Poštnina plačana v gotovini. Let« XXIV. Štev. 3 in 4 Marec, april 1927 i iz i jto i m Katoliški meselnik s slikami v prospeh afriških misi]onov S prilogo ,.KI»«rj«v kolidar" Izdal*: Družba sv. Petra Klaverja Ljubljana aP^fav • | "^^iaJy (ijf ffit&PZsL »MR Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, 60 am. cts., 2 š; s prilogo >Klaverjev koledar« 13 Din, 7'20 L, 80 am. cts., '2-60 Š. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via dell* Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, »Claverianum«. VSEBINA: Dušna premija. — Nn križarsko vojsko molitve. — Blaženi Abba Gliebra Mihael, afriški mučenec. — lz misijonov. — Apostolski vikarijat Bangueolo. — Apostolski vikarijat Fort Dauphin. — Apostolska prefoktura Huilla. — Apostolski vikarijat Loango. — Izrek. — Kratki misijonski dopisi. — Moje oči so bilo ozdravljene. — Molitev za dobrotnike. — Ljubezen do križa. Marija, moje upanje. — Velika noč v misijonu. — Ubogi poganski otroci. — t Jozefina La Ponte. — Usli- Sane molitve. Darovi. Od septembra in oktobra 1026. /a afriške inisijone v splošnem Din 15.039.75; L 287.—. Za sv. mase Din 1313.—. /a stradajoče D bi 038.—. Za gobavce Din 20.— ; L 10.— . Za odkup sužnjev Din 7792.50. Za botri nitke darove Dim «701.75; L 80.—. Za zamorčko Din 883.70, L 15.—. Za posinovljenje Din 400,—. Za someniSčnikc Din 20.—. Za kruh sv. Antona Din 5918.75; L 210.—. Za misijonsko aveio Din 42.— ; L 12.—, Za otroško zvezo Din 02.—. Za inašno zvezo Din 5052.50; L 38.—. Za Klaverjev vinar Din 20.—. Za afriški tisk in katekizem Din 183.—. Za določene namene Din 0438.—. Za določene misijone Din B07.—. V tast M. Tereziji Lcd6ehow«ki Din 253.—; L 15.—. Za Klaverjevo družbo Din 177.— ; L. 15.—. Prispevki podpornikov in udeležencev Din 044.50. Župni urad Cerklje pri Kranju Din 870.—, M. Wigele iz nabiralnika Din 50.—, J. Poniif iz nnbiralnika D 61.20; Slanice Marijine družbe pri sv. Jakobu v Ljubljani nabrale veliko rabljenih onamk in jih 5o vedno nabirajo, fcupnl urad Velesovo D 800,—. Tisočkrat »Bog povrni« vsem blagim dobrotnikom I PoHvcčevanJo temeljnega knmnn za misijonsko cerkvico. DUŠNA PREMIJA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš. Na vojsko molitve za Afriko! Od 25. aprila do 3. maja. Ta klic, ki ga vsako leto naši čitatelji slišijo, bi letos radi še bolj glasno ponovili, da bi ga ves svet slišal. In zakaj?... l)a bi se vedno naraščajoče navdušenje za inisijone v teh devetih dneh še bolj obrnilo na rešitev Kainovih sinov, da bi poslali otroci Kristusovi. Da to dosežemo, napravimo križarsko vojsko takole: Vse milosti, ki so nam na razpolago, so dragoceno orodje za to: Sv. maše, sv. obhajila, rožni venci, zdihi, pokorila, zatajevanje vsake vrste — vse, kar sloji v naših močeh. K tej vojski pritegnimo še druge, poprosimo pri samostanskih družbah, bratovščinah, društvih za lake dušne darove, gotovo nam jih ne bodo odrekli. Sveta tekma naj se pojavi med nami! Pokonci! Kdo ho največ žrtvoval?... Molimo, žrtvujmo in Gospod bo uslišal naše vpitje. I)al nam l>o duš v Afriki, duš, ki bodo v smrtni uri naša tolažba ob spominu na Avguštinovo besedo: »Kdor reši dušo drugega, je svojo že poprej rešil!« NH.: Znana molitev k 1'resv. Srcu Jezusovemu za spreobrnjenje zamorčevo so kakor vsako loto lahko dobi zastonj pri naši Klavirje v i družbi. Tudi je v današnji številki liaitiiuijena na 3. str. ovoja. Blaženi Abba Ghebra Mihael, afriški mučenec. (Konec.) Mučence so vrgli v neko kočo, ki je imela le vrata, skozi katera ni bilo mogoče vstopiti, ne da bi se sklonil. Tu je bilo polno mrčesa in silen smrad, pozimi pa neznosen mraz. Raztrgana slamnata streha je pripuščala pač dež, a solnčnih žarkov ne. Rabi j i so ujetnikom pobrali oblačila, da so morali, nagi ležati na mokrih tleh, mučeni od mrčesa. Pobožni pogovori so jim bili edina tolažba. Drug drugega so osrčevali in čakali, kedaj bo nastopila smrt vsled lakote, kajti hrane jim niso dali. Posrečilo pa se je nekaterim katoličanom, da so prišli do njih in jim prinesli hrane. Po teh so poslali monaignorju de Jakobis nekatera pismena sporočila, ki so priča njih zveste vdanosti, ponižnosti in stanovitnosti. Zaslišavali so jih vedno bolj pogosto. Po četrti zaslišbi so znašli nove muke zanje, eno strašnejšo od druge. Ločili so jih, da se niso mogli več med seboj pogovarjati. Deset mesecev in 28 dni so jih imeli zaprte v smrdečih kolibah, pa jih niso pripravili ob stanovitnost niti za trenotek. Telesne moči Abba Ghebra Mihaela so bile skoroda pri koncu. Njegova starost (bil je star 66 let), njegova bolezen, pomanjkanja, ki jih je moral pretrpeti, so ga zdelala popolnoma. Neki dan, akoravno je sedel, je od slabosti omahnil z glavo po tleh. Z gluvo in gornjim životom je zdrknil skozi neko odprtino, tu pa se je vjel na velik lesen tram. Tako je z glavo navzdol visel dva dni, ne da bi ga kdo rešil. Iz ječe Abuna Salame so Mihaela odpeljali v ječo cesarja Teodora, ki ga je poklical pred svojo sodbo in ga pozval, naj zataji svojo vero. > Vladar!< mu je odvrnil starček, >ne zanašaj se, da bi jaz kdaj trdil, da je ntiš Z veli Car imel samo božjo naravo, ne pa tudi človeške!« Nato so ga začeli biti po glavi, da je starček padel po tleh. »Odvzemite mu njegovo duhovniško pokrivalo t« je velel trinog. >Ali ni sramota, da nosi znamenje duhovnika? Odvze-mite mu pas, križ in svetinjo, ki jo ima na vratu. Slečite ga popolnoma in ga pustite ležati golega!« Pustili so mu le spodnjo obleko. Potem so dobili štirje rablji povelje, da ga bičajo z »Djirate-Katchin« (= žirafin rep, čigar dolge žime so skoro tako trde kakor žica). To je bič, ki se ga v Abesiniji najbolj boje. Vrstila sta se po dva in dva in udarjala po taktu. Mučenec je ležal z obrazom na tleh. Sredi mučenja je starček vzkliknil: »Spoznam vero, svete, katoliške in apostolske rimske cerkve. Bog pomagaj mi s svojo pomočjo in me sprejmi po svojem usmiljenju.« »Obrnite ga, tega enookeak je kričal tiran, in mu dajte 7 udarcev na njegovo oko« (imel je samo še eno zdravo oko). Storili so in kri je brizgala iz ranjenega očesa. »Tepite in bičajte ga po najbolj občutljivih delih telesa do smrti!« je kričal hudobnež. Kri je tekla in celi kosci so se trgali od telesa, toda starček ni klonil v volji, da bilo je, kot da rane izginjajo pod udarci, itablji so se utrudili (bičali so ga dve uri), m učenec pa se ni utrudil v potrpežljivosti. Naposled sc ga odpeljali nazaj v ječo in verige. Sel je pokonci, brez sledu kake poškodbe v obrazu. Edino oko njegovo je blestelo veselja. Mnogi, ki so videli ta čudež, so bili prepričani, da je Bog sam podpiral mučenika. Imenovali so ga drugega Keddus Giorghis-a (= sv. Jurja), ki ga v Abesiniji zelo časte. Dva dni potem je bilo treba nastopiti Ghebru Mihaelu dolgo in težavno pot po grapavih poteh, ki je trajala nad 2 meseca, in sicer obenem s cesarsko vojsko, ki je bila baš tedaj na potovanju. Ko je dospel v Babo, ga je cesar dal poklicati predse, ki ga je 81. maja obsodil na smrt z ustreljenjem. Privezali so ga s hrbtom stoječega ob stebru in vojaki so že pripravljali svoje puške. Kar se pojavi Mister Plavden, ki ga je poslala angleška kraljica in je dosegel, da so smrtno kazen spremenili v dosmrtno pregnanstvo. Lakota in kuga sta razsajali tedaj med Teodorjevo armado. Ghebra Mihaela so napadli želodčni krči in griža. Navzlic temu je moral iti z vojaki. Na konja privezan kakor živ mrtvec je tako potoval še tri dni. Potem pa je čutil da se mu bliža smrt. Umrl je ob potu, glavo je položil na kamen. To je bilo 28. Julija leta 1855. Pred smrtjo je Ghebra Mihael pisal svojo oporoko nekemu svojemu služabniku sledeče: »Ako me umorč, sem umrl kot spoznavalec za svojo vero, ako me puste pri življenju, bom še nadalje govoril in pridigoval o Jezusu. Ako prideš skupaj l našim očetom Jakobom (= msgr. Jacobis) in z našimi brati in učenci, prosi jih v mojem imenu, naj mnogo molijo k našemu Gospodu Jezusu Kristusu, da mi dd, da umrjem zanj v slavnem l>oju, h kateremu me je poklical v svoji milosti.« Ali ne zvene te besede kakor slovo mučenikov prvih krščanskih stoletij? Iz misijonov: Apostolski vikarijat Bangueolo. Pismo apostolskega vikarja škofa Larne M. A. nasi vrhovni voditeljici. Božja previdnost blagoslavlja trud in trpljenje svojih odposlancev v tej deželi, ker versko življenje tukaj trajno napreduje. Bogu, od katerega pride vsak dober dar, bodi hvala za to! — Tudi Družbi sv. Petra Klaverja bodi izrečena zahvala. Vi ste nam toliko pomagali, da bi brez Vas inarsikakih uspehov ne bilo, ki so. Zato se veselite z nami radi dobrega, ki se v našem vikarijatu godi in Bog bodi plačnik vso večnost za Vaš apostolski trud. Vzporedno z napredkom v verskem življenju in s številom kristjanov in s skrbjo za vse potrebno za izpreobračanje pa-ganov pa rastejo tudi stroški v našem vikarijatu Bangueolo. Naši novoizpreobrnjenci mi ne morejo pomagati, kajti revni so tako, da si ne morejo napravljati niti najpotrebnejše obleke. Da morejo zaslužiti za davke, gredo premnogi delat v rudo-kope. Vse izdatke, ki znašajo 500 tisoč frankov, moramo kriti z dobrodelnostjo in krščansko ljubeznijo. Prosim božjo Previdnost — in bom skrbel, da bodo tudi drugi prosili — da bi nagnila Klaverjevo družbo, da prevzame ona vsaj eno deseti nko stroškov. Ob Novem letu so naši misijonarji, kristjani in katehumeni k Bogu molili za Vas in za vse, ki se z Vami vred trudijo za misijone. Sprejmite našo globoko hvaležnost in obljubo, da bomo vedno molili za stvar, ki Vam je tako na srcu, namreč: da bi bila Vaša ustanoviteljica kmalu od Cerkve proglašena blaženim. Mi se ji zaupljivo priporočamo in čutimo moč njene pri prošnje. Kako mi jo hudo, ko vidim na svojih potovanjih toliko slabo oblečenih ljudi, pa jim ne morem podariti kaj blaga za obleko. Vi ste mi preteklo leto poslali 112 funtov šterlingov za naše revne otroke. Bog Vam daj sredstev, da bi nam mogli to leto poslati dvakrat toliko, kajti družine naraščajo in odra-ščeni tudi potrebujejo še pomoči. Oprostite mi, da tako nadležno beračim; v tem posnemam naše zamorce. Potreba je tako velika, da človek ne sme zbirati besed in izrazov. Usmilite se nas! — Sprejmite, dobrotna mati, moj blagoslov in vdano ljubezen Vaših dušnih otrftk v Ban-gueolu. Apostolski vikarijat Fort Dauphin. (Madagaskar.) Pismo sestre Ane, usmiljenke iz, misijona v Vohipeni. Naj Vam uboga misijonarka učiteljica izreče prošnjo za pomoč ubogemu učitelju domačinu, ki ima v oskrbi 150 misijonskih dečkov, med tem, ko jaz poučujem ravno toliko deklic. Prosim za »Epistola sy Evanjely« v malgaškem jeziku. Naši otroci so nadarjeni in se zlasti krščanskega nauka radi uče. Tudi odrasli se radi zbero kak večer v kaki koči, da bi se učili katekizma. Kadar ob takih sestankih tudi najbolj učeni ne morejo dobiti odgovora na kako vprašanje, pošljejo k nam po pojasnilo. N. pr.: Kako to, da hoče dati Gospod enako plačilo delavcem, ki so delali le eno uro, kakor tistim, ki so delali ves dan?... To se ve, da rode taki pogovori mnogo dobrega. Pa mogoči so le tedaj, ako so pri rokah verske knjige, ki dajejo pobudo za take diskusije. To leto smo v velikem pomanjkanju in ni nam mogoče utrpeti iz blagajne vsote za nakup knjig. Pred 14 dnevi je reka Matitana silno narastla. Pokrajina se je spremenila v jezero, po katerem se ljudje vozijo z brodovi. Tudi mi smo zbežali na tak brod in smo z žalostjo opazovali, kako je voda drvila mimo nas koče in druge pridelke. Riža in drugih pridelkov torej ne bo, ker bo vse segnilo. Maniok in patate tudi že gni-jejo in se bodo v kratkem čisto pokvarile. V naši sicer tako rodovitni dolini vidiš sedaj samo razvaline, lil vendar še ni izračunana vsa škoda. Voda je nastopila pri cerkvi v Vohylany do Oken in še črez. Toda naj končam s tem žalostnim popisom, saj teh par besed zadostuje, da se bodo vnela srca dobrotnikov, zlasti ako dostavim, da spada k naši fari (50 tisoč duš, ki odkritosrčno hrepene po Bogu. Potrebe pa pri tem vedno bolj naraščajo. Apostolska prefektura Huilla. 1'. Steimnetz C. S. Sj>. • Portugalska se močno prizadeva, da nam pošlje dovolj apostolskih delavcev, toda sama ne 1h> mogla nikdar izpre-obrniti svojih velikanskih kolonij v Afriki. Zato moramo Boga prositi za misjonarje. Mnogo se govori o Križarski vojski sv. maš in sv. obhajil za skrajni Vzhod, ki ga je sv. Oče trapistom priporočil. Na Kitajskem in celo na Madagaskarju ustanavljajo samostanske našel- bine, da se tam moli za izpreobrnitev teli dežela. Ali bi ne bilo tudi za našo Afriko treba take križarske vojske, ki bi morala Misijonska sestra in katehist najdeta zavržene pagaiiske otroke. biti tem ninogoštevilnejša, ker tukaj, zlasti na jugu, ima hudobni duh še veliko moč in drži duše v okovih. Tu je paganstvo še vedno živo. Še pred par dnevi je bil dal Sobo ali veliki paganski kralj zaklati dvoje goved, da bi mu duše umrlih kraljev izprosile dežja. Paganska slavja s svojimi nemoralnimi navadami se še vedno vrše. Čarovniki imajo še vedno privržencev kot so jih imeli pred 20 leti, zato moramo biti zelo pazljivi, da se dušna kuga ne zanese tudi v naše vasi. V deželi so razširjeni stari predsodki zoper sv. krst. Pred enim tednom so nekemu katehistu, ki sem ga poslal na obisk k nekemu starcu, takole odgovorili: >Pater je mojo staro mater umoril s krstom; zato Vas ne sprejmem, kajti ni me še volja umreti.« Kes: Afrika potrebuje mogočne križarske vojske molitve, sv. maš, daritve in sv. obhajil. Vaša devetdnevnica pred Varstvom sv. Jožefa je korak do tega; toda moralo bi biti nekaj stalnega v načinu križarske vojske, ki bi šla na skrajni Vzhod. Naj bi presv. Srce Jezusovo obudilo mnogo duš za Afriko. Naj bi se usmiljena Srca Marije, sv. Jožefa in Petra Kiaverja zavzela za to, da, pride k nam božje kraljestvo — Kraljestvo Srca Jezusovega. Adveniat Kegnum tuum! Apostolski vikarijat Loango. 1'ismo ii|H>stol. vikarju, pre?, gosp. Škofa Friteau-a C. S. Sp. Preteklo leto je bilo zelo ugodno za naš apostolski vikarijat. Zabeležiti moremo tisoč izpreobrnjenj, posvetitev štirih duhovnikov-domačinov in ustanovitev ene nove postaje. Ali nismo opravičeni, da se veselimo in Boga zahvalimo za to? Pa tudi žalostnega smo doživeli marsikaj. Izgubili smo v začetku septembra izvrstnega misijonskega brata-domačina, ki je skozi 24 let svoje življenje žrtvoval v dušno korist svojih rojakov. Bog ga je gotovo poplačal za njegov trud. Naj bi z uebes doli prosil za one, ki se prizadevajo delati po njegovem zgledu (12 jih je sedaj v Mayumbi), da bi ostali stanovitni. Mnogo dobrega smo že izvršili, mnogo nas še čaka. Zal, da nam manjka pogona: denarja —, to je pač tožba, ki jo vsak dan slišite od vseh afriških pokrajin. Jaz sem že toliko prejel od Vas, da me je skoro sram, da bi Vas vnovič prosil. Na koga pa naj se obrnem s prošnjo in tožbo, ako ne na mater in pokroviteljico afriških misijonov?. . Čujte torej: Sedaj zidam seminar, ki me l>o mnogo stal, vendar upam, da mi bo božja previdnost pomagala, da zmagam stroške. Ali predrzno upam? Ali ne prosim prav?... Ne vem! To pa vem, da pomoč prihaja počasi, kajti že imam izgube 16000 frankov, zidovje pa moli šele do polovice iz zemlje. Murindi se zadnjih 6 mesecev zopet živahno giblje, toda poslopja so vsa v žalostnem stanju. Kapela, ki je zidana iz ilovke in krita s slamo, se nagiba vsak dan bolj, tako, da se vselej, ko pošto dobim, bojim, da dobim sporočilo, da se je poslopje posulo, kar se bo brez dvoma enkrat zgodilo; upam pa, da ne pred prihodnjo sušo. Z 10.000 franki bi se dalo temu opoinoči. Že več let zapored je bila suša, to leto pa nam je povodenj uničila vse nasade. Da moremo preživiti otroke, smo morali kupiti riža, ki je pa zelo drag. Obleka — tudi navadna — je čezdalje dražja. Ako bo šlo tako naprej, ne bomo mogli več shajati in bomo morali del gojencev odsloviti. V Mayambi je Katekizem popolnoma pošel. Zadnje izvode imajo v rokah le še katehisti. Nameraval sem, da ga tukaj ponatisnem, delo se je bilo že pričelo, toda zapustil nas je naš tiskar, sedaj pa ni nikogar, ki bi znal delo nadaljevati. — Ta postaja želi imeti dosti sester, ker je brez zadostnega števila sester nemogoče vzdrževati res katoliških družin, ker sicer ostane žena v družini nepopolno izobražena. P. Doppler mi je pred kratkim pisal: »Izza prvih dni tega meseca sem na potovanju in se nahajam v Bembelandiji. Povsod ])oučujejo naši katehisti moško in žensko mladino, tako, da 1k) treba kmalu misliti na krst. Ako nam bo Bog še v naprej pomagal, nam ne bo treba tožiti nad konkurenco raznih sekt, toda ako ne bomo ustanovili v teh krajih nove misijonske postaje, nas bodo drugoverci prej ali slej prekosili.« Ze čutim potrel>o, da na desnem bregu Niare ustanovim misijonsko postajo. Tam imamo dokaj kristjanov; naša bližnja postaja pa je oddaljena Iri do štiri dni. Ako se temu ne odpo-more, nam zna biti ta nedostatek nekoč usodepoln. Zato lepo prosim za podporo v Bembelandiji. Tako priprosto kot govori otrok svoji materi sem Vam potožil vse svoje težave in jwtrebe. Naj bi nam Bog kmalu poslal tako potrebno pomoč! Če si želimo pridobiti posebno naklonjenost in ljubezen presv. Srca Jezusovega, moramo pogosto premišljevati njegov kriz in trpljenje; kadar smo v cerkvi pred Najsvetejšim, se preprosto in otroško z Jezusom o tem pogovarjatiM. — Kratki misijonski dopisi. Msgr. Keiling, apostolski prefekt v Kubangi: »Vaše pismo, v katerem mi naznanjate, da mi pošiljate dar, sem dobil, ko sem se vrnil iz dvomesečnega potovanja po severnih krajih prefekture. Tam sem potrdil neki prostor za novo misijonsko postajo, ki bo 80 km oddaljena od Bajlundo, ki se Šteje med najlepšo misijonske postaje. Tam sem birmoval 2150 oseb. Zdaj se pripravljam za drugo dvomesečno pastirsko potovanje na jug. — Ko mi zagotavljate svojo pomoč, mi je to v veliko bodrilo. Z Vašim sedanjim darilom bom mogel naše seminariste 6 mesecev preživiti in obleči in še misijonu pomagati, ki je v inaterijelnem oziru zelo reven, toda v verskem oziru dobro napreduje. Prisrčno se Vam zahvaljujem za Vašo dobrotljivost in prosim take naklonjenosti tudi za prihodnje. — Sedaj imamo 17 seminari-stov. Vsi so zvesti in lepega vedenja. Ali smein upati, da bodo usmiljeno duše najmlajše adopti-ralo? Kakšne zasluge bi si ti dobrotniki ali dobrotnlce pridobili za nebesa, ako bi kot krušni oče ali krušna mati bodočega zamorskega duhovnika neposredno sodelovali pri razširjanju sv. vere. Koliko bi se storilo molitve zanje in koliko sv. obhajil bi ti ljubi semi-naristi darovali za svoje dobrotnike.« škof ('lasne, apostolski vikar v Ruandl: »Upanje, ki ste mi ga vzbudili glede tiska »Eokerjevih šolskih zgodbic« v jeziku Runayr-wando, mi daje veliko notranjo ■noč. Knjige so nam v vsakem oz-ru potrebne, tembolj ser se nam je tukaj bojevati zoper krive vere. Kakor hitro rokopis še enkrat pre-Rledam, Vam ga bom poslal v tisk. Nobeno delo usmiljenja sodaj ni bolj na mostu, nogo tisk lil razširjanje verskih knjig v jeziku domačinov. c Škof Diss M. L. apostolski prefekt v Koroglvi piše: »Božja milost sedaj vidno deluje med tukajšnjim ljudstvom. Poglavarji so nam navzlic svojemu površnemu izlami-tizmu zelo naklonjeni, ljudstvo samo pa je veselo in srečno, da smo med njim. Povsod nas želijo in kličejo in zahtevajo, da se za stalno naselimo. Tekmujejo med seboj, kdo nam bo več ponudil. Na svojih misijonskih potih sem večkrat žalosten radi tega, ker jim trenotno ne morem ustreči. Moji sobratje in jaz storimo vse, da izpolnimo svojo dolžnost dotlej, da bo čas ugoden in da bomo mogli razpolagati z večjim številom katehistov. V Sinematiali zidamo sedaj cerkev in stanovanjsko hišo. Občudujemo domačine, kako nam dobrohotno pomagajo, in poglavarja, ko nam gre tako ljubeznivo na roko in se za naše delo tako zanima. Hvala Bogu za to in našim dobrotnikom. Zal, da tukaj ni dreves za hišno opravo. Les moramo dova-žati 200 do 280 kin daleč. Lahko si mislite kako je to drago in kako moramo tudi najmanjši košček vestno porabiti. Vendar moramo napraviti cerkev, ki jo že dve leti pogrešamo. Sedanja hiša bo potem veljala za šolo. Kakor hitro bo stavba dokončana, upamo dobiti 100 do 180 učencev iz sosednih vasi, ki bodo vsi enkrat kristjani. Dal Bog, da dosežemo svoj namen. Trdno upam, da bo tako; zakaj odkar prebivamo med tem rodom Nu-fara, nismo bili še nikdar razočarani, za kar pa so nimamo zahvaliti samo lastnemu prizadevanju, ampak tudi Vaši molitvi in podpori dobrotnikov, ki Boga ljubijo in so vneti za blagor duš. Ako ostane sodamje navdušenje, upamo v par letih imeti lepo in mnogoštevilno krščansko občino. Za sv. krst imamo pripravljenih v Sinematiali 15, do Velike noči upamo, da jih bo že več. Poglavar mi vedno za- trjuje, da se bodo tudi deklice oglasile za pouk v katekizmu, kakor hitro bo cerkev dodelana. Potem bom imel lep venec katehumenov, gotovo do 250, ne da bi računal one iz sosednih vasi. P. .Senat, lazarist iz Farafangane: »Velikodušna darila Klaverjeve družbe nam dajo možnost, da moremo svoje apostolsko delo nadaljevati med zamorci in da imamo čezdalje lepših uspehov, čim bolj dorašča krščanski rod. Kadi pripustijo male otroke k sv. krstu in želijo, da jih poučujemo v verskih resnicah. In j>o kakih posebnih dogodkih, ki jih bog večkrat dopusti, pristopijo tudi sta riši k sv. veri. Čim večje pa postaja število kristjanov, tem bolj premajhne so naše cerkve. Napravili smo jih bili večinoma hitro iz ilovice in lesa, ter sedaj po 25 letih že večinoma razpadajo, kot n. pr. cerkev ' Farafangani, ki jo moramo brezpogojno nadomestiti s prostornejšo. I »o našem načrtu naj bo sezidana iz opeke in prostorna za 1500 oseb. Kje pa naj dobimo denar za to prc-potrebno delo? Ali bi nam mogli Vi pomagati iz te velike zadrege? O ko bi Vi sami videli, kako nam cerkev razpada in se tramovje kai sesipa! Ko bi mogli biti enkrat navzoči pri naši službi božji in videti, kako so kristjani na tem ozkem prostoru kar natrpani — potem bi še bolj razumeli moj klic l>o pomoči. Prepričani smo, da bo Klavorjeva družba orodje v rokah lx)žjc previdnosti in bo uslišala naS klic na pomoč v tej zadevi, ki Je nam tako tesno pri srcu. Moje oči so bile ozdravljene. Piše kardinal Massaja, apostol Gallos - dežel. Ko sem leta 1867 nastopil svoje potovanje v Schoa, me je mučila huda očesna bolezen, lioječ se, da bodo s starostjo tudi oči vedno bolj slabelo, som razen svojih vzel s seboj še močnejše naočnike, kajti v misijonu kaj tacega pat: ni dobiti. In nisem se varal. Čez nekaj let sem moral nositi najostrejša očala. A kljub temu mi je pogled slabel vedno bolj. Kaj naj storim? Ce bo namreč šlo tako dalje, v kratkem času sploh ne bom več mogel čitati in pisati. Lahko si mislite mojo skrb in žalost. Kaj naj delam kot škof, ako ne bom več videl? V tej sem se se, kakor v vseh težavah, zatekel (k ljubemu liogu. On me je poslal semkaj, da delujem tu v njegovo čast in zveličanje duš; on bo torej tudi skrbel zame. Nekega lepega jutra vzamem vse naočnike in se podam pred oltar sv. Jožefa, našega patrona, ter vse skupaj položim k njegovim nogam. Nato pa pokleknem in dolgo molim in jokam, proseč ga iz cele duše pomoči. Molil sem z velikim zaupanjem; saj ni bila to pač nikaka predrznost od mene, kajti, človeški govorjeno, storil sem vse, kar sem mogel. In ko sem tako dolgo časa molil in se jokal ter izjavil, da sem pripravljen za vsako žrtev, tudi ako ljubi Bog zahteva dar mojega pogleda, ostanem in se podam v svojo kočo, govoreč sam pri sebi: »Nositi hočem voljno ta križ, toda ako naj delujem še dalje, pač ne bo šlo brez zdravih oči.« Začel sem čitati in šlo je izvrstno. Moje oči so bile zdrave. Naočnike sem pusti na oltarju. Nikdar jih nisem več potreboval. Molitev za dobrotnike. Tu stoje misijonske sestre s svojimi gojenci pred podobo sv. Jožefa in molijo za blage dobrotnike tam v daljni Evropi. Ne morejo se drugače skazati hvaležne, kot z lju-l>ezrii polno priprošnjo in darovanjem svojega trpljenja, truda in drugih težav. Neka misijonska sestra v Ambohipo na Madagaskarju piše Klaverjevi družbi: Če nam naše drage sirote pravijo: »Ti si mi oče in mati, jim odvrnemo: »Da, je že res. Toda tudi daljni dobrotniki tam v Evropi, ki nam pošiljajo denarja in drugih reči za vas, vam nadomeščajo stariše.« Nato naši malčki takoj obljubijo moliti za očeta in mater v Evropi in obljubo tudi drže. Ravno iz tega namena si tudi večkrat nalagajo majhna pokorila. Nekoč mi reče malo dekletce: >Nocoj nisem mogla spati, ker je bilo premrzlo. Zato sem sklenila, ljubemu Bogu darovati vso to trpljenje in mraz za naše dobrotnike; in to sem potem tudi storila.« Ljubezen do križa. Po poročilu misijonske sestre Alojzijo iz Afrike. Kaki dve uri daleč od našega misijona je živela uboga, že deset let bolna zamorska žena. Celo njeno telo je bila ena sama rana; roke in noge je imela sključene in na glavi globoko zevajočo rano. Ležala je na borni kozji koži na trdili tleh. Ko sem jo obiskala, se ob pogledu te bede nisem mogla vzdržati solz. Toda bolnica je trpela vdano in molče. Sodem k nji na tla ter ji dam jabolko, ki sem ga prinesla * seboj. Govoreč ji o trpljenju našega Gospoda, jo spodbujam k vztrajnosti, češ, da lahko odsluži mnogo časnih kazni, ki bi jih drugače mora trpeti v vicah, ako svoje bolečine trpi voljno iz ljubezni do Boga in združeno s trpljenjem Jezusovim. »Da, da«, odvrne bolnica, »ako včasi tako cel dan ležim sama in ni nikogar, ki bi mi dal malo vode in prinesel nekoliko jesti, in ko pri tem trpim hude bolečine, se oziram vedno le na križ. In že ta pogled mi pomaga. Ako mojega moža ni doma, kar se zgodi pogosto, sem vedno sama.« Marija, moje upanje. P. Grimshan piše iz Nkokonjeru: »Moj škof, novi apostolski vikar Zgornjega Nila, msgr. Campling, mi je naročil, naj pripravim vse potrebno za ustanovitev kongregacije »malih sester«. — Prosim Vas v tej zadevi za pomoč. Presvetli mi je dovolil, da smem prositi v njegovem imenu. Njegovo geslo je: >Marija je moje upanje!« To je tudi moja misel, zato polagam svojo prošnjo v roke naše ljube Gospe.« A. M.: Velika noč v misijonu. Visoki prazniki cerkvenega lota! Koliko neskaljene radosti in tolažbe prinašajo misijonarjem. Iz oddaljenih pokrajin prihajajo njih ovčice v misijonsko postajo, da bi jih čim lepšo in veličastnejo obhajale s svojimi duhovnimi pastirji in prejele sveto zakramente; nato pa se okrepčane z blagoslovom, zopet veselo vračajo v svoje domove. Pisma in poročila misijonarjev nam pričajo o premnogih ganljivih slučajih globoko-verskega mišljenja teh spreobrnjencev. Mnogi izmed njih se morajo napraviti na pot že več dni pred praznikom, da dospejo pravočasno v misijon. Skromni živež si prinesejo s seboj ter se utal>ore kar na prostem okrog cerkve. — Ganljivo je, kar nam pripoveduje sr. Aleksandra L u i z a , oblatinja sv. Frančiška Šaleškega: »Med našimi ubogimi črnci se najdejo večkrat pravi biseri. Dvajsetletni mladenič je že dolgo časa hiral; neozdravljiva jetika ga je spravila na rob groba. In ta blaga duša se kljub prigovarjanju starišev nikakor ni mogel odločiti, da bi umrl v domači koči. »Hočem umreti blizu cerkve in svojega Boga«, jim je odgovarjal. Preden je zapustil svoj revni dom, se je še prisrčno poslovil od roditeljev in znancev. Na veliki petek se je z velikanskim naporom privlekel v misijon-Prejel je z iskreno pobožnostjo sv. zakramente in na veliko noč je mirno zaspal v Gospodu. V istem rodu je živela skoro slepa, nad sto let stara ženica. Nekaj tednov pred veliko nočjo jo je obiskal o. Fages, da ji podeli sv. zakramente. Bili smo prepričani, da bomo kmalu zvedeli za njeno smrt. Toda kako veliko je bilo naše začudenje, ko se ob praznikih pripelje s svojimi ljudmi v misijon. Tresla se je od slabosti, vendar je bila vsa srečna. Jokaje ginjenja je pripovedovala sestri, da kljub lx>lezni in slabosti ni mogla vzdržati doma, ko je videla svoje otroke, vnuke in pravnuke odpravljati se z doma. Mar li naj samo oni v hiši božji molijo, ona pa naj pogreša to srečo. V cerkev dobre starke ni bilo mogoče prenesti. Zato ji je o. Fages prinesel sv. obhajilo na njeno revno, s kozjimi kožami in izposojenim odejami pokrito ležišče. Nato se je vsa vesela in presrečna vrnila domov, zagotavljajoč nas, da pride gotovo zopet ob škofovski vizitaciji. Ob tej priliki je naš blagi nadpastir neki mladi jetični ženi, ki je prišla GO kilometrov daleč peš v misijon, podelil sv. obhajilo in zakrament sv- birme. Ob svojem prihodu je bila tako zmučena in onemogla, da ni mogla nikamor več. Obiskovali smo jo vsak dan v njenem bornem stanovanju, da bi jo kar najbolje pripravili na prejem sv. zakramentov. Nekega dne mi pravi vsa srečna: »Zdi se mi, da uživam že nebeško blaženost.« In njeni veselja žareči obraz je govoril jasno o resničnosti teh besedi. Ubogi poganski otroci. l'išo o. Albin M. Klinglor, O. S. M. Zakaj neki pač pogane tako radi imenujemo »uboge poganske otroke«? Nisi li, dragi čitatelj, še nikdar o tem natančneje razmotrival? I no, nazivljemo jih tako, ker so največji reveži, bodisi tedaj res otročiči ali že odrasli. In zakaj? Ker so brez lastne krivde in vednosti izgubili milost božjo. In vendar so besedo »ubogi poganski otroci« še veliko globokejšega pomena. Zavest težke, četudi ne-zagrešene krivdo od otroških let že tlači njih duha kot mora. Kot mrzla slana v |)omladnem jutru nežno cvetje, zamori sicer nejasen čut krivde njih upapolna otroška leta tako, da se nikdar voč ne vrne v njih srca prava, čista, neskaljena radost in sreča. Ali se kedaj v poznejšem živ- ljenju kaj na boljšem? Žal, da ne. Neprodirna tema o najvažnejših življenjskih vprašanjih, usodepolna negotovost glede prihodnjega, posmrtnega življenja so njih stalni spremljevalci. Ako blagi, v sv. veri poučeni in razsvetljeni čitatelji in prijatelji misijonov ne prihite na pomoč s svojo molitvijo in miloščino, ubogi pogani nikdar ne bodo zvedeli vesele resnice, da je smrt le prehod v novo, večno lepo in srečno življenje. f Jozefina La Ponte. (Pomožna misijonarka sv. Petra Klaverja.) Dne 12. septembra, na praznik Marijinega Imena, je umrla v misijonski hiši »Maria Sorgc pri Solnogradu Jozefina La Ponte. Na praznik Povišanja sv. Križa so jo pokopali na domačem samostanskem pokojmlišču. Z imenovano se je ločila od nas trpinka, izvoljena duša, ki je — kakor malokatera — trpela velike bolečine in nosila svoj križ, oprta na milost božjo, pogumno, potrpežljivo in junaško vdano. Rojena je bila na Nižjem Avstrijskem (i. novembra 1807. lina prvih so je pridružila grofici Leddchowski kot notranja članica Družbe sv. Petra Klaverja. Vse težave in pomanjkanja je skupno z ustanoviteljico izpočetka prenašala in dolgo dobo 30 let žrtvovala izključno službi Klaverjevo družbe v korist afriškim misijonom. Vsled svoje zvestobe in bistrega razuma je bila takoj desna roka ustanoviteljici. Ponovno je bila izvoljena za voditeljico misijonskega zavoda >Maria Sorg«, pa tudi i>odružnicam na Dunaju in v Monakovem je bila predsednica. Pa no le delati je imela gdčna La Ponte za misijone, ki jih je tako ljubila, ampak tudi to, kar je težje: trpeti. Zo 1902 je zbolela na vnetju reberne mrene. Od tedaj je bilo njeno zdravje pokvarjeno za vedno; zlasti ob dolgih mrzlih zimah je mnogo trpela. Pogosto je bila na robu groba, pa nevarnost je zopet prešla — in zopet je delala »tiho s Kristusom, skrita v Bogut in — trpela! Izza 1920 je bila stalno prikovana na bolniško |K)stelj. Vsa zdravniška veda jo ni mogla spraviti na nogo. Duh njen pa je bil živahen in čil. Kazsodnost in modri preudarek je nista zapustila; zato je mogla tudi v tem stanu ostati prednica. Le Bog ve, s kakimi žrtvami je vršila svoje dolžnosti. Prav do zadnjih tednov je zvesto vodila svoje [►osle, dokler ni bolezen vodno bolj razdejala njeno telo in se niso bolečine povečale do neznosnosti. In koliko ju pisala in dopisovala, kako se je brigala za misijonske zadeve. »V<*selo naprej, Bog bo pomagal!« To geslo naše blagopokojne ustanoviteljice si je zapisala globoko v srce. V njeni bolniški sobici je bilo vse nekam vedro in veselo. Sama je pogosto tolažila okoli stoječe, ako so bili žalostni, ko so videli kako veliko trpi. — »Veselo naprej t« — Pač je bil smrtni boj bridek in težak. Osem ur se je borila s smrtjo. — Toda »Bog pomagate Kes je pomagal in vzel k Hobi zvesto dušo, ki se je preselila v srečno večnost, v svojo pravo domovino, pokre|>čana s svetimi zakramenti za umirajoče. N. v m. p. Uslišane molitve na priprošnjo ustanoviteljice Družbe sv. Petra Klaverja Marije Terezije Ledochowske. Pred poldrugim letom sem zbolel in sem vsled tega izgubil svojo službo; druge službe nisem mogel nikjer dobiti. Zvedel sem o uslišanih molitvah na priprošnjo M. T. Ledochowske. Začel sem se ji zaupljivo priporočati in že v 14 dneh sem dobil službo. Pošiljam dar za misijone. — O. M. »Pošiljam miloščino v čast pokojni grofici Led<5chowski za zu-dobljeno pomoč v neki družinski potrebi.« — N. N. V »Odmevu« sem že večkrat bral o uslišanih prošnjah po pokojni ustanoviteljici Led6chow8kl. Tudi jaz sem se v važni Zadevi na njo obrnil Lil sem bil uslišan. Hočem si pridobiti njeno naklonjenost tudi za prihodnje, zalo sem obljubil za vsako četrtletje večji dar za afriške inisijone, dokler ml bo to po inoji službi mogoče. — M. F. »Naznanjam Vam, da smo prejeli dobroto, za katero smo prosili, ko smo skozi devet dni molili vsak dan en očenaš, češčena si Marija in časi bodi v počeščenje pokojne ustanoviteljice Klaverjeve družbe. Dosegli smo, da so so neki pohujšljivi plesi zelo omejili, ki so bili našim novoiapreobrnjencem v veliko pohujšanje.« — Misijonar. 1. H. iz 1'. so zahvaljuje grofici Ledtfcliowski za priprošnjo v mnogih zadevah. F. K. iz W. so zahvaljuje grofici Ledochowski za zadobljeno zdravje. Po devetdnevnici njej v čast jo neka nevarna operacija dobro izpadla. — Imenovana nam je poslala darilo v zalivalo. Hvaležno mlado deklo objavlja, da se ji jo neka stanovska, zelo zapletena težava povoljno iztekla, ko je opravila dovetdnevnic.o v čast grofici Leddchowski. Priporoča se ji nadalje, da bi mogla postati pobožna redovnica. — O. iz E. »Pokojni grofici M. T. Ledochowski se javno zahvaljujem za njeno prošnjo pri presv. Srcu Jezusovem in pošiljam mal dar za Kla-vorjev misijon.« — O. iz P. »Ker sem vnovič prejela posebno milost na priprošnjo pokojne ustanoviteljico v neki težavni zadevi, pošiljam obljubljeni dar z prošnjo, da o priliki objavite uslišanje.« — Gospa 1. E. Zopet se moram zahvalili jvokojni ustanoviteljici za pomoč v neki težki zadevi, v kateri sem se bil nanjo obrnil. (Neki srčni napadi). Takoj, ko sem obljubil, da to objavim, se mi je zboljšalo. Pošiljam obljubljeni dar in prosim, da to na primeren način objavite.-— Župnik L. »V »Odmevu« sem bral o mnogih uslišanih prošnjah po pokojni grofici Ledochowski in som so v dveh zadevah obrnil zaupljivo do njo 7. obljubo, da bom v »Odmevu« razglasil, ako bom uslišan. V zahvalo za pomoč pošiljam mal dar za afriške inisijone.« — Kaplan O. P. »Po priprošnji pokojne grofice I,cd6chow8ke je bilo neki samostanski družini v noki zadevi hitro pomagano, ko je prednica obljubila, da hočo odkupiti dva zamorska otroka. Tisočera zahvala Hogu in pokojni grofici«. — W. Kot zalivalo v neki zadevi na prošnjo pokojne grofice LediV •'howsko Vam pošiljam mal znesek za afriške misijone.« — H. li »Na priprosnjo Marije Terezije Ledochowske mi je bilo poma-gano v neki zelo važni zadevi. Tisočera zahvala. Objavo sem obljubila.« — I. Z., St. Peter. »Iskrena zahvala grofici Mariji Tereziji Led6chowski, pomagala mi je v zelo važni zadevi. V zahvalo pošiljam dar 10 Sil.« — B. B. Goselnavas. Zahvala Tereziji Led6chowski za čudno pomoč v dveh smrtnih nevarnostih. Obenem pošiljamo botrinski dar 00 Din kot zahvalo za čudežno pomoč.« — N. N. Neki notranji ud Družbe sv. Petra Klaverja nevarno zboli in smrtnonevarna operacija jo bila videti neizogibna. V goreči molitvi smo so obrnili na našo drago pokojno ustanoviteljico, začeli smo devet-dnevnico in obljubili objavo, če bomo uslišani. Še preden je hila devetdnevnica končana, izjavijo zdravniki, da operacija za enkrat ni potrebna in zadnji dan devetdnevnice se je bolnica srečno vrnila v vrhovno hišo. Drago članico toplo priporočamo še nadalje molitvi cenjenih čitateljev. — Marija Falkenhayn, vrhovna voditeljica. Popolni odpustek. ki ga morejo dobiti vsi udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: 3. aprila, na praznik sv. Benedikta »zamorca«. 2<>. aprila, na praznik Marije, Matere dobrega sveta. 29. aprila, na praznik sv. Petra mučenca, iz reda »pridigarjev« — ustanovni dan Družbe sv. Petra Klaverja. Za častilce Matere božje dobrega sveta (praznik 26. aprila) Litanije Matere božje dobrega sveta, spredaj s podobo v obliki molitvene knjige, 1 kos 50 par, 12 kosov 5 Din. Podobice Matere božje dobrega sveta z molitvico. Črno tiskane 1 kos 25 par, 12 kosov 2'50 Din. I'mintlH Miinknv lx ..Odmevn I/. Afriko" nI dovoljen, polniti* inlNlJoiiNklli plirm In poroMI I« i imtiinPnliii poilntkoin virov. iKilnJit Klnvrrjrva ilrii/lm v Klimi. — Odgovorni nmliilk : Dr. J. JcrSr. Zn JiiKOHloviiiiHko tUkarno v LJolilJmil : Knri'1 OP. MOLITEV K PRESV. SRCU JEZUSOVEMU za afriške zamorce. Zložil f Zambesi-misijonar O. Menyhardt, S. J. O mili Jezus, Odrešen Lk vsega človeštva, poglej milostno na afriške zamorce, ki živijo v največji revščini in zdihujejo v jarmu pregrehe. Zatečemo so i Tebi, da prosimo za svoje najnesrečnejše brate in potolažimo Tvojo češčenja vredno pravičnost. Združeni r. vsemi dušami, ki Te ljubijo, zahvalimo se Ti za vse neskončne dobrote, ki si jih nam in tudi tem narodom dodelil. Z željo navdani, Tvojemu presvetlemu Srcu zadostiti, Te ponižno prosimo: odpusti jim nevero »n trdosrčmost! Objokujemo vse grehe, s katerimi so ti narodi in njihovi predniki, začenši od nesrečnega Kama do današnjega dne, raz-•iaJili Tvojo božje veličastvo. Kot povračilo in v spravo darujemo Ti inaš največji zaklad — Tvoje lastno presveto Srce, ki je rail i grehov trpelo neskončne muke. Sprejmi tudi, da se popravijo (P krivice, molitve, zaslužen ju iin zadostila Tvoje presrvete Matere Device Marije in njenega ženina, sv. Jožefa, vseh angelov in svetnikov in cele katoliške Cerkve. O ljubeznivi Jezus! bodi naklonjen nesrečnim zamorskim rodovom. Razsvetli jih, ki živijo v temni in smrtni senci. Amen. Sv. Jožef, zgled in varuh vseh častilcev pre*v. Srna, in sv. Peter Klavor, patron zamorskih misijonov, prosita za nas in za uboge afriške zamorce! Amen. 1. Odpustek 300 dni za vsak dan cele devetdhevuice. 2. Popoln odpustek med devetdnevnico, ali v teku naslednjih osem