalil, da je za italijanska komisarja pravilno izbral Emmo Bonino in Maria Montija, obenem pa je zaželel vladi, da bi tudi sedanja vlada imela tako »sreCno roko«, kot jo je imel on pri izbiri komisarjev.
Zunanji minister Lamberto Dini pa je izrazil mnenje, da bi sedanja komisija morala opravljati posle, dokler ne bodo imenovali nove evropske vlade, kar bi se lahko zgodilo po junijskih evropskih volitvah. Vsekakor je Dini mnenja, da bodo sedaj v teku mrzlična dvostranska in večstranska pogajanja.
Predsednik obrambne komisije poslanske zbornice Valdo Spini pa je včeraj navedel, da sta zanj naravna kandidata za predsednika Evropske komisije Romano Prodi ali Giuliano Amato, obenem je izrazil upanje, da se bodo o imenu dogovorili že na berlinskem vrhu.
FRANKFURT - Odstop Evropske komisije sta vCeraj občutila tako skupna evropska valuta kot evropske borze, kjer pa je bilo poslovanje relativno mimo, Čeprav so v glavnem prevladovali negativni predznaki. Evro je v jutranjih urah v odnosu do dolarja in jena padel na zgodovinski minimum, po zagotovilih vodstva Evropske centralne banke, da padec bruseljske vlade ne bo vplival na monetarno politiko, pa je ponovno pridobil na vrednosti in se z 1, 0814 dolarja povzpel na 1, 0901 dolarja.
Po mnenju finančnih strokovnjakov bo zdaj za stabilnost evra najbolj pomembna hitrost, s katero bo Evropaks unija uspela imenovati novo vlado. Ce k temu dodamo še podatke o gospodarski rasti, ki so vsi v prid dolarja, potem je šibkost evra razumljiva.
Odstop Evropske komisije pa je tudi vsaj za nekaj časa zatrl upe investitorjev, da bi Centralna banka znižala obrestne mere, o Čemer se je po odstopu nemškega finančnega ministra Lafontainea precej vztrajno govorilo. »V tem trenutku bi bila vsaka odločitev v tej smeri milo rečeno nepremišljena,« je dejal predstavnik Deut-
sche Bank Research iz Frankfurta Ulrich Schroder.
Vrednosti borznih indeksov osrednjih evropskih borz pa so se včeraj v povprečju znižali, razen na frankfurtski in pariški borzi. Na franfurtski borzi se je vrednost borznega indeksa DAX zvišala za 65, 39 točke oz. 1, 3 odstotka in pristala pri vrednosti 5094, 63 točke, na pariškem borznem parketu pa se je vrednost indeksa GAG 40 zvišala za 0, 03 odstotka na 4186, 35 točke. Na drugih pomembnejših evropskih borzah pa so se teCaji v povprečju znižali. Na londonski borzi je FTSE 100 izgubil 4, 9 točke oz. 0, 08 odstotka in je ob koncu trgovanja veljal 6201, 9 točke, zuriški SMI pa je od danes vreden 7218, 9 točke, kar je 22 točk oz. 0, 3 odstotka manj kot v ponedeljek. Tudi v Milanu je indeks Mibtel izgubil 0, 51% vrednosti in poslovni dan končal pri 24.945 točkah.
Na newyorški borzi je po začetni rekordni vrednosti, ko je indeks Dow Jones prvič v zgodovini presegel vrednost
10.000	točk, na polovici poslovanja nekoliko nazadoval in se spustil na ponedeljkovo vrednost.
4
Sreda, 17. marca 1999
TRST
KRAS / PO ZNANIH TEŽAVAH IN ZAPLETIH
Zelena luč za obrtno cono v zgoniški občini
Podrobnostni načrt na drevišnji občinski seji
Na proseški »Rouni« v zgoniški občini bodo v kratkem končno stekla dela za obrtno cono. Sodnik, ki je pristojen za zemljiško knjigo Fur-lanije-Julijske krajine, je namreč pred nekaj dnevi podpisal odlok, s katerim je Občina Zgonik tudi formalno postala lastnik nekdanjega jusar-skega zemljišča, na katerem bo zrastel za vso skupnost pomemben gospodarski objekt. Vest bo na drevišnji seji občinskega sveta sporočila županja Tamara Blažina, ki bo istočasno tudi predložila skupščini podrobnostni urbanistični načrt za to področje.
O težavah in o zapletih, ki so ogrozili rojstvo
obrtne cone, smo v našem dnevniku obširno poročali. Problem je nastal v postopku za formalno vknjiženje zemljišča, ko je pristojni sodnik postavil v dvom dejstvo, da je zemljišče res jusarsko, saj naj bi iz nekaterih dokumentov izhajalo, da je srenjska last. Ta druga opcija bi izničila ves kupoprodajni postopek med Občinama Trst in Zgonik ter proseškim jusarskim odborom, ki je, med drugim, že prejel denar za prodano imovino. Jusar-ska zemljišča so bila prodana Občini Zgonik s sklepom tržaškega občinskega sveta.
Za ugodno rešitev problema obrtne cone se je angažiralo vec dejav-
nikov, začenši z zgo-niško županjo in s tamkajšnjimi občinskimi upravitelji. Zadevo je vseskozi direktno spremljal tudi tržaški odbornik Uberto Fortuna Drossi, ki je na pooblastilo župana Riccarda II-lyja nekajkrat posegel pri pristojnih telesih. Vprašanje je odjeknilo tudi na Deželi, kjer se je podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin glede tega angažiral pri pristojnemu odborniku Ettoreju Romoliju.
Celotni postopek je seveda pozorno spremljal tudi proseški jusarski odbor, ki se vsekakor v tem Času sooča s precejšnjimi problemi. Jusarji so, kot znano, dobili v upravo športno-rekreacijski cen-
ter Ervatti pri BrišCikih, ki ga je zgradilo in do pred kratkim upravljalo športno društvo pristaniških delavcev. Jusarjem povzroča to precej težav, do zapletov pa prihaja tudi pri samem priznanju vloge in legitimnosti ju-sarskega odbora, ki je svojCas zaradi tega zagrozil z odstopom. Odnosi z mestno upravo so od vedno precej problematični, kar velja tudi za odnose z nekaterimi dejavniki znotraj naše skupnosti. Proseški jusarji ne zahtevajo nemogočega, a le normalne pogoje, da bi lahko v skladu z zakoni in z mandatom volilcev mimo upravljali jusarsko imovino. To jim je bilo doslej otežkočeno, Ce že ne onemogočeno.
DEŽELA / NOVE POBUDE ZA DELO
Finansiranja EU za usposabljanje
Tondo: »Poklicno izpopolnjevanje je treba prilagajati povpraševanju tržišča«
Dežela FJK se v zadnjem Času zavzema za reševanje problemov brezposelnosti in poklicnega usposabljanja ter izpopolnjevanja in se nadeja seznaniti širšo javnost s svojim delovanjem. Podjetnike (od industrijcev do obrtnikov) je pomembno informirati o možnostih finansiranj iz evropskega socialnega sklada, kar zadeva vajeništvo in poklicno usposabljanje (tudi brezposelnih), ljudje pa morajo tudi spoznati priložnosti, ki jih nudi Dežela FJK v okviru svojega udejstvovanja oz. prilagojevanja strategijam Evropske unije za spodbujanje zaposlovanja ter kakovostne in strokovno podkovane delovne sile.
V sodelovanju s Tržaš-
ko občino so podžupan Roberto Damiani, deželni odbornik za delo Renzo Tondo in direktorica deželnega ravnateljstva za poklicno usposabljanje Maria Emma Ramponi vCeraj predstavili med drugim dva naCrta, ki predvidevata posege za poklicno usposabljanje vajencev oziroma že zaposlenih. Za prvega je na razpolago pet milijard lir, za dragega (v okviru zakona 236/93) sedem milijard. Na Deželi so aktivni tudi za prirejanje stažov s štipendijami za brezposelne pri javnih in zasebnih ustanovah, podjetjih in pisarnah, za izpopolnjevanje na univerzah, šolah in specializiranih ustanovah, za konkretno integracijo med poklicnim usposabljanjem
NOVICE
Politično vodstvo SKP
Stranka komunistične prenove ima novo politično vodstvo. Za tajnika je bil prejšnji teden potrjen Ser-gio Facchini, Dennis Visioli je blagajnik, ožje tajništvo pa sestavljajo še Igor Canciani, Raffaele Do-venna, Giulio Lauri in Giuhana Vlacci.
Razširjeno vodstvo sestavljajo Diego Apostoh, Deborah Berton, Vincenzo Cerceo, Adriana Donini, Fabio Feri, Paolo Hlacia, Nadia Horvat, Elena Le-giša, Vittore Luccio, Megi Pepeu, Silvia Robba in Marita Russo.
Fotografska razstava Zavoda združenega sveta
Danes ob 18. mri v dvorani fotografskega krožka Fincantieri v Pasaži Fenice 2 bodo odprli fotografsko razstavo posnetkov dijakov Jadranskega zavoda Združenega sveta iz Devina.
Gre za skupinsko razstavo bravnih in Cmobelih fotografij iz dežel, predvsem Tretjega sveta, od koder prihajajo dijaki mednarodnega zavoda. Razstava bo na ogled do prihodnjega 16. aprila od ponedeljka do petka od 10. ure do 11.30 ter od 17. do 19. ure, v soboto pa samo v popoldanskem Času.
Za novo deželno stanovanjsko politiko
PRIREDITVE / TO SOBOTO 7, DAN POMLADI FAI PO VSEJ ITALIJI
Kulturni spomeniki na izrednem ogledu
V Trstu bo mogoče obiskati 4 kulturne zanimivosti, v Furlaniji-Julijski krajini pa skupno 14
To soboto si bo mogoče ogledati 230 zgodovinskih in kulturnih spomenikov v 110 krajih Italije, ki so običajno nedostopni turistom. Kar 14 od teh se nahaja v Furlaniji-Julijski krajini. Gre za pobudo, ki jo prireja Italijanski sklad za okolje (FAI), o njej pa je bil govor na tiskovni konferenci, ki je bila vCeraj v Trstu. Na srečanju s Časnikarji so govorili načelnik deželne delegacije FAI v Furlaniji-Julijski krajini Dino Cuscitto ter članici delegacije Etta Carignani in Tina Campailla.
V okviru 7. dneva pomladi FAI, kot se imenuje pobuda, si bo v Trstu mogoče ogledati naslednje kulturne spomenike: vilo Revoltella, državno knjižnico v Palači Morpur-go, zgodovinski arhiv zavarovalni-
ce RAS in galerijo mestnega muzeja Sartorio.
Na deželni ravni Italijanski sklad za okolje posebno opozarja na dve svetišči, in sicer na cerkvico sv. Mihaela arhangela v kraju Ovoledo di Zoppola v pordenonski pokrajini ter na staro cerkev sv. Mihaela arhangela v kraju Fiume Veneto, prav tako v pordenonski pokrajini. Sicer pa bodo v Furlaniji-Julijski krajini v okviru 7. dne pomladi FAI na ogled še nekateri kulturni spomeniki v Vidmu, in sicer županstvo, zavod ustanove Balilla, palaCe Colombatti-Cavazzini, Romanelli in Giacomuzzi, Glalerija moderne umetnosti, knjižni fond D’Aronco ter grajski muzej in skladišča.
Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, namerava Ita-
lijanski sklad za okolje s prireditvijo svojega 7. dne pomladi spodbuditi Cim širši krog ljudi k spoznavanju kulturnega bogastva v okolju, v katerem živimo in na katero navadno nismo dovolj pozorni. Na tak način naj bi se tudi zamislili, kako to bogastvo Cim primerneje ovrednotiti.
Pristavimo naj, da je Italijanski sklad za okolje priredil svoj prvi dan pomladi leta 1993. Tedaj je pri pobudi sodelovalo približno 500 prostovoljcev, zabeležili pa so okrog 50 tisoč obiskovalcev. Pobuda je potem iz leta v leto rasla. Tako je pri lanskem dnevu pomladi FAI sodelovalo 2.500 prostovoljcev, zabeležili pa so 280 tisoC obiskovalcev. Prireditelji so prepričani, da bodo letos dosegli še večji uspeh.
in šolstvom, za podjetniško usposabljanje.
Pobude oz. finansiranja so namenjena velikim, srednjim in malim podjetjem vseh gospodarskih kategorij od industrijcev in trgovcev do obrtnikov in ustanov, ki se ukvarjajo s poklicnim usposabljanjem.
Kot so povedali včeraj, mora postati poklicno usposabljanje ekonomsko sredstvo in se prilagajati povpraševanju tržišCa, Čeprav se niso do sedaj v Trstu gospodarske kategorije odzvale v velikem številu na ponujene možnosti. Slednje gredo od stažov za usposabljanje delavcev v okviru podjetij do usposabljanja brezposelnih in še zlasti vajencev, vsa finansiranja pa so iz evropskega socialnega sklada. Rok natečaja naCrta za usposabljanje vajencev, ki predvideva pet miljard lir finansiranja in zadeva industrijski sektor, obrništ-vo, mala in srednja podjetja, trgovino, turizem in kmetijstvo zapade jutri (za ustanove), vendar bodo lahko podjetja še naprej vložila prošnje. Za natečaj za usposabljanje zaposlenih delavcev (sedem milijard za leto 1999) bodo lahko podjetja predstavila svoje predloge za usposabljanje po 31. marcu, ko bodo na Deželi FJK odprli posebno okence.
Pomembno je torej seznanjati državljane in podjetnike z možnostmi, ki jih nudi EU, zainteresiranim pa so vse podrobne informacije na voljo tudi prek interneta na spletnem naslovu Dežele FJK.
Aljoša Gašperlin
r PROTEST / ODBOR ZA OBRAMBO UNIVERZE n
KRAS / AKTUALNO
Zastopstvo sindikatov Cgil, Cisl in Uil se je sestalo z deželnim odbornikom za stanovanjske gradnje Mauriziom Salvadorjem. Ugotovili so, da mora deželna ustanova usmeriti svoje posege predvsem v podporo tistih, ki imajo težave pri nakupu stanovanja (mladi, ostareli, priseljenci), na območje Trsta in Tržiča, kjer manjka največ stanovanj, in za reformo ustanove za ljudske gradnje lacp.
Dogovorili so se, da bodo v najkrajšem sklicali soočenje vseh zainteresiranih, da bi doloCih smernice stanovanjske politike.
Zasačili 26 nelegalcev
Obmejni organi so vCeraj zasledili na miljskem območju kar 26 tujcev, ki so nelegalno prečkali mejo: gre za 17 Romunov, 3 Makedonce, 4 Bolgare in 2 Jugoslovana. Vse so izgnali nazaj v Slovenijo.
Zaradi pešca zapeljala v parkirane avtomobile
Na Miramarskem drevoredu se je pri barkovljan-skem gozdiču vCeraj opoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri je bila ranjena 65-letna R.A. iz Starancana. Zaradi pešca, ki je nepričakovano prečkal cesto, je vozilo, v katerem se je peljala, trčilo ob parkirane avtomobile. Zenska je utrpela vrsto udarcev, zaradi katerih se bo morala zdraviti 20 dni.
Po Ul. Bonomea samo navzdol
Zaradi obnovitve tramvajske proge te dni nastajajo precejšnji problemi tudi na bližnjih območjih, po katerih poteka promet zasebnih vozil. Tako je z Ul. Bonomea, ki pelje po Trsteniku do Obeliska. Mestni redarji opozarjajo, da je gornji del Ul. Bonomea prevozen samo v smeri proti mestu.
Neznosno na pravni fakulteti
Število študentov se je zmanjšalo na eno tretjino
Repen: občinska uprava bo okrepila civilno zaščito
Skupina študentov, ki se podpisuje kot Odbor za nadzor in obrambo univerze, je naslovila javnemu mnenju, pa tudi sodnim oblastem, daljše sporočilo v zvezi z dogajanjem na pravni fakulteti tržaške univerze. V dokumentu pišejo, da na omenjeni fakulteti bistveno kršijo pravice študentov in dopuščajo pravo zlorabo oblasti.
Tudi sama objektivna dejstva kažejo, da na nekaj ni v redu na tržaški pravni fakulteti. Število vpisanih je znatno upadlo od veC kot 900 v akademskem letu 1993-94 na letošnjih približno 300. Poleg tega ima pravna fakulteta nezavidljivi rekord naj-veCjega števila študentov, ki ne opravijo diplome v predvidenem roku in morajo še nekaj let polagati izpite: v predvidenem roku 4 let diplomira samo od 0,6 do 0,8
odstotka vpisanih! Število študentov, ki se prepišejo s tržaške na druge fakultete, je izredno visoko: lani se jih je odpisalo kar 300. Nenazadnje, ugotavljajo v dokumentu, so v zadnjih 5 letih trije študentje te fakultete naredili samomor, eden od katerih s skokom v prazno kar z okna fakultete.
V dokumentu poimensko navajajo tri docente, ki naj bi s svojimi metodami onemogočali redni potek študija: na piki imajo kazensko proceduro prof. G. Span-gherja, davčno pravo prof. M. Nussija in civilni sodni postopek, ki ga poučuje prof. Tomma-seo. Vprašanje ni samo izredna strogost teh docentov, paC pa sam postopek, po katerem vodijo izpite. Pisci navajajo vrsto primerov, med katerimi naj navedemo samo dva: študentje mo-
rajo obvladati na pamet vseh 746 Členov zakonika o kazenskem postopku in takega papagajskega citiranja ne zahtevajo veC na nobeni drugi italijanski pravni fakulteti; v drugem predmetu pa postavljajo pre-dizpitna	pisna
vprašanja, študentje pa imajo slabo uro Časa,, da izpišejo zapletene odgovore, ki jih komisija preveri v neverjetno kratkem Času, takoj zatem se pa odvije ustni izpit, kar je prava muka za utrujene študente.
Odbor za nadzor in obrambo univerze zato predlaga, naj razveljavijo izpitne postopke treh omenjenih predmetov, ki v bistvu slonijo na samovolji profesorjev: davke plačujemo, da nam nudijo predvidene storitve, ne pa da ravnajo s študenti kot s topovsko hrano, zaključuje dokument Odbora.
V repentabrski občini bodo v kratkem okrepili prostovoljno službo za civilno zaščito. Tako je sklenil občinski svet, ki je na predlog nekaterih občanov odobril tozadevni pravilnik v korist te dragocene javne službe. Na osnovi novega pravilnika bo Občina sedaj lahko prosila za finančni prispevek deželno upravo, ki je po zakonu pristojna za organizacijo in za dejavnost civilne službe.
Zupan Aleksij Križman je na seji poročal o stanju in o perspektivah tovornega postajališča na Fernetičih, ki bo s polnopravftim vstopom Slovenije v Evropsko unijo izčrpalo svojo vlogo. To se sicer ne bo zgodilo jutri, treba pa se je na to pripraviti. Križman je dejal, da glede bodočnosti oziroma preustroja terminala nihče nima Čarobne palice ne v Italiji in niti v Sloveniji in v Bruslju. Vodstvo postajališča je glede tega problema naročilo vrsto strokovnih študij in ekspertiz, na osnovi katerih bo mogoče začrtati bodočnost sedanje strukture. Občina Repentabor, je dejal Zupan, pozorno spremlja razvoj dogajanj in je z voditelji terminala v zadnjem Času navezala precej dobre odnose sodelovanja. V preteklosti ni bilo tako. Da so se odnosi izboljšali nosi precej zaslug prav Križman, ki je glede slabih odnosov z lokalno upravo večkrat glasno polemiziral z vodilnimi na terminalu, kar se sedaj očitno obrestuje.
Ponedeljkova seja repentabrskega občinskega sveta je bila najbrž predzadnja pred iztekom naravnega mandata občinskega sveta, ki ga bodo sredi junija volilci obnovili. Križman bo skoraj gotovo spet kandidiral, za to pa Čaka na privoljenje vseh komponent naprednega zavezništva.
JAVNI RED / NOV PREDLOG
Nova policija EU tudi na naš meji?
Illy podpira predlog ministra Amata
Italijansko-slovensko mejo bo morda v bližnji bodočnosti stražila nova policija Evropske unije, za katero se v Italiji močno ogreva minister za ustavne reforme Giulia-no Amato. Včeraj je njegov predlog pozdravil tržaški župan Riccardo Illy (na sliki) , ki že nekaj Časa vztrajno zahteva veCji nadzor na tukajšnji meji. Zupan je svojCas predlagal, da bi mejo s Slovenijo za-stražila tudi vojska, notranja ministrica Rosa Russo Jervolino pa je ta predlog odklonila.
Amato je dejal, da Italija, kot druge države z »zunanjimi« mejami EU, ne more sama kljubovati pojavu ilegalnih pribež-nikov, za kar so potrebni skupni napori in seveda
skupna finančna sredstva. Od tod predlog za ustanovitev skupnih policijskih enot, ki bi doživele krst prav na meji s Slovenijo.
Tržaški župan je izrazil upanje, da bo Bruselj ugodno sprejel idejo o skupni evropski poličiji, ki bi morala po nj ego ven
ne samo stražiti meje, a se tudi boriti proti mednarodnemu kriminalu. Predlog ministra Amata -je podčrtal nadalje Illy -gre v smer evropske integracije, ki bo morala prej ali slej tudi pripeljati do skupne zunanje politike. Za evropsko policijo ni treba Čakati na splošno politično integracijo EU, saj bi za to lahko že zadostoval sporazum med vsemi državami Članicami.
Minister Amato je prepričan, da je italijanska vlada doslej resno in uravnovešeno obravnavala problem nezakonitega priseljenstva. Bili smo strpni in gostoljubni do tistih, ki hoCejo delati in živeti v miru ter hkrati strogi do kriminalcev, je dejal še Amato.
DSI / PESTER IN ZANIMIV VEČER
Podelitev nagrad za izvirno radijsko igro
Gost večera je bil lektor slovenskega jezika Jože Faganel
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil predsinoCnjim posvečen slovenski govorjeni besedi. Gost veCera je bil namreč lektor Jože Faganel, ki je predaval na temo Slovenščina v gledališču danes, na večeru pa so tudi svečano podelih nagrade nataCaja za izvirno radijsko igro, ki ga je bil razpisal Radijski oder.
Po krajšem uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja je spregovoril Jože Faganel, ki se v svojem predavanju ni omejil na slovenski govorjeni jezik v gledališču, pač pa na slovensko govorjeno besedo nasploh, se pravi na govor v javnosti, v medijih in v zasebnem okolju. Predavatelj je tako orisal različne vrste govora ter njihov pomen in rabo. Predvsem pa je izrazil misel, da je slo-
Odbor Zveze invalidov NOB in Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, je na svoji zadnji seji prejšnji petek počastil spomin nedavno umrlega Dušana Košute, pokrajinskega tajnika zveze partizanov VZPI-ANPI in uglednega družbeno-politilcnega, kulturnega in športnega delavca. Ob njegovi vsesplošni angažiranosti je bila poudarjena tudi njegova velika zavzetost za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njegova da-režljivost v korist zamejskih organizacij in ustanov.
Odbor se je nato seznanil s posegom svojega predstavnika na obenem zboru obalno-kraške Zveze invalidov Narodnoosvobodilnega boja v Kopru in imenoval zastopnika, ki se bosta udeležila letne
skupščine republiške Zveze invalidov NOB v Ljubljani za utrditev in razvijanje nadaljnjih tovariških in delovnih odnosov,
Odbor je tudi razpravljal o potrebi vzpostavitve rednejših odnosov s sorodno ustanovo v Novi Gorici, za kar je še posebej zadolžil goriške Člane odbora.
V nadaljevnaju je tekla beseda o spomladanski družbeni dejavnosti, konkretno o izvedbi enodnevnega avtobusnega izleta na območje Trnovskega gozda z ogledom krajev in objektov iz spominov na narodnoosvobodilno borbo. V načrtu je tudi predstavitev dveh knjig na tematiko NOB, ki sta izšli nedavno. Govor je bil tudi o letoviščarskih pobudah, ki jih pripravlja krožek Krut v okviru svoje tradicionalne dejanosti. (en)
ODBORNIŠTVO ZA KULTURO / MESTNI MUZEJI IN KNJIŽNICA
Celosten prikaz dejavnosti Anite Pittoni
V petek bodo v palači Costami odprli razstavo, pripravili tudi obsežen katalog
Končno bo Anita Pittoni deležna celostne predstavitve: ravnateljica Mestne knjižnice »Hortis« Anna Rosa Rugliano je tako povzela osnovni namen pobude, katere končna rezultata sta razstava in obsežen katalog z »znanstveno« biografijo	znamenite
Tržačanke. Včeraj popoldne so namreč na županstvu predstavili razstavo o umetniško-obrtniški in založniški dejavnosti Pitto-nije, ki sta se, predvsem prva, zaznavno zaceli pojavljati v letih ’30. Razstavo, ki so jo v palači Co-stanzi pripravili Mestna knjižnica in Mestni muzeji za zgodovino in umetnost, bodo uradno odprli v petek popoldne, za občinstvo pa bo odprta od sobote, 20. marca do nedelje, 16. maja.
Prvi dan odprtja popoldne bo na voljo tudi poseben poštni žig, za kar je poskrbela italijanska poštna družba.
Anna Rosa Rugliano je na včerajšnji novinarski konferenci želela razložiti, kako je pravzaprav prišlo do pobude. Tržaška občinska uprava se je preko svojih specializiranih enot morala precej let truditi, da je od dedičev Anite Pittoni prevzela njeno dediščino.
Dva arhiva, pisma in vse, kar se nanaša na njeno založniško dejavnost je prevzela Mestna knjižnica, medtem ko so ostalo, ki je zadevalo njeno umetniško-obrtniško delo, prevzeli Idestni muzeji. Prvo razsta-vo so priredili leta '95, po večletnem preučevanju ^jene bogate zapuščine pa bo končno z razstavo v pajaci Costanzi in obsežnim katalogom podan popol-oejši prerez njene večstran-ske in za tedanjo dobo inovativne dejavnosti. In s tem se bo Trst (javne usta-?°ve in zasebni sponzorji) kpneno oddolžil osebnosh,
1 je bolna in zapuščena Unirla leta ’82. bip
venski govorjeni jezik še vedno zapostavljen v prid pisani besedi, in to kljub temu, da je s časom prišlo do velikih tehnoloških sprememb, ki bi morale koristih zlasti govorjeni besedi. Pisana beseda je privilegirana tudi v šoli. Slovensko govorjeno besedo, zlasti tisto v gledališču in na radiu, je treba gojiti, saj je radijski medij tisti, ki ohranja živo slovensko besedo v širšem okolju. To gojenje pa pomeni posebno odgovornost. Faganel je pri tem izrazil priznanje Radijskemu odra in dejal, da predstavlja podelitev nagrad natečaja pomembno kulturno dejanje.
Zaključek Faganelovega
predavanja je tako predstavljal tudi uvod v svečano podelitev nagrad natečaja Radijskega odra za izvirno radijsko igro. Po krajšem orisu zgodovine Radijskega odra, ki ga je podala prof. Lučka Susič, je poročilo komisije prebral Franko Žerjal. Iz poročila izhaja, da je na razpis prispelo 44 del. Člani komisije (Marjana Prepeluh, Marija Cenda, Matejka Peterlin, Jože Faganel in Franko Žerjal) so bili med drugim presenečeni tako nad številom del kot tudi naj njihovo dobro kakovostjo. Kjub temu, da je bila tematika toCno določena (šlo je za opis življenja ob meji in za znanstveno
Novi odbor Glasbene matice
V prejšnjih dneh se je sestal Upravni odbor Glasbene matice, izvoljen na rednem obenem zboru 5. marca za porazdelitev funkcij. Izvoljeni so bili za predsednika Drago Stoka, za podpredsednika Ed-mund Košuta, za tajnika Floridan Zdenko in za blagajnika Radoš Možina. Upravni odbor sestavljajo še Janko Ban, Rudolf Bartaloth, Elda Grauner, Živa Gruden in Boris Mihalič, medtem ko so v Nadzornem odboru Marjan Brecelj, Evald Cre-vatin in Vojko Lovriha,
fantastiko), so dela vsebinsko in motivno zelo raznolika. Ravno tako široka je paleta stilnih in slogovnih prijemov. Dela so prispela iz Maribora, Ljubljane, Jesenic, Kranja, Hmšice, Izole, Kopra, Pirana, Nove Gorice in Trsta. Omeniti je treba, da je na natečaj poslalo svoja dela kar dvanajst zamejskih avtorjev, od kateri sta dva prejela tudi nagrado.
Prvo nagrado za igro, ki je obravnavala življenje ob meji, je prejelo delo z naslovom Terasa, njegov avtor pa je Slobodan Sembe-ra iz Ljubljane. Prvo nagrado za znanstveno fantastično igro je prejelo delo Grand Prix Galaxy, ki ga je napisal Dimitrij Kralj iz Izole. Drugo nagrado za delo, ki opisuje življenje ob meji, je prejela igra Odhod, katere avtor je Andrej Arko iz Ljubljane. Komisija pa je podelila dve drugi nagradi za znanstveno fantastično igro. Nagrajenci so Henrik Gruden in Rihard Sluga iz Trsta za igro Vožnja ter Lucijan Vuga iz Nove Gorice za delo Jutri ne bo vremena, (iž)
INVALIDI IN AKTIVISTI NOB
Počastitev spomina pokojnega Dušana Košute
rOB 20, LETNICI POBRATENJAh
Pevski zbor iz Skednja bo gostoval v Faenzi
Ženski pevski zbor Slovenskega kulturnega društva Ivan Grbec iz Skednja bo maja ponesel slovensko pesem v Faenzo. V tem prijaznem mestecu Romagne bo tako odjeknila beseda škedenjskih krušarc, ki jim v rodnem kraju odrekajo možnost, da bi jih javno ovekovečili tudi v materinem jeziku.
Gostovanje sodi v okvir proslavljanja dvajsete obletnice pobratenja med Skednjem in Durbeccom, to je enim od mestnih predelov Faenze. Niz jubilejnih srečanj se je začel že v decembru, ko so v Skednju gostovali znameniti metalci zastav in poželi seveda s svojo spretnostjo veliko navdušenja. Ta obisk bodo Skedenjci vrnili to nedeljo, ko se bodo podali s svojo pustno skupino na sprevod v
maskah, ki ga v Faenzi prirejajo že od nekdaj v Čast svojega zavetnika sv. Lazarja. Praznik je povezan s starim običajem povratka v mesto sorodnikov in oddaljenih prijateljev.
Sledil bo maja meseca, kot reCeno, koncert slovenskega pevskega zbora, že junija pa bo v Faenzi novo srečanje. Tokrat ob priliki klasičnega srednjeveškega turnirja, ki mu pravijo »Palio del Niballo« in na katerem se vsako leto pomerijo konjeniki petih mestnih predelov, tako kot so se spopadali že v srednjem veku.
Proslavljanje dvajsetletnice pobratenja se bo zaključilo v Skednju z amatersko kolesarsko štafetno dirko Faenza -Trst. Ob tej priložnosti bodo v Skednju razstavili slovito keramiko iz Faenze.
NOVICE
Nenadna smrt civilnega invalida na ulici
TRST - Včeraj po 19. uri se je v Drevoredu pri Ulici Gatteri zrušil na tla 43-letni civilni invalid Edoardo Baricchi iz Ulice Bonarotti 4. Mimoidoči so mu poskuSali nuditi pomoč, a moški je že izdihnil. Po prvih ugotovitvah sodnega zdravnika Costantinidesa, naj bi moški umrl zaradi kapi.
I
LD in Mladinska levica o pravici do izobraževanja
Vprašanja v zvezi z zakonom o pravici do izobraževanja je treba reševah načrtno in sporazumno z vsemi prizadehmi: tako menita tržaška federacija Levih demokratov in Mladinske levice, ki sta v zvezi s tem problemom izdali tiskovno sporočilo. V njem naglašata pomen Cimširšega posvetovanja s predstavniki študentov in zaposlenih, na osnovi pogovorov pa naj bi izdelali skupno platformo z namenom, da bi predstavili osnutek deželnega zakona. Dogovarjanje in izdelava predlogov morata biti skupna, je podčrtano v sporočilu, ker morajo imeti vsi prizadeh pravico, da iznesejo svoje poglede, istočasno pa je potem tudi skupna obveza, da se sprejete predloge udejani.
Donacjgio predsednik Rotacijskega sklada
Zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi je vCeraj imenoval predsednika Tržaške trgovinske zbornice Adalberta Donaggia za predsednika rotacijskega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem.
TRST
6
Sreda, 17. marca 1999
______DOLINA / PREDAVATELJSKI VEČER SKD V. VODNIK__
Znanstvena odkritja v Jami medvedov
Gost večera je bil geolog iz Piše prof. Giovanni Boschian
tudi v sodelovanju z drugimi priznanimi področnimi strokovnjaki, so v teh letih privedla do izredno zanimivih odkritij, med katerimi je zelo varjetna sled tudi človekove prisotnosti, seveda ob mnogih dokazih prisotnosti jamskega medveda in drugih živali, ki'so pač prebivale v n asih krajih v tisti prazgodovinski dobi.
Petkovo predvajanje je ponudilo zanimiv vpogled v našo stvarnost, saj gre za znamenitost, ki ob kulturnem in naravnem bogastvu dodaja temu območju dodatno vabljivost. Raziskave se bodo nadaljevale tudi med letošnjim poletjem, zdi pa se, da bo o dosedanjih odkritjih morebiti izšla tudi publikacija: vse je seveda odvisno tudi od gmotne pomoči oz. ki jo bodo tovrstni pobudi izrazile razne gospodarske in javne ustanove.
(dam)
Petkovo predavanje, ki ga je Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline posvetilo raziskovanju Jame medvedov, je v dvorano dolinskega društva privabilo lepo število poslušalcev tudi iz sosednjih krajev. Gost večera je bil prof. Giovanni Boschian (na sliki - foto KROMA), geolog in docent na Univerzi v Piši, ki že vrsto let vodi izkopavanja v Jami medvedov. Do odkritja te edinstvene arheološke znamenitosti, ki se nahaja na pobočju malega Krasa, je prišlo pred sedmimi leti, odtlej tudi potekajo raziskovalna dela. Od vsega začetka so pri le-teh soudeleženi tudi elani dolinskega društva, saj je ob strokovnem potrebnega tudi veliko organizacijskega dela. Jama medvedov je zanimiva predvsem zato, ker se je v njej ohranilo
v popolnoma nedotaknjenem stanju dragoceno arheološko gradivo: ko se je vhodni del jame popolnoma zasul, je nepropustno zaprt dostop
do njene notranjosti, ki je ostala do današnjih dni taka, kot pred približno 50.000 leti. Raziskovanja, ki jih vedi prof. Giovanni Boschian
Občni zbor Društva zamejskih študentov
Ob prisotnosti številnih članov je prejšnjo sredo zvečer v Študentskem naselju v Ljubljani potekal občni zbor Društva izseljeniških in zamejskih študentov. Občni zbor se je začel z govorom bivšega predsednika društva Tomaža Fabca, ki je orisal delovanje društva in glavne težave, s katerimi se morajo spopadati študenti. Med temi je najbolj izpostavil pomanjkanje ustreznega sedeža, kjer naj bi se študentje srečevali, imeli telefon, računalnik ter bi lahko prirejali sestanke in družabne večere. Velik problem predstavlja tudi pomanjkanje finančnih sredstev, brez katerih je delovanje društva zelo omejeno. Kljub temu pa je društvo, po mnenju Fabca, pokazalo svojo prisotnost v ljubljanskem študentskem življenju. Priredilo je »teran party«, ki je imel zelo velik odziv s strani slovenskih študentov,
bilo je prisotno na študentski tržnici v mesecu maju, orgniziralo je pic nic za svoje člane, sankanje in informativni dan za zamejske dijake, ki želijo nadaljevati študij na slovenskih univerzah. Po poročilu predsednika je prebral svoje poročilo še blagajnik, ki je orisal finančno stanje društva. Sledila je burna razprava o bodočem delovanju in izvolitev novega predsednika, za katerega je bila izbran Dani Toscano. Kot novi predsednik je predstavil bodoče cilje, med katerimi so pridobitev sedeža, sodelovanje z Radiem Študent, prireditev »teran partyja«, prisotnost na študentski tržnici in številne ostale zabave in družabnosti za člane. Po občnem zboru so si študentje lahko ob zabavi in glasbi ogledali še predavanje diapozitivov s Kube, ki jih je predstavil na novo izvoljeni predsednik Toscano. Iztok
SRENJSKA HIŠA
Prijetno nedeljsko srečanje v Prebenegu
Gostovala je dramska skupina KUD Domovina z narečno veseloigro Stara k'kuš
Po nedavnem uspešnem obisku v mac-koljanski srenjski hiši so se v nedeljo popoldne člani dramske skupine KUD Domovina iz Ospa predstavili občinstvu tudi v Prebenegu. Gostovanje je priredil odbor domačega Slovenskega kulturnega društva Jože Rapotec, ki je k sodelovanju povabil tudi besedno umetnico Ireno Žerjal in kulturni popoldan posvetil praznovanju osmega marca, mednarodnega dneva žena.
Gostja je podala nekaj priložnostnih misli, za odrsko dogajanje pa so poskrbeli predvsem člani osa-pske dramske skupine, ustvarili so prijetno vzdušje in sprožili dobro voljo s svojo najnovejšo narečno veseloigro Stara k’kuš, ki jo je režiral Sergej Verč.
(dam)
RAZSTAVA
Arheološki sledovi pri Štivanu iz starorimskega obdobja
V soboto popoldne je jamarsko društvo Flondar uradno otvorilo fotografsko razstavo o arheoloških sledovih iz starorimskih časov na območju izvira Timave pri Stivanu, ki bo na ogled v prostorih bivšega otroškega vrtca v Ribiškem naselju vsak dan do 21. marca, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Razstavo, ki so jo tudi gmotno omogočili Zadružna kraška banka, tržaški Naravoslovni muzej ter Državni arheološki muzej iz Ogleja, so sesljanski jamarji priredili v sodelovanju s Spomeniškim nadzorništvom v Trstu ter s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina.
Razstava o obdobju med II. stoletjem pred n.št. in IV. stol. po n.št., je razdeljena na pet delov, prikazane pa so glavne prometnice med Oglejem in Trstom, naselbine in bivališča, gospodarske dejavnosti na podlagi dokumentacije, ki sloni na filološki in arheološki osnovi, veroizpovedi ter najdbe v jamah.
Razstavljene fotografije so prispevale različne ustanove, muzeji ter številni zasebniki. Dokumenta-cijao o starorimskih prometnicah je večinoma iz obdobja pred prvo svetovno vojno, medtem ko je dober del fotografij o arheoloških izkopavanjih krajevnih starorimskih naselbin posredovala vodja Spomeniškega nadzorništva v Trstu Franca Maselli Scotti.
Vsak fotografski del je opremljen z uvodnimi panoji s shematiziranimi povzetki ter z zemljevidi s topografskimi legami obravnavanih najdbišč. Razstavo dopolnjujeta dva računalnika, preko katerih se lahko obiskovalec seznani še s dodatnimi podatki o obravnavanem obdobju.	(igb)
DANES V GLEDALIŠČU MIELA
Irska glasba v časi sv. Patricka
Nastopila bo znana glasbena skupina The Birkin Tree
17. marec je pomemben dan za vse Irce: to je praznik svetega Patricka, zavetnika Irske. Tudi v Trstu bo potekal pravi irski praznik, seveda ob irski glasbi. V gledališču Miela se bo prav na večer sv. Patricka v sklopu niza koncertov »Musiča libe-ra dal mondo« (Svobodna glasba sveta) predstavila skupina The Birkin Tree, ki je točno pred enim letom na istem odru požela velik uspeh. To je skupina, ki izvaja irske in škotske viže, obenem pa repertoar bogati tudi avtorska glasba.
Skupino sta pred sedemnajstimi leti ustanovila Fabio Rinaudo in Daniele Coronna, ki ju je vezala velika ljubezen do irskih viž. Oba sta celo večkrat odšla
na Irsko in Škotsko na glasbeno izobraževanje. Fabio Rinaudo se je specializiral v irskih dudah (obvlada pa tudi irske piščali in škotske dude) in celo na Irskem je postal izredno znan glasbenik tega glasbila. Na Irskem je spoznal tudi Cyrila D’Donoghueja (poje in igra na kitaro in buzuki) in violinita Michaela Queallyja. Oba Irca, ki sta znana glasbenika, občasno nastopata s skupino The Birkin Tree in nastopala bosta tudi na tržaškem irskem večeru. Ostali člani skupine, poleg Fa-bia Rinauda in Danie-leja Coronne (violina) so Elena Buttiero (keltska harfa, klaviature), Luigi Fazzo (kitara in petje), Simone Sisani (irska prečna flavta) in Marcello Scotto (badh-
ran). Kariera skupine The Birkin Tree je zelo uspešna in nastopala je po Italiji, Nemčiji, na Irskem (igrala je celo na irski televiziji in na pomembnih irskih laik festivalih), v Norveški in Avstraliji, v teku delovanja pa je bila deležna pohval na specializiranih revijah.
Nastop skupine The Birkin Tree, ki ga organizirata združenje Bo-navventura in Robin Hood Folk Club, bo v gledališču Miela več kot le glasbeni dogodek: predstavili se bodo tudi plesalci irskih plesov, ki bodo poskrbeli, da bo večer postal pravi praznik. Zato pa se bodo plesalcem lahko pridružili vsi, ki ljubijo keltsko tradicionalno glasbo in ples.
Pan
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
17.	marca 1999 PATRIK
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.58 - Lima vzide ob 6.18 in zatone ob 17.55
Jutri, ČETRTEK,
18.	marca 1999
CIRIL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1022 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 38,9 km na uro, burja, s sunki do 74,5 km na uro, vlaga 33-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Elisa Mastro-filippo, Riccardo Bonetti, Emanuele Dioda, Francesco Righi, Matteo Gallicola, Ales-sia Rugliano, Chiara Gagliar-do, Tiziano Vasta, Federica Gratton, Sara Stokic.
Umrli so: 88-letna Felicia Ghabai Mazal, 77-letna Ines Flebus, 59-letni Fabio Ralza, 88-letna Giuseppina Valecic, 84-letni Francesco Rizzi, 74-letna Lidia Doz, 91-letni Giordano Bruno Fuga, 77-letna Anna Gregorich, 74-letni Sal-vatore Testa, 74-letni Pasqua-le Bertolini, 74-letna Lidia Corsa, 73-letna Stefania Ferfi-la, 82-letni Primo Verban, 90-letna Vita Donata Castellane-ta, 83-letni Leopolde Shrekar, 87-letni Nicola Lofano, 89-let-na Cecilia Grimalda.
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja:	040
3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do
13.	ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do
14.	ure.
KINO
::
LEKARNE
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. marca 1999
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Zgonik (tel. 040 229373) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 040 229373) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144).
ARISTON - 15.30, 17.45,
20.00,	22.15 »Shakespeare in love« r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Train de vie«, r. Radu Mihaileanu. EKCELSIOR AZZURRA -
17.40,	19.50, 22:00 »Bugie, baci, bambole e bastardi«, i. Sean Penn.
AMBASCIATORI - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »La vita e bella«, i. - r. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.00,
18.40,	20.20, 22.15 »Lucigno-lo«, i. Massimo Ceccherini, Claudia Gerini.
GIOTTO MULTISALA 2 -
16.30	»Babe va in citta«; 18.45, 21.45 »Salvate il solda-to Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II fuggi-tivo della missione impossi-bile«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.00 »A bug’s life«, prod. W. Disney; 20.00, 22.15 »II giocatore«, i. Matt Damon, John Malcovich.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pay-back«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »La figlia di un soldato non piange mai«, i. Kris Kristofferson, Barbara Hershey.
MIGNON - 16.00, 22.00 »La moglie indecente«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 15.30, 18.30,
21.30	»La sottile linea rossa«, r. Terence Malick.
ALCIONE - samo danes in jutri: 18.00, 20.00, 22.00 »Radio Freccia«, r. Luciano Ligabue. Od petka, 19. marca, »Paura e delirio a Las Vegas«.
^ PRIREDITVE
MLADI KOMUNISTI
obveščajo, da se bo danes, 17. marca, ob 21. uri, v baru »II pošto del-le fragole« odvijal solidarnostni koncert s kurdskim narodom. Igrala bo skupina Female Juice. '
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG prireja RICMANJSKI teden Spored: v petek, 19. marca, ob 20.30 domači večer, nastopata združeni MePZ Slavec-Slove-nec pod vodstvom Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloiogro v narečju Karlo ne zmore ena... dve... tri..., režija in tekst Tatjana Turko; v nedeljo, 21. marca od 16.30 nagrajevanje del slikarskega ex-tempora in ponovitev programa domačega večera.
MoPZ VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel priredi celovečerni koncert s sodelovanjem MePZ Postojna. Koncert bo v soboto, 20. marca v Kulturnem domu na Proseku, s Pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni!
SKD TABOR - Prosvetni dom - v soboto,
20.	marca ob 20.30 lepljenka ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ... (ob 100-letnici Kettejeve smrti). Nastopajo mladi elani SKD Tabor, klaviaturist Aljoša Starc, pojeta An-drejka Možina in David Vidali, sodeluje MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge, režija Olga Lupine.
KD SKALA iz Gropa-de priredi v soboto, 20. t- m. v prostorih zadruge kulturni večer z naslovom PESEM S TOLMINSKEGA. S celovečernim Programom nastopa NloPZ Podljubinj pod vodstvom Metoda Bajta. Pričetek ob 20.30. Vabljeni!
KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo ž naslovom POLKA BAND, v nedeljo, 21. marca, ob 18. Uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Gostje Večera: legendarni pevec Ivica Serfezi, pevka Na-lalija Verboten, humorist Tiljo Frtacin. Večer bo v°dila Natalija Verboten.
PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi na °gled veseloigre Neila Simona ZARES ČUDEN PAR v uprizoritvi Dramskega odseka PD Stan-drež. Predstava bo v nedeljo, 21. marca ob 17. Ori v dvorani Srenjske hiše v Mackoljah.
fe izletI
SK BRDINA vabi v Uedeljo, 21. marca, na smucarski izlet in
društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu. Vpisovanje na sedežu kluba, danes, 17. marca, od 19. do 20. ure. Informacije na tel. 040-212859 in 040-226271.
SO SPDT organizira v nedeljo, 21. marca smucarski izlet na Mon-te Elmo. Prijave zbira ZSSDI, tel. St. 040-625627.
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23. 6. do 3. 7., v Poreču (Materada) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1. 7. do 19. 7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije od ponedeljka, 22. marca dalje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-360072.
KLUB UPOKOJENIH KMETOV prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin, od 5. do 10. aprila tl. Za vse informacije kličite na tel. št. 040-631494 ali ob sredah popoldne na 040-251196.
KRD DOM BRISCIKI organizira štiridnevni izlet na Dunaj, od 15. do 18. julija 1999. Za informacije tel. št. 040-327062, od 19. do
21.	ure.
DRUŽBA UPOKOJENCEV repen-tabrske in zgoniske občine organizira enodnevni izlet 17. aprila 1999 po lepih krajih Štajerske. Kdor se hoče izleta udeležiti naj poklice na tel. 040-327229.
E3 ČESTITKE
Kolegici Mirjam Čestitamo ob rojstvu malega IGORJA, povečani družini pa želimo mnogo mirnih noCi, botre od Sv. Ivana.
Danes praznuje 18. rojstni dan DAVID ŽIGON. Vse najboljše mu želita nona Marija in nono Gigi Cibic.
Na ekonomski fakulteti je dokončal študij
Tomaž
Legiša
Mlademu doktorju Čestitamo
mama, tata, Tanja in Daniele
Pri Terčonovih v Se-sljanu se veselijo, že spet doktorja slavijo.
Tomaž Legiša
je uspešno dokončal Študij na ekonomski fakulteti. Z njim se veselimo vsi, ki ga imamo radi.
OBVESTILA
SKD PRIMOREC TREBČE obvešča, da je razstava lesnih in svilenih izdelkov Avguste MikuS Malalan v Ljudskem domu odprta danes, 17. marca, od 16. do 19. ure. Toplo vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D. Z. St. 46 iz leta ’91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 1999 oddal ti deželnim uradom seznam faktur in potrdil v utemeljitev odobrenega prispevka za leto
1998.	Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Podrobnejše informacije in pomoC lahko dobijo društva na sedežu ZSKD v dneh 18. 3., 23. 3. in 25. 3. od 18. do 20. ure.
ODBOR MAJENCE ’99
iz Doline vabi vse vaščane na sestanek, ki danes, 17. marca, od 20.30, v prostorih bivše pošte v Dolini.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi jutri, v četrtek, 18. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Prof. Ksenija Levak Budal bo prikazala diapozitive o Egiptu. Vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predstavitev dia-projekcij in videofilma MADAGA-SCAR 98. Ekstremni alpinistični podvig na goro Tsaranoro bo predstavil alpinist Erik Švab jutri, v četrtek, 18. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo tečaj HACCP (nove določbe za higijen-sko zdravstveno samonad-zorovanje nad hrano) od 18. do 21. ure do 19. 3. 1999 v Boljuncu, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali.
SD MLADINA SMUCARSKI ODSEK vabi elane na zaključno društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu 21. marca
1999.	Vpis naj potrdijo jutri, v Četrtek, 18. t. m., odgovornim odseka ali na tel. št. 040-220718, 040-220793 ali 040-213518.
SKD BARKOVLJE -TPK SIRENA prirejata v petek, 19. marca, na sedežu Sirene predstavitev fotomonografije OKUS TEME. Avtor - ekstremni fotograf Bogdan Kladnik, bo svoje predavanje popestril z dia-slikami. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED ponovno prireja TEČAJ VEZENJA (stikanja). Tečaj bo potekal ob torkih od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. Vabljena dekleta in žene!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 20. marca na predavanje Nadje Ma-
ganja O SMRTNI KAZNI. Začetek ob 18.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA sporoča, da se bo v soboto, 20. marca pričel v Zgoniku tretji kuharski tečaj tipičnih lokalnih jedi pod vodstvom g. Vesne Guštin. Interesenti naj se telefonsko javijo na št. 040-200136 od 8. do 14. ure.
KD LONJER-KATINA-
RA priredi v nedeljo, 21. marca, pomladanski pohod. Zbirališče ob 12.45 na sedežu lonjerskega društva. Odhod ob 13. uri izpred spomenika padlim. Ob povratku bo ob 17. uri sledila OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MARIA MAG ANJE, zvestega spremljevalca in opazovalca lonjerskega in katinarskega življenja v polstoletni zgodovini. Na otvoritvi bo nastopil Egon TavCar s svojo diatonično harmoniko.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek,
22.	marca, na spominski večer ob obletnici smrti Danice Tomažič in Stanka Vuka. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Stanka Vuka Pomlad pod Krasom, ki jo je izdala založba Obzorja iz Maribora. Govorili bodo prof. Tomaž Pavšič, urednik Andrej Brvar in Marko Vuk. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese - Obveščamo, da od 22. do 26. marca, od 16. do 17. ure bodo odprta vrata za vse, ki bi nas radi obiskali.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje redni občni zbor v torek,
23.	marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razno.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END SEMINAR ANGLEŠČINE (Conversa-tion skills) z angleškim predavateljem Mr. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END KUHARSKI TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomez-lom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. St. 040-370846).
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled fotografske razstave o Soški fronti: LJUDLJE IN OZEMLJE 1915-1918. Razstava bo odprta do 28. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Izven urnika je ogled možen po dogovoru na tel. St. 040-228422 v popoldanskih urah.
SOS, SOS, SOS, študentje in višješolci! Ti je PROSTOVOLJNO DELO pri srcu? Veliko oseb je, ki potrebuje pomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji dopis v rokopisu s svojimi osnovnimi podatki in zanimanji na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, 34133 Trst.
KD FRAN VENTURINI vabi elane, da obnovijo celoletno članarino pri odbornikih v društvu ob sobotah od 14.30 do 16.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
GOSPA srednjih let iSCe delo kot hišna pomočnica. Tel. 0038667-54674 (Slavica).
AKACIJEVE kole za vinograd prodajamo. Tel. 040-420604 v večernih urah.
FIAT 126 Bis, rdeče barve, letnik ’89, 31.000 km, v dobrem stanju, prodam za 1.600.000 lir. Tel. št. 040-281280.
IŠČEMO OSEBO za privatne lekcije iz nemščine. Tel. št. 040/213078.
PRODOM MOTOCIKEL malagutti fifty ful CX, 4 predstave, modre barve, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Tel. 040-299335.
GRAFIČNE LISTE in 2 risbi (unikata) slikarja Avgusta Černigoja prodam po ugodni ceni. Tel. 040-635508, od ponedeljka do petka od 17 do 20. ure.
MLAD PAR išče v najem stanovanje v okolici Trsta. Tel. št. 040-299096 v večernih urah.
PRODAM police za trgovino (zelenjavna/jestvine), registrirno blagajno, elektronsko tehnico in veliko prodajalno mizo. Tel. ob večernih urah na št. 040-572655.
V	PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje, ne za bivanje. Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov.
V	PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetlo in zračno podstrešje - sobo z wc-jem, vodo in lučjo, ne za bivanje. Tel. št. 040-828861 ob uri obedov.
NUJNO IŠČEMO GOSPO okrog 30-35 let za upravljanje skladišča z oblačili. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »TREND«.
IŠČEMO gospo, staro približno 40 let, s prakso v uradniškem delu in z osnovnim znanjem kompjuterja. Delo part-time v popoldanskih urah. Tel. 040-2024023.
NUJNO iščemo bolničarje vpisane v register za nego odraslih prizadetih oseb. Sedež v Trstu. Pismene ponudbe na postno ležeče »fermoposta centrale Trieste« C.I.AC1109138.
DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoC v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 od 9. do 15. ure.
PRODAM Ford Fiesta Studio, 1200 kubikov, 3 leta star, 35.000 km.
Tel. na St. 040-420975 do 8.30 zjutraj.
DVOSED s hrastovim ogrodjem v odličnem stanju, malo rabljen ter kavC s foteljem v modernem stilu, v odličnem stanju prodam. Tel. 040/575145-350150.
PRODAJALKA z delovnimi izkušnjami v trgovini jestvin in pekarni išče delo. Tel. 040-225757.
MEHANIČNA DELAVNICA na Opčinah išCe resnega uradnika. Tel. 040-214522.
NA OPČINAH smo v soboto 6. marca izgubili, v bližini Ul. Assenzio, muco sive in bele barve z dolgo dlako. Najditelja prosimo, da poklice na tel. št. 040-213861.
PRODAM FIAT SCU-DO 1.9 D EL v dobrem stanju, letnik ’96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICA je odprta pri DrejCu Ferfolji v Doberdobu. Točimo belo in Črno vino in nudimo domač prigrizek.
OSMICO sta v Dolini št. 147 odprla Ladi in Mi-•ran Kocjan. Točita belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22. Vabljeni vsi!
OSMICO ima Zidarič v Praprotu St. 23.
OSMICO je odprl Berto TonkiC v Doberdobu, Tržaška ulica 25. Ponuja vino in domač prigrizek.
OSMICO sta v Sama-torci odprla Boris in Gigi.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak, BrišCe št. 3.
OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči Črno in belo vino.
V MEDJE VASI imata odprto osmico Gianna in Bojana.
KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279.
KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domaCe vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob drage Judite Zonta daruje Floria Cavarra 30.000 lir za SKD Primorsko. V isti namen darujeta Slava Sik
20.000	lir ter Gizela Smo-tlak 10.000 lir za SKD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Marije Birsa daruje podjetje KorsiC 100.000 luža spomenik Ubaldu Vrabcu na rojstni hiši v Trstu in 150.000 lir za kulturno dejavnost pri sv. Ivanu.
V	spomin na Zofko Blazina vd. Kapun darujeta Justina in Milko Cibic 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Zofko Blažina vd. Kapun daruje Vanka Cuk vd. Ukmar
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Zofko Blazina vd. Kapun daruje Elvira Bukavec z otroci
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina Zofke Blazina vd. Kapun darujeta Gizela Rupel in Draga Regent 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Nadje Petelin GojCa darujeta Milka in Franc Kalc
30.000	lir za KD Skala iz Gropade.
Danes, 17. marca ob 17. uri otvoritev novega
/MSODfIMTM
v Dolini 348 (blizu športnega igrišča).
Vabljeni odjemalci, prijatelji in znanci.
Namesto cvetja na grob Nadje Petelin GojCa darujejo Savica in Mario Zeriali 30.000 lir ter Ivanka in Viktor Križ-manCiC 30.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Ob priliki praznovanja dneva slovenske kulture daruje KD Jože Rapotec Prebeneg 100.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Marije Colja darujeta Egon in Romana z družino 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na sveži grob Nadje Petelin por. GojCa daruje Lidija Cernjava Gabrovec
20.000	lir za SKD Ce-ro vij e-Mavhin j e.
Viktorija Carli (Trebče) daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na drago Marico Košuta daruje Vladimir Tence 20.000 lir za SD Vesna.
Namesto cvetja na grob drage Salvine Pur-ger vd. Gherlani daruje Ema Tul 25.000 lir za Pihalni orkester Breg in
25.000	lir za SKD Primorsko. V isti namen daruje Angela Kos 20.000 lir za SKD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Salvine Purger vd. Gherbassi darujeta Nadja in Alojzija 25.000 lir za Pihalni orkester Breg in
25.000	lir za SKD Primorsko.
V	spomin na Zofko Kapun darujeta Berta in Deži Prašelj 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Elvi Miklavec Slokar darujejo prijateljice rekreacijske skupine 150.000 lir za SZ Bor.
V	spomin na Elvi Miklavec Slokar darujeta družina BuzeCan in Jole Germani 100.000 lir za SKD Barkovlje.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega
Darka Obada
Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru, župniku Markuži, pogrebnemu zboru Rdeča zvezda, darovalcem cvetja, še posebno njegovemu zdravniku Igorju Guštinu.
SVOJCI
Salež, 17. marca 1999
Ob prerani izgubi prof. Elvi Slokar, večletne izvoljene predstavnice, izreka sorodnikom občuteno sožalje
Slovenska skupnost
Ob prerani smrti drage Salvine Purger vd. Gherbassi izreka sinu Dionisiu in svojcem občuteno sožalje
SKD Primorsko Mackolje
Ob izgubi sestre Salvine izrekamo iskreno sožalje Mirandi in ostalim sorodnikom
žene iz Prebenega
Ob izgubi drage mame izrekajo sožalje Dionisiu in družini
Veseli godci iz Boljunca
8
Sreda, 17. marca 1999
KULTURA

________PRIMORSKA POJE ’99 / DRUGI KROG KONCERTOV_
Zbori so tokrat peli v Tolminu, Cerknem, Hrpeljah in na Trbižu
V Kanalski dolini je s Primorsko zapela tudi Koroška
MARIBOR / UNIVERZA
Izšel zbornik poročil posveta o slovenskih mestih do prve vojne
'Ml jtiufiMuu
ily 'JIkIž-j -
Zbornik referatov
■‘i	...—i ■
* L' .i
V petek, 12. marca, je velika glasbena manifestacija Primorska poje gostovala v Tolminu. V resnično težkih razmerah neakustiCne dvorane Ki-nogledališCa je nastopilo sedem zborov, med katerimi pa jih je kar nekaj prikazalo precej visoko raven zborovskega poustvarjanja.
Največ aplavza so požele mlade pevke Dekliškega zbora Radost iz Godoviča, ki jih vodi Damjana Leskovec. Poslušalce so predvsem navdušili izjemna ubranost, intonanCna stabilnost, koncizno oblikovanje fraz in harmonska natančnost petja ter program, ki je sodoben in zanimiv.
Tudi pevke Dekliškega zbora iz Glasbene šole Postojna, ki jih vodi Miran Žitko, so dokaj obetavne, Čeprav je njihov zven še nekoliko zastrt, skorajda bi lahko rekli zadržan, posamezne pevke pa imajo občasno tudi težave z intonacijo. Zdi se, da so si za svoj nastop izbrale celo nekoliko prezahteven program.
Med mešanimi zbori je na tolminski prireditvi največ izrazne moCi demonstriral Mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe. Mlada zborovodkinja Mojca Sirk je zbor prevzela šele pred kratkim, kar je mogoče tudi razlog, da so izvedli premalo ambiciozen program.
Kot gostje iz FJK so tokrat pod vodstvom Al-da KlodiCa nastopili pevci Mešanega zbora ReCan z Les in Moškega zbora Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Marij Pavlica. Na tolminski prireditvi, ki jo je zgledno organiziral tamkajšnji ObmoCni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, pa sta zapela še Mešani zbor Slavec iz Solkana (Marjan
Ciglic) ter Zenski zbor Breginj, ki ga šele kratek Časa za nastope pripravlja Vera Clemente - Kojič.
Sobotni koncert drugega kroga revije Primorska poje 99 je potekal v prijetnem, sproščenem prazničnem vzdušju, v prostorih Osnovne šole v Cerknem. 30-letni jubilej revije je s svojo prisotnostjo počastil predsednik državnega zbora Janez Podobnik, sicer občan Cerkna in velik ljubitelj ubranega petja.
Na reviji v Cerknem je s pesmimi pretežno domačih skladateljev nastopilo šest večjih in manjših pevskih družin. Prve so zapele pevke s Knežaka, združene v kvintet »Prijateljice«, ki ga vodi Zdravko Majerič. Predstavile so se s primerno razgibanim programom in čistimi, zvočnimi glasovi. Pogrešali smo veC zvočne zlitosti, ki jo pa pri taki komorni zasedbi glasov ni lahko doseči.
Zenskim glasovom je v nadaljevanju sledila demonstracija moškega-fan-tovskega petja, saj so drug za drugim nastopili kar štirje moški zbori: lovski zbor »Zlatorog« iz Vipave z zborovodjem Stojanom Korenom, »Triglav« iz Trente pod vodstvom zborodovje Daneta Škerla, »Golobar« iz Bovca, ki ga vodi zborovodja Danilo Durjava in »Kras« iz Opatjega Sela pod vodstvom zborovodje Pavla Pahorja. Skupna značilnost le-teh je bila: komorna zasedba (najštevilčnejši ni presegal 14 elanov), starostno mešani sestav, nazadnje tudi sorodnost programov (buditeljske pesmi iz obdobja Čitalnic, pesmi skladateljev polpreteklega obdobja, priredbe ljudskih pesmi). Vsi so se tudi veC ali
manj ubadali s podobnimi pevsko-tehnicnimi problemi, svoje programe pa dostojno poustvarili za kar so bili nagrajeni z dolgimi aplavzi.
Za pravcato pevsko poslastico pa so tako v programskem kot poustvarjalnem pogledu poskrbeli pevci in pevke iz MaCkolj združeni v mešani zbor »Primorsko«. V njihovi izvedbi ter sugestivnim in muzikalnim vodstvom zborovodje Antona Baloha je pesem Ignacija Ote, Alojza Srebotnjaka, Marjana Lipovška, Janija Goloba in Josipa Slavonskega zazvenela v vsej svoji tenkočutni zvočni širini in globini. Na koncu pa je prav, da pohvalimo prizadevne organizatorje za odlično izvedbo revije.
Prijetno in toplo nedeljsko popoldne je občanom Hrpelj 14. marca popestrila revija Primorska poje, ki je v Kulturni dom privabila šest zborov in številne poslušalce. Vse je uvodoma pozdravil hrpeljski župan, Vojko Mahnič, za uvodne takte pa je poskrbel eden najmlajših zborov po stažu na Primorski poje, Mešani zbor Alojz Kocjančič, ki združuje pevce iz Puc in Koštabo-ne. Od njihovega prvega nastopa na reviji sta minili dve leti in v tem Času je zbor pod vodstvom Ivane Pucer vidno napredoval, čeprav ima še vedno intonančne težave. Sledila sta nastopa dveh mešanih zborov Društev upokojencev iz Kopra in Izole. Zborovodja Verjanko Babic ima vsekakor na voljo večjo pestrost glasov in zato tudi bogatejši zvok, vendar se tako on, kot njegov kolega Angel Turk, kljub prizadevnosti - tako njiju samih kot pevcev - spro-
prijemata s podobnimi težavami.
Za nekoliko višjo raven petja so poskrbeli poslednji trije zbori, vsi zamejski. Prijetno je presenetil Mešani zbor iz Pod-gore, ki zveni nekoliko bolj komorno, a zelo kultivirano. Pod vodstvom Mirka Špacapana se je tokrat odločil za precej enovit spored z dvema Gallusovima in tremi VrabCevimi pesmimi.
Nekoliko manj številna so bila tokrat dekleta iz Devina, ki bi se po sedanji sestavi lahko kar preimenovala v nonet. Njihovo petje pod vodstvom Hermana Antoniča je sicer ubrano, a premalo odločno.
Sklepni nastop običajno pripada najboljšim in tako so tudi v Hrpeljah kot zadnji na oder stopili člani Mešanega zbora Hrast iz Doberdoba. Da res sodijo med najboljše, dokazuje kar veC zaporednih zmag na tekmovanju radijskih posnetkov revije Primorska poje in pa dve zlati plaketi mesta Maribor z Naše pesmi. Tudi letos se bodo pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča potegovali zanjo, zato je bil njihov nastop na reviji Primorska poje nekakšen preizkus zmogljivosti. Bil je vsekakor soliden, mestoma tudi dovršen, ne pa še v celoti tekmovalno	perfekten.
Vsekakor pa so v okviru Primorske poje dokazali, da sodijo v sam vrh primorskega zborovstva.
Čudovita trbiška gorska pokrajina je v nedeljskem popoldnevu toplo sprejela pevce in prijatelje letošnje Primorske poje. V tromejnem kotičku se je namreč zbralo šest vokalnih skupin s Koroške, Primorske in domačih krajev, ki so v Občinski
kulturni center v Trbižu privabili dovolj številno občinstvo.
Tokatno srečanje s Primorsko poje je sovpadalo s Keroško .poje, poleg organizatorjev revije pa je koncert krovno podprla občinska uprava Trbiž, ki je dala na razpolago dvorano. Pri organizaciji gredo najveCje zasluge kulturnemu delavcu TonCiju Sivcu, ki je tudi predstavil koncert in napovedal posamezne zbore.
Poseben pečat so nastopu dali trije zbori s Koroške, ki so svoj koncertni spored v večini posvetili dvem svojim skladateljem, Matija Tomc in Pavle Kernjak sta za koroško glasbeno ustvarjanje še posebej pomembna. Njune pesmi so izzvenele v interpretacijah Mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka, ki ga vodi Tone Ivartnik, Moškega pevskega zbora Jepa -Baško jezero iz LoC pod vodstvom Aleša Schusterja in Mešanega pevskega zbora Danica iz St. Primoža pod vodstvom Stanka Polzerja. Slednji zbor deluje že celih 87 let in je v svojem plodnem delovanju gostoval širom po svetu, od Ukrajine do Združenih držav Amerike.
S Primorske pa so v Trbiž prispeli elani noneta Brda iz Dobrova pod vodstvom Radovana Kokoš-arja, in vokalna skupina Sotočje iz Sela v Vipavski dolini, ki jo vodi Rok BavCar. Prvi zbor je predstavil predvsem skladbe primorskih avtorjev, drugi pa je s svojo solidno interpretacijo segel tudi po polifonskih kompozicijah Jacobusa Gallusa. Trbiško publiko pa je ogrela predvsem domača ženska pevska skupina Višarski kvintet iz Ukev v Kanalski dolini pod vodstvom Anne Missoni.
Pred skoraj dvema letoma (od 8. do lO.maja 1997) je bil v Mariboru posvet zgodovinarjev z naslovom Od Maribora do Trsta -1850 - 1914. Priredila ga je Pedagoška fakulteta univerze v glavnem mestu slovenske Štajerske, na njem pa je sodelovalo 31 poročevalcev. Namen pobudnikov je bila osvetlitev dogajanja v mestih, kjer je bila pred 1. svetovno vojno večina prebivalstva slovenska ali pa so bili Slovenci pomešani z Nemci oziroma Italijani. V poštev so tako prišli Ljubljana, Maribor, Celje, Trst, Gorica in Celovec. Predavanja so bila razdeljena v veC tematskih ciklusov: politično, gospodarsko, kulturno, vsakdanje in versko življenje. Za vsakega teh ciklov je bilo podanih šest referatov, po eden za vsako mesto.
Ljubljana, Maribor, Celje, Trst, Gorica in Celovec torej. V vseh mestih smo Slovenci v drugi polovici
prejšnjega stoletja igrali podrejeno vlogo. Avstrijske oblasti nam niso bile naklonjene. Italijani so nam osporavali pridobitev enakopravnosti v Trstu in Gorici, v vseh drugih krajih so to delali Nemci.
Poročila z mariborskega posveta so sedaj izšlo v zborniku, ki ima 400 strani. Na univerzi v Maribom sta ga predstavila docent dr. Darko Friš in prof. dr. Franc Rozman, ki sta ga uredila in tudi vodila simpozij.
Zanimivo je, da je bilo dogajanje v teh mestih skoraj do piCice podobno. Okolica teh mest je bila pretežno slovenska, v mestih so prevladovali ljudje drugih dveh narodnosti. Naši predniki so si prizadevali, da bi dosegli enakopravnost na vseh področjih. Spopadali so se s težavami, ki so pri nas prisotne tudi danes.
O dogajanju v Trstu so poročali Jože Pirjevec (Socialni in nacionalni problemi v Trstu 1860-1914), Marta Verginella (Družbeni vzpon slovenske elite v Trstu), Boris M. Gombač (Kultura kot mobilizacijski faktor tržaških Slovencev do začetka prve svetovne vojne), Peter Rustja (Svoji svojim? Slovenci v Trstu med narodno zavestjo in asimilacijo) in Angel Kosmač (Versko življenje v Trstu od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne). O tem, kar se je dogajalo v Gorici pa so govorili Branko Marušič (“Gorica draga, domovina mila! ”), Marko VValtritsch (Slovensko gospodarstvo v Gorici in Iz vsakdanjega življenja Gorice), Lojzka Bratuž (Razcvet slovenske kulture v Gorici) in Franc Kralj (Versko življenje v Gorici od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne).
Podobna je vsebina referatov o dogajanju v drugih mestih na Slovenskem. Marsikaj tega, kar je bilo povedanega in napisanega v Mariboru, smo že brali. Kar je zbrano v tem zborniku, pa bo brez dvoma koristilo vsem, ki jih kakorkoli zanima dogajanje na naših tleh v časih pred 1. svetovno vojno. M.VV.
VIDEM / PIANIST FRANCOIS-JOEL THIOLLER IN ANTON NANUT Z VIDEMSKIMI FILHARMONIKI
Bleščeča izvedba Ravelovih skladb
Videmska glasbena sezona se nadaljuje zelo uspešno: gledališče Giovanni Da Udine ponuja svojemu občinstvu privlačne koncerte in v sredo, 10. marca, so bili Videmčani množično prisotni na večeru, ki je bil monografsko posvečen francoskemu skladatelju Mau-ricu Ravelu (1875 - 1937).
Popoldne je v gledališču predaval docent videmskega konzervatorija prof. Renato della Torre, ki je poslušalcem opisal »Intimno in simfonično plat Ravelovih koncertov za klavir in orkester«, zvečer pa nam je francosko-ameriški pianist Frangois-Joel Thiollier razodel še to, česar besede ne morejo izraziti. Frangois-Joel Thiollier že dolgo let sodeluje s slovenskim dirigentom Antonom Nanutom, ki je umetniški vodja videmske glasbene sezone in je ob tej priliki tudi vodil Filharmonični orkester. Skupaj s francoskim mojstrom sta iz-
vedla že skoraj 30 različnih koncertov za klavir in orkester, tokrat pa sta izbrala dve Ravelov! deli, ki sodita med bisere ustvarjalnosti našega stoletja.
Koncert v G-Duru začne z udarcem biča, ki sproži veselo in živahno razpoloženje. Klavir naveže gostobesedni dialog z različnimi instrumenti: trobentač je svoj zahtevni in izpostavljeni solo kar lepo odigral, potem pa ni šlo vse gladko. Težko je v orkestru najti soliste, ki bi se lahko enakovredno kosali z mojstrom, kot je Frangois-Joel Thiollier. Pianist ne zamudi nobene priložnost, ki jo Ravelov koncert nudi solistu. Njegova tehnika premore blišč in eksplozivnost, obenem pa mu francoski okus sugerira smiselno agogiko s komaj opaznimi oklevanji in pospeški, ki poudarjajo ekspresivnost. Nazadnje pa nam zna pričarati zasanjano in intimno vzdušje, ki prevladuje v 2.
stavku. Anton Nanut ke spremljavo natančno koordiniral, mladi videmski orkester pa se je lepo potrudil. Svojo nalogo so orkestraši bolje opravili v dramatičnem Koncertu v D za levo roko in orkester, ki ga je Ravel spisal po naročilu nemškega pianista Paula Witt-gensteina, brata vejikega filozofa Ludwiga. VVittgenstein je v prvi svetovni vojni izgubil desno roko, a se vseeno ni hotel odpovedati igranju. Bil je iz premožne družine, zato je lahko plačal največje skladatelje svojega časa, da so zanj spisali koncerte za levo roko. Poleg Ravela so se mu odzvali tudi Richard Strauss, Sergej Prokofjev, Benjamin Britten, Paul Hindemith, VVittgenstein pa je najraje igral koncert Eri-cha VVolfganga Korngolda, ki je skoro utonil v pozabo. Frangois-Joel Thiollier se je Ravelovega koncerta lotil z velikim zanosom. Pri igranju je
sodeloval s celim telesom, kot bi hotel nadomestiti manjkajočo težo desne roke, ki mu je služila kot vzvod za strastno igro, kjer ni primanjkovalo teatralnosti. Francoski pianist pri igranju iskreno uživa in zna svoj užitek posredovati občinstvu, ki ga je pozdravilo z viharnim ploskanjem. Solist nam je privoščil kar tri dodatke, ki so bili zelo dosledno povezani s programom: Skrja-binov Nokturno za levo roko, Czernijeve »Variations sur un tres beau valse viennoise (Variacije na zelo lep dunajski valček)«, nazadnje pa še De-bussyjev »Le plus que lente«.
Navdušujoči nastop pianista sta uokvirili dve simfonični skladbi: »Ma mere l’Oye«, zbirka petih otroških pesmi, ki jih je Ravel spisal 1. 1910 za klavir štiriročno, pozneje pa priredil za orkester. V tej skladbi se Ravel izogne trobilom, s posrečenimi kombinacijami
raznovrstnih pihal in tolkal pa doseže eskotične efekte, ki dajo pesnitvi pravljične barve. Vse drugače pa zveni »koreografska pesnitev« La Valse: avtor je trdil, da je njegova skladba poklon Johannu Straussu, a že začetno mrmranje nizkih glasbil, kontrafagota in kontrabasov, zveni grozeče. Res se bo iz temne gmote razvil valček, a v teku skladbe bo dunajski ples doživel obenem svojo apoteozo in razkroj; plesni vrtinci se raztreščijo z barbarsko silo, kot je 1. svetovna vojna pokopala mit »Felix Austriae«.
Anton Nanut nam je pripravil res lep program; nekatere točke so bile mestoma še prenevarne za videmski orkester, vendar je dirigent mlade glasbenike značajno vodil ter pripeljal do velikega uspeha, o katerem so glasno pričali dolgotrajni aplavzi.
Katja Kralj
FRANCIJA / KER SO BILI ALBANCI PRIPRAVLJENI NA PODPIS SPORAZUMA
Šibi postavljajo nove politične pogoje, vojaški del pa jih sploh ne zanima
Vsak čas bi lahko napočila »ura resnice« z manevrirnimi raketami in bombniki zveze Nato
PARIZ - Albanska razpoložljivost, da v Parizu Podpišejo sporazum iz Rambouilletta o Kosovu, je sprožila besno reakcijo Srbov, ki so zahtevali bistvene spremembe dokumenta, ki ga je srbski predsednik Milan Milutinovič zaničljivo ocenil kot »nekaj, kar ne obstaja«.
Srbe je kosovska napoved presenetila, tako da je srbska delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade Ratka Markoviča vztrajala pri bistvenih spremembah političnega dela sporazuma in celo odklonila pogovor o uresničitvi sporazuma, je povedal nek zahodni diplomat s konferenčne dvorane v Aveniji Kleber. Srbi so se odpovedali številnim točkam sporazuma, ki so jih pred tem Ze sprejeli, je dodal posrednik Evropske unije Wolfgang Petritsch, ki je s tem potrdil nevarno pat pozicijo, v kateri so se masla pogajanja, potem ko je že preveval obtimizem °b albanski razpoložljivosti. »Za nas je vse končano. Nimamo več o čem razpravljati,« je dala na znanje albanska delegacija, ki se je počutila obrabljena °b podpori kontaktne skupine zaradi »politične hrabrosti« njene delegacije.
»Potisnjeni ob zid,« kot je včeraj poudaril francoski zunanji minister Hubert Vedrine, so Srbi odločno reagirali in prisilili kontaktno skupino, da je Pristala na »manjše popravke«. Spremembe pa bodo zelo omejene, glavni del sporazuma ostaja nespremenjen, vključno s 7. členom, ki predvideva razporeditev 26 tisoč vojakov zveze Nato na Kosovu. Navsezadnje so se včeraj
pogajanj udeležili tudi predstavniki zveze Nato in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE), ker bi morali včeraj razpravljati izključno o vojaškem delu sporazuma.
Medtem ko so se v severnem Kosovu obnovili srditi spopadi, je kontaktna skupina ponovno opozorila Miloševiča, naj ne zavlačuje. Po grožnjah z letalskimi napadi tako s strani ameriškega predsednika Clintona kot generalnega tajnika zveze Nato, je tudi Vedrine opozoril, da je napočil »čas resnice in da morajo Srbi povedati, kaj hočejo od bodočnosti«.
Izredno zaskrbljenost je v Moskvi na srečanju z ruskim premieram Primakovom in zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom izrazil italijanski zunanji minister Dini. Primakov je včeraj celo trdil, da imata Italija in Rusija enake poglede glede Kosova.
Pred srbsko togostjo tudi Albanci niso podpisali sporazuma, ker Srbi bojkotirajo vsak mirovni napor.
Kosovski zaplet postaja vedno bolj kočljiv in nevaren, na obzorju pa ni diplomatskih rešitev. Srbi so postali protagonisti in istočasno tudi žrtve njihove politike »čim slabše tem bolje«. Potisnjeni ob zid so postavili nove pogoje, ki jih je kontaktna skupina zavrnila, ki noče bistvenih sprememb sporazuma iz Rambouilleta. Na terenu seveda Srbi Se stopnjujejo svojo vojaško ofenzivo. K vsemu temu pa so včeraj dodali Se tragikomično noto, saj so jugoslovanske oblasti izdale mednarodno tiralico za Hashimom Thaqijem, vodjo albanske delegacije
na pogajanjih o statusu Kosova. Tiralico so izročili francoskemu Interpolu, od katerega zahtevajo aretacijo in predajo Thaqija jugoslovanskim oblastem.
Milutinovič, kot Miloševič glasnik, je včeraj uporabljal zmagovalne tone, je zahteval in postavljal pogoje. Kosovo ne bo imelo predsedstva, ne ustavnega sodišča, ne vrhovnega sodišča, prav tako ne bodo po treh letih ponovno razpravljali o statusu Kosova. Na prizorišču kongresnega centra v Aveniji Kleber je bil v teku zadnji prizor drame o Kosovu. Seveda če ne bo Miloševič spremenil svojega zadržanja. »Ura resnice«, ki jo je včeraj omenjal Vedrine, bo bržkone ura ma-nevrimih raket in lovskih bombnikov zveze Nato.
Srbska vojaka opazujeta vas Osljane, ki so jo predtem napadli z vsemi sredstvi (AP)
- SARAJEVO / NAMESTNIK NOTRANJEGA MINISTRA
Atentat na zastopnika vlade
Bosanska HDZ je za atentat obtožila muslimanske skrajneže
SARAjEVO - Namestnik notranjega ministra hrvaško-muslimanske federacije BiH Jožo Leutar, ki je po narodnosti Hrvat, je bil hudo ranjen v eksploziji in je v smrtni nevarnosti. Oblasti v Sarajevu so sporočile, da se zdravniki borijo za njegovo življenje. To je potrdil tudi predstavnik za tisk bosanske Hrvaške demokratične zveze (HDZ) Tihomir Begič.
Leutar je bil tik pred osmo uro zjutraj z avtomobilom na poti v službo, ko je kakih sto metrov od ameriškega veleposlaništva v Ali Pašinovi ulici eksplodirala podtaknjena eksplozivna naprava, ki je razdejala vozilo. Skupaj z Leutar jem sta bila hudo ranjena še njegov šofer in neka tretja oseba. Vse so nemudoma odpeljali v bolnišnico Koševo, kjer so Leutarja že operirali. Policija je takoj uvedla preiskavo, da
bi odkrila storilce. Tihomir Begič pa je že obtožil muslimanske skrajneže in poudaril, da ta atentat potrjuje, kako je nemogoče sodelovanje med Muslimani in Hrvati. Bosanska HDZ to že dalj časa trdi in na vse načine ovira muslimanske begunce, da bi se vrnili na svoje domove.
Medtem prihaja do zapletov tudi v Republiki Srbski, kjer je odstavljeni predsednik Nikola Poplašen imenoval za novega premiera 40-letnega Mladena Ivaniča, ki nima določene politične barve. Tako bosanski radikalci kot socialisti so že napovedali, da podpirajo Ivaničevo kandidaturo, ki bo tako zamenjal zmernega Milorada Dodika. Ta je odstopil iz protesta, ker posebni odposlanec Carlos VVestendorp ni 5. marca samo odstavil Poplašena, temveč je proglasil internacionalizacijo Brčkega.
Na Kosovu je vse več beguncev in razseljenih
NEW YORK - Urad Združenih narodov za humanitarno pomoč je objavil dopolnjeno poročilo o razvoju dogodkov in položaju na Kosovu po koncu mirovnih pogajanj v Rambouilletu 23. februarja. Podatke za celovito poročilo so prispevale agencije OZN ter druge humanitarne organizacije. Ugotovitve so malone katastrofalne, saj je moral od začetka spopadov lani z doma pobegniti vsak peti prebivalec 2-milijonskega Kosova, kar pomeni, da je svoje domove zapustilo kakih 400 tusioč oseb.
Poročilo Združenih narodov ugotavlja, da je od zaključka pogajanj v francoskem Rambouilletu zaradi spopadov domove zapustilo 30.000 oseb, od katerih se jih je okrog 12.000 po nekajdnevni odsotnosti lahko vrnilo nazaj. Na Kosovu je trenutno 230.000 razseljenih oseb, 170.000 pa je beguncev, ki so Kosovo zapustili. Več stotisoč ljudi, ki vstrajajo na domovih pa je tako ali drugače prizadetih zaradi nadaljevanja spopadov. Visoka komisarka OZN za begunce (Unhcr) Sa-dako Ogata je 11. marca s pismom jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču neuspešno skušala vplivati na prenehanje spopadov. V tednu pred obnovitvijo kosovskih pogajanj 15. marca je domove zapustilo 12.000 ljudi v okolici Prizrena in Vučitrna. Zapuščanje domov je bila posledica spopadov v okoliških vaseh, ter po mnenju OZN splošnega strahu prebivalcev, da »se bo zgodilo nekaj hudega«. Unhcr in Kosovska verifikacijska misija (KVM) sta poročala, da se bombardiranje in požiganje vasi okrog Vučitrna nadaljuje, zaradi česar je popolnoma izpraznjenih 27 vasi v tem območju. Nekaj čez 6.000 ljudi je zaradi spopadov pobegnilo iz večih vasi ob meji z Makedonijo. Mednarodni Rdeči križ ima v Makedoniji registriranih 7.271 beguncev s Kosova, kar 6.005 jih je mejo prestopilo v zadnjih nekaj tednih. Nekaj boljši položaj naj bi bil na meji s Črno goro, kjer po podatkih Unhcr v mesecu marcu ni bilo novih beguncev s Kosova.
Obe sprti strani na Kosovu, tako jugoslovanske varnostne sile, kakor tudi Osvobodilna vojska Kosova, preprečujeta dostop mednarodnih humanitarnim delavcem na območja spopadov. Poročilo OZN omenja oviranje dela mednarodnega osebja. Svetovni program za prehrano (WFP) je imel velike težave pri pošiljanju konvoja tovornjakov iz Črne Gore na Kosovo in razmišlja o prošnji za podporo mednarodnih varnostnih enot. Združeni narodi omenjajo veliko število incidentov, vendar poročilo izrecno ne navaj, a kdo je zanje odgovoren. (STA/CR)
RIM / PO POSVETU S STRANKAMI
Scalfaro odstopi po referendumu
Levi demokrati o liku novega predsednika - Berlusconijevi pogoji
RIM - Predsednik republike Oscar ^uigi Scalfaro bo najbrž odstopil takoj P° referendumu o volilnih pravilih. Predsednik poslanske zbornice Lucia-n? Violante, ki je po nalogu predsednika republike, preveril, kako politične sile ocenjujejo možnost predčasnega ^calfarovega umika, je šefu države vče-ra) sporočil, da je ocena strank v glavnem pozitivna in skoraj vsi liderji °cenjujejo predčasni odhod kot prispe-ek k naporom, da bi se izognili »insti-ncionalnemu čepu«. Predčasni odstop ( omogočil, da bi izvolitev predsednika republike ne sovpadla in pogoje-nla evropskih in istočasnih upravnih volitev.
Prav trditev, da se Scalfaro umika, da 6 oj prišlo do prepleta volitev pred-ednika republike in volilne kampanje a evropske volitve, nakazuje, da se bo Caifaro zelo verjetno umaknil takoj po ,.l: nrendumu. Ljudsko glasovanje bo 18. Pnla, volilna kampanja za evropske ofitve pa se bo začela 13. maja. Za sk-c velikih volilcev (poslanci, senatorji ^Predstavniki dežel) je potrebnih Kih deset dni, kar pomeni, da mora ^caifaro odstopiti takoj po referendu-> Ce želi predčasno s politične scene, sniti tem k° predsednik republike s tiCnelavci planira odhod, se med poli-1111 silami nadaljujejo poskusne po-
teze v tekmi za Kvirinal. Levi demokrati so včeraj na seji vodstva razpravljali o kandidaturi bodočega predsednika. Po novicah časopisnih agencij naj bi tajnik LD VValter Veltroni v prejšnjih dneh nakazal možnost kandidature gospodarskega ministra Carla Azeglia Ciampija zato, da bi prehitel Prodijeve Demokrate, ki naj bi se tudi opredelili za gospodarskega ministra. Sicer pa se LD zavzemajo, da bi se večina dogovorila in zavzela enotno stališče. Hitra izvolitev predsednika republike bi po oceni LD znak državljanom, da se časi spreminjajo.
O možnem kandidatu sta včeraj govorila premier Massimo D’Alema in voditelj Stranke italijanskih komunistov Armando Cossutta, tajnik Ljudske stranke Franco Marini pa je skušal utrditi kandidaturo predsednika senata Ni-cole Mancina.
O predsedniku republike je govoril tudi voditelj opozicije Silvio Berlusconi, ki je menil, da bi se novi šef države moral obvezati, da razpusti parlament in razpiše nove volitve, če bi na referendumu zmagali tisti, ki želijo spremeniti sedanja pravila in če bi na evropskih volitvah prevladala desna sredina. Trditev je vzbudila polemiko, še ostrejše pa so bile reakcije levice na zopetni Berlusconijev napad na sodstvo.
TRAPAMI / OD VČERAJ V ZAPORU
Antonino Di Salvo naj bi naklepno umoril Rižo
TRAPAM - Naklepni umor: pod to obtožbo so zaprli 34-letnega Antonia Di Salva, ki so ga preiskovalci že od nedelje zvečer večkrat zaslišali kot glavnega osumljenca za umor 8-letnega Riže Gradine. Strica obtožuje 22-letni Rosario Di Salvo, kateremu se je morilec izpovedal že v četrtek zvečer. Rosario, katerega zaenkrat dolžijo sodelovanja, je preiskovalcem povedal, da mu je stric grozil, zato ga ni prijavil. Po Rosa-rievih besedah naj bi njegov stric malega Rižo zvabil z dvema tisočakama lir, pripeljal ga je na plažo, ga pretepel, zvezal in spolno zlorabil, nakar ga je s poslednjim udarcem palice dotolkel do smrti; ubil pa naj bi ga zato, da ga Riža ne bi spoznal in pričal proti njemu, saj bi ga zaradi prejšnjih obsodb doletela najstrožja kazen. Ob Rosarievi izjavi imajo preiskovalci na voljo še nekaj dokaznega gradiva o krivdi Antonia Di Salva, vendar pa se preiskava še nadaljuje, je včeraj novinarjem povedal kvestor Giuseppe Zanini Qui-rini, med drugim je treba še točneje opredeliti vlogo 22-letnega Rosaria.
Včeraj pa so tudi objavili rezultate obdukcije; kot je povedal sodni zdravnik Antonino Passavanti je bil Riža skoraj na mestu mrtev, saj mu je močan udarec s palico v levi del čela prebil lobanjo. Glede spolnega nasilja izvidi niso jasni, vendar ga ne izključujejo, ker je bilo truplo nekaj dni v vodi, umrl pa naj bi dva do tri dni pred nedeljo, ko so ga našli.
Kvestor Giuseppe Zanini Quirini pa je tudi odgovoril na obtožbe, češ da je oblast brezbrižna do razširjenega pojava prosjačenja otrok. Opomnil je na vsebino zakonskih določil, pripomnil pa je, da so vsekakor Riži sledile pristojne službe zaradi možnosti, da je bil vpleten v krog prostitucije med mladoletnimi.
CERMIS / ČUDNA POTA PRAVICE
»Nedolžna« pilota tvegata zapor zaradi oviranja pravice
VVASHINGTON, RIM -Ameriško sodstvo je po pilotu Richardu Ashbyju oprostilo tudi kopilota Josepha Schweitzerja obtožbe večkratnega umora v zvezi s tragedijo pri Cermi-su na Južnem Tirolskem. In tako se ta hip dogaja, da za smrt 20 ljudi, ki so se peljali na žičnici, po ameriškem sodstvu ni nihče kriv. In vendar je neizpodbitno dejstvo, da je žičnica strmoglavila, ker je njeno žico pretrgalo ameriško letalo iz Aviana, ki sta ga upravljala Ashby in Schvveitzer.
Gre brez dvoma za paradoksalno situacijo, ki je skregana z najbolj elementarnim čutom za pravičnost. Zato ni čudno, da se v Italiji nadalkjujejo pozivi in pobude, da bi preiskave vendarle našle odgovorne. Podtajnik pri obrambnem ministrstvu Massimo Brut-ti je včeraj dejal, da za Italijanko vlado zadeva ni zaključena. Župani 12 občin s področja Aviana pa
so naslovili na predsednika vlade Massima D’Ale-mo pismo, v katerem zahtevajo, naj parlament ustanovi preiskovalno komisijo z nalogo, da pride zadevi do dna.
Medtem pa iz ZDA prihajajo vesti, po katerih naj bi Ashby in Schvveitzer tvegala do 10 let zapora zaradi oviranja pravice v zvezi s tragedijo pri Cermisu, pa čeprav naj bi bila pri njej formalno nedolžna. Dosedanje preiskave so namreč ugotovile, da je dvojica izmaknila in verjetno uničila video, na katerem je bil posnet nesrečni let. Ashby je sam priznal, da je po vrnitvi na bazo v Avianu vzel iz snemalca zadevno kaseto, ki jo je pozneje izročil Schvveitzerju.Odtlej pa se je izgubila vsaka sled za posnetki. Zaradi tega se bo dvojica morala zagovarjati pred obtožbo oviranja pravice in konspiracije, za kar je predvidena maksimalna kazen 10 let zapora. Proces se bo pričel jutri.
TRŽIČ / SESTANEK O 5. ŽELEZNIŠKEM KORIDORJU
Goriški upravitelji hočejo soodločati
Brandolin sklical župane in predsednika KGS Predlog paralelnih prog skozi Trst in Gorico
GORICA / VEČER ČASOPISA »1SONZO-SOCA«
Iskanje dialoga med generacijami
Skromna prisotnost mladine okrnila pomen srečanja, potreba po soočanju pa ostaja
Goriški krajevni upravitelji so na sestanku v ponedeljek zveCer na tržiškem županstvu na pobudo predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina uradno postavili zahtevo po soudeležbi pri dogovarjanju in načrtovanju železniške proge na 5. evropskem koridorju med Barcelono in Kievom. Sestanek sledi obisku v Rimu, kjer so Brandolin, predsednik Kraške gorske skupnosti Mario Lavrenčič in tržiski župan Adriano Persi skupaj z vodstvom državnih železnic preverjali naCrte o ti. visokokapacitetni progi skozi naSe kraje. Poleg navedenih so se sestanka udeležili Se župani drugih občin, skozi katere bi bila speljana proga (Ronke, Škocjan, Staran-
can, Turjak, Devin-Na-brežina) in goriški župan Valenti.
Upravitelji so soglasno podprli stališče, ki ga je že na rimskem srečanju napovedal predsednik Pokrajine Brandolin. Po eni strani upravitelji z Goriškega ne osporavajo temu, da bi Trst bil glavni deželni terminal železnice na 5. koridorju, pri Čemer pa sugerirajo, naj bi za zvezo z Ljubljano izbrali severnejšo varianto mimo Ajdovščine. Poleg tega predlagajo, kot komplementarno rešitev, uporabo že obstoječih struktur od postaje Ronke-jug (do koder bo speljana štiri tirna proga) skozi Gorico in Novo Gorico do Ajdovščine, od tam pa naj bi se z novim odsekom priključili na progo Trst-
Ljubljana. S tem bi tudi za železnico uresničili paralelno rešitev, podobno dvojni avtocestni povezavi Vileš-Trst-Razdrto in Vileš-Goriga-Razdrto, kar bi omogočilo boljšo izrabo potenciala na teh odsekih in bi z uporabo delno že obstoječih struktur zmanjšalo obremenitev okolja.
Goriški upravitelji so deželni upravi in ministrstvu za prevoze poslali pisno zahtevo po prisotnosti pri omizju skupaj s predstavniki železnic, družbe TAV in Tržaške občine, ki bo ocenjevalo načrte in soodločalo o železniških progah. Nedopustno bi bilo, poudarjajo, ko bi ne mogli sodelovati pri odločitvah o strukturah, breme katerih bodo nato prenašali.
Kako mladi doživljajo Gorico in goriški prostor, mejo, ki ga deli v dvoje, jezikovne, generacijske in druge mislene pregrade, ki še vedno bremenijo ta prostor? Kako razmišljajo, kaj sanjajo, kateri so njihovi ideali? Vsa ta vprašanja se prepletajo v prispevkih mladih, ki so sooblikovali zadnjo številko dvojezičnega Časopisa »Isonzo - SoCa«. Iz njega dobimo morda precej fragmentarno vendar stimulantno sliko generacijskih sprememb, ki se uveljavljajo v tem prostoru. Uredniki Časopisa pa so hoteli še dlje. Predsi-noci so v konferenčni dvorani Državne knjižnice priredili odprto tribuno, pri kateri naj bi prišlo do konfrontacije z mladimi in do poskusa medge-
neracijskega dialoga med uredniki, katerih starost, so priznali, se suCe okrog in včasih Cez 50 let in generacijo »under 30«.
S temi željami in nameni sta veCer uvedla urednika Časopisa Dario Stasi in Aldo Rupel ter Carlo Michelutti v imenu združenja prijateljev »Isonzo - SoCa«. VeCer je le delno uspel, saj so med razmeroma zadovoljivim številom udeležencev zmanjkali predvsem mladi. Generacijski prepad torej obstaja, miselnost in zanimanja so si različni, kar pa ne zmanjšuje pomena iskanja dialoga, kvečjemu nasprotno: poskus je bil hvalevreden in gre v tej smeri nadaljevati, morda z (obojestransko) prilagojenim pristopom glede na to le delno uspešno izkušnjo.
Poglede mladih je na srečanju zastopala predvsem Elisabetta Madriz. Njen uvodni poseg, prispevki pol ducata drugih mladih v Časopisu in nekaj posegov v razpravi so ponudili vsaj približno
sliko generacije goriških 2 5-letnikov ali vsaj tistega dela med njimi, ki skuša kar se da zavestno doživljati svoj čas in prostor. Ob navidezni apatičnosti in deziluziji -značilnost, ki najbolj povezuje sicer zelo raznolike poglede mladih je nezaupanje v politiko in v preabstraktne ideale -so tudi mladi konca tisočletja nosilci nekih vrednost, sanj in želja po spremembi, ki pa jih s težavo uveljavljajo spričo prevladujoče zaprte mestne miselnosti.
Zanimivo, ne toliko na veCeru kolikor predvsem v Časopisu, je prisluhniti pogledom mladih na mejo, na različnost kultur in jezikov, ki jih doživljajo manj obremenjeno kot starejše generacije. Posebno pozornost zasluzi v tem pogledu sveže razmišljanje »hčerke iz mešanega zakona« Mare Černič, ki v prispevku »Jaz sem torej bilingue« ponuja .svoje nekonvencionalne poglede na to problematiko.
GORICA
Teden
znanosti
V palači Alvarez v Gorici se je včeraj zaCel niz prireditev v okviru 9. tedna znanstvene in tehnološke kulture. Včeraj so priredili prvo srečanje s profesorji naravoslovnih ved na temo varstva okolja in novih ekoloških tehnologij. Naslednji srečanji bosta danes in jutri s pričetkom ob 15. uri, sledili pa bodo še ogledi naravoslovno dragocenih območij (izliv SoCe, park pri Plešivem, Doberdob-sko jezero, Sabotin in druga). Teden znanstvene kulture bo v soboto, 20. t.m., ponudil tudi odprtje dveh razstav (Igre, eksperimenti, ideje in Uporaba PC-ja na področju akustike) namenjenih dijakom in šolarjem. Tretji sklop pobud bo obsegal seminarske poglobitve tematik okolja, zaščite voda in drugih naravnih virov, problematike prevajanje za film, restavriranja zvočnih zapisov in ambiental-ne radioaktivnosti.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.40-20.30-22.20 »Lucignolo«. I. Massi-mo Ceccheiini.
VITTORIA 3 18.20-20.10-22.00 »Ballando a Lughna-sa«. Rež. Pat 0’Connor, i. Meryl Streep.
CORSO Rdeča dvorana: 17.30-19.45-22.00»Shake-speare in love«. I. Gwineth Paltrovv.
Modra dvorana: 18.00-21.30 »Salvate il soldato Ryan«. I. Tom Hanks.
Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Urban legend«.
TRZIC
EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Shakespeare in love«. L Gwineth Paltrovv.
J PRIREDITVE
V CERKVI V PEVMI bo
nocoj ob 20.30 koncert nabožnih in narodnih pesmi v izvedbi pevskega zbora Lojzeta Bratuža. Koncert prirejata župnija v Pevmi in rajonski svet za Pevmo, Oslavje, Stmaver.
KD BRIŠKI GRIČ vabi na uprizoritev komedije N. Man-zarija - Mrtvi ne plačujejo davkov, v izvedbi skupine Oder 90 v soboto, 20. marca, ob 20.30 v domu na Bukovju.
ODER 90 vabi na uprizoritev farse v treh dejanjih Nico-le Manzarija - Mrtvi ne plačujejo davkov (rež. Darko Komac) v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri v KC L. Bratuža.
OBVESTILA
GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav (CAAF). Interesente vabijo, naj se za sestavo prijav in druge strokovne nasvete oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20.
KRUT priredi 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v Poreču -Zelena laguna od 27.6. do 17.7. (v dveh izmenah) in v Puli od 1.7. do 19.7. (dve izmeni) ter 7-dnevne počitnice v Ribnem od 18.7. do 25.7.99. Vpisovanje od 23.3. dalje pri Anamariji, tel. 0481-531644.
PD STANDREZ vabi v nedeljo, 28. marca, na ogled veCeme uprizoritve (ob 20. uri) Škofjeloškega pasijona. Avtobus odpelje ob 15. uri s slovenske strani prehoda v Rožni dolini. Prijave: Joana Nanut in Tiziana Zavadlav (tel. 0481-533177).
DEKLIŠKI ZBOR DANICA bo 11. aprila nastopil na reviji Primorska poje v Trstu. Na razpolago bo avtobus. Prijave pri Dolores (0481-882222) in Kristini (tel. 0481-882195).
ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA
prireja od 19. do 26. junija križarjenje po Egejskem morju (Korčula, Delfi, Santo-rini, Mikonos, Rodos, Pirej). Vpisovanje do 26. marca: En-rico Cecchini (tel. 0481-78380) in Jožef Ferletic (0481-78103) v večernih urah.
SEKCIJE VZPI/ANPI v občini Doberdob prirejajo 8. aprila izlet v Marzabotto. Prijave pri Mili do 25. marca.
I [ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787 DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - ROJEC, Ul. L Maja 32, tel. 882578
NOVICE
Po praznovanju dneva žensk še dve prireditvi KD Briški grič
Ob praznovanju mednarodnega dneva žena je KD Briški grič iz Steverjana priredilo družabnost v petek, 12. marca, v gostilni Dvor. Večerje se je udeležilo 45 žena in deklet. Za zabavo je poskrbel glasbeni duo, ki je slavljenkam igral cel veCer. Delovanje društva Briški grič pa se nadaljuje. Odbor sporoča, da bosta v kratkem dve zanimivi kulturni prireditvi. Prva bo že v soboto, 20. marca, ob 20.30, ko bodo na društvu gostovali elani amaterske gledališke skupine Oder 90 s farso Mrtvi ne plačujejo davkov. Naslednja prireditev pa bo v petek, 16. aprila. To bo kulturni veCer, ki bo prikazal območje Brd iz več zornih kotov: poezija, ples, petje, glasba, slike in diapozitivi bodo povezani v celoto. Gost večera bo Nonet Brda iz Dobrovega.
Predstavnika SGPS na TV Primorki
Gosta oddaje »Med SoCo in Nadižo« na Tv Primorka bosta danes ob 17.15 Boris Tanko Pausic, mestni tajnik Severne fige, in Alex Pintar, slovenski predstavnik Forza Italia. Govorila bosta o vprašanju zaščitnega zakona, o pristopu svojih strank k manjšinski problematiki in o dejavnosti SGPS, kateri oba pripadata.
Predstavitev knjige
V knjigami Libreria Editrice Goriziana na Verdijevem korzu 67 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Glorie Nemec »Un paese perfetto. Storia e memoria di una comunita in esilio: Grisignana dlstria 1930-1960«. Predstavitev bo na pobudo združenja »I saperi delle donne«.
Večer filmov v furlanščini
Na sedežu Furlanskega filološkega društva v Bellini j e vi ulici 3 bodo jutri ob 18. uri predvajali tri dokumentarne filme v furlanščini: Spomenik Pie-tru Zoruttiju, Dolina reke Idrije in Videm, Tiepolo-vo mesto. Filme bo uvedel prof. Eraldo Sgubin.
Priprli dva razpečevalca mamil
Preiskovalni sodnik v Novi Gorici je odredil pripor za 34-letnega Novogoričana K.E. in 27-letnega L.I. iz Vrtojbe. Osumljena sta, da sta mlademu fantu in dekletu posredovala heroin in s tem ogrozila njuno življenje. Fanta in dekle so namreč našli v nezavesti v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Erjavčevi ulici. Hiter poseg reševalcev je preprečil najhujše. Preiskovalci so po nekaj dneh prišli na sled zgoraj omenjenima, ki sta prav pred kratkim prišla iz zapora, kjer sta bila zaradi kaznivih dejanj povezanih z mamili.
Še 17 priseljencev in en vodnik
Včeraj so v Gorici izsledili še 17 pribežnikov. Deset je jugoslovanskih državljanov: sedem (dva otroka) so prijefi v Ul. Hi armata, mater z dvema otrokoma pa v severnem delu mesta. Pri tem so zaradi vodništva aretirali hrvaškega državljana, ki jih je prevažal. Preostalih sedem priseljencev je iz Pakistana, ustavili pa so jih v bližini mejnega prehoda pri RdeCi hiši. Proti vsem so že odredili izgon.
GORICA / DAN MESTNIH ZAVETNIKOV
Škof Bettazzi o sinodi
Trgovci niso pristopili k praznovanju
Škof iz Ivree msgr Luigi Bettazzi je včeraj skupaj z go-riškim nadškofom Antoniom V. Bommarcom daroval slovesno bogoslužje v stolnici ob prazniku mestnih zavetnikov svetih Hilarija in Tacijana. Poleg oblasti se je slovesne maše udeležilo precej vernikom in tudi predstavništvo koprske škofije. Bettazzi, zadnji še aktiven udeleženec znamenitega H. Vatikanskega koncila, je poudaril prenovitvene smernice cerkve in jih povezal s smernicami lani sklenjene sinode goriške škofije.
O tem je bil govor tudi predsinoci, ko je sam Bettazzi predstavil zaključni dokument sinode in izpostavil med nalogami cerkve zlasti pozornost do revežev, družin, mladine in vseh, ki trpijo. Bommarco je želel, da bi dokument učinkovito usmerjal delovanje in življenje vernikov. Spregovoril je tudi nadškofov vikar za slovenske vernike msgr Oskar SimCiC in podčrtal pomen dvojezične objave sinodalnih zaključkov, ki so jih natisnili tudi v slovenščini.
Včerajšnji dan je sicer bil v Gorici le na pol prazničen. Javni uradi in šole so bili zaprti, banke so poslovale s krajšim umikom, trgovine pa so bile redno odprte.
SOVODNJE / AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA
Prostovoljci so si zavihali rokave
Z bregov Vipave in bližnje okolice odnesli res dosti odpadkov
Šestnajst stotov odpadkov, približno 350 kilogramov odpadnega železa, šestnajst velikih vreč steklenic, nešteto avtomobilskih plašCev. To je približen obračun sobotne akcije Čiščenja okolja, ki so jo izvedli na območju med So-vodnjami, Rubijami in Gabrjami. Najštevilnejša je bila med udeleženci skupina skavtov, potrudili so se tudi elani KD Skala Gabrje, lovci, krvodajalci. Občinska uprava je poskrbela za odvoz nabranih odpadkov.
Akcijo za Čistejše in prijetnejše okolje je letos usklajevalo društvo športnih ribičev Vipava. Z uspehom sobotne akcije so seveda zadovoljni, saj so iz okolja odpeljali velik kup nesnage, vendar pa bi bil učinek lahko tudi večji. »Udeležba je bila pod pričakovanji, najmanjša v zadnjih letih«, ugotavlja predsednik ribiškega društva Rudi Petejan.
Na sliki (foto Bumbaca) skupinska slika udeležencev sobotne akcije čiščenja okolja
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih

o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
_ SLOVENIJA / VKLJUČEVANJE V EU
Drnovšek za čimprejšnjo vključitev v denarno unijo
Za vstop v EU bo Slovenijo v vseh ozirih pripravljeno že leto 2002 - O vezavi vrednosti tolarja no evro
MARIBOR - Slovenija bo konec leta 2002 v vseh Pogledih pripravljena za vstop v Evropsko unijo,
Prizadevah pa bi si morali tudi, da bi se naša država cirnprej vključila v denarno unijo ali pa vsaj vezala vrednost tolarja na evro.
To je povedal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek na včerajšnjem predavanju o aktualnih problemih ekonomske politike na Poslovno-ekonOm-ski fakulteti v Mariboru, ki so se ga poleg Študentov in Profesorjev udeležili tudi gospodarstveniki iz Maribora in Podravja.
Ko je govoril o vključe-
Januarja
višji
izvoz
in nižji
uvoz
LJUBLJANA -Slovenija je januarja letos izvozila za 683, 15 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 686, 82 milijona dolarjev, so v prvi, skrajšani objavi podatkov sporočili iz slovenskega statističnega urada. Primanjkljaj je v prvem letošnjem mesecu znašal 3, 67 milijona dolarjev, Pokritost uvoza z izvozom pa je bila 99, 5-odstotna. V Primerjavi z nnakim obdobjem leta 1998 se je yrednost izvoza, izražena v ameriških dolarjih, povečala za 6, 5 odstotka, uvoza pa zmanjšala za 8, 2 odstotka.
Januarja se je dolarski izvoz v primerjavi z lanskim decembrom znižal' Za 4, 6 odstotka, Uvoz pa kar za 19,
6	odstotka. V pri-jnerjavi z lanskim januarjem pa se je jzvoz, izražen v to-^jih, povečal za 1, * odstotka, uvoz pa
ie zmanjšal za ^2, 8 odstotka.
Januarja 1998 Se je v primerjavi z januarjem 1997 dolarski izvoz po Podatkih državnega statističnega Urada povečal za ’	5 odstotka,
uy°z pa za 11, 1 odstotka. Pokrito-
, uvoza z izvo-je bila lan-
7	§a januarja 85, 'Odstotna. (STA)
vanju Slovenije v EU, je premier opozoril, da imajo države v uniji težave s prostim gibanjem ljudi, zato si nekateri prizadevajo za upočasnitev njene širitve, saj se bojijo dotoka nove delovne sile iz držav v teanziciji.
Premier Drnovšek je govoril o svetovni finančni krizi ter o letošnjih bolj pe-smističnih napovedih o gospodarski rasti v državah EU. Zaradi krize na svetovnih trgih se je povečal pritisk blaga na tržišče EU, zato ostaja konkurenčna sposobnost osrednje vprašanje za slovensko gospodarstvo. Vlada si prizadeva, da bi ustvarila čim bolj stabilne makroekonomske okvire za poslovanje podjetij, kar ji v veliki meri tudi uspeva. Inflacija se še vedno znižuje, v minulem letu je produktivnost rasla hiteeje kot plače, ki so se povečale le za poldrugi odstotek. Ob tem je Sloveniji uspelo ohraniti tudi socialno ravnotežje, ravnovesje v plačilni bilanci s tujino ter ravnotežje na področju javnih financ, medtem ko je gospodarska rast presegla štiri odstotke. Po Drnovškovih besedah je Slovenija ena redkih držav, ki dosega ravnovesje na vseh poglavitnih področjih ekonomske politike ter gospodarsko rast.
Glede tujih vlaganj v Slovenijo pa je ministrski predsednik povedal, da velja Slovenija za zaprto državo in bi se morala bolj odpreti oziroma odpraviti
birokratske ovire, ki zavirajo normalen pritok tujega kapitala v slovensko gospodarstvo.
Glede zapiranja pro-stocarinskih prodajaln na mejah pa je Drnovšek dejal, da se bo Slovenija o tem vprašanju še pogajala s predstavniki EU. Interes Slovenije je, da proces njihovega zapiranja čim bolj upočasni. Pri pogajanjih o tem, kakšen naj bo tempo zapiranja omenjenih trgovin, pa bo treba upoštevati tudi to, kdaj naj bi Slovenija postala polnopravna članica EU, leta 2002 ali pa kasneje.
r IMF / PISMO ClAMPULI n
V Italiji potrebni podobni ukrepi kot za vstop v evro
Nujna pokojninska reforma
RIM - Italija ima kljub upočasnitvi gospodarske rasti vse možnosti, da ob koncu leta izpolni zastavljeni cilj, po katerem naj primanjkljaj ne bi presegel 2 odstotkov. To v svojem pismu zakladnemu ministru Ciampiju trdijo inšpektorji Mednarodnega denarnega sklada ob zaključku letne misije v Italiji. Pogoj za izpolnitev tega cilja pa je, da bo rast potekala v skladu z najnovejšimi napovedmi. V pismu je govor tudi o pokojninah, pri katerih MDS vztrajno zahteva strukturne refor-
me. Inšpektroji IMF trdijo, da so izdatki za pokojnine eni najvišjih v razvitih državah, skupaj z visokim nakopičenim javnim dolgom in stroški za obresti pa predstavljajo po mnenju IMF oviro za uresničitev drugih ciljev. Pri tem Se poudarjajo, da tudi znižanje stopnje nezaposlenosti ne bi odpravilo nuje po novih reformah na področju pokojnin. Vse to pa od Italije zahteva vsaj na kratki rok take napore, kot so bili pohebni za vstop v monetarno unijo, še bdi IMF.
LJUBJANA / SEJMI
Prihodnji teden Kulinarika 99
Od 23. do 27. marca - Sodeluje 316 razstavljalcev iz 17 držav
LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču se bo prihodnji teden začel Se zadnji sejem v sklopu bojčka Alpe Adria, mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo ter opremo bgovin Kulinarika 99. Letošnje prireditve, se bo udeležilo 316 razstavljalcev iz 17 držav, pri čemer jih bo 171 sodelovalo neposredno. Sejem si bo moč ogledati od torka, 23. marca, do sobote, 27. marca, naj večjo novost pa predstavlja prvo tekmovanje mladih kuharjev.
Za omenjeno tekmovanje so se prijavili predstavniki petih sbokovnih Sol, višje sbokovne šole za gostinstvo in turizem z Bleda, izven konkurence pa bosta nastopali še ekipi Kobilarne Lipice in Slovenske nacionalne ekipe, ki je zastopala Slovenijo na nedavno končanem tekmovanju v Brnu. Moštva bodo pripravila menuje, v katere bodo vključili izdelke iz
živilske industrije. Prireditelji tekmovanja upajo, da se bo tekmovanje »prijelo«, ter se ga bodo v prihodnjih letih udeleževale tudi mednarodna moštva mladih kuharjev.
Na svoj račun bodo tudi letos prišli vsi ljubitelji dobre kapljice in prigrizka. V sklopu sejma bodo namreč potekale številne pokušine dobrot in žlahtne kapljice. Za slednjo bo poskrbela Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki pripravlja izviren način pokušine vina - samoposbežno degustacijo, pri kateri bo obiskovalec dobil Se vinsko karto, v katero bo vpisal svoja opažanja.
Sejem, ki bo letos še posebej obeležil Leto kulinarike in vina v turizmu, je lani obiskalo 30.000 obiskovalcev, organizator, družba Ljubljanski sejem, pa podoben obisk pričakuje tudi letos. (STA)
rt
RIM / NA FARNESINI
Pacorini o sodelovanju z evropskim jugovzhodom
RIM - Tudi predsednik bžaške Zveze indu-sbijcev Federico Pacorini je skupaj z deželnim predsednikom Confin-dustrie Andreom Pitti-nijem sodeloval na zasedanju, ki ga je priredilo zunanje ministrstvo na temo investicij v jugovzhodni Evropi.
Srečanja so se udeležili, poleg izvedencev ministrva in zastopnikov italijanskih zduženj industrijcev, obrtnikov in trgovcev, tudi številni podjetniki in gospodarski predstavniki iz držav, v katere nameravajo vlagati italijanska sredstva.
Predsednik Pacorini je naglasil, da je za izboljšanje gospodarskih odnosov pobebno večje sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. V okviru procesa širitve Evropske unije bodo zmanjšali podpore območjem, ki so sedaj
na meji EU, in bodo podprli nove države, ki bodo pristopile k Uniji: v tem primeru bo beba paziti, da se ne bi porušilo sedanje ravnovesje, je dejal Pacorini, ki je tudi poudaril pobebo po večjemu sodelovanju z državami, ki se odpirajo na Jadransko morje (Slovenija, Hrvaška, Bosna, Črna gora Albanija in Grčija): za te države je Trst privilegirana referenčna točka, je naglasil predsednik bžaške Con-findusbie.
Na zasedanju so tudi predstavili raziskavo, ki so jo izvedli v sodelovanju z goriškim Infor-mestom in s tržaško-beneškim centrom za preučevanja italijanskega severovzhoda, iz katere izhaja, da tukajšnji podjetniki pričakujejo več podpore s strani javnih ustanov pri vodenju mednarodnih poslov.
Promet v tržaškem pristanišču upada tudi v letošnjem letu
TRST - Promet skozi tržaško pristanišče upada od začetka druge polovice prejšnjega leta in tudi v prvem dvomesečju letošnjega leta se trend ni spremenil: lanskega januarja in februarja so v tržaškem pristanišču zabeležili skoraj 7.650.000 ton prometa, letos pa nekaj manj kot 7.540.000 ton, kar kaže na 1, 43-odstno krčenje.
Upadanje prometa pa ni porazdeljeno enakomerno: največ se je zmanjšal kontejnerski promet, ki beleži znatno izgubo 20 odstotkov, od lanskih 30 na letošnjih 24 tisoč t.e.u. Krizo kontejnerskega prometa, ki sovpada s prevzemom delovanja na specializiranem sedmem pomolu s sbani nizozemskega termi-nalista ECT, gre pripisati gospodarski krizi na Vzhodu: promet za Bližnji vzhod je upadel za 45 odstotkov, za Daljni vzhod za 22 odstotokov, za južno in jugovzhodno Azijo pa za 29 odstotkov.
Trajektni promet ro-ro je narasel za skoraj 12 odstotkov: tovornjakov za Turčijo je bilo 16 odstotokov več, za Grčijo in Albanijo pa je upadel za 15 oz. 9 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim dvo-mesečjem. Dramatični upad beleži potniški promet, ki ga v prvih mesecih leta vsekakor ni dosti: v primerjavi z lanskim dvomesečjem se je dobesedno razpolovil (-53, 3%). Za eno betjino je upadel badicionalni blagovni promet (-33, 5%), število tovornjakov pa je naraslo (+13, 4%).
Glede naftovoda ni bilo zaznavnih sprememb, znatno pa se je zmanjšal promet surovin za škedenjsko železarno (-27, 2%), za pristanišče mineraljnih olj (-30, 4%) in za industrijsko pristanišče pri Zavljah (-27, 5%).
TEČAJNICE
I Evna= 1.936..
I EVRO= 1.936,27 URE
		
16. MAREC 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA -	16.03.	15.03.
ameriški dolar	1,0901	1,0949
japonski jen	128,65	128,85
grška drahma	321,30	321,40
danska krona	7,4322	7,4325
švedska krona	8,9690	8,8785
britanski funt	0,6703	0,6739
norveška krona	8,5515	8,5275
češka krona	38,050	37,850
ciprska lira	0,5795	0,5797
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	253,66	253,46
poljski zlot	4,3107	4,3103
slovenski tolar	190,3930	190,8855
švicarski frank	1,5995	1,6010
kanadski dolar	1,6658	1,6712
avstralski dolar	1,7365	1,7325
novozelanski dolar	2,0613	2,0483
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
16. MAREC 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO	
	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0922	1,0752
britanski funt	0,6750	0,6617
švicarski frank	1,6110	1,5780
danska krona	7,5706	7,2850
norveška krona	8,7509	8,3585
švedska krona	9,1584	8,7204
kanadski dolar	1,6840	1,6220
grška drahma	337,75	293,99
japonski jen	131,85	123,88
avstralski dolar	1,8111	1,6918
slovenski tolar	193,72	188,90
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
1^ Ai
A
Zadrugaz°.z.
KMEČKA BANKA GORICA
16. MAREC 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0919	1,0729	1773	1805
britanski funt	0,6784	0,6616	2854	2926
kanadski dolar	1,6775	1,63601	1154	1184
japonski jen	129,5861	126,1568	14,94	15,35
Švicarski frank	1,6080	1,5785	1204	1227
norveška krona	8,6876	8,4448	223	229
Švedska krona	9,0607	8,8333	214	219
grška drahma	326,1087	317,9296	5,94	6,09
danska krona	7,5564	7,3516	256	263,4
avstralski dolar	1,7512	1,7078	1106	1134
slovenski tolar	193,627	189,8303	10,00	10,20
hrvaška kuna	8,067	7,45	240	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
				
16. MAREC 1999			INDEKS MIB 30:0,71%	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,346	+1,02	ITALGAS	4,750 +1,69
ALLEANZA	11,115	+2,04	MEDIASET	8,647 +0,33
COMU	6,525 +1,74		MEDIOBANCA	11,842 +2,95
BCA Dl ROMA	1,447		MEDIOLANUM	6,742 +1,27
FIDEURAM	5,709 +1,31		MONTEDISON	0,965 +4,12
INTESA	5,363	+2,21	OLIVETTI	2,969 +2,27
BENETTON	1,578 +2,33		PARMALAT	1,373 +3,00
COMPART	0,703 +3,45		PIRELLISPA	2,703 +3,56
EDISON	8,924 +2,46		RAS	10,172 +1,87
ENI	5,821	+1,21	ROLO BCA 1473	22,970 +1,01
FIAT	2,993 +4,50		SAIPEM	3,558 +0,56
FINMECCANICA	0,995 +2,19		SAN PAOLO IMI	16,421 +0,39
GENERALI	36,500 +0,27		TIM	6,243 +0,11
HDP	0,625 +2,62		TELECOM ITA	9,453 -0,70
INA	2,680	+3,83	UNICREDIT	5,175 +0,32
				
		C	■ ljubljanska banka	
			^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
Sreda, 17. marca 1999
ALPE-JADRAN
ITALIJA-RUSIJA / MEDNARODNO SODELOVANJE
CELOVEC / PO NEDAVNIH VOLITVAH
Sto ruskih managerjev na izobraževanju pri nas
Tečaje bosta priredila Informest in Znanstveni park
Haider je vse bliže deželnemu glavarstvu
Ljudska stranka ne bo sodelovala pri glasovanju in tako pasivno podprla Haiderja
TRST - Sto ruskih managerjev se bo prišlo strokovno izpopolnjevat na italijanski severovzhod, in sicer na tečaje, ki jih bosta vodili družba Informest iz Gorice ter Znanstveni park s Farič pri Trstu. Projekt so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v deželni palači na Trgu Zedinjenja Italije v Trstu. Na srečanju s časnikarji so govorili deželni odbornik Paolo Ciani, predsednik padriškega Znanstvenega parka Lucio Susmel ter tehnična voditelja projekta Ugo Poli za Informest in Roberto Ferretti za pa-driški Znanstveni park.
Goriška družba Informest bo priredila tečaj na temo: »Vodenje podjetja, kakovost in internacionalizacija«.Udeležilo se ga bo 72 mladih ma-nadžerjev iz Rusije, po-
tekal pa bo pri štirih različnih izobraževalnih središčih, in sicer v Centro produttivita veneto v Vi-cenzi, LAL-Vriuli Venezia Giulia v Pordenonu, Acca-demia di commercio e tu-rismo v Tridentu ter pri samem Informestu v Gorici. Ruski partner bo družba Quo vadiš Italia iz Pe-tersburga, ki bo tudi poskrbela za selekcijo tečajnikov. Le-ti bodo prišli iz petih različnih ruskih dežel (Petersburg, Moskva, Samara in Togliatti-grad, Perm in Novosibirsk).
Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del. Teoretični del bo trajal 2 do 4 tedne, praktični del pa 2 do 6 mesecev in se bo odvijal s sodelovanjem raznih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta ter Tridentinske-Južne Tirolske. Namen tečaja ni samo
strokovno izpopolniti tečajnike, ampak tudi prek njih ustvariti vrsto stikov, ki naj bi predstavljali spodbudo za nove oblike italijansko-ruskega sodelovanja na gospodarskem področju.
Padriški Znanstveni park pa bo vodil tečaj na temo »Tehnološka inovacija«. Ta tečaj se bo odvijal pri padriškem znanstvenem središču, trajal pa bo kar 14 mesecev in udeležilo se ga bo skupno 30 ruskih managerjev. Pri njem bodo sodelovali Mednarodni center znanosti, Logo 2000, Progetto Novimpresa, se pravi tri ustanove, ki delujejo pri Padričah. Ruski partner je v tem primeru družba Eu-ropoint, ki je že poskrbela za selekcijo kandidatov.
Na tem drugem tečaju bo govor o tem, kako uvajati tehnološke inova-
cije v gospodarsko življenje, bodisi v proizvodnjo kot v distribucijo proizvodov. Tudi v tem primeru je poleg teoretičnega predviden praktični del s sodelovanjem raznih podjetij.
Seveda se vse to uokvirja v širši projekt mednarodne pomoči, ki jo industrijsko razvite države nudijo Rusiji, da bi spodbudile razvoj tržnega gospodarstva v njej. Kot je znano, preživlja Rusija v teh letih izredno težko tranzicijo. Predsednik Jelcin se je leta 1997 obrnil na skupino držav G7 s pozivom, naj Rusiji v tej delikatni fazi pomagajo ne le s finančno pomočjo, ampak tudi z izobraževanjem kadrov, ki naj bi vodili novo rusko gospodarstvo.
Na ta Jelcinon poziv so mnoge razvite države že odgovorile. In dejansko so podobni izpopolnjevalni tečaji že stekli v ZDA, Kanadi, na Japonskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Skupno naj bi se teh tečajev udeležilo kakih 5 tisoč ruskih managerjev oziroma bodočih managerjev.
Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, je bil o tečajih, ki jih prirejata družba Informest in padriški Znanstveni park, govor tudi med obiskom, ki ga je pred nedavnim opravil italijanski ministrski predsednik Massi-mo D’Alema v Moskvi. Ruska stran je tedaj poudarila, naj bodo tečaji čim bolj praktični, saj Rusija ne potrebuje samo ljudi, ki bi znali predavati o tem, kakno naj bo gospodarstvo, ampak ki naj bi znali takno gospodarstvo uresničevati.
CELOVEC - Možnost, da bi Jorg Haider že 8. aprila na umestitveni seji novega deželnega zbora izvoljen za koroškega deželnega glavarja, se je po prvem pogajalskem krogu med Ljudsko stranko (OVP) in socialdemokrati (SPOJ močno povečala. OVP je namreč potrdila, da sicer ne bo aktivno volila za Haiderja, ne bo pa preprečila njegove izvolitve. Hkrati je OVP odklonila vsako koalicijo s socialdemokrati. Konkretno stališče Ljudske stranke pomeni pasivno podporo Jorgu Haiderju in s tem »zeleno luč« za njegovo izvolitev za deželnega glavarja, kar je najvišja politična funkcija v deželi.
Haider je s svojo Svo-
bodnjaško stranko (FPČ) na deželnozbor-skih volitvah 7. marca dosegel 42 odstotkov glasov in s tem postal najmočnejša politična stranka v deželi. Ne bo pa imel ne večine v deželnem zboru in tudi ne v vladi. Tako Socialdemokratska kot tudi Ljudska stranka sta napovedali « konstruktivno opozicijo«.
Socialdemokrati bodo na umestitveni seji deželnega zbora 8. aprila kandidirali za deželnega glavarja (in ga nato tudi strnjeno volili) svojega kandidata Herberta Schillerja, ki pa ne bo mogel računati, kot je razuvidno po srečanju z OVP, s podporo Ljudske stranke. S tem je tudi jasno, da ni-
ma nikakršnih možnosti, da bi postal deželni glavar.
Najverjetnejši scenarij za Haiderjevo izvolitev 8. aprila je zdaj sledeč: osem poslancev Ljudske stranke se sploh ne bo udeležilo volitev deželnega glavarja in s tem pasivno omogočilo izvolitev desničarskega populista. Po deželni ustavi se namreč deželni glavar izvoli z absolutno večino oddanih glasovnic. Pri razmerju 16 FPČ, 12 SPO, 8 OVP bi bilo oddanih 28 glasov, tako da bi bil Haider izvoljen z glasovi vseh 16 svobodnjaških poslancev. Socialdemokratski kandidat pa bi z 12 glasovi ostal v manjšini.
Ivan Lukan
TRST / SODELOVANJE NA TROMEJI
V New Torku projekt Brez meja
Predstavniki FJK, Slovenije in Koroške bodo orisali načrt sodelovanja
TRST - Sodelovanje na tromeji in še zlasti projekt za Zimske olimpijske igre brez meja leta 2.006 bosta jutri predstavljena v New Yorku na sedežu Združenih narodov. Dokument »Brez meja«, ki vsebuje tudi projekt za ZOI 2006, bodo na novinarski konferenci v stekleni palači predstavili predsednik deželne vlade FJK Roberto Antonione, dosedanji koroški deželni glavar Christof Zenatto in veleposlanik R. Slovenije pri Združenih narodih Danilo Tiirk. Predstavitev sodi v okvir promocije projekta ZOI brez meja 2.006, ima pa tudi širtši pomen, ki presega sam projekt zimskih olimpijskih iger.
Dokument Brez meja, ki je bil februarja orisan v tržaškem Verdijevem gledališču, govori o vsestrankem sodelovanju med tremi mejnimi deželami. Za-
devalo naj bi »vsa področja življenja, od gospodarstva do kulture, od športa do va-stva okolja«, med prvimi cilji pa sta prav sodelovanje v turističnem gospodarstvu in skupni napor FJK, Koroške in Slovenije za uresničitev projekta ZOI brez meja 2.006. V petek bo dokument in z njim projekt zimskih olimpijskih iger na tromeji orisan tudi na sedežu italijanske turisdticne ustanove ENIT v New Yorku.
Delegacijia FJK, v kateri so poleg An-tonioneja še predsednik deželnega sveta Antonio Martini, deželni odborniki Ser-gio Dressi, Maurizio Salvador in Franco Franzutti ter podpredsednika deželnega sveta Miloš Budin in Matteo Bortuzzo, se bo v soboto srečala z organizacijami izseljencev (Furlani, Istrani, Slovenci) iz Italije, ki delujejo v mestu in državi New York.
NOVICE
ŠPETER / V OKVIRU VABILA NA KOSILO
TRST / Z VEČINO GLASOV
V	petek o pridruženem članstvu Slovenije
TRST - Kolikšno pot je doslej prehodila Slovenija v pogajanjih z Evropsko unijo? Na to vprašanje bo v petek skušal odgovoriti evropski poslanec Eugenio Sše-ciale, ki je tudi poročevalev v EP za razširitev EU na Slovenijo. Poslanec Speciale bo pred tem jutri in v petek dopoldne sodeloval na seji mešane komisije Slovenija - Evropski parlament. Novinarska .konferenca bo v Trstu, na sedežu organizacije Dialoghi europei.
V	Gradcu obsodili slovenska tihotapca beguncev s Kosova
GRADEC - Slovenska državljana, ki so ju avstrijske oblasti minuti mesec prijele pri tihotapljenju albanskih beguncev, sta bila včeraj na graškem sodišču obsojena na devetmesečno pogojno zaporno kazen. Oba 23-letna slovenska državljana sta februarja v kombiju čez slovensko-avstrijsko mejo pretihotapila 15 kosovskih Albancev. Kombi je na avstrijskem Štajerskem odkrila policija.
Državni tožilec Heinrich Bubna-Litic je menil, da sta obtožena člana tihotapske tolpe, ki izkorišča trpljenje ljudi, sodnik pa jima je verjel, da je bil to njun prvi poskus tihotapljenja. (STA/APA)
Predstavniki madžarske manjšine v Sloveniji pri Lojzetu Peterletu
LJUBLJANA - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je ob madžarskem državnem prazniku sprejel predstavnike madžarske manjšine v Sloveniji. Na sestanku so Peterletu predstaviti položaj madžarske manjšine v Sloveniji ter orisati težave, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem življenju. (STA)
Prijeten sprehod do Arpita
V petek zvečer pa so predstavili običaje Beneške Slovenije
ČEDAD - Ob koncu prejšnjega tedna število pozornih poslušalcev, argumen-sta bili za obiskovalce, ki so se podati v tov pa je bilo toliko, da je za vse dejan-Benečijo v okviru pomladanskega ”Va- 'sko zmanjkalo časa. bila na kosilo", tudi dve kulturni pri- V soboto popoldan se je velika skupi-ložnosti. V petek zvečer je bila v na otrok in starejših udeležila pohoda dijaškem domu v Spetru predstavitev do jame Arpit pri Spetru (na stiki), kjer Benečije, njenih zanimivosti in sta pravljico "Juhica in Arpit" v slo-običajev. Valter Colle, Giorgio Bankič venščini in italijanščini pripovedovala in Giovanni Koren so naleteli na lepo Antonella Bukovac in Claudio Moretti.
Deželni svet zavrnil predlog kriterijev za imenovanja
TRST - Deželni svet je včeraj z večino glasov zavrnil resolucijo, ki je določala kriterije za imenovanje vodilnih funkcionarjev raznih deželnih ustanov. Kljub dejstvo, da so osnutek podpisati svetovalci, ki so del večine in opozicije, je bil predlog ob koncu zavrnjen. Za dokument je glasovalo 19 svetovalcev, proti pa 29 svetovalcev.
Dokument, ki je vseboval kriterije o imenovanju (poleg tega osnutka je bil včeraj govor tudi o poslanskih vprašanjih o imenovanju predsednikov videmske vele-sejemske ustanove in družbe za upravljanje postajališča v Cervignanu ter člana upravnega sveta FREE), so podpisati svetovalci Cisilino (FI), Gottardo in Moretton (Ljudska sredina za reforme), Degrassi, Sonego in Travanut (LD), Puiatti (Zeleni), Pegolo (SKP), Zorzini in Fontanelti (SIK), odločno pa so se predlkogu zoperstaviti svetovalci Severne lige. Po tem predlogu naj bi odbor v pristojnih komisijah deželnega sveta orisal kriterije za izbiro upraviteljev, kajti prevečkrat ni jasno, kakšno gospodarsko politiko zagovarjajo kandidati za upraviteljska mesta.
Pred končnim glasovanjem je predsednik deželne vlade Roberto Antonione sprejel priporočiti, ki zadevajo obnovitev vodstev zdravstvenih podjetij in imenovanja upraviteljev.
V začetku seje je predsednik deželnega sveta Antonio Martini poročal o dogovorjenem poslovniku za prihodnje tedne. Pristojni kommisiji deželnega sveta bosta preučiti vladne pripombe na deželni zakon o trgovini. deželni svet pa se bo spet sestal prihodnji teden, ko bo razpravljal med drugim o prevozih in lovu.
Svetovalca Fontanelti in Zorzinijeva (SIK) pa sta zahtevala, naj se svet v najkrajšem času izreče o njunem predlogu resolucije o tragediji v Cermisu.
NOGOMET / ČETRTFINALE POKALA UEFA
NOVICE
Sijajna predstava Parme Tudi Bologna v polfinalu
V polfinale pa se ni uvrstila Roma, ki je izgubila z Athleticom
Parma - Bordearoc 6:0 (2:0)
STRELCI: Crespo v 37. min., Chie-sa y 43. min., d.p.: Veron v 3. jmin., Odesa v 14. min., Crespo v 21. min., Balbo v 44. min. iz enjstmetrovke.
PARMA (3-4-1-2): Buffon 6, 5, Thuram 6, 5, Sensini 7, Carmavaro
5» Fuser 6, Baggio 7, Boghossian ^ (36' dp Asprilla), Vanoli 7, Veron
5, Crespo 7, 5 (27' dp Fiore), 20 Chiesa 8 (24' dp Balbo), trener Ma-‘esani 7, 5.
BOURDEAUX (4-4-2): Rame 5, Grenet 5, Saveljič 4, Alicarte 5, Tor-J'es Mestre 5, Benarbia 5, Diabate 5 (23' dp Musampa 5), Pavon 5, 5, Mi-c°ud 6, Laslandes 5, Wiltord 5, trener Baup4,5.
SODMK: Pedersen 6 (Norveška). RUMENI KARTONI: Torres Mestre 111 Saveljič. GLEDALCEV: 16.400.
PARMA - Vsaka bojazen v Parmi-ayni taboru pred včerajšnjim povrat-četrtfinalnim srečanjem pokala GEFA za tekmo proti Bordeaimi je “da odveč. Parma je namreč povsem nadigrala francosko moštvo in ji na-sulo kar šest zadetkov in se tako seveda uvrstila v polfinale, saj je na prvi t6Wi izgubila le z 1:2.
. Francozi so začeli dokaj poletno 111 v prvim petih minutah nekajkrat celo ogrozili Buffonova vrata. Premoč dancoske ekipe pa je trajala le malo, nato je pobudo v svoje roke prejela Malesanijeva ekipa, ki je nekajkrat s Ghieso in Crespom zgrešila zelo ngodne priložnosti za zadetek. Gosti-telji pa so povedli v 37. minuti, ko so Francozi precej nerodno poskuašali ^praviti Parmine napadalce v »off-si-d®«- Nakana gostom pa ni uspela: Muesa je silovito prodrl v kazenski Prostor, podal do prostega Crespa, ki le Položil žogo v prazna vrata. Pet mi-jfrfr kasneje je Chiesa z močnim stre-orn ugnal francoskega vratarja.
. 2e v tretji minuti drugega polčasa j® Veron s prostim strelom prelisičil francosko obrambo. Pri stanju 3:0 je do tekme dejansko konec. Gostitelji Pa so nadaljevali z napadi, dosegli še gole in s tem visoko zmago, ndflji, šesti gol so gostitelji dosegli iz enajstmetrovke in to po kaciji, ki se jo .e rekdokdaj vidi na nogometnih oTrscih, predvsem na tako kakovost-
nih tekmovanjih. Gostujoči branilec Saveljič je namreč v zraku z rokama ujel žogo, ki jo je odbil eden od branilcev, ker je očitno slišal žvižg piščalke. Sodnik pa ni nič odpiskal in je tako lahko pokazal na belo točko. Eanjstmetrovko pa je Balbo uspešno izvedel. Bil je to zadnji udarec zares katastrofalne predstave francoske ekipe.
01ympique Lyon - Bologna 2:0 (2:0)
STRELCA: Caveglia v 15. min., Job v 39. min.
OLYMPIQUE: (4-3-3): Coupet 6, Foumier 6.5, Violeau 6 (38' dp Bak), Laville 6, Delmotte 6, Carteron 6.5 (42' dp Braizat), Malbranque 6 (14' dp Linares), Dhorasoo 7, Cocard 7, Caveglia 7, Job 6, trener: Lacombe 6.5.
BOLOGNA (4-4-2): Antonioli 6.5, Rinaldi 6.5, Bia 6, Mangone (25' Pa-ganin 6.5), Paramatti 5, Binotto 5 (1' dp CappioM 6), Ingesson 6.5, Maroc-chi 7, Nervo 5.5 (1' dp Boselli 6), An-dersson 5.5, Signori 5.5, trener Maz-zone 6.5.
SODNIK: Diaz Vega (Španija) 7.
RDEČI KARTON: Laville v 40. min. d.p. RUMENI KARTONI: Signori, Cocard, Rinaldi, Caveglia, Ingesson in Marocchi. GLEDALCEV:
40.000.
LYON - Bologni je uspel lep podvig, da se je uvrstila v polfinale tega
pokala. Čeprav so Bolonjčani v prvi tekmi zmagali s 3:0, so se morali sinoči v povratnem srečanju na vse kri-plje truditi, da so obdržali vodstvo enega gola. Francozi so namreč skozi vse srečanje stalno napadali in so že v prvem polčasu dosegb dva zadetka. Moštvo trenerja Mazzoneja je nato vendarle uspelo, tudi z malce sreče, ohraniti izid pri 0:2 in se tako uvrstiti v polfinale.
Roma - Athletic Madrid 1:2 (1:0)
STRELCI: Delvecchio v 32. min., Aguilera v 57. min., Roberto v 89. min.
ROMA: Chimenti, CAfu, Žago, Al-dair, Wome, Aljeničev, Di Biagio, Di Francesco (Fabio Junior), Paulo Ser-gio (Candela, Tommasi), Del Vec-chio, Totti.
ATHLETIC: Molina, Aguilera, Chamot (Ramon), Santi, Toni, Mena (Njegus), Serena, Jugovič, Baraja (Roberto), Juninho, Jose Maria.
RDEČA KARTONA: Wome (28), Totti (92).
V polfinale se je uvrstil tudi francoski Marseille, kijev Vigu igral brez gola, potem ko je doma zmagal z 2:1.
Liga prvakov: drevi Mer doma, Juventus v Atenah
MILAN - Drevi bodo na sporedu povratne četrtfinalne tekme lige prvakov. Inter bo gostil Manchester, ki je doma že zmagal z 2:0. Za Milanča-
ne bo drevišnja tekma izedno pomembna za »rešitev« letošnje sezone, saj je dostlej Morattijevo moštvo odp-voedalo tako v prvenstvu kot v italijanskem pokalu.
Verjetni postavi. INTER (3-4-3): 1 Pagliuca, 3 Colonnese, 2 Bergomi, 16 West, 4 Zanetti, 14 Simeone, 15 Cauet, 24 Silvestre, 10 Baggio, 18 Zamorano, 9 Ronaldo. (22 Frey, 5 Galante, 8 VVinter, 23 Ze Elias, 17 Moriero, 6 Djorkaeff, 11 Ventola), trener: Mircea Lucescu. MANCHESTER UNITED: (4-4-2): 1 Schmei-chel, 2 G.Neville, 21 Berg, 6 S tam, 3 Irvvin, 7 Beckham, 16 Keane, 18 Scholes, 11 Giggs, 9 Cole, 19 Yorke (17 Van der Gouw, 5 Johnsen, 12 P.Neville, 8 Butt, 15 Blomqvist, 10 Scheringham, 20 Solskjaer), trener: Alex Ferguson. SODNIK: Gilles Veissiere (Francia).
Juventus pa bo gostoval v Atenah, kjer ga čaka na sadionu 01ympiakosa zelo vroče okolje. Turinčani so na prvem srečanju sicer zmagali z 2:1. To pa gotovo ni veliko pred drevišnjo povratno tekmo, na kateri je pričakovati zares izreden boj.
Verjetni postavi. OLYMPIAKOS (4-4-1-1): 31 Eleftheropoulos, 5 Ama-natidis, 32 Anatolakis, 3 Karataidis, 21 Geogados, 7 Giannakopoulos, 6 Poursanidis, 14 Mavrogenidis, 11 Djorgevic, 18 Karappialis, 9 Gogic (1 Toouroglu, 4 Niniadis, 7 De Zouza, 15 Passalis, 12 Amponsah, 25 Ant-zas, 30 Alexandris). JUVENTUS (3-4-1-2): 12 Rampulla, 3 Mirkovič, 13 lu-liano, 4 Montero, 7 Di Livio, 8 Conte,
14	Deschamps, 26 Davids, 21 Zidane, 9 Inzaghi, 34 Esnaider (22 De Sanctis,
15	Birindelli, 19 Tudor, 20 Tacchi-nardi, 18 Blanchard, 11 Fonseca, 16 Amoruso). SODNIK: Merk (Nemčija).
DANAŠNJI SPORED: Dinamo Kijev - Real Madrid (prva tekma 1:1); Inter - Manchester (0:2); 01ympiakos - Juventus (1:2); Kaiserslautern -Bayem Miinchen (0:2).
PO TV: Inter - Manchester ob 20.45 Canale 5, 01ympiakos - Juventus ob 22.30 Italia 1.
Na sliki AP: Crespo in Vanoli se v Parmi veselita po enem izmed številnih zadetkov.
MOK danes o reformah
LAUSANNE - Skupščina Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) bo danes v Lausanni razpravljala o reformah in ukrepih po odkritju korupcijske afere pri dodelitvi olimpijskih iger S alt Lake Cityju in kasneje tudi drugim organizatorjem iger. O rezultatih zasedanja MOK ni moč govoriti, saj je bila osrednja športna organizacija sveta izpostavljena najrazličnejšim pritiskom, hkrati pa se je znotraj MOK oblikovala močna opozicija, ki zahteva samostojno ravnanje MOK.Kaldh 40 članov MOK je danes pozvalo svoje vodstvo, naj v okviru načrtovanih reform zaščiti interese MOK, predvsem kar zadeva odločanje o bodočih prirediteljih. Hkrati se je po odstopu Evropske komisije v Bruslju močno povečal pritisk na predsednika MOK, naj nosi odgovornost zaradi škandala. V Mednarodnem olimpijskem komiteju pa ni jasno niti to, če bodo izključili preostalih šest "obsojenih" članov v korupcijski aferi.
Cipollini odstopil
dVrTANOVA MARCHE - V končnici včerajšnje, 7. etape mednarodne kolesarske dirke od Tiresnkega do Jadranskega morja je prišlo do splošnega padca. Najhuje so jo skupili Baldato, Minalli in Palumbo, ki so se morali zateči v bolnišnico. Padel je tudi Cipollini, ki je po tej etapi odstopil. V sprintu je tako zmagal Nizozemec Števen De Jongh. Italijan Michele Bartoh je ohranil vodstvo na skupni lestvici. Danes bo na sporedu zadnja etapa s ciljem v San Benedettu (164 km).
Blotter začuden
ZUERICH - Predsednik Svetovne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je zelo presenečen nad negativnimi odzivi nemških nogometnih funkcionarjev na njegov predlog o novem tekmovalnem koledarju in zmanjšanju števila klubov v prvih nogometnih figah. Po njegovem mnenju ni problem v predlogih, pač pa mu v Nemčiji nikdar niso bili preveč naklonjeni.
"Problem v Nemčiji sem jaz in ne moji načrti ah novi koledar," je za švicarski časnik Schvveizer Tage-szeitung povedal Blatter in nadaljeval: "Ravno v Nemčiji so bili najbolj navdušeni nad predlogom o izvedbi svetovnega prvenstva vsaki dve leti, zdaj, ko sem predlagal ustrezne rešitve, pa me želijo linčati."
New Jersey brez trenerja
K
NEW YORK - V košarkarskem moštvu severnoameriške fige NBA New Jersey Nets so v ponedeljek odpustih trenerja Johna Caliparija. Poteza je bila zaradi niza neuspehov moštva pravzaprav pričakovana, zdaj že nekdanji trener pa tudi ni odpotoval na zadnje gostovanje v Toronto. New Jersey ima v letošnji sezoni izredno pičlo bero zmag - le tri ob 17 porazih, zapored pa je izgubil zadnjih sedem tekem. Uprava moštva je za začasnega trenerja določila dosedanjega pomočnika Dona Caseya, ni pa še znano, kdo bo moštvo vodil v nadaljevanju sezone. VČERAJŠNJI IZIDI NBA: Toronto Raptors - Charlotte Homets 89:82; Orlando Magic - Philadelphia 76ers 74:73; Milvvaukee Bucks - New York Knicks 102:108; Minnesota Timbervvolves - Utah Jazz 83:90; Dallas Mavericks - Portland Trailblazers 91:106; Chicago Bulls - Cleveland Cavahers 85:89 po podaljšku; Denver Nuggets - Vancouver Grizzlies 110:84; Golden State VVarriors - Sacramento Kings
105:111.
KOŠARKA / MLADINCI
SMUČARSKI SKOKI / PLANICA 99
Borovci brez težav
Visoko so premagali ekipo Soul Teama
Bor Friulexport - Sol leam 102:55 (49:29)
p “OR: Hrovatin 44 a°letic 15, Gaburro 11 °yriha 6, SMilovich E a*ente 15, Stefančič f rečer: Martini.
SON: 16. 3 TOČKE r°vatin 1, Paoletic 3. Borova združena ek; Ba je brez vsakršni -p žav premagala Soul sam, ki jo pa sestavljaj i ,a)si in torej tudi mar Vs USeeni igralci. Že o ‘ ega začetka so domat ,Vedli in že iz prvi Q ]<nuf igre ni bilo dvom Bn 0riCnem zmagovalci raP°Vci so zlahka prod: Sq1 na koš, v obrambi p sPretno zaustavljal potnike.
Ha« ^ru®ein polčasu s igrali kt°Š/rkarii dobr
°br lLUdl Proti consl:
^stTCVtTdelui
Hr 1 blestel Andre il°Vatin, ki je odičn V,, rlSCal protinapade bornledniem kohi pa b pre;CCe Čakala težj lzkušnja, saj se bod
v Gorici pomerili z enakovredno Ardito. Zmaga je nujna, če hočejo upati na prvo mesto, ki ga lahko še vedno zasedejo. Bor namreč zaostaja za vodilno Bar-colano s štirimi točkami razlike, za drugouvrščenim Italmonfalconejem pa z dvema. (M.S.)
Na sliki: borovec Ma-nuel Lovriha
Nov svetovni rekord v poletih?
Tako meni Alojz Gorjanc, član Izvršnega odbora SZS
CELOVEC - Alojz Gorjanc, član Izvršnega odbora Smučarske zveze Slovenije za stike z mednarodno smučarsko zvezo (FIS), meni, da bo na finalu Svetovnega pokala v smučarskih poletih od 19. do 21. marca na letalnici v Planici dosežen nov svetovni rekord v smučarskih poletih. »Vremenska napoved je ugodna, skakalnica pa dopošča po pregradnji polete na 220 metrov in dalje, tako je samo vprašanje, kdo od vrhunskih skakalcev bo kot prvi presegel dosedanjo rekordno znamko 212 metrov Norvežana Lasse Ottose-na«, je na včerajšnji tiskovni v Celovcu dejal Gorjanc. Tiskovno konferenco za avstrijske medije je skupaj z organizacijskem komiteju Planica ’99 priredila v koroški prestolnici Slovenska športna zveza.
Tekmovanje v Planici se bo začelo že v petek, kjer bodo z začetkom ob 9.30 nadoknadili zaradi slabih
vremenskih razmer odpovedano tekmovanje v Ha-rohovu. Pravi finale »Planica ’99« pa bo v soboto in nedeljo z začetkom ob 9.30 uri.
Zaključek tekmovanja za Svetovni pokal 1998/99 bo izredno napet, saj ima Finec Ahonen samo 78 točk prednost pred Nemcem Scfunittom, ki velja za velikega favorita na planiški letalnici in tudi za morebitnega novega svetovnega rekorderja. V boj za zmago v svetovnem pokalu pa bi po mnenju Gorjanca lahko posegala tudi Japonca Funaki in Ka-sai. Vrhunske uvrstitve pa organizatorji	pa
pričakujejo tudi od avstrijskih skakalcev na čelu z VVidholzlom, Hornga-cherjem in Loitzlom.
Čeprav Slovenec Primož Peterka letos ne more več ubraniti naslov zmagovalca svetovnega pokala, na Planici kljub temu pričakujejo nad 100.000 obiskovicev iz vse Slove-
nije ter tisoče iz sosednje Koroške in Furlanije Julijske krajine. Za parkirišča je poskrbljeno, organizatorji pa priporočajo, da obiskovalci pravočasno prispejo na kraj tekmovanja. Prvi trening najboljših smučarskih skakalcev je na sporedu že v četrtek dopoldne in je seveda dostopen tudi za publiko.
Ivan Lukan
Tudi Porsche Slovenija sponzor
LJUBLJANA - Dva dni pred sklepno prireditvijo letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih, finalu v Planici, je za eno največjih športnih prireditev v Sloveniji že vse nared. Dan pred začetkom športnih tekmovanj, v sredo bodo preizkusili letalnico v dolini pod Počami, sta organizacijski komite (OK) Planica in Porsche Slovenija kot eden največjih sponzorjev podpisala pogodbo o sodelovanju.
Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da bo seja odbora jutri, v četrtek, 18. t.m. ob 19. uri v Gorici, Ul. Malta 2 (sedež SPDG).
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane na zaključno društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu 21. marca 1999. Vpis naj potrdijo jutri, v četrtek, 18. t. m. odgovornim odseka ali na tel. St. 040-220718, 040-220793 ali 040-213518.
SO SPDT organizira v nedeljo, 21. marca smučarski izlet na Monte Elmo. Prijave zbira ZSSDI, tel. St. 040-625627.
JK CUPA vabi člane na 27. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 19. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad sesljanskim zalivom. Dnevni red: otvoritev in izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo predsednika in odbornikov, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, odobritev obračuna in proračuna, razrešnica dosedanjemu odboru, izvolitev novega odbora, razno.
SK BRDINA vabi v nedeljo, 21. marca, na smučarski izlet in društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu. Vpisovanje bo na sedežu kluba, danes, 17. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. 040-212859 in 040-226271.
SD POLET sklicuje v petek, 26. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni OBČNI ZBOR, in sicer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Dnevni red je naslednji: 1. poročilo upravnega odbora, 2. poročila odgovornih za sekcije, 3. blagajniško poročilo, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. razprava. Vljudno vabljeni!

14
Sreda, 17. marca 1999
PRIREDITVE
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČI
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA BOLJUNEC
TRST
Gledališče Rossetti
Do 21. marca Stalno gledališče iz Bočna
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
Jutri, v Četrtek, 18. marca (red H) - Dušan Jovanovič »Klinika Kozarcky« v izvedbi SSG. Režija Dušan Jovanovič.
na Pippo Delbono izvedla delo »Barboni«. Režija Pippo Delbono.
TRŽIČ
»L’Arialda« Giovannija Testorija. Režija Marco Bernardi. Predstave: danes, 17. marca ob 16.00, 18., 19. in 20. marca ob 20.30, v nedeljo, 21. marca ob 16.00.
GORICA
Od 23. do 28. marca bo Teatra e Societa izvajalo »Hollywood, portret zvezdnika«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstave: v torek, 23. marca ob 20.30, v sredo, 24. marca ob 16.00, v Četrtek,
25.,	v petek, 26. in v soboto, 27. marca ob 20.30, v nedeljo, 28. marca ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od 19. do 28. marca, Graham Greene »Na potovanju s teto«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 19. in 20. marca ob 20,30, 21. in 23. marca ob 16.30, 24., 25., 26. in 27. marca ob
20.30,	28. marca ob 16.30.
Kulturni dom
Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. Jutri, v Četrtek, 18. marca ob 20.45 »Festen«. Režija Thomas Vinterberg. V četrtek, 25. marca ob 20.45 »Jabolko«. Rezija Samira
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Makhmalbaf.
Dne 19. marca bo na sporedu dvojna predstava za mladino in sicer ob 9.30 in ob 10.45 bo nastopil Amaterski oder iz Nove Gorice z igro »Pobegli robot«.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V nedeljo, 21. marca ob 17.00 uprizori gledališka skupina Oder 90 farso v treh dejanjih »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Režija Darko Ko-
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V sredo, 24. marca zadnji film v francoskem originalu: Marion Vernoux »Love etc«.
VIDEM
Gledališče Zanon
V petek, 19. marca ob 21.00 bo gledališka skupi-

V soboto, 20. marca ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
Občinsko gledališče
Marco Paolini bo danes, 17. marca ob 20.30 podal »Bestiario veneto«.
V	petek, 26. marca ob 19.30, Gurth Flatovv, »Mož, ki si ne upa«.
V	torek, 30. marca ob 18.00, Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
Avditorij
V soboto, 20. marca ob 20.30, bo »Drama italia-no di Fiume« izvedlo »Un bel d! vedremo«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
KOROŠKA
CELOVEC
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Danes, 17. marca ob 15.30 in 19.30, 23., 25. in 31. marca ob 19.30, Evgene Ionesco, »Zavratne igre«.
Jutri, 18., 24., 27. in 29. marca ob 19.30, Wil-liam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
V petek, 19. marca ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
Mestno gledališče
Dne 20., 26. in 27. marca ob 19.30 - Gianni, Ginetta in ostali (komedija) - L. Wertmul-ler).
V nedeljo, 21. marca ob 19.30, gostuje Drama Italiano z Reke z delom »Un bel di vedre-
Danes, 17., jutri, 18., 19., 20., 23., 24.,
25.,	26., 27., 29., 30. in 31. marca ob
20.00	- na Studijskem odru: »VVolken, Heim - Oblaki, dom - (v nemCšini in slovenščini).
25. in 30. marca ob 19.30 - Prebujanje pomladi -Frank Wedekind, otroška tragedija.
GLASBA - G
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	torek, 30. marca ob 20.30, bo na sporedu premiera baletne predstava »Les dialogues des Car-melites« Francisa Poulenca. Ponovitve bodo dne 31. marca ob 20.30; v petek 2., 6., 7. in 8. aprila ob 20.30 ter 10. aprila ob 17.00 in 11. aprila ob 16.00. Vstopnice bodo v predprodaji ob 20. marca pri blagajni gledališča.
Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 22 marca ob 18.00 bo v sklopu operne in baletne sezone Gledališča Verdi predstava »Ura s... Sun Xiu Wei«
Gledališče Miela
Danes, 17. marca ob 21.00, ob dnevu sv. Patricija, nastop irske skupine The Birkin Tree.
Bar »II pasto delle fragole«
(Ul. de Pastrovich 4)
V	nedeljo, 21. marca ob 21.30 nastop skupine »The Danubians«. Sestavljajo jo glasbeniki iz Madžarske, Ceske in Združenih držav.
V	petek, 26. marca ob 21.30 nastop skupine »Histericnj« iz Ljubljane.
Hip-Hop pri hipodrumu
V	petek, 19. marca, ob 22.00 bo na sporedu nastop skupin Zuf de Zur in Kraški ovčarji. Vstopnina 7.000 lir.
DOLINA
Gostilna pri studencu
Jutri, v Četrtek, 18. marca, od 21. ure dalje bo koncertni večer s skupino »Balkan babau cirkus orkestar«.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž« - Velika dvorana
Jutri, v Četrtek, 18. marca ob 20.30, Glasba za klavirski trio - Sijavus Gadžijev, klavir, Stephan Coles, violina, Mihai Dancila, violončelo.
V	petek, 19. marca ob 20.30 in v soboto, 20. marca ob 11.00, »Štirje letni Časi«, nastop plesnega ansambla Gledališča Verdi iz Trsta.
V	soboto, 20. marca ob 10.30 bo v komorni dvorani Koncert za šole. Trio: klavir - violina - violončelo.
Kulturni dom
V	sredo, 31. marca ob 20.30, bo v priredbi Kulturne zadruge »Maja«, nastop hrvaškega pevca Gorana Kuzminaca.
Deželni avditorij
Deseta izvedba goriskih srečanj z jazz glasbo. V ponedeljek, 22. marca nastop kvinteta Steva Swallowa.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, v Četrtek, 18. marca ob 20.30 bo na klavir igral Francesco Biasiol.
______________SLOVENIJA___________________
KOPER
Palača Gravisi-Barbabianca (Gallusova 2)
Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi danes, 17. marca ob 20.00 pa nastop Kvinteta phantasy. V torek, 23. marca ob 20.00 poje baritonist Egon Bajt in na klavir igra Andraž Hauptmann. V torek, 30. marca ob 20.00 bodo večer oblikovali Mirjam Brozina, klavir, Mitja Žerjal, saksofon in Zoltan Peter, klavir.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. Jutri, v četrtek, 18. marca ob 20.00 Tanja Brecelj; v torek, 30. marca ob 20.00 William Anderson; v Četrtek, 15. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v četrtek, 13. maja ob 20.00 kon-
cert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih Sol.
V	ponedeljek, 22. marca ob 20.00 koncert. Zoran Predin in Mar Django quartet »Ljubimec iz omare«.
LJUBLJANA SNG Opera in balet
V	soboto, 20. in 27. marca ob 19.30 klasični balet, Peter IljiC Čajkovski, »Trnuljčica«. Dirigent Aleksandar Spasič.
Danes, 17. marca ob 19.30, Marjan Kozina »Ekvinokcij«.
Cankarjev dom
Jutri, v Četrtek, 18. in v petek, 19. marca ob
19.30,	Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Solist Lazar Berman, klavir.
V	soboto, 20. marca ob 20.00, slavnostni koncert ob 50-letnici folklorne skupine Tine Rožanc. »S pesmijo in plesom pomladi naproti!«. Prireditev bo v Gallusovi dvorani.
V	torek, 23. marca ob 20.00 Concentus musicus Wien in zbor Arnold Schonberg z Dunaja. Dirigent Nikolaus Harnoncourt.
V	nedeljo, 28. marca ob 19.30, letni koncert APZ Tone Tomšič. Dirigent Stojan Kuret.
V	torek, 30. marca ob 20.00, plesna predstava »Romeo in Julija«.
NOVA GORICA Kulturni dom
Jutri, v Četrtek, 18. marca ob 20.00, gostovanje gledališča Verdi iz Trsta z baletoma »Štirje letni časi« in »Serenade«.
V	soboto, 20. marca ob 20.00, S. Beckett »Konec igre«.
DOBROVO
Grad Doborovo -
V	petek, 19. marca ob 20.00 violinski duo Pavel Berman - violina, Boris Bekhterev - klavir.
____________KOROŠKA_______________
CELOVEC
Mestno gledališče
V petek, 19., 24. in 31. marca ob 19.30 - Schre-ber (opera v 8 slikah - Peter Androch).
PRIMORSKA
POJE
GORICA - Kulturni dom - petek, 19. marca ob 20.30 IUR. BISTRICA - Dom na Vidmu - petek, 19. marca ob 20.00 SEŽANA - Kulturni center S. Kosovel - sobota, 20. marca ob 20.00 OPČINE - Cerkev sv. Jerneja - nedelja, 21. marca ob 18.00 DREŽNICA - Cerkev srca Jezusovega - nedelja, 21. marca ob 17.00 PORTOROŽ - Avditorij - petek, 26. marca ob 20.00 ŠKOFIJE - Kulturni dom - sobota, 27. marca ob 20.00 TRST - Marijin dom, Ul. Risorta - sobota, 27. marca ob 20.30 ČEPOVAN - Gasilski dom - nedelja, 28. marca ob 17.00 ZAVARH - Terska dolina - cerkev sv. Florjana, 28. marca ob 16.00 DOBROVO - Grad Dobrovo - petek, 9. aprila ob 20.00 BREZOVICA - Kulturni dom - sobota, 10. aprila ob 20.00 TRENTA - Infocenter TNP - nedelja, 11. aprila ob 17.00 SV. ANTON - Kulturni dom - nedelja, 11. aprila ob 17.00 TRST - Marijin dom Sv. Ivan - nedelja, 11. aprila ob 17.00 GORICA - KC Lojze Bratuž - petek, 16. aprila ob 20.30 RENČE - Kulturni dom -16. aprila ob 20.00 SELO - Kulturni dom -17. aprila ob 20.00 BOUUNEC - OG F. Prešeren - sobota, 17. aprila ob 20.30 POSTOJNA - Postojnska jama - nedelja, 18. aprila ob 17.00
Kmmm
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE

FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do Velike noči bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3.
aprila šesto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese »La stanza dei ricbrdi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Galerija Nadia Bassanese (Ul. Giotti): do 19. marca na ogled razstava instalacij La stanza dei ricordi (Soba spominov) Arnalda Milaneseja. LipanjePuntin Artecontemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila. Galerija Tržaške knjigarne (Ul. sv. Frančiška 20): razstava Bogdana Sobana. Obrazi Krasa -računalniške grafike. Razstava bo odprta do 23. marca od torka do sobote ob urniku Tržaške knjigarne.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju
v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do
19.30.	Ob ponedeljkih zaprto.
V Galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20) bo do Četrtka, 25. marca razstavljal slovenski slikar Boris Zaplatila iz Ljubljane. Razstava je odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do
18.00	ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Galerija ARS: v petek, 19. marca ob 18.00 v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, odprtje razstave akademske slikarke Anke Krasna.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
_____________SLOVENIJA________________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stu-
pica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Galerija Tivoli - Galerija Cankarjevega doma:
do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2);
razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak je na ogled do 28. marca. Od 6. aprila do 2. maja pa b° razstava v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Goriške razglednice: Pevma, Oslavje, Stmaver TV dnevnik
p RAI 2
7.00 9.15 10.05 10.50 11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
14.30
16.00
Varjete za najmlajše Nan.: Blossom Nad.: Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Ljubim živali Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes
			(16.30, 17.15) kratka po-
fp RAI 1			rotila Vreme, dnevnik, Šport
			Sereno variabile
			Nan.: Kamaleon Jarod
	Euronevvs		Variete: Loto ob 8-ih
	Dnevnik		VeCerni dnevnik
	Aktualna jutranja oddaja		Film: Senti chi parla 2
	Unomattina (vodita An-		(kom., ZDA ’90, i. John
	tonella Clerici in Luca		Travolta, K. Alley)
	Giurato), vmes (7.00,		Aktualno: Pinocchio
	7.30, 8.00, 8.30, 9.00,		Izžrebanje lota
	9.30) dnevnik, 7.35 go-		Dnevnik, Neon knjige, v
	spodarstvo		parlamentu, vreme
	Film: Sam il selvaggio		Film: Rischio assoluto
	(vestern, ZDA ’63, i.		(krim., ZDA ’89, i. Teren-
	Brian Keith, Tommy		ce Stamp)
	Kirk)		Brezdelje utruja?
	Dnevnik		
	Aktualna odd.: La vec-		
	chia fattoria (vodi Luca Sardella)	m RAI 3	
	Vreme in dnevnik		
	Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo		-6.30-7.00-7.30-8.00
	Nan.: 11 tocco di un ange-		dnevnik
	lo (i. Rosa Downey)		Media/Mente, 8.55 Mi
	Dok.: Kvarkov svet - Bol-		smo zgodovina, 9.55
	niča za živali		Lemma
	Mladinski variete: Solle-		Film: Rapsodia (dram.,
	tico (vodita Mamo Serio		'54, i. E. Taylor)
	in Irene Ferri), vmes nan.		Dnevnik, šport, 12.25 T3
	Zorro, 17.00 mladinski		Evropa
	dnevnik GT, nato nan.		Aktualno: TisoC in ena
	Lassie		Italija, 13.15 Telesogni
	Danes v parlamentu		Deželne vesti, dnevnik
	Aktualna odd:. Prima -		Aktualno: Articolo 1,
	Predvsem kronika (vodi		14.50 Tgr - Leonardo
	David Sassoli), vmes		Variete: La melavisione
	(18.00) dnevnik		- Pravljice in risanke
	Variete: In bocca al lupo!		Športno popoldne
	(vodi Oralo Conti)		Dok.: Geo & Geo
	Vremenska napoved		Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik		Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: 11 fatto		Variete: Blob
	Kviz: Navigator Nan.: Komisar Rex (i. G.	mm	Nan.:	Ellen, 20.30
			Friends
	Burkhard)		Aktualna odd.: Mi manda
	Aktualno: Zenske na raz-		Raitre (vodi P. Marrazzo)
	potju		Dnevnik, deželne vesti
	Dnevnik		Aktualna odd.: Sfide
	Dokumenti: NekoC je bila		Aktualno: Onda anomala
	Rusija (vodi Arrigo Levi)		Dnevnik, kultma, vreme
	Nočni dnevnik, zapisnik		Fuori orario
§2 RETE 4
^t> ITALIA1
Jr* Slovenija 1
Slovenija 2
	Nad.: Un volto, due don-		Nan.: Ocean Girl, nato
	ne, 6.50 Renzo in Lucia		otroški variete, vmes
	Nan.: Pregled tiska		Ciao ciao mattina
	Nad.: Aroma de cafe,		Nan.: Chips
	9.45 Huracan, 10.45 Feb-		Film: Per grazia ricevuta
	bre d’ amore		(kom., It. '70, r.-i. Nino
	Dnevnik		Manfredi)
RK!	Aktualno: Forum		Šport, 12.25 Odprti stu-
	Dnevnik		dio
mm	Kviz: Kolo sreče		Nan.: V osmih pod eno
m'	Nad.: Sentieri - Steze		streho
RKi	Film: Fratelli d’ Italia		Risanke
	(vojni, It. ’53,r. F. Sarace-		Risanke: Simpsonovi
	ni, i. E. Manni)		Varieteja: Colpo di fulmi-
	Kviz: OK, il prezzo h giu-		ne, 15.00 Fuego! (vodi
	sto		Tamara Dona)
	Dnevnik in vreme		Nan.: Cii amici del cuore
	Nan.: Colombo	jflm	Variete za najmlajše in ri-
	Dokumenti: La macchina		sanke
	del tempo	|r#5	Nan.: Baywatch
	Film:	Jungle Fever	||k5	Odprti studio
	(dram., ZDA '91, r.-i.	IraS	Šport
	Špike Lee, W. Snipes)		Nan.: Plavolaska za oCe-
	Pregled tiska		ta, 19.30 Tata
	Film: Tua per la vita		Glasb, oddaja: Sarabanda
	(dram., It. ’54)		Aktualno: Il P.I.M. che
			verra
			Film: Per troppo amore -
jSl CANALE5			Lifebreath (thriller, ZDA '96, i. Luke Perry)
			Nogomet: Inter - Manche-
■			ster United
Brci]	Na prvi strani, vremen-		Odprti studio, šport
m	ska napoved		Film: La battaglia del Si-
Qo]	Jutranji dnevnik Tg5		nai (vojni, It. '69)
	Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Ma-		
	ria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-	S TELE 4	
	zoShow		
	Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis), 12.30 Normo Fe-		16.45, 19.30, 23.00 Do-
	lice (i. Gino Bramieri)		godki in odmevi
	Dnevnik TG 5		Film: Il club dei 39
	Sgarbi quotidiani		Vendetta di una donna
	Nad.: Beautiful, 14.20 Vi-		Aktualna oddaja
	vere (i. Fabio Mazzari,		Osebnosti in mnenja
	Fiorenza Marchegiani)		Aktualno
	Aktualna odd.: Uomini e		Zoom Gorica
	donne - Moški in ženske		Il supplemento
	(vodi M. De Filippi)		Zoom Gorica
	Nan.: Ciao dottore		Made in Italy
	Aktualna odd.: Verissimo		Film
	(vodi C. Parodi)		
	Variete: Passaparola (vo-		
	di Claudio Lippi) Dnevnik	® MONTECARLO	
	Nogomet: 01ympiakos -		
	Juventus (Champios Lea-gue)		19.45, 22.50, 0.45 Dnev-
	Variete: Striscia la noti-		nik, 12.30, 20.10 Šport
	zia (vodita Gerry Scotti	H	Nan.: Il Santo
	in Gene Gnocchi)	H	Film: Carovana dei co-
	Variete: Maurizio Costan-	1|	raggiosi (pust., ZDA ’61)
	zo Shovv	m	Variete: Tappeto volante
ron	Nočni dnevnik	H	Aktualno: Giocamondo
Rg	Striscia la notizia	M	Film: Il treno (vojni, '64, i.
g®]	Laboratorio 5		B. Lancaster, J. Moreau)
	Vi vere bene		Film: Uomini d’ onore
	Vremenska panorama		Vremenska panorama
	TV prodaja		Napovedniki
	Tedenski izbor:		Tedenski izbor
	Zlatko zakladko: Olimski		Nadaljevanka: Steeforto-
	Caj, 9.45 nad. Dobri duh		vi (Fr., 5. del)
	iz Avstralije (10. del)		Dokumentarna odd.: Ve-
	Risanka		soljski popotniki - Na Ju-
	Izobraževalna oddaja		pitru
	TV konferenca		Euronevvs
	Nan.: Župnik ne samo za		TV prodaja
	deset tednov (VB, 2. ep.)		Film: Zenski izlet (VB)
	Poročila, vreme, šport Napovedniki		Po Sloveniji
			Nanizanka: Angel, varuh
	Tedenski izbor : Obzorja		moj - Zakon o zastaranju
	duha, 13.55 Ljudje in		(ZDA, i. Roma Dawney,
	zemlja, 14.45 dok. Allen		Della Reese, John Dye,
	Ginsberg, 15.35 Pomp		20. epizoda)
	Mozaik		TV igrica: Kolo sreCe
	Pod klobukom		Rokomet: Slovenija -
	Obzornik, vreme, šport		Makeodnija (kvalif. za SP)
	Službeni vhod		Nogomet (Četrtfinale lige
	Dobrodošli doma		prvakov)
	Risanka		Film: Wetherby (VB
	Dnevnik, vreme, šport		1985, r. David Hare, i.
	Film: Sedmi pečat - Skriv-		Vanessa Redgrave, lan
	nosti sveta (Španija, 1997, r. Monxto Armendariz		Holm, Judi Dench)
	Barrios, i. Carmelo Gomez, Charo Lopez)		
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, marketing		
	Osmi dan		
	Portret pianista: Rihter, enigma (2. del)		
	Službeni vhod		
		K Koper	
			Euronevvs
			Gugalnica
			Dokumentarec
	TV PRIMORKA		Alpe Jadran Globus
			Pogovorimo se o...
			Program v slovenskem je-
	17.00 Videostrani		ziku: Sok
	Videospot dneva		Primorska kronika
	Klepet o glasbi z J. Svete		Tv dnevnik, šport
	Dober veCr, g. predsed-		Otroška odd.: Gugalnica
	nik: dr. France Bernik		Sredozemlje
	Oddaja za zamejce v Ita-		Ski report
	liji: Med SoCo in Nadižo		Aktualno: Meridiani
	Videostrani		Vsedanes - TV dnevnik
	Dnevnik, vreme, iz tiska		Nogomet: Champions
	Dovolite, nasmejmo se		League
	Plešasta pevka		Vsedanes - TV dnevnik,
	Za piko veC: Kako ustanavljamo podjetje (2.d el)		vreme
	Glasb, odd.: Posataj GO		
	Dnevnik TV Primorka		
"N
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroškii obzornik; 9.15 Odprta knji-9a: Po očetovih stopinjah (2. Petan, r. M. Prepeluh, 8. del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 MPZ Tabor; 13.20 Glasba za Vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: KS Chromas; 18.00 Literarne podobe: 20 leta v pismih S. Kosovele (N. Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H’30, 15.10, 17,10 Poročila v slovenščini; ^•30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)"
6'30- 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Pomočila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-ronjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled ! i - vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni 0 edar,- 9,50 Na rešetu; 11.00 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19,30 šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gie; 10.33 Giro d' aria; 11.00 50 let Radia Koper; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.20 Locandlna; 'M.SS Sigla single;
14.45	Come eravamo; 18.00 Dance clas-sics; 18.45 Sipario; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21,25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno,
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost Izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. Webra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je;
19.30	Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada;
23.00	Jazz session; 23.55 Glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Srednjeevropski obzornik; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. ■— Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: ED1GRAF, Trst
. Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
16
Sreda, 17. marca 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
J . SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
6
66
6^6
- ,. SREDIŠČE TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA
V, C
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda doteka nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak.
1010 1020
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12.
Dolžina dneva 11.58.
Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 17.55.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.18 najnižje -40 cm, ob 9.11 najvišje 46 cm, ob 15.24 najnižje -57 cm, ob 21.44 najvišje 54 cm.
Jutri: ob 3.51 najnižje -45 cm, ob 9.47 najvišje 45 cm, ob 15.54 najnižje -54 cm, ob 22.13 najvišje 55 cm.
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje C.
J
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............4
1000	 -3
1500 m............-7

°c
2000 m...........-11
2500 m ..........-15
2864 m...........-17
DANES
s
GRADEC
1/5
El

TRBIŽ
.J-V’ v -
CELOVEC O -2/4
M. SOBOTA O 0/4

ČEDAD— 4/10 O
OVIDEM 4/10
O 2/3
KRANJSKA GORA _
O TRŽIČ 0/7
O
KRANJ
O
S. GRADEC -1/3
MARIBOR
O -1/4
srn~t.
clSi
GŠ’
. GOR
CELJE O 0/5
q PTUJ
in
'V-	o,
—^N. GORICA 5/9 GORICA n
5/9 O	^/^POSTOJNA
Os
,11111 IA M A	O-■'5 ,

LJUBLJANA 2/7
N. MESTO O/5
O
ZAGREB
2/4 O
TRST 5/10
UMAG
PORTOROŽ O 5/10
OPATIJA PAZIN	q
1/5
KOČEVJE ^
-N° o
X j^RNOMEU
REKA
5/10

Na Primorskem bo sončno, drugod pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala burja s sunki približno do 80 km/h. SOSEDNJE POK-RAJINE:"Ob Jadranu in v severni Italiji bo sončno. Ob Jadranu bo pihala burja, ki se bo zvečer še okrepila. Hladno bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Nagrado Unesca za tisk dobil mehiški novinar
NEW YORK - Mehiški novinar Jesus Blancomelas je letošnji dobitnik svetovne nagrade za svobodo tiska Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Blancomelas si je nagrado prislužil z razkrivanjem korupcije in trgovine z mamili v Mehiki, zaradi česar je bil nanj leta 1997 izveden neuspeli atentat.
Dobitnika omenjene nagrade vsako leto izbere posebna porota sestavljena iz 14 svetovnih poklicnih novinarjev, podeljujejo pa jo posamezniku ali organizaciji, ki s svojim delom prispeva k na-
predku svobode tiska kjerkoli po svetu, še posebej, če je ob tem izpostavljen tveganju. Blancomelas bo tako 3. maja v kolumbijski prestolnici Bogoti prejel priznanje in denarno nagrado v višini 25.000 ameriških dolarjev. Podelitev bo del praznovanja svetovnega dne svobode tiska v Bogoti.
Jesus Blancomelas je soustanovitelj in urednik časopisa Zeta v Tijuani, kakor tudi podpredsednik Mehiškega novinarskega društva. Slednje je bilo ustanovljeno šele leta 1998 z namenom povečevanja svobode tiska v Mehiki. Prav Blancomelas je bil
eden od ustanoviteljev društva. Letošnji dobitnik nagrade za svobodo tiska je razkrival podkupljivost v mehiških organih oblasti in trgovanje z mamili preko meje z ZDA. Zaradi tega si je nakopal mogočne sovražnike, ki so ga leta 1997 skušali ubiti, vendar je atentat precej srečno preživel. Njegov kolega, ki mu je pomagal ustanoviti časopis, Zeta Hector Felbc Miranda, je imel mnogo manj sreče, saj je bil leta 1998 umorjen. Blan-cornelas si prizadeva odkriti odgovorne, zato je nagrada po mnenju novinarjev prišla v prave roke. (STA)
V železniški nesreči v bližini Chicaga vsaj dvanajst mrtvih in sto ranjenih
CHICAGO - V železniški nesreči v bližini Chicaga je po zadnjih podatkih umrlo najmanj dvanajst oseb, več kot 100 pa jih je ranjenih. Vlak, na katerem je bilo 225 potnikov, je iztiril približno 50 kilome-
trov pred Chicagom, potem ko se je zaletel v tovornjak, nato pa ga je zajel še ogenj, zaradi česar je veliko potnikov dobilo opekline. Vlak je vozil na progi med Chicagom in new Orleansom.
Do »otrok tisočletja« s pomočjo sproščujoče in stimulativne glasbe
LONDON - Pari, ki želijo v posebnem ozračju spočeti "otroka tisočletja", lahko računajo na pomoč britanske radijske postaje Classic FM, ki bo 20. marca celo noč vrtela preverjeno sproščujočo in stimulativno glasbo. Raziskave so namreč pokazale, da je ta datum najprimernejši za vse, ki žebjo otroka dobiti prav na prvi dan novega tisočletja. Classic FM bo večer začel z Ravelovim Bolerom, tistim, ki ne želijo hitrega konca strastne noči, pa radio priporoča, da sprejemnike ugasnejo, ko bodo zaslišali Puccinijevo arijo Dorettine sanje, ki je znana po hitrem vrhuncu. Zato pa bo vse, ki žebjo popoln užitek in mirnejše melodije, gotovo razveselil Rahmaninov Drugi klavirski koncert. (STA)
Po pol stoletja ponovno avtobusna zveza med Indijo in Pakistanom
NEW DELHI - Med Indijo in Pakistan so po skoraj pol stoletja včeraj znova vzpostavili avtobusno povezavo. Prvo cestno povezavo med državama, ki simbolizira novo ozračje popuščanja napetosti, sta odprla avtobusa, ki sta krenila iz Lahoreja in New Delhija. Avtobus je iz Lahoreja odšel napol prazen, z 21 potniki, saj ostali niso uspeli dobiti posebnega potniškega vizuma. Iz New Delhija pa je v Lahore krenilo 29 pot-
nikov. Doslej je potniški promet med državama potekal le po zraku in železnici, odslej pa štirikrat na teden v obe smeri vozil tudi avtobus. Cestno povezavo med državama je 20. februarja slovesno odprl že indijski premier Atal Behari Vajpayee, ki je po tej poti odpotoval v Lahore na srečanje s pakistanskim kolegom Navvazom Sharifom na prvi indijsko-pakistanski vrh po desetih letih. (STA/AFP)