IZOBRAŽEVANJE  
 
 
PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKESTROKE 
 
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 21. 11. 2002 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižnicnim delavcem: 
 
• Savini ZWITTER, delavki Gimnazije Bežigrad, Ljubljana, strokovni naziv BIBLIOTEKAR SPECIALIST 


 
• Alenki ROBIC, delavki Centralne tehniške knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
• Zdenki USNIK, delavki Centralne tehniške knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
 
 
 
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 11. 6. 2003 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižnicnim delavcem:  
 
• Matjažu ŽAUCERJU, delavcu Centralne tehniške knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR SPECIALIST 


 
• Sandri KURNIK ZUPANIC, delavki Univerzitetne knjižnica Maribor, strokovni naziv BIBLIOTEKAR SPECIALIST 


 
• Cvetki KAVCIC - KUDREVICIUS, delavki Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Zdenki KUŠTRIN, delavki Goriške knjižnice Franceta Bevka, Nova Gorica, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Metki STERNAD, delavki Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Simoni FRANKL, delavki Biblioteke SAZU, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Mojci URAN, delavki Biblioteke SAZU, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Zori LOVREC JAGACIC, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Vandi ŠUŠTERŠIC, delavki Pedagoške fakultete, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Doroteji BOŽIC, delavki Pedagoške fakultete, Ljubljana, strokovni naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR 


 
• Sandri SIMONITI KEBE, delavki Goriške knjižnice Franceta Bevka, Nova Gorica, strokovni naziv VIŠJI KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
• Gabrijeli SRECKAR, delavki Pokrajinske in študijske knjižnice, Murska Sobota, strokovni naziv VIŠJI KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
• Zdenki GAJSER, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv VIŠJI KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
• Mateji PODLOGAR, delavki Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik, strokovni naziv KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
• Kristini PLETERŠEK, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
• Ivanu DORNERU, delavcu Mariborske knjižnice, strokovni naziv KNJIŽNICARSKI REFERENT 


 
 
Cestitamo! 
 
 
 
 
MEASURING LIBRARY SERVICE QUALITY - ON LINE TECAJ  O MERJENJU KAKOVOSTI KNJIŽNICNIH STORITEV 
 
Ameriško združenje znanstvenih knjižnic ARL (Association of Research Libraries) ima obsežen program izobraževanja, ki je dostopen na spletnem naslovu: http://www.arl.org/training/quality.html. Precej pozornosti posvecajo razlicnim oblikam izobraževanja na podrocju merjenja in vrednotenja knjižnicne dejavnosti, med drugim tudi trikrat letno (spomladi, poleti in jeseni) organizirajo on line tecaj o merjenju kakovosti knjižnicnih storitev: Measuring Library Service Quality (online lyceum web based course).  
Tecaj je zanimiv vsaj iz dveh razlogov: 
. merjenje kakovosti storitev, ki se je najprej uveljavilo v profitnem sektorju, postaja vedno bolj aktualno in pomembno tudi na 

podrocju knjižnicne in informacijske dejavnosti tako v svetu kot pri nas; 

. izobraževanje na daljavo predstavlja svojevrsten izziv, saj pri nas z njim še nimamo veliko izkušenj.  


Na tecaju, ki traja šest tednov, sem kot edina udeleženka iz Evrope sodelovala v casu od 24. februarja do 4. aprila letos. Poleg mene je nabiralo znanje še 19 knjižnicarjev iz vseh vrst knjižnic, vecinoma iz ZDA in Kanade. Tecaj »se je odvijal« na naslovu: http://mccoy.lib.siu.edu/arl/measuring/. Razdeljen je bil na tri module, vsakemu sta bila namenjena dva tedna.  
Izobraževanje so vodile najvidnejše strokovnjakinje na podrocju merjenja kakovosti knjižnicnih storitev v svetovnem merilu: Julia Blixrud in Martha Kyrillidou iz ARL, Danuta Nitecki, Yale University Library ter Toni Olshen, York University iz Kanade. 
 
Potek tecaja 
 
Po placilu kotizacije dobijo udeleženci uporabniško ime in geslo, navodila za uporabo spletnih strani tecaja ter popis racunalniške opreme, ki je potrebna za sodelovanje. 
Na spletnih straneh so predavanja v obliki besedil in AV posnetkov, »domace naloge«, popis gradiva, ki ga je potrebno predelati ter povezave do clankov v elektronski obliki. Nekaj študijskega gradiva je bilo tudi v tiskani obliki in smo ga udeleženci dobili po pošti. Ker je dostop do spletnih strani tecaja mogoc 24 ur na dan, si vsak lahko sam doloci, kdaj bo sodeloval. Potrebno pa je bilo pravocasno zakljuciti modul in poslati naloge v predvidenem roku.  
Komunikacija oziroma interaktivno sodelovanje je potekalo na vec nacinov: v roku 72 ur so nam predavatelji poslali povratne informacije – komentarje na naše naloge, v diskusijski skupini smo s predavatelji in z drugimi udeleženci razpravljali o razlicnih problemih, možni pa so bili tudi pogovori v »realnem« casu (real time discussions). 
Organizatorji so predvideli, da se za tecaj porabi povprecno 5-7 ur tedensko. To mogoce velja za tiste udeležence, za katere je anglešcina materin jezik. Zaradi tega in zaradi obsega in zahtevnosti študijskega gradiva, je sodelovanje na tecaju vzelo precej vec casa. Tecaj je opravil (in dobil »spricevalo«) udeleženec, ki je na koncu zadovoljivo rešil 13 nalog. Potrebno je bilo izbrati eno od storitev knjižnice, v 13 korakih meriti njeno kakovost ter na osnovi rezultatov »uvesti« potrebne spremembe v poslovanje knjižnice.  
 
Vsebina tecaja 
 
Tecaj je namenjen vsem, ki hocejo izboljšati kakovost knjižnicnih storitev in ki jih zanima, kako te storitve uporabljajo, zaznavajo in ocenjujejo tisti, ki so jim namenjene. Predvsem pa je bil poudarek na razvijanju kulture merjenja in mehanizmov za merjenje ter uporabi rezultatov pri nacrtovanju in odlocanju v knjižnici. 
 
Glavni cilji tecaja so, da udeleženci spoznajo: 
. kaj je merjenje kakovosti storitev, 

. teoreticne osnove merjenja, 

. metode in tehnike merjenja, 

. kako uporabiti teorijo in metode v praksi. 


 
Glede na to, da je tecaj organiziralo združenje ARL, je bil precejšen poudarek na orodju za merjenje kakovosti SERVQUAL+™, ki so ga leta 1990 zaceli uporabljati v profitnem sektorju v ZDA. Z njegovo pomocjo lahko ocenjujemo kakovost storitev s stališca uporabnika; kakšna so njegova pricakovanja, izkušnje in potrebe. Za potrebe knjižnic pa so to orodje dograjevali in razvili v LibQUAL+™. Uporablja ga vedno vec znanstvenih knjižnic predvsem v ZDA, pa tudi v drugih državah (Velika Britanija, Kanada, Nizozemska). LibQUAL+™ je uveljavil nov koncept kakovosti storitev in jo opredelil kot razliko med tem, kar uporabnik zaznava in tem, kar pricakuje. 
Modul 1: Kaj je kakovost knjižnicnih storitev? 
Kakovost knjižnicnih storitev ni povezana s kolicino (na primer vecje število knjig - boljše storitve). Knjižnica mora biti tesno povezana z uporabniki. Vedeti mora, kaj pricakujejo od nje ter v kolikšni meri izpolnjuje njihova pricakovanja. Storitve knjižnice so kakovostne, ce dosegajo ali presegajo pricakovanja uporabnikov. To pa je možno le, ce se knjižnica zaveda pomena strateškega upravljanja in uresnicuje strateški nacrt, ce so njene storitve zanesljive in ce vplivajo na izboljšanje izobraževalnega procesa na fakulteti oziroma univerzi.  
Modul 2: Kako jo merimo? 
Pred merjenjem moramo ugotoviti, katere podatke potrebujemo, kako jih bomo pridobili in kako uporabili. Potrebna so tako kvantitativna kot kvalitativna merjenja. Ce ne moremo zajeti vseh uporabnikov ali pa to ni smiselno, uporabimo metodo vzorcenja. 
Naša pozornost mora biti usmerjena k uporabniku in njegovemu zaznavanju storitev. Ugotoviti moramo, kaj je zanj pomembno, kako bomo to vkljucili v svoje interne standarde za kakovost in upoštevali pri delu. Zato smo se na tecaju podrobneje seznanili z razlicnimi metodami za pridobivanje mnenja uporabnikov (ciljne skupine, intervjuji, vprašalniki, pritožbe in pohvale, telefonske ankete, ankete na spletnih straneh).  
Modul 3: Kako merjenje vpliva na izboljšanje kakovosti storitev? 
Merjenje je potrebno zaradi notranjih in zunanjih dejavnikov (financerjev, drugih knjižnic). Rezultati pa morajo služiti kot izhodišce za izboljšanje in spremembe v knjižnici in kot temelj za strateški menedžment. Pri uvajanju sprememb pa lahko knjižnica naleti na številne težave, ena od njih je odpor zaposlenih. Pri tem je zelo pomembno okolje, ki mora biti naklonjeno merjenju in sprejeti »kulturo« merjenja kot nekaj vsakdanjega. Merjenje je uspešno le, ce se zaposleni zavedajo njegovega pomena in so pripravljeni upoštevati njegove rezultate.  
 
On line tecaj je bil zanimiv tako po tehnicni kot po vsebinski plati. Ce koga zanimajo podrobnosti ali pa si želi ogledati gradivo, mi lahko sporoci na elektronski naslov: helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si. 
 
Helena Pecko Mlekuš, NUK 
 
 
 
 
 
MEDNARODNA  
SRECANJA 
 
 
IFLA MEETING OF EXPERTS ON AN INTERNATIONAL CATALOGUING CODE 
Frankfurt, 28. – 30. julij 2003 
 
Srecanje strokovnjakov za katalogizacijo iz evropskih nacionalnih knjižnic, ki je od 28. do 30 julija potekalo v Frankfurtu, je bilo prvo od regionalnih srecanj, ki jih nacrtuje Sekcija za katalogizacijo IFLA z  namenom, da bi pripravili nova nacela za katalogizacijo. Od sprejetja Pariških nacel je minilo že dobrih 40 let, v tem casu smo bili price izjemnemu razvoju tehnologije, ki odpira nove možnosti tudi na podrocju katalogizacije oz. uporabe knjižnicnih katalogov, zato je potrebno nacela in katalogizacijske pravilnike posodobiti. Cilj prvega srecanja je bil pregledati katalogizacijske pravilnike, ki jih trenutno uporabljamo v Evropi, poiskati podobnosti in razlike, da bi ugotovili, ali je možno poenotiti pravilnike oz. razviti mednarodni katalogizacijski pravilnik. 
 
Srecanje se je zacelo s porocilom, pripravljenim na podlagi pregleda primerjave katalogizacijskih pravilnikov s Pariškimi naceli, v katerih so zajeta naslednja podrocja: obseg, funkcija kataloga, struktura kataloga, vrste vpisov, raba veckratnih vpisov, izbira enotne znacnice, posamezni osebni avtor, vpis pod korporativnimi telesi, možno avtorstvo, dela, vpisana pod stvarnim naslovom, iztocnica za osebna imena. Osemnajst predstavnikov posameznih držav (srecanja se je udeležilo 54 katalogizatorjev iz 32 evropskih držav) je že pred srecanjem pripravilo primerjavo posameznih podrocij Pariških nacel s svojimi nacionalnimi katalogizacijskimi pravilniki.  
 
Poleg porocila so bili prvi dan srecanja predstavljeni uvodni referati o ISBD (John Byrum, predsednik Skupine za revizijo ISBD pri Sekciji za katalogizacijo pri IFLA), o FRBR (Patrick Le Bśuf, predsednik Delovne skupine za FRBR pri Sekciji za katalogizacijo pri IFLA), Barbara Tillett, predsednica Sekcije za katalogizacijo pri IFLA, pa je predstavila projekt VIAF (Virtual International Authority File).  
 
Istega dne je bila tudi predstavitev osnutka Nacel, ki so ga pripravili Monika Münnich, Hans Popst in Charles Croissant s sodelavci, glavna razprava o njem je potekala zadnji dan srecanja. Vodje petih delovnih skupin so proti koncu dneva na kratko predstavili rezultate primerjave katalogizacijskih pravilnikov (podobnosti in razlike), in sicer vsak za svoje podrocje. 
 Drugi dan so udeleženci srecanja v okviru petih delovnih skupin razpravljali o dolocenih temah ter sprejeli priporocila, popoldne pa je bilo namenjeno porocanju. Teme delovnih skupin so bile naslednje: osebna imena, korporativna telesa, serijske publikacije, dela v vec zvezkih, enotni naslov ter splošna oznaka gradiva (o zadnjih dveh temah se je razpravljalo v okviru ene delovne skupine).  
 
Zadnji dan srecanja je bil, kot je omenjeno že zgoraj, namenjen osnutku Nacel, ki vkljucujejo tudi uvod ter slovarcek posebnih izrazov in pojmov. Nacela v ospredje postavljajo uporabnika oz. njegove potrebe. Opisujejo entitete, atribute in relacije na temelju porocil FRBR in FRANAR. Funkcije kataloga so posodobljene in usklajene s FRBR. Ponovno je potrjeno, da so ISBD osnova za bibliografski zapis. Besedilo, ki govori o  izbiri in strukturi normativne znacnice, uporabljene za kontrolirane dostopne elemente, je za zdaj omejeno na dva dostopna elementa, in sicer na ime in naslov. Posebna tocka je namenjena normativnim zapisom. 
 
Nacela je v nekaterih tockah še potrebno uskladiti, koncni osnutek bo pripravljen do konca septembra, ko bo javno objavljen, knjižnice pa bodo povabljene, da sodelujejo v nadaljnji razpravi.  
 
Prvemu srecanju v Frankfurtu bodo sledila srecanja na drugih kontinentih: leta 2004 se bodo v Buenos Airesu zbrali strokovnjaki za katalogizacijo iz Srednje in Južne Amerike, leta 2005 bo srecanje na Srednjem Vzhodu (kraj še ni dolocen), leta 2006 se bodo azijski strokovnjaki srecali v Seulu, leta 2007 pa bo afriško srecanje v Durbanu v Južni Afriki. 
 
Irena Kavcic, NUK 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
MEDNARODNA KONFERENCA O MERJENJU USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNIC  IN INFORMACIJSKIH SLUŽB: 5th Northumbria International Conference on Performance Measurement in Libraries and Information Services. Library Measures to fill the void: assessing outcomes,  Durham, 28. - 31. julij 2003. 
 
Konferenca poteka vsako drugo leto, navadno v avgustu oziroma neposredno pred konferenco IFLA- e, organizira pa jo School of Information Studies, University of Northumbria at Newcastle. Letošnja, peta po vrsti, je bila v mestu Durham v pokrajini Northumbrija v severovzhodnem delu Velike Britanije. Durham ima nekaj manj kot 40.000 prebivalcev, od Londona pa je oddaljen dobrih 400 kilometrov. Ponaša se s tretjo najstarejšo univerzo v Veliki Britaniji (za Oxfordom in Cambridgeom) z vec kot 900 let staro katedralo in približno toliko starim gradom. Konferenca je potekala v enem izmed kolidžev (Collingwood College) v univerzitetnem kampusu, nedalec od središca mesta. 
 
Prisotnih je bilo okrog 100 udeležencev, najvec iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, in Nemcije. Dobro so bile zastopane tudi skandinavske države; Japonska, Nigerija, Kongo, Estonija so prav tako imele svojega predstavnika.  
 
Prvi dan konference je bil namenjen LibEcon-u: sestanku nacionalnih koordinatorjev in delavnici, v okviru katere sta bili dve vabljeni predavanji. 
 
LibEcon je evropski projekt o knjižnicni dejavnosti ter o stroških te dejavnosti, deluje pod okriljem britanskega Inštituta za javne finance. Pricel se je v okviru Evropske komisije in njene delovne skupine DG 13 (Directorate General) v programu Telematics for Libraries – Telematics Applications Programme; sprva (leta 1991) je zajemal le podatke o delovanju evropskih knjižnic.  
 
Kot sta povedala vodji projekta, David Fuegi in Martin Jennings, je projekt je letos ponovno zaživel. Najprej so bila zagotovljena financna sredstva do konca leta 2001, sedaj pa so zagotovljena do junija leta 2004. Na spletni strani www.libecon.org so na voljo statisticni podatki o vseh vrstah knjižnic v 37 državah. Možno je iskanje po razlicnih kriterijih, oblikovanje tabel, primerjava med knjižnicami. Evropskim državam so se pridružile še ZDA, Avstralija, Kanada, Japonska, Koreja, Mehika, Nova Zelandija, Turcija. Med evropskimi državami pa še vedno ni podatkov iz Albanije, Belorusije, Bosne, Hrvaške, Cipra, Gruzije, Makedonije, Malte, Moldovije, Srbije, Ukrajine in Rusije.  
 
Nacrti LibEcon-a se nanašajo predvsem na razvoj spletne strani in dograjevanje programske podpore za zbiranje in predstavitev statisticnih podatkov. LibEcon želi tudi okrepiti stike z nacionalnimi koordinatorji (ki opravljajo svoje delo prostovoljno) ter sodelovati pri razvoju knjižnicne statistike v posameznih državah. Vprašanje pa je, ali se bo po letu 2004 projekt še lahko nadaljeval. V LibEcon-ovi podatkovni zbirki so vkljuceni tudi podatki o slovenskih knjižnicah, ki jih posreduje Državna maticna služba za knjižnicarstvo v NUK, ki v projektu aktivno sodeluje že od samega zacetka.  
 
Vabljena predavatelja na LibEcon-ovi delavnici sta bila Roswitha Poll iz Nemcije ter Tors Arne Landsverk iz Norveške. 
R.Poll (University and Regional Library, Munster) je govorila o novostih, ki jih prinaša zadnja verzija mednarodnega standarda za knjižnicno statistiko ISO 2789, ki je bil sprejet v zacetku letošnjega leta. R. Poll je v odboru za pripravo standarda, ki po novem vkljucuje tudi elektronske storitve; opisane pa so tudi metode za zajemanje podatkov in statisticne izracune. Ker pa se informacijska tehnologija naglo razvija, je odbor že zacel s pripravami za revizijo tega standarda. Predvidena je najkasneje v letu 2005. Pri reviziji bodo upoštevali tudi probleme in pripombe tistih knjižnic, ki standard že uporabljajo. 
T. A. Landsverk (Norwegian Archive Library and Museum Authority) pa je predstavil težave, ki jih imajo na Norveškem z implementacijo standarda ISO 2789. Te nastajajo predvsem zaradi razlik med definicijami, ki so v standardu in tistih, ki jih uporabljajo v praksi ter pri zajemanju podatkov za elektronske publikacije. 
Referate ostalih treh dni pa bi lahko razdelili v naslednje tematske skupine: 
. teoreticne osnove merjenja uspešnosti delovanja knjižnic in informacijskih služb, 

. prakticne izkušnje pri uporabi razlicnih orodij za merjenje (LibQual+™, ISO 11620, sistem uravnoteženih kazalnikov, benchmarking), 

. predstavitev programov za merjenje elektronskih storitev knjižnice (EQUINOX), za merjenje uporabe elektronskih virov na spletu (COUNTER) ter za vodenje knjižnicne statistike in primerjavo knjižnic ( BIBLIOSTAT ™ CONNECT). 


Uvodno predavanje je imel slovoti A. Parasuraman, Professor & Holder of The James W. McLamore Chair University of Miami, utemeljitelj in eden najvidnejših strokovnjakov na podrocju t.i. »gap theory« - teorije razkoraka. Teorija je zelo kompleksna in je obširno opisana v strokovni literaturi, zato je A. Parasuraman (ali kot so ga skrajšano klicali »Parsu«) nanizal le nekaj glavnih znacilnosti. Gre za merjenju razkoraka med tem, kakšno kakovost storitev uporabniki pricakujejo in kakšno po njihovem mnenju dobijo. Poleg tega teorija upošteva tudi mnenje uporabnika o tem, kakšna kakovost storitve bi bila zanj še sprejemljiva (pricakovana, zaznana in minimalna raven kakovosti).  
Teorija se je najprej uveljavila v pridobitnem sektorju, ameriški bibliotekarji pa so jo kasneje preoblikovali v orodje za merjenje kakovosti knjižnicnih storitev s stališca uporabnika - LibQUAL+™. Razvilo ga je združenje ameriških znanstvenih knjižnic (ARL) v sodelovanju z teksaško univerzo. Najprej – pred tremi leti - so ga zaceli uporabljati v ZDA, Kanadi, sedaj pa ga testno uporablja tudi 20 knjižnic v Veliki Britaniji in ena na Nizozemskem. Tako preizkušajo ustreznost orodja v razlicnih državah oziroma okoljih (http://www.libqual.org/). O tem je v referatu z naslovom: LibQual+™ from the UK Perspective govorila Colleen Cook iz unverze v Teksasu. 
Peter Hernon, Simmons College Graduate School of Library and Information Science, je eden najpomembnejših sodobnih teoretikov na podrocju merjenja kakovosti knjižnicnih storitev, avtor številnih clankov in nekaj knjig. V svojem referatu je predstavil razlicne vidike merjenja in vrednotenja ter poudaril, da jih je treba izboljšati in med seboj povezati. En tip merjenj oziroma eno orodje za merjenje kakovosti ne zadostuje, potrebno je meriti input, output, impact, outcomes (vložki, izložki, vpliv, koristi za okolje).  
Zanimiv je bil tudi referat, ki ga je predstavil udeleženec iz Italije. Paolo Bellini (The Trial Application of the ISO 11620 Library Performance Indicators at the Library of the University of Trento, Italy) je porocal o uporabi mednarodnega standarda za merjenje uspešnosti delovanja knjižnic ISO 11620 na univerzi v Trentu: z uporabo kazalcev, ki jih priporoca ta standard, so merili storitve knjižnice (na primer koliko casa uporabniki v povprecju išcejo gradivo v prostem pristopu). Nato so od uporabnikov pridobili mnenje o tem, ali jim ta cas ustreza oziroma kako dolgo naj bi iskali gradivo v prostem pristopu. Na osnovi rezultatov merjenja, s katerim so pravzaprav ugotavljali razkorak med zaznano in pricakovano kakovostjo storitev, so uvedli spremembe v delovanju knjižnice. 
Vec avtorjev je govorilo tudi o sistemu uravnoteženih kazalnikov (balanced scorecard - BSC), ki ga uporabljajo nemške visokošolske knjižnice, pa tudi drugod po svetu, na primer v knjižnici na University of Virginia, ZDA. To orodje za merjenje uspešnosti temelji na uravnoteženosti štirih vidikov delovanja knjižnice: financni vidik, poslovanje s strankami, notranji poslovni procesi, ucenje in rast (http://www.balancedscorecard.org/basics/bsc1.html). 
 
V Veliki Britaniji pa že vec kot tri leta poteka sodelovanje 4 univerzitetnih knjižnic v t.i. »benchmarking » konzorciju. Knjižnice zbirajo in primerjajo podatke o svojih storitvah, skušajo se cimbolj približati tisti, ki dosega najboljše rezultate in postati konkurencne (referat L.Hart : Effectiveness of Performance Measurement in improving services, Staffordshire University, Velika Britanija). Tudi benchmarking je na podrocje knjižnicarstva prišel iz pridobitnega sektorja.  
 
V knjižnicah je velik poudarek na razlicnih meritvah, zbiranju in predstavljanju statisticnih podatkov, relativno malo pa je znanega o tem, v kolikšni meri se ti podatki resnicno uporabljajo v praksi. Pomemben je vpliv, ki ga imajo rezultati merjenja na menedžment in na sprejemanje odlocitev, na spremembe v dejavnosti knjižnic. Analiza vpliva merjenja je bila narejena v 9 knjižnicah ARL v ZDA in Kanadi, o njej je porocala Susan J. Beck, Rutgers, the State University of New Jersey, ZDA: Rezultati merjenja vplivajo na spremembe v teh knjižnicah, za nekatere knjižnicarje je merjenje že del vsakdanjika. Prihodnost knjižnic in knjižnicarstva je tesno povezana z vedno vecjo odgovornostjo knjižnic, z merjenjem rezultatov – vplivov njihovih storitev na uporabnike ter z borbo za vedno manjša financna sredstva. 
 
Vecina sodobnih knjižnic je hibridnih, vedno vec sredstev namenjajo elektronskim storitvam; takšen trend je opazen tudi v slovenskih knjižnicah. Po podatkih ameriškega združenja znanstvenih knjižnic ARL je 16,3% sredstev porabljenih za elektronske vire (podatkovne zbirke, elektronske knjige in casopise). Zato je potrebno meriti tako tradicionalne kot elektronske storitve. Orodje za merjenje elektronskih storitev je na primer EQUINOX (http://equinox.dcu.ie/reports/pilist.html). Orodje COUNTER – Counting Online Usage of Networked Electronic Resources pa omogoca založnikom (dobaviteljem elektronskih virov), da lahko dajo svojim »strankam« - knjižnicam, natancne podatke o uporabi teh virov (www.projectCounter.org). V referatu z naslovom Measuring Library Electronic Services: issues, strategies and recommendations, ki so ga predstavili trije avtorji: J.C.Bertot, S.Mundt in P. Shepherd. Bibliostat ™ Connect, pa je opisano programsko orodje komercialnega ponudnika Infomata iz ZDA (http://www.infomata.com). Sodelujocim knjižnicam nudi interaktivno iskanje po podatkovni zbirki, graficno predstavitev podatkov in primerjavo z drugimi knjižnicami. 
 
Udeleženci konference so dobili izvlecke referatov, konec leta pa bo predvidoma izšel zbornik v tiskani obliki. 
Predstavitve referatov, povezave in druge zanimivosti s konference bodo v kratkem dostopne na spletnem naslovu: 
http://online.northumbria.ac.uk/faculties/art/information_studies/imri/PM5/PM5.htm#About%20the%20Conference%20and%20Call%20for%20Papers. 
 
Helena Pecko Mlekuš, NUK 
 
 
 
 
BRATI - PISATI - MISLITI 
Pomembna vloga knjižnic pri pismenosti! 
 
V Tallinnu je bila od 6. do 9. julija 2003 13. evropska konferenca o branju, ki jo je pripravilo Estonsko bralno društvo v sodelovanju z Mednarodno zvezo za branje (IRA) in njenim evropskim komitejem (IDEC). Strokovni del je potekal na Tahnicni fakulteti, razlicni dogodki pa v Nacionalni knjižnici Estonije (otvoritev), v gradu Kadriorg, ki ga je ruski car Peter Veliki zgradil za svojo ženo Katarino (sprejem županje mesta in dekana Pedagoške fakultete) in v muzeju na prostem Rocca al Mare (nastop folklornih skupin, piknik). Kdor je želel, je lahko obiskal tudi festival piva (Beersummer), ki je najvecji v nordijskih deželah, in se udeležil izleta v Tartu, drugo najvecje mesto Estonije, ki se ponaša z eno najstarejših univerz v Evropi (ustanovljeno leta 1632). 
 
Konferenca je imela naslov Brati – pisati – misliti. Razširjanje virtualnih informacij je še okrepilo pomen pismenosti. Vsakdo naj bi imel dostop do najrazlicnejših virov informacij in jih znal kriticno vrednotiti. Bogato informacijsko okolje pospešuje ucenje, branje omogoca znanje, potrebno je vseživljenjsko ucenje. Ob tem se poudarja demokraticni dostop do informacijskih virov, multikulturalnost in vloga knjižnic! Internet je kljucen v moderni informacijski dobi. Povezuje  pisano besedilo in avdiovizualne oblike. Prihodnost je v multimediji, kjer pismenost postaja še pomembnejša. Možnosti multimedije so brezmejne. Po eni strani pospešuje globalizacijo, po drugi nudi veliko število individualnih izbir. Oblikovanje informacijske družbe je prineslo nove probleme. Nasprotje med globalizacijo in identiteto je postalo kljucno. Pogosto se postavlja vprašanje, kako bo informacijska doba vplivala na nacionalni razvoj, posebno v manjših deželah.  
 
Na konferenci smo slišali pet plenarnih referatov: Ingrid Rüütel (Estonija) je pod naslovom Vloga literature v razvoju in perspektivah estonskega ljudstva podala zgodovinski pregled estonske literature in njen pomen za družbeni razvoj; Winsome Gordon (UNESCO) je pod naslovom Branje na križišu predstavila mednarodno sodelovanje na podrocju   prizadevanja za pismenost; MaryEllen Vogt in Maureen McLaughlin (IRA) sta poudarili, da je  Branje v 21. sl. ucenje globalne komunikacije; Stefan Samuelsson z univerze v Stavangru (Norveška) je predstavil Preliminarne rezultate iz longitudionalne raziskave predšolskih otrok o zgodnjem bralnem razvoju. Sklepni referat je podal Gunther Kress z Univerze v Londonu (VB), Branje v obdobju novih medijev posredovanja informacij in komuniciranja.  
 
Sicer pa so v številnih sekcijah vzporedno potekale predstavitve referatov, okrogle mize in delavnice, poleg tega so bili razlicni programi oz. projekti predstavljeni v obliki posterjev. Naslovi sekcij so bili: pismenost in demokracija; veckulturnost in ucenje jezika; zacetno branje in pisanje; branje in pisanje za kriticno razmišljanje, pismenost mladostnikov in odraslih; literatura in knjižnice; pismenost in tehnologija; ucenje jezika in razvoj pismenosti; bralne težave in intervencijski programi; uspešne šole; ucitelji branja in ucne strategije. 
 
Vsega je veliko in vsakdo uspe spremljati le nekaj drobcev obsežne ponudbe. Na konferenci je aktivno sodelovalo okrog 250 referentov, vseh udeležencev pa je bilo seveda še vec! Iz Slovenije se nas je konference udeležilo šest: Marjeta Doupona Horvat (s Pedagoškega inštituta), Monika Tratnik in Meta Budnar (z ZRSŠ), Tanja Jelenko (s Centra srednjih šol v Celju) in midve. Vse udeleženke smo bile aktivne, midve sva predstavili referat o možnostih motiviranja za branje z Bralno znacko.  
 
Uživali smo v dobro organizirani konferenci, ki je bila tudi strokovno na visoki ravni, prijetno je bilo srecevati stare znance in navezovali nove profesionalne stike. Uživali pa smo tudi v srednjeveškem Tallinnu in belih nordijskih noceh. Estonija je bila - geografsko med vzhodom in zahodom – vedno križišce razlicnih kultur in znanj, vendar ohranja svojo bogato tradicijo in svoj jezik (ki sodi v ugrofinsko skupino).  Posebnost vseh baltiških dežel je ohranjanje folklorne tradicije (vsako drugo leto en od treh dežel organizira festival tradicionalne glasbe in folklornih skupin) in na sploh muzikalicnost (zadnji dve prireditvi Eurosonga sta bili v Rigi in Tallinnu).   
 
Naslednja, 14. evropska konferenca o branju, bo v Zagrebu, od 31. 7. do 3. 8. 2005.  
 
Pa še to: Estonija je v okviru mednarodnega programa Tiger opremila z racunalniki in dostopom na internet vse šole in knjižnice. Po uporabi interneta je Estonija menda v prvi tretjini razvitih dežel v svetu. Le nekatere starejše knjižnice imajo še del svojega fonda v listkovnih katalogih. Novejše knjižnice, zgrajene namensko (s tujim kapitalom!), so moderne knjižnice, kakršne si lahko samo želimo.   
 
Tilka Jamnik, Manca Perko, 
Knjižnica Otona Župancica 
 
 
 
 
 
 
SPLOŠNE  
KNJIŽNICE 
 
 
12. SRECANJE  SLOVENSKIH POTUJOCIH KNJIŽNIC 
"Sonce po cesti, z menoj gre sonce" (Kosovel) 
 
Tako kot vsako leto, je tudi letos potekalo 1.in 2.julija srecanje vseh slovenskih potujocih knjižnic. Prijazno nas je gostila Sežana, zelo prijetno kraško mesto, ki je nastalo iz kraške vasi, ob poti, ki je peljala od morja v notranjost ali iz kopnega na morje in v kateri so se v davnih casih ustavljali cesarji in kralji s svojim spremstvom. Skozi  vso zgodovino je bila ta pot  pomembna za nadaljnji razvoj tega  tega idilicnega mesteca,  ki je zaradi obmejne lege postajalo vse bolj pomembno. Nastajala so številna špedicijska podjetja, krepila se je carinska služba, razvijala se je kultura, šolstvo, … 
Danes je Sežana središce Krasa, z industrijo in veliko priseljenci, zelo razvito kulturo… Za ogled nudi veliko zanimivosti, botanicni park, zgodovinske stavbe, stari grad, kulturni center.V bližini je tudi Lipica, znana po prelepih lipicancih.  
 
S Sežano so povezane mnoge pomembne in slavne osebnosti, kot npr. slikar Avgust Cernigoj, pesnik, pisatelj in borec za clovekove pravice Danilo Dolci, pisatelj in idejni voditelj slovenskega uciteljstva Jože Pahor, in seveda naš  pesnik Krasa, Srecko Kosovel. Njegove pesmi so znane širom po svetu, saj so jih prevedli v številne jezike. Pesmi polne Krasa, Brkinov, domovine, sežejo globoko v dušo in srce. 
Prvi dan, v torek, smo se zbrali na parkirišcu, nasproti obcinske stavbe. Srecanje je bilo, tako kot vedno, prijateljsko in prisrcno. Takoj smo se zaceli pogovarjati  o našem delu, kaj vse smo doživeli  ipd. Šoferji so izmenjevali tehnicne zgode in nezgode, ki jih je to leto bilo kar veliko. 
 
V nadaljevanju so nas pozdravili: Nada  Mislej- Božic, ravnateljica Kosovelove knjižnice, Miroslav  Klun , župan obcine  Sežana, dr. Silva Novljan iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Državna maticna služba za knjižnicarstvo…… 
 
Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, porocilo o delu slovenskih potujocih knjižnic in sekcije za potujoce knjižnice v letu 2002, ki ga je podala Majda  Blagšic , vodja  Vzajemne knjižnice Maribor. 
 
Referati: 
- Razvoj knjižnicne mreže na  Krasu, Nada Mislej- Božic 

- Slovensko knjižnicarstvo v Italiji, Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu 

- Izkušnje Potujoce knjižnice Murska Sobota v Porabju: zgodovina in sedanjost, Karel Šavel,vodja Maticne službe v PIŠK Murska Sobota 

-  Videnje Slovencev na madžarskem oz. Porabje in slovenski bibliobus, Erika Kölešš Kišš 

- Bibliobus na dvojezicnem obmocju, Evgenija Pejic, vodja potujoce knjižnice Koper 

- Z novim bibliobuso na pot,Vladimir Kajzovar, vodja Potujoce knjižnice  Ptuj   


Sledila je razprava, zakljucki ter sklepi. Predlagan je bil plan dela za leto 2004 . 
V popoldanskih urah smo si ogledali najstarejšo turisticno jamo,VILENICO, eno izmed mnogih kraških jam, ki se nahajajo v tem kraškem svetu, ki je 700m dolga in 187m globoka. Bili smo navdušeni nad izredno lepimi kapniki, ki visijo s stropa in stalagmiti, ki rastejo proti vrhu, da bi se srecali s stalaktiti, se z njimi prepletli in ustvarili podzemno umetnino, cakajoco na obiskovalce in njihovo obcudovanje.Tisoce let je potrebnih, da nastanejo takšne umetnine. Jama  je dobila ime po meglicah, ki so se dvigale nad samim vhodom in poplesavale nad samim vhodom. Ljudje so verjeli, da so to bajeslovna bitja- vile. 
 
Jama Vilenica je znana tudi po raznih prireditvah, najbolj znana je vsakoletna prireditev Društva slovenskih pisateljev z Vecerom poezije in podelitvijo literarne nagrade Vilenica ter podelitvijo posebne nagrade za literaturo, imenovane Kristal Vilenice, ki ga prejme pesnik ali pisatelj, ki ga je žirija tisto leto izbrala. Na tej prireditvi sodelujejo pesniki in pisatelji z drugih kontinentov, tako da je to evropski literarni dogodek.  
Kasneje smo si ogledali otvoritev razstave miniaturnih replik vozov na Slovenskem iz zbirke domacina Janka Samse . Umetnika in vse prisotne sta pozdravila tudi dr. Janez Bogataj  in dr. Anton Velušcek. Otvoritev je popestrila družinska glasbena skupina Volk-folk. 
Ob koncu dneva nas je še cakal obisk Kosovelove domacije v Tomaju. Dan poln prelepih vtisov ob vsem, kar smo doživeli, smo zakljucili s skupno vecerjo. 
Naslednji dan je bil namenjen predstavitvi bibliobusov  v bližnjih in dalnjih krajih izven Sežane. Vsak bibliobus se je podal po svoji poti, kjer so nas pricakali domacini. Pokazali smo jim, kako poteka izposoja v takšni knjižnici in kaj vse lahko imajo na izbiro. Mariborcani smo obiskali  Povir, Dane, Divaco, Lokev, Podbreže, na koncu pa nas je pricakala še deževna Lipica . 
Po koncani predstavitveni vožnji  smo se zbrali v Sežani, kjer smo strnili naše vtise in se poslovili.  
In kakšno je bilo naše skupno razmišljanje na tem srecanju?  To, da je bilo to leto za vse bibliobusarje precej naporno, saj so odpovedale vsem klime in naše delo je potekalo v maju in juniju med 30°- 45°. Bili so tudi dnevi, ko se je temperatura bližala 5o° in so odpovedovali racunalniki. Izgleda, da smo vsi slovenski » potujocniki« vztrajni  in »žilavi«, saj nobeden ni odnehal. Vsi smo delali do konca in »odvozili« naše urnike, spraznili naša skladišca. Saj smo, recimo,  samo iz našega v juniju znosili okrog 16.000 knjig, hkrati pa še vsaj pol toliko iz bibliobusa v skladišce. Vsi smo imeli pri tej vrocini zelo dosti obiskovalcev, saj so si  hoteli zagotoviti pocitniško branje, prav tako je bilo ogromno knjig vrnjenih, saj so šole zapirale svoja vrata. Tu smo bili Mariborcani glavni, to dokazuje tudi podatek,da smo imeli v 3 urah in pol, 237 bralcev na bibliobusu , in to pri 42°. Enotnega mišljenja smo bili, da so takšna srecanja potrebna, da si jih dejansko zaslužimo. Potrebna so zato, da si izmenjamo izkušnje, se posvetujemo, kako najbolje delati, kako pridobiti bralce, kakšna postavitev gradiva je najboljša, da cim bolje in najhitreje ter seveda kakovostno zadovoljimo uporabnike.Glede na izredno povecano število informacij, ki jih bralci potrebujejo in na kratek cas, ki nam je na razpolago, ni vseeno, kakšna je postavitev na bibliobusu. Pomagamo si na razlicne nacine, ki so v pomoc tako knjižnicarjem kot uporabnikom ( polica na kateri so slikanice z VELIKIMI crkami za prvošolcke in njihove starše …..). 
Izmenjujemo si mnenja in vtise o sodelovanju s šolskimi knjižnicarji, ucitelji, ki poucujejo razne vsebine, tako približno vemo, kaj v naprej pripraviti, da  bo uporabnikom, v tem primeru, ucencem v pomoc pri ucenju. Vecina nas sodeluje z vzgojitelji v vrtcih, saj imajo že najmlajši bralno znacko. 
Enotni smo si, da je naše delo vsepovsod približno enako in da nam vsem primanjkuje casa, da bi spoznavali novitete, ki jih sedaj le površno pregledamo.To pa ni dobro, kar se pozna predvsem pri  strokovnih informacijah, ki jih uporabniki potrebujejo. Zaradi premajhnega in prevec plitkega spoznavanja gradiva, informacije izgubljajo na kvaliteti.  
Enotni smo si tudi glede gradiva na samem bibliobusu, ki naj bo raznoliko, tako pri stroki kot pri leposlovju. Želimo si cim vec novitet in pogostejšo menjavo literature, saj tako lahko zagotovimo res kvalitetno izposojo. Še in še je stvari o katerih na takšnih srecanjih tece debata, vsi pa mislimo to, da so naši bralci, ki nas zmeraj nestrpno  pricakujejo po naših lepih slovenskih krajih, tisti,  ki si zaslužijo vso naše zanimanje, spoštovanje in prijaznost. Na koncu se vsak naš pogovor ustavi pri njih. 
 
Naša skupna misel na koncu našega srecanje je bila : V septembru znova na pot, pa naj bo, kar hoce! Bralci nas cakajo! Mi se ne damo! 
 
Ksenija Trs, 
Potujoca knjižnica, Maribor 
 
 
 
 
KNJIŽNE CAJANKE, 
PREDSTAVITVE MLADINSKIH KNJIG ODRASLIM 
Izvajali jih bomo tudi v šolskem letu 2003/2004. 
Vabimo knjigarne in splošne knjižnice, da se nam pridružite. 
 
V šolskem letu 2002/2003 je potekala druga sezona knjižnih cajank, ki jih Mladinska knjiga Trgovina izvaja v sodelovanju s splošnimi knjižnicami v knjigarnah v devetih slovenskih krajih: Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu, Velenju in Žalcu. Ker se je druga sezona knjižnih cajank zelo uspešno iztekla, bomo nadaljevali z njimi tudi v šolskem letu 2003/2004.  
 
Knjižne cajanke centralno pripravljava: Metka Zver iz Mladinske knjige Trgovine (organizacija in priprava cajank, vabila, plakati, seznam knjig in drugo gradivo) in Tilka Jamnik iz Knjižnice Otona Župancica, enote Pionirska knjižnica (vsebinska priprava). 
 
Priprave za knjižne cajanke v šolskem letu 2001/2002 so izšle v prirocniku z naslovom Kdor bere …(Educy, 2002). Priprave za cajanke v preteklem šolskem letu pa so dostopne v forumu Mentor mentorju mentor na domaci strani  www.bralnaznacka.com  
 
Cajanke v devetih krajih organizirajo vodje knjigarn MKT, strokovno predstavitev mladinskih knjig pa izvajamo knjižnicarke iz splošnih knjižnic.  
 
V vecini krajev se je formirala skupina stalnih obiskovalcev (med 10 in 20), ki se cajank udeležujejo redno in se med sabo že dobro poznajo. Poleg teh rednih udeležencev pa se cajank udeležujejo tudi bolj nakljucni obiskovalci. V povprecju imamo torej na cajankah po 15 udeležencev, kar v vecini krajev tudi že predstavlja maksimum, ki ga še prenese prostor.   
 
Knjigarji ugotavljajo, da je prodaja na cajankah predstavljenih knjig letos vecja, kot je bila lani. Zlasti opazen je porast prodaje pred prazniki. Opazili smo tudi, da si udeleženci na cajanki oznacijo knjige, ki jih posebej zanimajo in se ponje vrnejo kasneje. Ravno tako je vecja tudi izposoja knjig, predstavljenih na cajankah. V Slovenj Gradcu knjižnicarke s sabo prinesejo tudi nekaj dodatnih izvodov knjig, ki si jih lahko udeleženci izposodijo kar na sami cajanki. Prepricani so, da to na prodajo knjig ne vpliva negativno, saj si ljudje knjige izposodijo, jih doma v miru pregledajo in se, ce presodijo, da gre za knjigo, ki ima trajno vrednost, naknadno odlocijo za nakup svojega izvoda. 
 
Lanskoletna anketa med udeleženci cajank je pokazala, da je med poglavitnimi razlogi, zakaj ljudje hodijo na cajanke, pridobivanje informacij o kvalitetni mladinski in otroški literaturi ter uživanje ob literarnih delih. Ugotavljamo, da ta dva razloga ostajata najpomembnejša tudi letos, zelo pomemben motiv pa je druženje. Cajanke predstavljajo dobrodošlo priložnost, da se srecujejo ljudje »iste vrste« – to je ljudje, ki radi berejo in imajo sicer le redkokdaj priložnost, da se med sabo pogovorijo o novih knjigah, jih evalvirajo, izmenjajo ideje … 
 
V Slovenj Gradcu so že nekajkrat na simpaticen nacin združili obisk otrok in starih staršev – povabili so namrec otroke iz vrtca, ki so prišli zapet ali zaplesat, imela so torej kratek nastop, in na ta nacin so si tudi precej povecali obisk cajanke, saj so mnogi dedki in babice takrat prišli posebej zato, da so videli, kako nastopajo njihovi vnuki. Toda, ce bi želeli spodbudili babice in dedke, da s sabo pripeljejo svoje vnuke, bi morali cajanke zasnovati drugace. Vsekakor bi to pomenilo precej drugacen nacin dela, saj bi morali uro prilagoditi otrokom in njihovemu dojemanju literature, otroci namrec ne bi zdržali celourne predstavitve in pogovora o knjigah, prilagoditi pa bi morali tudi izbor knjig, ki zdaj pokrivajo razpon od knjig za predšolske otroke do mladinske literature. (Splošne knjižnice otroke in (stare) starše skupaj vabimo na prireditev, ki smo jo poimenovali igralna ura s knjigo.)  
 
Prireditev bo torej ostala takšna, kot je bila. Cajanke ostanejo terminsko enako razporejene, torej tretji cetrtek v mesecu, ponekod dopoldne in drugje popoldne. Vendar pa smo se na podlagi izkušenj (precejšnega upada obiska na zadnji cajanki zaradi vrocine in bližajocih se dopustov) odlocili, da v juniju cajanke ne bo vec, sezono torej v letu 2003/2004 zakljucimo maja in imamo namesto 9 le 8 cajank. 
 
Na vsaki cajanki predstavimo 8 -10 otroških in 3 knjige za odrasle, izbor knjig pa je na vsaki cajanki vezan na drugacno temo. Izvajalci knjižnih cajank, tako knjižnicarke kot knjigarji, smo si izmenjali nekaj predlogov za teme cajank v letu 2003/2004. Na tej podlagi bomo oblikovala 8 tem za 8 cajank v novem šolskem letu. 
 
Tilka Jamnik, Metka Zver 
Knjižnica Otona Župancica 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  


Kraj  
 
Knjigarna 
 
Knjižnica 
 
Opombe 
 

Celje 
 
 Knjigarna MK 
Jasna Tomc 
 Osrednja knjižnica Celje 
Ida Kreca 
 
 Cajanka poteka v knjižnici zaradi premajhnega prostora v knjigarni. 
 

Koper 
 Knjigarna Dom knjige 
Davorka Štefanec 
 Maticna knjižnica Izola 
Nives Kaligaric 
  
 

Ljubljana 
 Knjigarna Pri fontani 
Boža Koželj 
 Knjižnica Otona Župancica, Ljubljana  
Tilka Jamnik 
 
  
 

Maribor 
 Knjigarna MK Partizanska 
Marta Majcen 
  
 Izvaja knjigarka Marta Majcen, brez sodelovanja Mariborske knjižnice 
 

Novo mesto 
 Knjigarna MK 
Janez Brulc 
 Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto 
Slavka Kristan 
 
  
 

Ravne na Koroške
 Knjigarna MK 
Andreja Groegl 
 Koroška osrednja knjižnica 
dr. Franca Sušnika 
 Cajanka poteka v knjižnici zaradi 
 


Kraj  
 
Knjigarna 
 
Knjižnica 
 
Opombe 
 

m 
 Darja Molnar 
 premajhnega prostora v knjigarni. 
 

Slovenj Gradec 
 Knjigarna MK 
Zdenka Stanonik 
 Knjižnica Ksaverja Meška,  
Slovenj Gradec  
Milena Krenker - Gumpot in Alenka Obretan – Mestek 
  
 

Velenje 
 Knjigarna MK 
Marina Vuk 
 Kulturni center “Ivan Napotnik” Velenje, Knjižnica 
Bernarda Lukanc in Edita Prah Šincek 
  
 

Žalec 
 Knjigarna MK 
Vanja Volk 
 Medobcinska maticna knjižnica Žalec 
Irena Štusej 
  
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ŠOLSKE  
KNJIŽNICE 
 
 
PRISPEVEK OB 10-LETNICI CLANSTVA V MREŽI KNJIŽNIC UNESCO – UNAL 
 
Naše življenje je polno razlicnih obletnic. Zacetkov in koncev. Deset let, ko enomestno število zamenja dvomestno, pomeni vedno nekakšno prelomnico v trajanju cesarkoli cloveškega. Po takem obdobju radi delamo preglede in bilance o tem kaj smo in cesar nismo uspeli v tem casovnem obdobju storiti. Sprašujemo se, ali smo bili uspešni, ali ne?  Kaj bi lahko naredili bolje, a nismo, in kaj smo storili tako »preklemano« dobro, da bolje sploh ne bi mogli? Tudi sam sem se spraševal ali naj Vam »kradem« cas ali ne in na koncu sklenil, da je moje pocetje dovolj pomembno, da izveste kaj se je, kaj se in kaj se še bo dogajalo v naši »Šolski knjižnici« na OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic. 
 
Mreža pridruženih uneskovih knjižnic, krajše UNAL ( UNESCO Network of Associated Libraries), je bila ustanovljena v zacetku devetdesetih let z namenom, da bi predvsem preko javnih knjižnic vplivala na pospeševanje mednarodnega sodelovanja in razumevanja med javnimi knjižnicami in pri navezovanju stikov med knjižnicami 
razvitejših in manj razvitih okolij. UNAL – ova glavna naloga je, da spodbudi knjižnice, ki so odprte javnosti, da bi zacele promovirati vrednote, ki jih skuša uveljaviti tudi sam UNESCO, kot so na primer: boj za spoštovanje clovekovih pravic in mir na svetu, dialog med razlicnimi kulturami, zavzemanje za zašcito okolja, boj proti nepismenostim na vseh njihovih pojavnih ravneh, žensko vprašanje, vprašanje mladih in tako dalje.  
Ob naši vclanitvi, septembra 1993, je bilo v mreži pridruženih uneskovih knjižnic 93 clanic. Kot prvi dve clanici iz Slovenije sta bili socasno sprejeti »Šolska knjižnica«, OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic in SIK »Franceta Bevka« iz Nove Gorice. Danes šteje ista organizacija že 500 aktivnih clanic iz vsega sveta. 
 
Brez vrednosti bi bil certifikat, ki smo ga prejeli ob vclanitvi v novo nastajajoco organizacijo, ce knjižnica ne bi delovala v skladu z usmeritvijo, ki jo je zacrtala organizacija UNAL. Preprosto smo želeli biti aktivni clen mednarodne združbe knjižnic, zato smo še istega leta pisali 3 knjižnicam, ki so bile prav tako clanice istega združenja kot mi. Odgovor smo prejeli od dveh (Finska – Salo in Slovaška – Hlohovec). Obe knjižnici sta izkazali veliko zanimanje za nadaljevanje sodelovanja. Kot zacetniki smo se odlocili, da bomo za zacetek sodelovali samo z eno  knjižnico. V nadaljevanju se je izkazalo, da je najbolj smotrno sodelovanje z knjižnico iz mesta Hlohovec  na Slovaškem, kajti našli smo kar nekaj skupnih interesov. Zaradi ne prevelike geografske oddaljenosti je obstajala tudi realna možnost, da bi se lahko s Slovaškimi kolegi srecali. Prvo leto (1994) smo si izmenjevali knjige in informacije. Obe knjižnici sta uredili koticka s Slovensko oziroma Slovaško literaturo. V Mestni knjižnici Hlohovec so z zacetkom leta 1994 zaceli prejemati tednik Konjiške novice, ki so ga prejemali skoraj ves cas in ga prejemajo še danes. Vendar vse to se nam ni zdelo dovolj.  
 
Konec koledarskega leta 1994 smo imeli na OŠ Ob Dravinji  projekt, ki smo ga poimenovali »Literati s Konjiškega in ilustracije Marije Prelog«. Razstavo smo ponudili tudi Mestni knjižnici iz Hlohovca. Helena Pekarovicova, ki je takrat vodila knjižnico, je ponudbo sprejela in skozi celo leto s piscem clanka usklajevala aktivnosti, ki naj bi potekale ob prvem obisku Šolske knjižnice in OŠ Ob Dravinji v Hlohovcu na Slovaškem. Ob tej priložnosti se je knjižnica v Hlohovcu povezala z 2. OŠ v Hlohovcu, saj naj bi prišlo tudi do izmenjave ucencev iz obeh mest.  
 
Knjižnici iz obeh mest sta prvo srecanje izkoristili za marsikaj. Do 3. marca 1996, ko smo se v Hlohovcu prvic srecali, sta organizirali poleg razstave in skupnega slovaško – slovenskega kulturnega programa ob odprtju razstave, tudi srecanje županov in privatnikov iz obeh mest. Hkrati je prišlo tudi do izmenjave ucencev. Prvo tridnevno srecanje je bilo zelo uspešno. Tako, da sta knjižnici po tem dogodku postali nekakšen povezovalni clen med mestoma, saj je mnogo organizacij iz razlicnih podrocij zacelo prav preko knjižnic iskati partnerje v drugem mestu. Naj omenim samo nekaj najuspešnejših: folklora, športniki in upokojenci so se zaceli povezovati na razlicnih ravneh in prišlo je tudi do zelo uspešnih izmenjav. 
 
Sodelovanje med Mestno knjižnico iz mesta Hlohovec in »Šolsko knjižnico« OŠ Ob Dravinji je postalo tradicionalno, prav tako izmenjave otrok med šolama. Prvoten strah pred drugacnostjo in drugo kulturo in okoljem, ki smo ga morali premagovati na zacetku, se je spremenil v prijetno prijateljevanje. Slednje je nenazadnje tudi cilj, zaradi katerega je bila ustanovljena mreža UNESCO – vih pridruženih knjižnic (UNAL). 
 
Želel bi omeniti še nekaj izstopajocih dogodkov, ki so zaznamovali naših prvih 10 let dela v zgoraj omenjeni organizaciji. Leta 1997 je knjižnica iz Hlohovca uvedla vsakoletni mednarodni natecaj za najboljši ekslibris za otroke stare od 12 – 15 let, kar je še poglobilo naše sodelovanje. Leta 1999 smo gostovali v mestu Hlohovec z razstavo, ki je imela naslov »Humor v slovenski literaturi«. Na odprtju razstave so nastopili ucenci  s kabaretsko predstavo z naslovom »Cel svet je na našem dvorišcu«. Pisec clanka je knjižnicarjem okraja Hlohovec predstavil naš KIS in takrat še spreminjajoco se zakonodajo o knjižnicarstvu. Slovaški kolegi pa so nas Konjiške knjižnicarje povabili na knjižni sejem v Bratislavi. Lansko leto smo meseca septembra popestrili njihovo prireditev ob 70 – letnici knjižnice in 40 – letnici OŠ z nastopom otrok iz Konjic, ki so bili sprejeti z vec kot burnim aplavzom. Razstave iz Hlohovca, na katerih so izbrani nagrajeni in najboljši ekslibrisi, redno gostujejo v Slov. Konjicah.  
 
Zremo pa tudi v bodocnost in drugo leto bomo Hlohovcanom predstavili tretjo razstavo , ki bo prav tako kot prvi dve, ki ju je pripravil pisec sestavka,  govorila o Sloveniji, le da se bo tokrat predstavil znani slovenski zbiratelj in popotnik Marjan Marinšek z zbirko Gasparijevih razglednic. 
 
Ves cas uživa ta oblika sodelovanja veliko podporo obeh mest in županov. Poudariti je treba , da nam je v veliko podporo tudi nacionalni komite za UNESCO, ki ga vodi ga. Zofija Klemen – Krek.  
 
Glede na dosežene rezultate se nameravamo v prihodnosti povezati še s kakšno drugo knjižnico iz mreže knjižnic UNAL, da bi tako še bolj obogatili sebe in druge in dali svoj prispevek h kulturi miru, ki je svetu danes še kako potrebna. Na koncu bi povabil slovenske knjižnice, ki najdejo smisel svojega delovanja tudi v ciljih, ki si jih je zadal UNESCO – UNAL, da se nam pridružijo.  
 
  Primož Krivec,        
Šolska knjižnica OŠ ob Dravinji 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PREDSTAVLJAMO 
VAM 
 
 
PRAVICA BRALCA,  DOLŽNOST UCITELJA,  POMOC KNJIŽNICARJA 
Posvetovanje Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 8. september 2003 
 
Kako uciti brati, kako usmerjati, svetovati, da bo bralec razumel, užival, da  bo izbiral med ponujenimi  vsebinami, nameni, da bo uporabil pravo bralno strategijo in uspešno in ucinkovito razrešil svoj problem, je samo nekaj vprašanj, na katere so udeleženci, predvsem referenti, iskali in ponujali odgovore na posvetovanju Bralnega društva  Slovenije: Pogovor o prebranem besedilu, s katerim je  delovno obeležilo  8. september, mednarodni dan pismenosti.  
 
Poudarek je bil na "kako", saj na vprašanje, zakaj vecina clanov, ki so bili vecinski udeleženci posveta, odgovora ne potrebuje.  Bilo je vredno prisluhniti 22 referatom: 
  Predstavitvi rezultatov raziskav in opozorilu, da je raziskav  o branju z reprezentativnimi rezultati pravzaprav veliko, ki praksi ponujajo usmeritev, pogosto pa tudi zelo uporabne nacine izboljšanja prizadevanj za  razvijanje branja.  
  Referentom, ki so svoje referate naslonili ali vsaj citirali rezultate raziskav o bralni pismenosti, ki so jih spodbudili k razmišljanju in drugacnemu ravnanju, drugim, ki so svoje poucevanje izboljšali z uvedbo nove, uspešnejše metode, potem ko so ovrednotili lastne rezultate,  pa tudi tistim, ki so z aktivnim pristopom delili svoje navdušenje nad branjem ali prebranim besedilom med ljudmi zunaj svojega službenega okolja.  
     Najveckrat uporabljene beseda je bila: "pomembno je" (poleg branja). Nepomembnosti ni bilo, bili pa so dani poudarki na pomembnost, npr. pri branju leposlovja pred neleposlovnim besedilom, pravici bralca do lastne interpretacije pred razumevanjem besedila. Slednjemu je sledila reakcija nekaterih pedagogov, didaktikov, uciteljev, da poenostavitve  ucenja/razvijanja  branja niso umestne, saj se bralcev užitek in  interpretacija povezujeta  z razumevanjem, ki se ga da razvijati. Na to so poslušalce opozorili pravzaprav že s svojimi referati na zacetku posveta, in tako pri drugih, manj strukturiranih, strateško naravnanih referentih povzrocili poudarjanje pravice bralca, tudi bralca ucenca, pred dolžnostmi ucitelja.       
  Nobeden od referentov pri svojem delu ni iskal pomoci knjižnicarja, nekajkrat so bili obrobno omenjeni. Je pa  prav knjižnicarka zbrane opozorila, da so med bralci tudi posamezniki,  ki ne bodo nikoli sami brali, berejo pa lahko s pomocjo drugega.  
        
 Za razpravo ni bilo casa, a kljub temu je lahko imel poslušalec obcutek, da aktivno sodeluje v pogovoru o prebranem. Nizale so se ideja za idejo, nanje so se pripenjale asociacije: kako obdelati knjižno gradivo, kako predstavljati odlicnost besedila, kako razvijati branje zahtevnih (strokovnih) besedil,  kako izrabiti drugacnost interpretacije za promocijo, kako dvigniti kakovost storitev v knjižnicah in podobno. Vredno je bilo priti tudi zaradi utrditve pojma dobra, odlicna knjiga, ki knjižnicarjem povzroca težave, kot kažejo pogoste zahteve anketiranih po uvedbi dopolnilnega izobraževanja s tega podrocja. Tokrat so zamudili  odlicno priložnost, saj je bila med udeleženci le pešcica knjižnicarjev, poslušalci pa smo jih pogrešali tudi med referenti, predvsem tiste iz splošnih knjižnic, ki vodijo številne pogovore o knjigah in podobne prireditve, kjer je bralec zaželen interpretator prebranega. Bralno društvo bo poskrbelo tudi za te. Izdalo bo zbornik in organiziralo druge posvete. Za tega mu moramo cestitati, predvsem nekaterim prizadevnim clanom upravnega odbora!          
 
Silva Novljan, NUK 
 
 
 
 
SKRITI ZAKLAD – ZA ZIDOVI KNJIŽNICE 
 
Še malo in lahko bomo praznovali prvo leto oddaje Skriti zaklad – za zidovi knjižnice, ki od oktobra 2002 dvakrat mesecno poteka na valovih radia Ognjišce. 
Zacetni ponedeljkov termin je po novem letu nadomestil petkov ob 18.15 in sicer vsak drugi in cetrti petek v mesecu. 
Oddajo, ki je posvecena bibliotekarjem in bibliotekarstvu, knjižnicam in knjigam, sem poskusila urejati na cimbolj pisan nacin in tako tudi poskušala ujeti teme z vseh vetrov. 
V 22 oddajah – kolikor  jih je do sedaj bilo – sem tako predstavila nekaj 
knjižnic: Nacionalno in univerzitetno knjižnico, Aleksandrijsko knjižnico, knjižnico dr. Antona Breznika, samostansko knjižnico Franciškanskega samostana v Kamniku in Kapucinsko knjižnico v Škofji Loki. 
S pomocjo sogovornikov sem poskusila slediti aktualnim dokodkom v bibliotekarstvu in tako predstavila posvetovanje ZBDS, mednarodno konferenco Bobcatsss,  projekt Pulman in kongres Knjiga na Slovenskem. 
Nekaterim temam sem se skušala bolj posvetiti, naprimer bibliofilstvu, etiki v knjižnici, pravljicarstvu, uporabniku knjižnic. 
Zanimalo me je tudi, kakšni so bodoci bibliotekarji in v studio povabila študente bibliotekarstva in v neki drugi s predstojnikom Oddelka za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijske znanosti Jožetom Urbanijo oddelek tudi podrobneje predstavila. Knjižnicarjem sem se posvetila tudi v oddaji, kjer sem predstavljala knjižnicarja, ki dela v specialni knjižnici. 
Zanimali so me spomladanski 8. slovenski dnevi knjige in kasneje poletni utrip splošnih knjižnic. 
Eno od oddaj sem v celoti posvetila specificni knjigi (Mileva&Albert Einstein: ljubezen in skupno znanstveno delo je bila ta) in njenemu avtorju (Djordjetu Krsticu). 
"Gost" oddaje je bil tudi danski pravljicar Hans Christian Andersen ter dvoje njegovih pravljic za odrasle: Škrat in trgovec in Cesarjeva nova oblacila. 
V oddaji pa je dobila svojo mesto tudi slovenska sekcija IBBY in v poletnem casu Trubarjev antikvariat. To pa so tudi vse teme, ki sem jih do sedaj uspela predstaviti v oddajah Skriti zaklad – za zidovi knjižnice. 
Kot vidite so teme mavricno pisane, ampak prepricana sem, da se za zidovi knjižnic skriva še mnogo zakladov, mnogo vprašanj, ki bi jih bilo potrebno odgovoriti in tem, ki bi jih bilo potrebno predstaviti.  
Zato se na vas bralce Knjižnicarskih novic obracam s prošnjo, da se mi oglasite in mi sporocite, kaj je tisto, cemur je potrebno nameniti nekaj vec medijske pozornosti. 
Tako bomo skupaj odkrili še vec zakladov, ki se skrivajo za zidovi knjižnice. 
 
Vabljeni k poslušanju oddaje Skriti zaklad – za zidovi knjižnice, ki je na sporedu vsak drugi in cetri petek v mesecu ob 18.15 na valovih radia Ognjišce. 
 
Urednica oddaje Damijana Medved, 
e-naslov: damijana.medved@ognjisce.si 
 
 
 
 
 
 
 
 
DEŽURNI  
KNJIŽNICAR 
 
 
PODOBE DOMIŠLJIJE 2003 
Castna gostja: Marija Lucija Stupica 
 
V italijanskem mestecu Sŕrmede bo 25. oktobra 2003 odprtje 21. mednarodne razstave ilustracij  »Le Immagini della Fantasia«. Razstavljalo bo 42 umetnikov iz 21 držav. Preko 300 originalnih ilustracij bo obiskovalce popeljalo v svet pravljic, legend in zgodb. Za popolnejši vtis jih bodo spremljale tudi knjige. Tako bo to tudi predstavitev otroške literature. Kot vedno bo ob razstavi na voljo tudi bogat katalog. Želja organizatorjev razstave je ta, da prikažejo nove trende in najbolj originalne sodobne ilustracije. 
Od leta 1991 so razstave poleg Sŕrmeda in bližnjega Trevisa gostovale tudi v 
Benetkah, v Madridu, v Aix en Provence, v Vojvodski palaci v Genovi, v Pompidou centru v Parizu, v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Lizboni, v Sevilli, v Udinah, v Salzburgu, v Essnu, v Hiši umetnosti na Dunaju, v Istanbulu, v Neaplu, v Monzi, v Stockholmu, v Sieni, v Rimu, v Belunu in v Bratislavi. 
Razstavo spremljajo števile kulturne in pedagoške prireditve, s katerimi želijo opozoriti na pomen slikanice za otroka.  
 
V okviru razstave sta še dve posebni predstavitvi in sicer predstavitev castnega gosta, L'ospite d'onore in predstavitev dolocenega lika ali teme. 
 
Za letošnjo castno gostjo je izbrana akademska slikarka Marija Lucija Stupica. Ilustracije velike umetnice, ki je svoja dela predstavila Sŕrmedu že veckrat, so izjemne kvalitete, obogatene z njej lastno subtilnostjo in katerih nežna, otožna atmosfera zahteva zbrano pozornost, da jih popolno doživiš ter carobno tišino, da jim lahko prisluhneš, je zapisala Monica Manachesi. 
 
Letošnji izbrani pravljicni lik je Perraultova Pepelka. Zanimivo bo videti, kako jo doživljajo današnji umetniki. 
 
Tanja Pogacar, 
Knjižnica Otona Župancica, 
Enota Pionirska knjižnica 
 
 
 
 
 
CESTITKE 
 
 
CESTITAMO 
 
Stanislav Bahor, svetovalec za šolske knjižnice v Državni maticni službi za knjižnicarstvo v NUK, je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom "Razvoj in pomen starejših samostanskih knjižnic in njihov položaj v sodobnem knjižnicnem in informacijskem sistemu v Sloveniji". 
 
Karmen Štular Sotošek, referentka za serijske publikacije, je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom "Marketing knjižnicno-informacijskih središc. Ocena možnosti za izvajanje marketinga v razlicnih tipih slovenskih knjižnic". 
 
Kolegici in kolegu iskreno cestitamo! 
 
 
V obrazložitvi je med drugim za Christine Nöstlinger receno, da je »… prava nevzgojiteljica kalibra Astrid Lindgren. Njeni pisateljski vsestranskosti in skrajni angažiranosti daje pecat nespoštljiv humor, ostroumna resnost in tiha toplina, in vedno je brezpogojno na strani otrok in obstrancev.« Za Maurica Sendaka pa, da je »… najvidnejši ustvarjalec v sodobnem slikaništvu. Kot  
CESTITAMO 
 
V letošnjem poletju se trem doktorjem, ki so se zapisali v zgodovino bibliotekarstva na Slovenskem, pridružujemo s cestitkami ob njihovih življenjskih jubilejih: 
Prof. dr. Gregor Kocijan (Ljubljana, 9. junij 1933 – 70-letnik) je redni profesor za na Pedagoški fakulteti, od leta 1988 pa na Oddelku za bibliotekarstvo predava predmet Bibliografija. Slavist, ki se je razdajal in se še vedno na Pedagoški fakulteti ter mlajšim rodovom knjižnicarstva, raziskuje predvsem slovensko pripovedno prozo v 2. polovici 19. in zacetku 20. stoletja. Tu ni namen predstavljati dela in zaslug za slavistiko in sploh pedagoško delo. Izpostavljeno naj bi bilo le delo, ki ga povezuje s knjižnicarstvom. Najprej se je morda odzval sociološkim raziskavam 
branja. Sodeloval je pri vseh štirih doslej izdanih knjigah Knjiga in bralci. V njih podaja (ob ostalih) podobo knjige danes – predvsem našo bralno (in nebralno) kulturo.    
Najbolj pa se posveca kratki pripovedni prozi od obdobja okoli 1850 dalje. Z nami ga povezujejo še predvsem njegove dosedanje bibliografije: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika, 1983 (z bibliografijo); Slovenska kratka pripovedna proza 1892-1918 : bibliografija, 1988 in Slovenska kratka pripovedna proza : 1919-1941 : bibliografija, 1999.  
Rodovom bibliotekarjev se je zapisal in se zapisuje v spomin s svojim znanjem, predanosti stroki in s svojimi odlikami, ki ga delajo Cloveka.  
 
Prof. dr. Marijan Smolik (Dob pri Domžalah, 3. september 1928 – 75-letnik) je duhovnik, doktor teologije in pomemben bibliotekar. Na Teološki fakulteti je predaval liturgiko in pripravil nekaj ucbenikov in pregledov tega podrocja. Sicer piše o posameznih knjigah, molitvenikih (vec izdaj Slavimo Gospoda), njihovih ustvarjalcih, protestantskih pesmaricah, založniški dejavnosti ter izsledke objavlja tudi v nemšcini. Sodeluje tudi pri prevodih, zadnji opaznejši prispevek je sodelovanje pri prevajanju Dolnicarjeve Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, 2003. Sodeloval je pri bibliografijah izdaj Biblij na Slovenskem.  
V letih 1976-1991 je bil vodja Teološke knjižnice, od leta 1957 je varuh Semeniške knjižnice, naše posebne dragocenosti. Sedaj pri njej zavzeto gradi Zbirko slovenskega verskega tiska in skrbi še za Škofijsko knjižnico. O Semeniški knjižnici je napisal nekaj pregledov (tudi v nemšcini in anglešcini): Semeniška knjižnica v Ljubljani, 1975 (Kulturni in naravni spomeniki, 45); clanek Die Seminarbibliothek in Ljubljana, Biblos 24, 1975, str. 293-299. (Ponatis v Biblos-Schriften 84, 1976). Vsa ta leta po njej tudi vodi zainteresirane skupine. Leta 1979 je prejel Copovo diplomo.  
Knjižnicarji se radi zatekamo k njemu. Kadar nam katalogi, fond in ostala pomagala ne zadošcajo, se zatecemo k profesorju, ki nas na izust usmeri na pot, ki nas dalje vodi do rešitve in razjasnitve.  
 
Dr. Janez A. Arnež. (Ljubljana, 2. avgust 1923 – 80 letnik) je ekonomist, politolog in bibliograf. Njemu je svet majhen. Po vojni ga je pot vodila po Evropi do Belgije, doktoriral je v Kanadi in deloval v vec financnih ustanovah ter kot predavatelj na kolidžih v Ameriki. Nekaj let je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu. Kmalu je oživil ustanovo Studia Slovenica za izdajanje kulturnih in zgodovinskih del o Slovencih in Sloveniji. V casu osamosvajanja pa je iz Amerike pripeljal kontejnerje slovenskega izseljenskega tiska in arhivskega gradiva v Zavod sv. Stanislava v Ljubljani.  
Ta njegova knjižnica je privatna knjižnica, ki še kar naprej raste, saj s svojimi poznanstvi skrbi, da iz Amerike pridobiva unikaten fond, ki bi sicer propadel. Doslej je s soprogo popisal vec kot 40.000 knjig, okoli 700 naslovov periodike ter (z Arhivom RS) okrog 500 arhivskih škatel. Pa to še zdalec ni vse.  
Za knjižnicarje so pomembni njegovi clanki, ki nas poskušajo pripraviti tudi na razumevanje drugacnega statusa knjižnic, da je privatna knjižnica lahko tudi v funkciji kulturnega delovanja. Kar poglejmo, kolikim našim knjižnicam so osnovo in zagon dali izjemni posamezniki. Naše preživeto obdobje je to možnost precej zabrisalo.  
Za knjižnicarje so pomembne njegove publikacije (poleg ostalih, ki se lotevajo kulturoloških, politicnih idr. tem): Slovenski tisk v ZDA in Kanadi, 1940-1997, 1998, Slovenski tisk v begunskih taborišcih v Avstriji: 1945-1949, 1999, kjer je gradivo zajemal predvsem v svoji knjižnici, ker ima v njej gradivo, ki ga sicer nima nobena naša knjižnica.  
Ob posameznih problemih, ko si drugace ne znamo pomagati, povprašamo njega. Vsakic se vprašam, kaj njemu sploh katalogi. Samo obrne se, se napoti med policami in iskano delo prinese. Pa ne samo to. O vsaki publikaciji, o vsakem listicu arhivskega gradiva ima zgodbo. Lahko bi rekli, da je knjižnicar, ki ima do svojega dela eroticen odnos.  
 
Vsi omenjeni živijo polno življenje v svojih strokah, pri njih se knjižnicarstvo kaže kot posebna ljubezen in poklicanost. Klicu srca so se odzvali zavzeto, zato tudi vsak s svojim delom pomaga sestavljati mozaik slovenskega in državnega knjižnicarstva.   
 
Drago Samec, 
SAZU 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
IN MEMORIAM 
 
 
MIHAELI MOHAR V SLOVO 
 
Zgodnje avgustovsko jutro. Nebo je bilo cisto, jasno, pripravljeno na poletno vrocico. Toda tako tiho, da se je tišina zarezala   tudi v šcebet ptic na ljubljanskih Žalah.  V zelenju cipres se je sem in tja lesketala rosna kapljica in se poigravala s prvimi soncnimi žarki, ki so se pritihotapili do mrliške vežice.  Tiho sem obstal pred žaro s posmrtnimi ostanki dolgoletne ravnateljice Knjižnice Jožeta Mazovca, še prej Ljudske knjižnice Moste, Mihaele Mohar.  
Le najožji krog družine in nekaj prijateljev nas je bilo. Še zadnja njena želja, oditi tiho, skoraj brez slovesa. Izpolnjena je bila do zadnjega. Spremili smo jo tiho, brez govoranc, brez petja, na grobu smo se poslavljali vsak posebej, z vrtnico , šopkom, a tiho. V polkrogu smo obstali ob njenem grobu.  
 
Septembra 1963 je bila Mihaela Mohar imenovana za upravnico Ljudske knjižnice Moste,  ji  vdahnila bogato življenje in razvoj, ki ga je le malokdo slutil. V knjižnici, ki se je leta 1968 oblikovala v Knjižnico Jožeta Mazovca, je delala kot ravnateljica vse do upokojitve,  1990.  
Le malokdo se je zavedal, kakšno delo je opravila. Koliko naporov, prepricevanj, vizionarstva je bilo treba. Kratek pogled na delo kaže pomembne prelomnice: 1966 je organizirala kombinirano citalnico z bogatim študijskim delom, med prvimi v Ljubljani je organizirala mladinski oddelek s specialnimi oblikami literarne vzgoje, prost pristop do gradiva in aktivna vloga clanov je bil njen moto, uveljavljen tudi tudi med prvimi, knjižnica je pod njenim vodstvom opravila pionirsko delo pri uveljavljanju racunalnikov in racunalniških programov. S kakšnim navdušenjem je pripravljala selitev knjižnice v Kulturni dom Španski borci. Knjižnico je uredila po vseh strokovnih kriterijih, ki jih je prostor dopušcal in jo obogatila z glasbeno sobo in spominsko sobo  udeležencev španske državljanske vojne, naših Špancev . Organizirala je  mrežo enot in se zanjo borila : Fužine, Zalog .  
Literarni veceri, predstavitve, delavnice,  neumorno iskanje novih oblik, povezovanje v ljubljanskem prostoru. Že leta 1976 je napovedovala in pripravljala združitev splošnih knjižnic v 
Ljubljani in bila soavtorica obsežnega strokovnega gradiva o združevanju, razvoju in nalogah . A vedno tiho, v ozadju, vedno z  mislimi pri knjižnici. Sebe je preprosto predajala knjižnici. In svojima otrokoma, Janezu in Urši. Dve veliki ljubezni žarita v njenem življenju: njena družina, posebej otroka in knjižnica. Do konca. Do zadnjega diha.  
Vsakokrat, ko sva se srecala, je bila vedno na tapeti knjižnica. Veliko sem se naucil od Mihaele. Še danes so njeni nacrti in vizije aktualni.  
 
Odšla je. Borka kot je bila, se je borila do zadnjega. Tako kot se znajo boriti otroci vinicarjev, od koder je prišla, iz Cirkulan pri Ptuju. Presegla je zlovešce napovedi zdravnikov.  Septembra bi  izpolnila  65 let.  
 
Janez Lah, 
Knjižnica Jožeta Mazovca 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PRILOGA 
 
 
V prilogi objavljamo vabilo na letošnje strokovno posvetovanje "Vizija razvoja knjižnicarstva v Sloveniji", program posvetovanja, prijavnico za strokovno posvetovanje in prijavnico za rezervacijo hotela. Posvetovanje bo potekalo od. 20. do 22. oktobra 2003.  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Nagrajenca sta doslej že prejela pomembne nagrade, Christine Nöstlinger je med drugim prejela nagrado Friedrich Bödecker Preis 1972, nemško nagrado za mladinsko književnost, Deutscher Jugendliteraturpreis 1973 in Andersenovo nagrado 1984, Maurice Sendak je med drugim dvakrat prejel Caldecott Medal 1964 in 1974 ter Andersenovo nagrado 1970. 
 
K sodelovanju pri nagradi 2004 so vabljene ustanove in organizacije po svetu, da predlagajo kandidate za nagrado. Predlagatelje izbere žirija. Žirija ima tudi pravico predlagati kandidate. Predlagatelja za nagrado 2004 sta tudi Slovenska sekcija IBBY in Društvo slovenskih pisateljev.  
 
Tanja Pogacar, 
Knjižnica Otona Župancica, 
Enota Pionirska knjižnica 
 
 
  
11. RAZSTAVA TUJIH OTROŠKIH KNJIG  IN CEDEROMOV  
BOLOGNA PO BOLOGNI 
 
S prodajno razstavo Bologna po Bologni  smo poskušali informirati o letošnjem sejmu otro 
 
V casu od 2. do 5. aprila je bil v Bologni  - že 40. sejem otroških knjig - najvecja prireditev otroških knjig in novih medijev na svetu, na katero pa je letos vidno padla senca svetovne recesije in vojnih atentatorskih dogodkov. Na sejmu je razstavljalo blizu 1.100 založb, med njimi le dve slovenski: Mladinska knjiga in Prešernova družba. 
 
Pomembna sprememba na letošnjem sejmu je bila to, da je bila v osrednjem prostoru  predstavitev šolskih in izobraževalnih založnikov vseh medijev (Global Learning Initiative -GLI). Videti je, da iz informacijske dobe prehajamo v dobo znanja; osrednje in temeljno je namrec ucenje. Poleg knjig je vse vec drugih (neknjižnih) nosilcev sporocil, ki nudijo užitek in prinašajo znanja z razlicnih podrocij.  
 
Druga sprememba pa je bila to, da so nagrado Bologna Ragazzi Award na letošnjem sejmu podelili le eni leposlovni in eni poucni knjigi (za razliko od prejšnjih let, ko so v vsaki skupini podelili po tri nagrade knjigam za razlicne starosti otrok). Poleg tega je bila podeljena nagrada Novi horizonti. Nagrado za leposlovje je prejela knjiga Raymond Queneau, Exercise de Style. Galliamrd Jeunesse (Francija). Nagrado za poucno knjigo je prejela knjiga Diminique Gaussen, Jean Moulin et ceux qui ont dit "non". Mango Jeunesse. (Francija). Nagrado Novi Horizonti podeljujejo založniškim dosežkom Srednjega vzhoda, Latinske Amerike, Azije in Afrike. Letos je pripadla knjigi Hossein Moalem, The Anecdotes. Ilustr. Barbara Kaef. The Institute for the Intellectual Development of Children. (Iran). Že prvi pogled pokaže, da prvonagrajene knjige niso namenjene prvenstveno otrokom dolocene starosti, ampak bralcem vseh starosti. Gradivo je manj strogo namenjeno dolocenim starostnim skupinam; bralci si ga izbirajo glede na svoje potrebe, interese in percepcijske zmožnosti.   
Sejem je bil sicer živ in zanimiv, toda skromnejši in zagotovo manj blešcec kot prejšnja leta. Predvsem pa ni bilo opaziti nobenih izstopajocih novosti. Globalizacija  pogosto duši izvirnost nacionalnih ustvarjalnih in založniških možnosti. Po eni strani izstopa pravljicnost in ilustracija v "dobrih starih" slikanicah, na drugi pa prizadevanja po ucenje z novimi mediji v razlicnih kombinacijah in z novimi iniciativami. Ob vsem pa samo še opozorilo, da je dostopnost omogoca branje. 
 
Bologna po Bologni – letos že 11. razstava tujih otroških knjig in cederomov - je bila od 27. do 31. maja. Kot vsa leta smo jo pripravili in izvedli: Mladinska knjiga Trgovina - otroški oddelek Knjigarne Konzorcij, Knjižnica Otona Župancica – enota Pionirska knjižnica in Založba Mladinska knjiga. 
Na otvoritvi razstave sta spregovorila mladinska pisateljica Desa Muck in 
glavni direktor založbe Mladinska knjiga Milan Matos. Potem smo imeli vsako dopoldne strokovna vodstva po razstavi: Jure Hudecek iz Knjigarne Konzorcij je predstavljal cederome, jaz pa knjige. Najina vodstva je obiskalo okrog 100 ljudi. Vsako jutro sem iemla pravljicne ure, ki se jih je udeležilo 270 otrok iz ljubljanskih vrtcev. Mediji so zadovoljivo porocali o razstavi, tudi posamezni obiskovalci so prihajali, medtem ko o nakupih razstavljenega gradiva (v tem za knjižnice »sušnem« obdobju) še nimamo podatkov. 
Na letošnji Bologni po Bologni je bilo 360 tujih otroških knjig in 60 cederomov. Upoštevati pa moramo znanje tujih jezikov naših bralcev, zato je bilo gradivo v glavnem v anglešcini in nato v nemšcini, nadalje v francošcini, španšcini in italijanšcini. Med knjigami je bilo najvec slikanic, precej igralnih knjig za najmlajše, nekaj knjig za najstniške bralce in nekaj poucnih knjig.  
 
Kaj vse najdemo v  knjigah oz. kaj je bilo sporocilo naše letošnje Bologne po Bologni? Knjige pomagajo otrokom rasti, spoznavati samega sebe in druge ljudi, življenje, ta svet in vse vesolje. Otroške knjige pomagajo odraslim sprejemati, razumeti in vzgajati otroke. Obojim nudijo užitek in so jim v pomoc. V otroških knjigah je najti obravnavane vse teme in probleme. Opaziti pa je, da so v mladinskih knjigah tabu teme obravnavane manj neposredno in grobo, kot se je to dogajalo nekaj let nazaj, ko so bile le-te pravi „boom“.   
Knjige nudijo bralcu vse (prav vse, razen recepta za vecno življenje,  ceprav knjižnica ohranja znanje in izrocilo vsega cloveštva), namrec neštete informacije, da svoje in življenje drugih sprejema z razumevanjem in ljubeznijo, sebi v korist in ne drugim v škodo. Knjige omogocajo prehajanje v Fantazijo, nas vedno znova silijo k soocenju z bistvenimi bivanjskimi vprašanji in nam dajejo radost do življenja. So pa še druge reci, druge umetnosti, ki imajo podobno vlogo in nalogo,  npr. slikarstvo, glasba, ples itd. … in tudi k tem nas vodijo knjige!  
 
Za vse tiste, ki razstave niste obiskali: Knjigarna Konzorcij je pripravila tudi katalog razstavljenih knjig, ki jih potem prodaja vse leto. Knjigarna Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani vam z informacijami in narocili pomaga, da lahko dobite katero koli knjigo iz svetovne produkcije. Pa še to: rezervirajte si zadnji teden v maju v prihodnjem letu; tedaj bo namrec naša naslednja Bologna po Bologni! 
   
Tilka Jamnik, 
Knjižnica Otona Župancica 
 
MEDNARODNA  
SRECANJA 
 
 
HRVAŠKE SPLOŠNE KNJIŽNICE V LUCI IFLA SMERNIC 
 
Hrvaško knjižnicarsko društvo je organiziralo 2. - 3. junija 2003 skupaj z Nacionalno in univerzitetno knjižnico  in  Mestno knjižnico Marka Marulica v Splitu prvo posvetovanje splošnih knjižnic pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo in mestne uprave Splita. Izid prvih, v hrvaški jezik prevedenih, Iflinih standardov za splošne knjižnice je bil primerna priložnost za pregled stanja in iskanje skupnih smernic, spodbud  za prihodnji razvoj knjižnic.  Kar smo imeli trije udeleženci posvetovanja iz Slovenije priložnost spoznati,  prica o živahnem gibanju na podrocju razvijanja splošnih knjižnic, tako na podrocju delovnih pogojev (predvsem prostor) kot na podrocju razvijanja storitev (knjižnice in turizem, knjižnice in mednarodno leto 
invalidov). To smo spoznali  z ogledom knjižnic (Split, Trogir in na poti tja ter domov: Korenica, Šibenik, Zadar), v pogovorih s knjižnicarji, z ogledom  14. posterjev, ki bodo zelo nazorno in oblikovno dovršeno naprej informirali še obiskovalce knjižnic o posebnih storitvah njihove knjižnice,  in s 16. referati.   
 
Knjižnicna dejavnost sledi smernicam mednarodnega manifesta in standardov, ki jih hrvaški knjižnicarji poleg drugih mednarodnih izjav, usmeritev, standardov in strokovnih priporocil vestno navajajo in upoštevajo, a predvsem do tiste meje, ko jih lahko koristno izrabijo za izboljšanje lastnega položaja. Za to pa je po njihovem mnenju najbolje  sprejemljive mednarodne pobude vgraditi v lastne standarde in priporocila ter poleg tujih citirati in upoštevati tudi domace avtorje in dobro prakso. Tako so upraviceno ponosni na standarde za potujoce knjižnice, na delo Sekcije za splošne knjižnice in njene komisije: za domoznanske zbirke, za mladinske knjižnice, delo delovnih skupin za knjižnicne storitve za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami in za razvoj branja (kjer se še posebno ustvarjalno lotevajo disleksije in  bralnih težav), ki so predstavile izvirne akcije, s katerimi sledijo usmeritvam Ifle in Unesco-a  po enaki dostopnosti informacij in knjižnicnega gradiva za vse.  
 
Mocno si prizadevajo, da bi jih skupnost prepoznala za nepogrešljivi dejavnik razvoja, med drugim tudi na podrocju turizma,  kjer se s konkretnimi akcijami in nacrtnim delom vkljucujejo v predstavljanje okolja (ponekod v manjših krajih celo presegajo strokovne obveznosti in opravljajo tudi del nalog turisticnih agencij, društev) in razvoj knjižnicnih storitev za turiste, kakršne je razvila npr. Dijana Sobolovic-Krajina s sodelavci v  Koprivnici in knjižnica na Hvaru. Znajo pa se vkljuciti tudi v mednarodne projekte, kjer predstavljajo lastno ustvarjalnost, npr. hrvaške mladinske knjige v  mednarodni mladinski elektronski knjižnici, ki jo je predstavila Jadranka Slobodanac.   
 
Imajo podobno kot pri nas zelo razlicno razvite knjižnice in se zato zavzemajo za oblikovanje strategije razvoja, za povecanje sredstev iz  proracuna in za opredelitev prioritet ter poudarjajo potrebo po tesnejšem  medsebojnem sodelovanju. Ceprav smo ravno na tem posvetovanju doživeli njegove zgledne primere, smo med drugim slišali tudi predlog, da naj bi obmocne knjižnice (so)financirale udeležbo na posvetu knjižnicarju iz manjše knjižnice, ki se redko udeležijo posvetovanj.  
 
Primer Portugalske, ki je v dveh desetletjih  oblikovala sodobno mrežo splošnih knjižnic, jih navdušuje, hkrati pa se zavedajo, da na tak centraliziran nacin ne bodo mogli razvijati svojih knjižnic, jim bo pa služil za argumentirano nastopanje, za navajanje primera, kaj lahko država stori in kaj vse še morajo storiti knjižnicarji, da bodo povecali clanstvo, obisk sodobnih knjižnic v okolju, kjer prebivalstvo ni bilo navajeno nanje.  
Ploskali so tudi  Philipu Gillu, vodji projekta posodobitve Iflinih standardov, prepricani, da zmorejo ob njihovi pomoci doseci hitrejše posodabljanje zakonodaje, knjižnic, še zlasti na podrocju dela za skupine s posebnimi potrebami in gradnje knjižnic, kjer jih ni ali imajo preslabe pogoje.  
 
Posegi v prostor niso le sanje, ampak profesionalnost, ki se uresnicuje. Kako, nam je povedala  Marija Šegota iz Reke, kjer nastaja s študijsko zgledno metodo dela kakovosten profesionalen knjižnicni program za gradnjo knjižnice. Zgleden primer strokovnega dela in sodelovanja, ki se bo uresnicil kaj kmalu po odprtju knjižnice v Puli. Tudi zaradi 
prostora ni bila izbira kraja posvetovanja nakljucje. Z organizacijo posvetovanja so želeli podpreti knjižnicarje Splita pri njihovi akciji za ureditev prostorskih razmer knjižnice. Prepricani smo, da jim bo uspelo; videli smo namrec stadion v Splitu (kjer skrbijo za telo slej ko prej poskrbijo tudi za dušo !), videli smo Šibenik in Zadar! Res je, kot pravi Ivan Pehar: Knjižnica polepša mesto in ponudba ustvarja porabo. Bravo!  
 
Silva Novljan, 
NUK 
 
OBISK NACIONALNE  I SVEUCILIŠNE KNJIŽNICE  V ZAGREBU 
 
Knjige so vedno povezovale ljudi ter brisale meje med posamezniki, narodi in državami. Danes, v informacijski dobi, je poslanstvo knjižnic in knjižnicarjev neprecenljivega pomena za okolja v katerih delujejo. Izhajajoc iz teh premis, Društvo bibliotekarjev Primorske vsako leto organizira strokovno ekskurzijo za svoje clane z ogledom katerega od množice evropskih knjižnih sejmov ali knjižnic, ki s svojo vlogo, arhitekturo ali organizacijo vzbujajo zanimanje v knjižnicarskih krogih.  
Po lanskem obisku knjižnega sejma v Parizu in ogledu Kulturnega centra Georges Pompidou, smo se letos v organizaciji gospe Anice Božic, direktorice Mestne knjižnice in citalnice Idrija, podali k južnim sosedom - v Nacionalno in vseucilišcno knjižnico v Zagebu. 
Pot nas je vodila preko Novega mesta, kjer smo si ogledali Knjižnico Mirana Jarca in njen sodobno urejen prizidek, ki obiskovalca z ulice popelje naravnost k policam in ga s svojo prosojno toplino potegne v druženje s knjigo. Skozi prostore knjižnice nas je vodila direktorica gospa Andreja Plenicar ter nam prijazno razložila pomen in vlogo osrednje dolenjske knjižnice. Osebno me je prizadela stiska mladinskega oddelka njihove knjižnice, ki je še vedno v starih prostorih in samo z veliko zavzetostjo knjižnicark lahko nudi kvalitetne usluge mladim bralcem. Po besedah direktorice knjižnice se bo stanje kmalu spremenilo, ker bodo v kratkem obnovili tudi te prostore. 
Osrednja postaja na naši poti je bil Zagreb in Nacionalna in vseucilišcna knjižnica. Njeni zacetki segajo v 1662. leto ko so jezuiti v Zagrebu ustanovili Teološko fakulteto. 
Danes je to sodobna stavba, ki premore dva milijona petsto tisoc enot knjižnicnega gradiva z dnevno frekvenco tisoc osemsto obiskovalcev. Arhitektonsko je zastavljena kot povezovalni clen med starim in novim Zagrebom, kar je izvedeno z velikimi steklenimi površinami, ki omogocajo hkratni vizualni stik obiskovalca z obema deloma mesta. Med ogledom knjižnice so nam povedali, da je med najsodobneje urejenimi in opremljenimi v tem delu Evrope. Za nas je zanimivo, da ima poleg drugih zbirk posebej urejeno Sloveniko.V sodobno urejenih prostorih za študij je instaliranih veliko namiznih racunalnikov. Knjižnica pa ima tudi trideset prenosnih racunalnikov, ki si jih uporabniki lahko izposodijo, se prikljucijo na lokalno omrežje in nemoteno delajo v vseh oddelkih. Uporabniki lahko prinesejo svoje prenosnike in delajo na enak nacin.  
Ne vem, ce se današnji uporabniki knjižnice zavedajo njenih ogromnih potencialov, jaz sem jim bila kar malo nevošcljiva. 
Na poti domov smo si ogledali še Mestno knjižnico Ivan Goran Kovacic v Karlovcu, ki dobro sodeluje s slovenskimi knjižnicami, še posebej s Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu in ima pet tisoc enot  knjižnicnega gradiva v slovenšcini. Tudi ta knjižnica je zgrajena po sodobnih nacelih, toda trenutno deluje v skladišcnih prostorih, 
ki so bili najprej dokoncani. Zelo gostoljubno so nas popeljali skozi vse oddelke, posebna pozornost pa je veljala mladinskem oddelku in študijski citalnici. V mladinskem oddelku knjižnicarke in zunanji sodelavci vsako soboto izvajajo razne delavnice, kjer mladi bralci lahko ustvarjajo v razlicnih materialih in svoje izdelke tudi razstavljajo. Posebej urejena soba za ure pravljic nas je prepricala, koliko ljubezni, truda in pozornosti knjižnicarke  posvecajo vzgoji mladih bralcev. V študijski citalnici imajo stare in dragocene knjige razstavljene v steklenih omarah, v domoznanski sobi, pa je zbrano ogromno gradiva o Karlovcu in okolici. Kot zadnjo so nam razkazali še glasbeno sobo, v kateri so nam predstavili svojo domaco internetno stran.  
Za zakljucek lahko recem, da so nam organizatorji ekskurzije pripravili obilico prijetnih presenecenj. Vtisi in izkušnje, ki smo jih odnesli s sabo domov pa bodo pripomogle k strokovni in osebni rasti vsakega od nas. 
      Nada Bunjevac, 
Mestna knjižnica in citalnica 
Idrija 
 
VREDNOTENJE  
DOKUMENTOV 
 
Društvo bibliotekarjev Italije, Sekcija za Furlanijo Julijsko krajino, v katerem sta tudi dva clana iz koprske knjižnice, je 8. maja 2003 v knjižnici »B.Marin« v Gradežu organiziralo zelo zanimiv seminar  o vrednotenju dokumentov, ki smo se ga udeležile tri bibliotekarke iz koprske knjižnice. 
 
Seminar sta vodili bibliotekarki Patrizia Lucchini in Rossana Morriello, ki sta prevedli in priredili za italijanske razmere delo angleškega bibliotekarja Kennetha Whittakerja »Systematic evaluation: methods and sources for assessing books«, ki je izšlo pri Bingleyu v Londonu leta 1982.  
Avtor je delo napisal za študente bibliotekarstva, je pa knjiga pomembna tudi za bibliotekarje in vse, ki se ukvarjajo z vrednotenjem knjig. Vsebuje osnovne informacije, ki so potrebne za razumevanje predlaganih metod vrednotneja, govori o metodah vrednotenja, o informacijskih virih, ki so v pomoc pri vrednotenju… Avtor predlaga metodologijo vrednotenja knjižnicnega gradiva, ki je koristna v vseh knjižnicnih aktivnostih, od izbora gradiva, do svetovanja, razstavljana,  revizije in odpisa,  da bi se bibliotekarji pocutili samozavestnejše pred vedno vecjim številom informacij, ki jih obdajajo. 
 
Z vrednotenjem knjig se ukvarjamo iz razlicnih razlogov, z njim se ukvarja  vec ljudi kot  mislimo. Vrednotenje ima v življenju knjige pomembno vlogo. Poteka v številih fazah in vpliva na njen uspeh in sloves. Avtorji, založniki, knjigarnarji in drugi, ki se ukvarjajo s knjigami, velikokrat nestrpno cakajo kako bo knjiga sprejeta. Ceprav se zgodi, da se mnenja o knjigi ujemajo, si velikokrat tudi nasprotujejo, tudi takrat, ko so bili uporabljeni enaki kriteriji za njeno oceno.  
Na knjigo lahko gledamo z razlicnih vidikov, z vidika knjigarnarja, splošnega bralca (odraslega ali otroka), zbiratelja, literarnega kritika … Bibliotekar ima še poseben pristop, ker ne vrednoti in izbira knjig zase ampak za druge in mora  pri izboru knjig upoštevati vidike, ki se velikokrat bijejo med sabo, na primer želi kupiti knjige, ki bodo zanimive za bralce in hkrati cenovno dostopne. 
 
Italijanska izdaja dela »Metodi e fonti per la valutazione sistematica dei documenti« je izšla z v letu 2002.  Ker je italijanski prevod izšel dvajset let po izidu originala, je zahteval nekaj posodobitev in je prilagojen razmeram 
v italijanskem bibliotekarstvu in založništvu, zato so nekatera poglavja na novo napisana (poglavje o informacijskih virih za bibliotekarje in o neknjižnem gradivu). 
Avtorici italijanske izdaje menita, da je delo angleškega bibliotekarja, kljub temu da je izšlo pred 20 leti in so se medtem zgodile velike spremembe na podrocju založništva in informatike, ohranilo vrednost, posebno poglavja, ki obravnavajo metode in koncepte vrednotenja dokumentov. 
Knjiga je eden od  bibliotekarskih prirocnikov, ki so dragocena pomoc za usmerjanje bibliotekarjev pri njihovem delu in za poglabljanje omenjene tematike. Zanimiva bi bila tudi v slovenskem jeziku. 
 
Ljuba Vrabec, 
Osrednja knjižnica Srecka Vilharja, 
Koper 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
DEŽURNI  
KNJIŽNICAR 
 
 
POCITNIŠKI PROGRAM KNJIŽNICE A. T. LINHARTA RADOVLJICA 
Prireditve: junij - september   
 
 1. 6.–30. 6.       "PRVOŠOLEC IZDELKE NA OGLED POSTAVI" 
Razstava likovnih izdelkov prvošolcev podružnicne  
osnovne šole v Begunjah pod mentorstvom  
uciteljice Doris LAPANJA. 
 
 1. 7.–31. 7.       "REPLIKA SITULE IZ VAC" 
V radovljiški knjižnici bo na ogled replika znamenite  
vaške situle, ki jo je brez strojne pomoci, z dletom  
in kladivom, ustvaril mojster Branko LACKO iz  
Radovljice. 
 
 1. 8.–31. 8.       "RAZSTAVA FOTOGRAFIJ" 
Razstavljene fotografije so posneli udeleženci  
ŠTUDIJSKEGA KROŽKA "UJETI TRENUTEK S  
FOTOAPARATOM", ki je potekal v DRUŠTVU ZA  
ZDRAV OSEBNOSTNI RAZVOJ RADOVLJICA. 
 
 8. 9.–30. 9.       "MEDNARODNI DAN PISMENOSTI (8. SEPTEMBER)" 
Ob mednarodnem dnevu pismenosti Vas vabimo, da posežete po razstavljenih knjigah, ki govore o  
pomenu pismenosti za posameznika in družbo. 
 
 
POCITNIŠKI PROGRAM KNJIŽNICE BLAŽA KUMERDEJA BLED 
Prireditve: junij - september   
 
 1. 6.–30. 6.       "REPLIKA SITULE IZ VAC" 
V blejski knjižnici bo na ogled replika znamenite  
vaške situle, ki jo je brez strojne pomoci, z dletom  
in kladivom, ustvaril mojster Branko LACKO iz  
Radovljice. 
 
 1. 7.–31. 7.       "RAZSTAVA FOTOGRAFIJ" 
Razstavljene fotografije so posneli udeleženci  
ŠTUDIJSKEGA KROŽKA "UJETI TRENUTEK S  
FOTOAPARATOM", ki je potekal v DRUŠTVU ZA  
ZDRAV OSEBNOSTNI RAZVOJ RADOVLJICA. 
 
 1. 8.–31. 8.       "KREDA IN COPIC, RISBA IN SLIKA" 
Svoje risbe in slike bo razstavljala Metka LEBAN,  
clanica likovnega kluba DOLIK Jesenice in likovne  
sekcije Društva prijateljev Triglava. 
 
 8. 9.–30. 9.       "MEDNARODNI DAN PISMENOSTI (8. SEPTEMBER)" 
Ob mednarodnem dnevu pismenosti Vas vabimo, da posežete po razstavljenih knjigah, ki govore o pomenu pismenosti za posameznika  in družbo. 
 
POCITNIŠKI PROGRAM KNJIŽNICE BOHINJSKA BISTRICA 
Prireditve: junij–september 2003 
 
 1. 6.–30. 6.       "RAZSTAVA FOTOGRAFIJ" 
Razstavljene fotografije so posneli udeleženci  
ŠTUDIJSKEGA KROŽKA "UJETI TRENUTEK S  
FOTOAPARATOM", ki je potekal v DRUŠTVU ZA  
ZDRAV OSEBNOSTNI RAZVOJ RADOVLJICA. 
 
 1. 7.–31. 7.      "VSAK DAN MORAŠ NEKAJ HOTETI, ŽELETI, POCETI" 
Razstava likovnih izdelkov ucencev 2. razreda podružnicne osnovne šole v Srednji vasi pod mentorstvom Mojce ROZMAN. 
  
1. 8.–31. 8.        "REPLIKA SITULE IZ VAC" 
V bohinjski knjižnici bo na ogled replika znamenite  
vaške situle, ki jo je brez strojne pomoci, z dletom  
in kladivom, ustvaril mojster Branko LACKO iz  
Radovljice. 
 
 8. 9.–30. 9.       "MEDNARODNI DAN PISMENOSTI (8. SEPTEMBER)" 
Ob mednarodnem dnevu pismenosti Vas vabimo, da posežete po razstavljenih knjigah, ki govore o  
pomenu pismenosti za posameznika in družbo. 
 
 
 
 
OBVESTILO 
 
 
INFO TOCKE EURplace 26 
 
Info tocke EURplace 26 (yourplace 26) so del mednarodnega projekta, v katerem v zacetni fazi sodeluje 5 evropskih mest: Cardiff, Edinburgh, Graz, Zaragoza in Ljubljana. 
V Ljubljani kot info tocki sodelujeta kar dve enoti Knjižnice Otona Župancica: enota Mestna knjižnica – Središce za mlade in enota Kolodvor. 
Info tocke EURplace 26 imetnikom kartice EURO<26 omogocajo: 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
- 15 minut brezplacnega dostopa do       
   interneta 
- turisticne informacije o domacem   
  kraju 
- EURO<26 informacije 
 
In kaj je EURO<26 kartica? 
- Slovenska mladinska kartica   
  EURO<26 je clanica evropske    
  mreže pod okriljem EYCA (  
  European Youth Card Association) 
- V Sloveniji celoten program kartice  
  EURO<26 od leta 1999 izvaja in  
  vodi MOVIT, Zavod za razvoj  
  mobilnosti mladih 
- V evropskem merilu program  
  EURO<26 podpira Svet Evrope in  
  Evropska komisija 
- Program EURO<26 je na voljo   
  vsem mladim med 15. in 26. letom 
- V Sloveniji EURO<26 aktivno   
  uporablja 11.000 mladih 
- Imetnikom kartice EURO<26 je na   
  voljo 100.000 popustov in  
  ugodnosti v evropskih državah in  
  vec kot 600 trenutno v Sloveniji 
- Mladim so na voljo popusti iz  
  širokega kroga podrocij: prevoz in  
  potovanja, namestitev in  
  gostinstvo, kultura in zabava, šport  
  in rekreacija, trgovina, storitve in  
  informacije, izobraževanje 
 
Za še vec informacij: 
www.euro26.si 
www.euro26.org 
Še povabilo: posredujte mladim uporabnikom v svojih knjižnicah navedene informacije, da se bodo lažje, varneje in ceneje potepali po svetu. 
 
Simona Resman, 
Knjižnica Otona Župancica 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PRILOGA 
 
 
 
V prilogi objavljamo Navodilo za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva.  
Navodilo je v veljavi od 7. maja 2003.