V S®! bi 10. Tis e bil n zagli stal sem' :azov, Milling VICTORY 11 UNITED T STATES taAR /bonds ' AMD Ml I STAMPS IflME AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 128 Ns® CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 2, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. tniki so spremenili Balkan krvavo bojno polje ^on, 19. maja (Berg Holt, :stian Science Monitor) Ve-' uspešnem odporu Hrvatov ®boy v gozdovih in planinah in Srbije je prinesla V oseba, ki je bila še pred ®'jko tedni v domovini. ^'Povedovalec trdi, da se pro-e,tlcem in Italijanom in pro-'fo-nacijski vstaški skupini Seč kot 80,000 Hrvatov in . i Srbov. "novi sovražniki so zlasti in proti njim ne poznajo , enja. Vstaši so povzročili zločine zlasti proti Sr- .1 1 si ie g ilOf S0l ihoi 'ir"e so se poostrile po srb-flPoru pred šestimi tedni v ki so ga Madžari po-al' zadušiti. Poročilo pra-1 s» Madžari poklali 5,000 1 Povečini žene, otroke in 8> nakar je Madžare napad-*%emna' vojska generala ;J°viča in jih uničila v kr-■ borbi. ^'ki imajo povečini v svoji vasi( osišče pa mesta. So-p Podatkih pa je prebival-•Hestih organiziralo sode-s četniki, ki jim pošilja čine. T1^ so obkolili mesti Sara-, Niš in neprestano motijo Promet z Grčijo, zlasti v ftje prehrane je v meto- pr. Zagreb zelo težko, I treba pripisovati dejstvu, ^enici marca in aprila 'kili in odpeljali iz države vlake z živežem. Kot po- daje življenskih potrebščin se je razvila "črna borza." Neko poročilo iz Beograda trdi, da je lutkarska vlada generala Milana Nediča poizkušala rešiti vprašanje z ukazom, ki je prepovedoval vsako trgovanje s prehrano v Srbiji. Prepovedano je bilo prodajanje in kupovanje hrane, ki se ni smela prodajati tudi ne po uradno določenih cenah. Z vsemi življenskimi potrebščinami je razpolagala "vlada" sama. V Hrvatski se je povečal odpor proti osišču in proti vandal-liemu "poglavniku" Ante Pave-liču. Do novih nemirov je prišlo ob nedavnem priklučenju Bosne in Hercegovine Paveličevi "državi." Da bi utrdil svoj položaj, je Pavelič sklical Sabor, katerega člane je sam postavil. Ker pa ni mogel pridobiti za sodelovanje članov Hrvatske Selja-čke Stranke dr. Vladimirja Ma-čeka, je začel s krvavim terorjem. Med vprašanji, ki jih bo treba rešiti po koncu sedanje vojne, je nasprotje, ki so ga povzročili vstaši med Srbi in Hrvati. Poročevalec nadaljuje, da je potrebna garancija, ki naj bi jo odgovorni Jugoslovani zunaj domovine dali za enake pravice za vse tri narodnostne skupine v domovini, Srbe, Hrvate in Slovence, ki sedaj vsi enako trpe pod jarmom neusmiljenih valp-tov. Pripovedovalec zatrjuje, da je ljudstvo povsem in globoko pre- Eksperti mislijo, da bodo zračni napadi na Nemčijo končali vojno do jeseni Clevelandska vojaka, kakršne si pač poželi armada. Na sliki vidite dva Clevelandčana, ki sta sedaj oba z ameriško armado na Irskem. Prvi je Norman Keller, idrugi Mayne Brancher, ki meri polnih šest čevljev in šest palcev. Neurejenega sistema pro- pričano o zavezniški zmagi fad ie zmagal v manjše cene m ^emu plinu toralna komisija je včeraj mora Hope Gas Co. Cene naravnemu plinu, Napravila od leta 1939 ^ dobička. Komisija i; ^'a dalje, da mora znižati • za East Ohio Gas Co. v Centov na 1,000 kubičnih na 29.5 centov. daje East Ohio Gas Co. JVelandu, to pomeni, da ^ temalci prihranili na leto ^ $1,200,000. Poleg tega j 0 zahtevalo za svoje od-J6 $3,300,000, kot povrači-o. plačane cene plinu je ukazala znižane od 15. julija naprej tj'nfka družba pravi, da se it,> ila na višjo sodni jo. ln^usche je pa rekel, da je j^a federalne komisije veli-Za Cleveland in da bo-, ^alci plina gotovo dobili ceiie. k ,--o- bo vlivala topove zvontfv % & . e'^vica. (ONA). —VIa-j; kazala, da se po vsej cerkvene zvono-,.n°ve bodo prelili za ko-1 Je potrebna za vojni Predsednik Mehike je podpisal vojno napoved Mexico City, 1. jun,—Mehiški predsednik Manuel Avila Camacho je danes uradno podpisal vojno napoved osišču. Napoved vojne se nanaša na 22. maja. S tem se je pridružila nova država 26 zaveznikom, ki so uradno v vojni z osi-ščem. To je prva napoved Mehike v vsej1 svoji zgodovini. Mehiški narod, ki šteje 20,000,-000 duš, bo zvedel proklamaci-jo o napovedi vojne prihodnjo nedeljo. Zupan vsakega mesta in vasi bo v nedeljo nesel mehiško zastavo v spremstvu vojaštva na glavni trg, kjer bo pre-čitana vojna napoved, nato pa pribita na mestno hišo, da jo bo vsak lahko čital. -o- Suhači v senatu bodo dali javno zaslišanje Washington. —»Suhaška skupina senatorjev je določila dan 22. junija za javno zaslišanje glede predloga, ki bi reguliral opojno pijačo vojakom. K temu zaslišanju so povabili Henry Forda, generala Pershinga, magnata Rockefellerja in druge odlične osebe, ki naj bi povedali svoje mnenje glede te-To je prvi poskus, da se Zavarovalnina proti vojni škodi bo kmalu začela poslovati New York. — Načrti za zavarovalnino proti škodi, povzročeni na hiše in drugo lastnino vsled vojne, bodo kmalu gotovi. Zavarovalna družba bo War Damage Corp., financirana od RFC. Toda zavarovalnino bodo prodajale privatne zavarovalne družbe, ki bodo tudi ocenjevale eventuel-no škodo. Ta nove vrste zavarovalnina bo začela, poslovati naj-brže že 1. julija. Cena za te vrste zavarovalnino bo 10 centov na leto za vsakih $100 vrednosti na domove in na farme. Na industrijska poslopja in javne zgradbe bo pa cena 30 centov od vsakih $100 veljave. ki K to je topove. . rva obletnica \ i lje 0 poteklo eno leto, od i ^rla Johana Kolar. V bosta darovani v Ve maši zadušnici. Pr-Ce*"kvi sv. Vida ob 6:30, ne v cerkvi sv. Pa-UcHd Ave. in 40. cesta ga. vpelje prohibicija dobo vojne. —o— v deželi za Obisk iz New Yorka Včeraj nas je obiskal soured-nik Glas Naroda, Anton Svet. šel je v Barberton po očeta, ki je bil tri tedne pri svoji sestri Mrs. Mary Vidergar. Zdaj bo ostal oče nekaj časa pri svoji hčeri, Mrs. Silviji Janša na 1128 E. 63 St. Kralj Peter se bo oženil kot pravijo London.—Jugoslovanski kraj Peter II. namerava priti v nekaj tednih v Ameriko. Predno bo odpotoval, bo pa najbrže naznanil svojo zaroko z grško priricezo Aleksandro. Kot se zatrjuje, nosi princeza že prstan, ki ga ji je dal mladi kralj., Kralj Peter bo star v septembru 19 let, princeza je pa stara 21 let. -o- Republikanska lista za legislaturo bo prazna Republikanci v okraju Cuyahoga morda ne bodo imeli nobenega kandidata za državno zbornico. Na 12. junija je treba vložiti peticije, pa se ni pojavil še noben republikanski kandidat za legislaturo. Oni, ki so brez uspeha kandidirali v 1940, 1938 in 1936, ne pričakujejo zmage. Mladi politikarji, ki navadno kandidirajo v državno zbornico, so pa večinoma v armadi. K vojakom Anthony Jerman, sin poznane družine Anton in Mary Jerman iz Wickliffe, O., je odšel včeraj v armado« Vrlemu Slo vencu želimo vso srečo in zdrav povratek. Ta jo je Nemcem zagodel! William L. Shirer, vojni poročevalec za C ol\imbia Broadcasting System, si je 26. septembra 19^0 v Berlinu zapisal nasledn ji dogodek v svoj dnevnik: "Nemci imajo za radijska oznanila razne osebe od vsepovsod. Tako imajo Balkan-ce, Nizozemce, škandinavce, Špance, Arabce in druge. Včasih se izkaže kateri teh kot nezanesljive. Takega'se je izkazal nek Jugoslovan, ki je začel svojo propagando na nemškem radiu sledeče: "Cenjeni poslušalci! Zdaj boste pa slišali iz Berlina polno neumnosti, laži in podobno. Ako ste pametni, boste svoj radio takoj zaprli." Dalje ni prišel, Mr so mu radio naglo zaprli. Takoj zatem je prišla straža in odpeljala ozvunjevalcai katerega nismo več videli." Ameriški poročevalec trdi, da bo Hitler pričel z ofenzivo v juniju New York, 1. jun. — Louis Lcchner, ameriški časnikarski poročevalec v Nemčiji, ki se je vrnil včeraj domov, pravi, da je dobil pred odhodom iz Nemčije od zanesljive osebe zagotovilo, da bo začel Hitler z ofenzivo enkrat v juniju, ali najkasneje v juliju. Sedanji boji na ruski fronti so samo priprava za pravo akcijo nemške armade, je pripovedoval nemški poznavalec položaja. Ako zavezniki ne bodo prekrižali Hitlerjevega načrta s tem, da bi odprli novo fronto na zapadni Evropi, bo Hitler udaril z vso silo na vsej ruski fronti. Obenem bo pa peljal druge kolone preko Turčije in Perzije v Kavkaz. Hitler bo iznenadil sovražnika, tako z napadom kot z nove vrste orožjem, ki si ga je pripravil tekom zime. Na grških otokih je zaposlenih 4,000 delavcev, ki noč in dan grade barke, ki bodo prepeljale nemško armado v Turčijo. Kadar bodo bombe uničile nemško industrijo, bo zavezniška armada stopila na evropski kontinent in marširala proti Berlinu, ako se Nemčija ne bo prej vdala. 20,000 MRTVIH IN 54,000 RANJENIH V RAZBITEM KOLINU London, 1. junija. — Vojaški eksperti zagotavljajo, da bodo angleški in ameriški bombniki prisilili Nemčijo na kolena do jeseni, ako bodo nadaljevali z zračnimi napadi vsaj v taki meri, če ne v večji, kot je bil napad zadnjo soboto na nemško industrijsko mesto Kolin. Ko se je zagnalo nad 1,000 letal raznih tipov v soboto ponoči nad Porenje, je postalo jasno, da zavezniška zračna sila lahko sistematično uničuje nemški vojni stroj, mesto za mestom, tovarno za tovarno. Bolničarke umorile 7 oseb, so oproščene Vichy, Francija.—'Štiri francoske bolničarke, ki so dale sedmim neozdravljivim bolnikom strupa, ker niso bili v stanu bežati z drugimi pred nemško armado leta 1940, so bile spoznane krivim umora, toda obenem oproščene. Družine umorjenih bolnikov so dobile vsaka po en frank odškodnine. Bolničarke so rekle, da jim je ukazal umor nek stotnik, katerega ime ne vedo. -o- Na obisk V Colorado Gdč. Marion Kuhar, hčerka poznane Frank Kuharjeve družine, 1123 Addison Rd., si bo šla v nedeljo ogledat lepo državo Colorado. Odpelje se s sestro in svakom, dr. in Mrs. Carl A. Swisher. Marion bo ostala tam tri tedne, sestra in svak pa par mesecev, ker je dr. Swisher tam doma. želimo jim veselih časov. Naciji so usmrtili zopet 27 Čehov, med temi. so bile 4 ženske London, 1. jun. — Radio iz Prage je danes poročal, da so Nemci usmrtili nadaljnih 27 Čehov, vključno štiri ženske, v zvezi z atentatom na Reinharda Heydricha. S tem je naraslo število ustreljenih oseb na .Češkem od zadnje srede na 109. Iz Stockholma se poroča, da je bilo aretiranih tudi več Nemcev, ki 90 bili baje v zvezi z napadom na Heydricha. To so zlasti osebe, o katerih je znano, da so bile nasprotne Hitlerju, predno je prišel do svoje moči. To so zlasti člani bivše organizacije Stahl-helmovcev, katero je Hitler raz pustil leta 1933. Nekateri viri celo zatrjujejo, da so osnovali atentat na Heydricha Nemci, ki tajno delujejo proti Hitlerju in njegovim naci-jem. -o-' Vojaki morajo pisati po navodila za volitve Washington. — Mornariški in vojni oddelek sta uradno obvestila vojake, ki se žele udeležiti letošnjih volitev, naj pišejo po tozadevna navodila na državne tajnike svojih držav. Ti jim bodo pojasnili, kaj morajo napraviti, da bodo dobili v roke glasovnice. Trije Clevelandčani so naznanjeni kot pogrešani Mornariški oddelek poroča.tri Clevelandčane kot pogrešane in sicer: James Barna, ki je služil' pri marinih, sin Mrs. Barbare Samborec iz 9622 Aetna Rd., Aleksander Spilak, sin Mrs. Terezije Spilak iz 800 E. 157. St., mornar, in Arthur Feher iz 806 E. 100. St. Na obisku v metropoli Mrs. Ivanka Moznaz, Miss Zi-na Mayer in Mrs. Jenine Mayer iz Long Island, N. Y. so ta teden na obisku pri bratu Anton Klu-nu, 19206 Cherokee Ave. V soboto odpotujejo zopet domov. Pa so bili zadnjo soboto v tem zgodovinskem napadu samo angleški letalci. Kaj bo pa, ko se jim bo pridružila še ameriška zračna sila, kar ni več daleč. Nemčija lahko pričakuje ža svoja mesta usodo, ki je doletela Kolin. Ameriški general Arnold, ki načeljuje zračni sili Zed. držav, in ki se nahaja sedaj v Londonu, je rekel, da so razgovori z angleškimi poveljniki malodane končani in da ni več daleč dan, ko se bo pridružila ameriška zračna sila angleški. Take zračne ofenzive sovražnik ne bo mogel niti preprečiti, niti preživeti, je rekel Arnold. Ko so poleteli angleški letalci v pondeljek nad Kolin, da bi videli posledice napada v soboto, so poročali, da je nad Kolinom še vedno tako gost dim, da niso mogli jemati slik od razvalin. Napada se je udeležilo tudi nekaj ameriških častnikov, toda bili so samo kot opazovalci. Ves napad je izvedla angleška zračna sila sama. Upoštevajoč rezultat tega napada in računajoč na priključitev amefiške zračne sile, trdijo vojaški izvedenci, da bi taki napadi lahko prisilili Nemčijo na kolena do jeseni. Kadar bi zračni napadi enkrat štrli nemško industrijo, bi bilo za zavezniško armado lahko stvar zasesti evropski kontinent. * New York, 1. jun. — New York Times danes poroča, da je dobil iz nevtralnih virov v Berli nu poročilo, da so bombe ubile v Kolinu 20,000 oseb in ranile nad 54,000. Zdravniški oddelki nemške armade so bili odposlani mesto, da pomagajo. Dalje se zatrjuje, da je bilo tri petine vsega prebivalstva poslanih iz mesta v Monakovo, kjer so jih na- ODLIČNA UČENKA LEONA ALIČ Nocoj bo graduirala iz John Carroll univerze Leona Alič. Prve šolske nauke je dobila od čč. šolskih sester v farni šoli sv. Vida, kamor je pohajala 8 let. Potem je hodila eno leto na John Hay višjo šolo, tri leta pa v East High. Vse razrede je izdelala z odliko. Potem je šla eno leto delat, da si je zaslužila za nadaljne študije. Potem se je podala v bolnišnico sv. Aleša, kjer se je trenirala za bolničarko in je leta 1938 graduirala. Potem se je vpisala na John Carroll univerzo, kjer je dovršila po treh letih študij in dobila diplomo kot "Bachelor of Science." Ni lahka stvar delati in obenem pohajati v šolo, kar je morala vršiti Leona. Pa je pri vsem tem dovršila študije v kratkih treh letih. Leona je hčerka Mr. in Mrs. John Alič iz 6722 Bonna Ave. Njen oče je doma iz Notranjih Goric pri Ljubljani, kjer mu še živi 86 letna mati. Mrs. Alič je bila pa rojena tukaj in je hči dobro poznane družine Mrs. Terezije Kmet-Jakšič iz 3922 St. stanili v zasilnih barakah, ki w Clair Aye_ poznani Frank Jak_ jih postavili zadnjih 24 ur. (Nemško uradno poročilo se pa glasi, da je bilo pri napadu na Kolin ubitih samo 139 oseb). -o- Nove vrste nemška propaganda Moskva. — Rusko časopisje piše, kako so nemški vojaki nadeli uniforme ruskih vojakov, ko so v Kursku ustrelili 400 žena, otrok in starčkov. Streljanje so snemali na film, kar bodo gotovo izrabili za kako propagando proti Rusom. Dospeli na počitnice Iz Kansas City, Kans., sta prišla na počitnice Pete in Pauline Kovač. Stanovala bosta pri svoji teti Evi Ožbolt, 4058 E. 93. St. ' šič je graduantinji stric, njene tete so pa: Dorothy Šimenc, Vickie in Vida Kmet ter Alice Ur-bas iz Loraina, O. Naše iskrene čestitke in mnogo uspeha v na-daljnem življenju želimo naši pridni Slovenki! Proti zapadu Mr. in Mrs. John Hrovat ml. iz 6711 Edna Ave. sta se podala z družino na enoteedenski obisk v Lemont, Chicago in Milwaukee. ž njimi je šel tudi Mr. John Hrovat st. Le dobro se imejte! Važna seja Podružnica št. 3 SMZ bo imela v četrtek zvečer ob 7:30 sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Udeleže naj se vsi člani! i v «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2:25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 128 Tue., June 2, 1942 Zemljevid po tej vojni Profesor George T. Renner, ki uči zemljepis na Columbia univerzi, je v reviji Collier's podal zemljevid sveta po tej vojni. Zemljevid je napravljen prav po profesorsko, zato težko izpeljiv in v nekaterih slučajih nemogoč, zlasti kar se tiče Jugoslavije. Profesor Renner je razdelil Evropo po tej vojni v devet držav, ki bi nastale iz sedanjih malih in velikih držav in sicer naj bi bile v Evropi sledeče države: Rusija, Skandinavija, Češko-Poljskži, Nemška z Madžarsko, Italija, Unija balkanskih držav, Anglija z Nizozemsko, Francija, republika Iberija z Portugalsko in Španijo. Torej bi nastala ena država iz Norveške, Švedske, Danske, Estonije, otokov Islandjie in Greenlandije. Iz Češke, Poljske in Slovaške ena država, iz Nemčije in Madžarske ena, iz Jugoslavije, Romunske, Bolgarije, Grčije in Albanije zopet ena, Švica bi se razdelila med Francijo, Nemčijo in Italijo, Nizozemska naj bi se priklopila Angliji, Belgija naj bi se združila s Francijo, Portugalska in Španija naj bi bili ena država. Na tem zemljevidu je dal profesor Renner Italiji vso Dalmacijo, Črno goro in Julijsko Krajino, torej naj bi imela njegova Balkanska unija pot do morja samo v Grčiji. Ozek pas ob Črnem morju je dal Renner Rusiji in sicer ga je sestavil iz Romunske, Bolgarije in evropske Turčije, da bi prišla tako Rusija do Dardanel oziroma do izhoda v Sredozemsko morje. Renner misli, da bi morala dobiti Italija vso Julijsko Krajino, Dalmacijo in Črno goro, da bo imela na tak način "zavarovan hrbet pred Balkanci." To je velika nesmisel, ker bi taka razdelitev vzela Balkanu Jadransko morje, ki bi bilo vse v oblasti Italije, ki ima že itka več kot preveč morja. To rej bi tukaj ne bilo nikdar miru, ker bi niti Jugoslavija, niti ostale bankanske države, ako bi se združile v eno unijo, nikdar ne odstopile Jadrana. Po našem mnenju bi se Italija ložje branila onstran Jadrana, kot pa če bi imela ozek pas Dalmacije, kjer bi bila vsak čas v nevarnosti, da jo poženo v morje. Njegova sestava nove nemške države, v kateri naj bi bili Nemčija in Madžarska, bi popolnoma obkrožila Češko in Poljsko in onemogočila stik severnih in južnih Slovanov. Če je imel pri tem profesor Renner svoj poseben namen, ne vemo; je pa sumljivo, da se boji postaviti severne in južne Slovane kot ožje sosede. Po njegovi razdelitvi bodoče Evro pe bi bili Nemčija, in Italija mnogo večji kot sta sedaj, kar je popolnoma v nasprotju z namenom zaveznikov, ki hočejc po sedanji vojni tako Nemčijo, da bi ne bila v stanu napasti svojih sosedov prihodnjih par sto let. Če je torej namen zaveznikov, da se po tej vojni ustvari trajen in pravičen mir, potem bodo morali državniki, ki bodo delali nove meje posameznim državam, napraviti nov svetovni zemljevid na vse drugačni podlagi, kot si ga je pa zamislil profesor Renner. Državniki imajo še v živem spominu versajski mir in s takim peresom, kot so ga pisali leta 1918, ga ne smejo pisati več. Takozvane "tržaške teroriste" so obdolžili rovarenja proti državi, uničevanja javne in zasebne lastnine, ropa in umora ter zarote, da spravijo del italijanske države pod tujo vlado. Po fašističnih zakonih je bila kazen za vsak tak prestopek smrt. Predno se je pričela obravnava, so 10 obtoženih oprostili, ker niso imeli proti njim dovolj dokazov. Toda niso jih spustili na svobodo, ampak so jih poslali za dve leti na otok Ponza v izgnanstvo. Med temi je bila tudi učiteljica Ljudmila Rutar. Eden od teh desetih, ki mu niso mogli dokazati nobene krivde, je bil tudi cerkovnik Anton Gropajc iz Drage pri Trstu, ki je, kot smo povedali že prej, storil vsled mučenja v ječi samomor s tem, da je skočil skozi okno in se ubil. Skoro 100 obtožencev je stalo pred sodiščem, obtoženih več kot 100 raznih prestopkov. Fašistična Italija je hotela s to obravnavo dokazati svetu, da obstoji v Julijski Krajini organizirana banda zločincev, katere namen je razdejanje italijanskih institucij in organizacij. Italija je nujno potrebovala takih dokazov, da opraviči svoje napadalno zadržanje proti svoji sosedi Jugoslaviji. Tik pred obravnavo je posebni tribunal znižal število obtožencev, proti katerim se bo vršila obravnava na 18, z ostalimi pa da bo postopala enkrat pozneje. Državni pravdnik je dospel v Trst k obravnavi 30. avgusta 1930. Policija in orožništvo je bilo alarmirano po vsej Julijski Krajini, mobilizirana je bila 58. divizija, imenovana "San Giusto" in v tržaško luko je dospelo več bojnih ladij. Ob vsej jugoslovanski meji je bila ojačena straža. Istočasno je pa začelo vse fašistično časopisje kot na povelje silno gonjo proti slovanskemu prebivalstvu v Julijski Krajini in proti sosednji Jugoslaviji. BESEDA IZ NARODA Kaj bo 7. junija v Collin-woodu? Kot male pridne čebelice v ranem pomladanskem jutru, ki jih vidiš na livadi, ko letajo od cvetke do cvetke, kjer srkajo sladki med in ga pridno nanašajo v svoje panje, prav nekaj podobnega je tudi v našem društvenem življenju. K pridnim čebelicam bi lahko primerjal naša dekleta (ka-detke), odsek društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, kajti imel sem zadnje čase priliko opazovati njihovo delovanje, njihovo požrtvovalnost ter njih uspehe. Zato pa se mi zdi, da po vsej pravici, da jih primerjam s pridnimi čebelicami. Že pred letom dni so te naše mlade članice predložile prošnjo na društveni seji, da si žele nabaviti nove uniforme, da se tako pokažejo v javnosti med drugimi uniformiranimi skupinami, katerih imamo v Clevelandu precej. Radi tega se nismo prav nič čudili njih prošnji. Začudili pa smo se in nekaterim še danes ne gre v glavo, ko so nam dekleta povedala, da ne želijo nobenega denarja iz društvene blagajne, ker si istega nameravajo same preskrbeti. In res so šle takoj zelo vneto na delo. Prirejale Vstopnic prodanih za $159.60 Pivnica nam je prinesla 129.60 V darovih smo prejeli 88.68 P. S. štev. 7 so izročile 85.17 za zlicitirano torto Skupnih dohodkov je bilo 469.55 odbitek stroškov, katere smo imeli z priredbo 146.64 $322.91 Dalje so k tej prireditvi pri' pomogle tudi turo j ene naše Slo venke, katere so udruženene pri organizaciji Progresivnih Slo venk Amerike, podružnica štev. 7. Te so se zavzele, da so oddale v ta blagi namen "Vojni bond" za $25.00 in $5.00 v vojnih znamkah, kar jim je preostalo od tega $85.17. Prostovoljno pa so prispeyali sledeči, kar sta nabrali Mrs. Kline in Mrs. Vidrich. Po $2 F. Baznik, Kunčič-Perrotti Cafe; po $1.00 John Godnjavec, Josephine Zaje, Louis Urbas, Ivan Špehek, Cergolj-Ogrinc, J. Kuhar, A. Dolgan, J. Videmšek, Jos. JanežiČ, Opalek, J. Ro-žanc, neimenovan, Mrs. J. Modic, Waterloo dept.* Pouše; po 50 centov J. Smole, M. Smr-ke. Torej sta skupno nabrali $20.00. Dalje so ravno tem ženam, ki sta se bili odzvali, da sta šli krog trgovcev, darovali v bla- gu sledeči trgovci: J.. Roje ste-so zabave, prodajale razne list- klenico žganja, Krasovec trgo-ke za nagrade, trkale na dobra j vina z vinpm dva galona vina, srca med članstvom in končno i F. Petrovich-zabojček cigar, se jim je srčna želja izpolnila. V nedeljo, 7. junija, bo njih najsrečnejši in najveselejši dan, ko se nam bodo prvič pokazale v novih uniformah ter spremljale svoje častno novo bandero v cerkev k blagoslovitvi. To 'bo slavnost, kakršne v Collinwoodu še nismo videli. V paradi bodo sodelovale vse uniformirane skupine iz države Ohio. Tucli bratska društva so se povoljno odzvala ter oblju- Louis Osvald 10 funtov sladkorja in 3 funte kave, Kalan Bakery torto (cake), kar j a na licitiranju prineslo $6.50, Mrs. L. Wolf je darovala potico, Mrs. Kline steklenico "reliša," Slovenska zadružna zveza jest-vin za $5.00. Zalarjeva pekari-,ja pa kruh in žemljice, kar sm'o jih potrebovali za to prireditev. V imenu odbora najlepša hvala požrtvovalnim ženam, ki bila svoje sodelovanje pri tej j so šle krog trgovcev in prav ta- pomembni slavnosti. Kaj pa ti, dragi rojak in rojakinja, član in članica KSKJ, ali bosta sedela doma in se kislo držala? Pridi tudi ti, ki či-taš te vrstice, pridruži se naši mladini, daj ji poguma, da bo čim trdneje prijela za delo, katerega ji bomo prej ali slej odstopili. Slavnost se bo vršila po sledečem redu: Zbiramo se ob treh popoldne pred Slovenskim domom na Holmes Ave.; ob pol štirih odkorakamo z godbo' na čelu v cerkev Matere Božje; po blagoslovitvi korakanje po naselbini in nato nazaj v Slovenski dom, kjer se bo vršil zanimiv program. Zvečer ob sedmih pa bo v zgornji dvorani ko lepa hvala vsem trgovcem, ki so prispevali. Nadalje so prispevali v gotovini, kar je vključeno že v gornjem poročilu, sledeči: po $25.00 Progresivne Slovenke, krožek št. 1, Mr. John Potokar (Double Eagle Bottling Co.), Mr. Drenik $5.00, Mr. in-Mrs. Durn $5.00, Frank Barbič, Jr. $2.00, Mr. J. J. $3.00, po en dolar so prispevali Andy Poklar, Paul Cesnik in Frank Barbič. Jack Novak 68 centov. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način pripomogli do tako lepega uspeha. Naj nam bo to v zavest, da smo storili dobro delo in da smo v tako kratkem času za začetek dosegli že lep uspehi banket in po banketu pa bomo j zato naj vam bo v imenu trpe-zaplesali poskočni štajerišč, šo-1 čih izrečena najlepša zahvala tiš, polko in tudi veseli valček. Posebno pa hvala lepa požrt- Ples bo za mladino v spodnji vovalnirtij mladenkam in ženam dvorani, igral pa bo poznani | prj krožku št. 7, ki so v ta blag Johnny Pecon in njegov orkester. V upanju, da se vidimo na tej slavnosti, vas bratsko pozdravljam, Geo. Panchur. namen zbrale precej lepo vsoto. Pri tem delu so se posebno odlikovale Mrs. Amalia Terbi-žan, Mrs. Bradač, Mrs. Justi, Pretnar in druge. Vse priznanje zaslužijo te naše tu rojene Slovenke. Naša prihodnja prireditev v ta namen bo v jeseni, in sicer 11. oktobra: Dvorane v ta namen so se vzele že v najem, Prva prireditev collinwood-i namreč obe dvorani Slovenske-skega okrožja za zasužnjene bra-"1 g& delavskega doma, na Water- Prostovoljni doneski za Slovence v domovini te v domovini je za nami. Vršila se je 2. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterlpo Rd. V dolžnost si štejem, da se v imenu odbora javno zahvalim vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli do takega uspeha. Torej tu sledi poročilo, kot že rečeno, o naši prvi priredbi 2. maja 1.1. loo Rd. Odbor, kot društveni zastopniki se že sedaj pripravljamo, za čim lepši uspeh te bodoče prireditve. Na naše ljudi pa že sedaj apeliramo, da se pripravite in odzovete na to oktobrsko prireditev. Za odbor JPO SS., S. D. D. J. F. Durn, ta j. Lep duševni užitek Predzadnja nedelja je bila zame polna duševnega užitka, tako popoldne kakor zvečer. Popoldne sem se udeležila programa, ki ga je podala podružnica št. 25 SŽZ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. To je bil zelo lep in pester program. En nastop je bil lepši od drugega. No, zakaj pa tudi ne, saj je vodila ves program naša priljubljena urednica Zarje, ga. Albina Novak. Bila je lepa udeležba, namen dosežem in upam, da tudi v gmotnem oziru. Zvečer sem se pa udeležila igre "Poslednji mož," katero nam je podal naš cerkveni pevski zbor "Ilirija" v Slovenskem domu na Holmes Ave. Tudi tukaj je bila udeležba nad vse pričakovanje, kajti dvorana je bila nabito polno. No, tukaj je bil pa porok režiser g. Martin Rakar, da bo igra res polna užitka, kar je bilo več kot desetkrat res. če bi bil kdo že napol mrtev in se je udeležil te igre, je gotovo ozdravel od smeha, katerega je bilo toliko v dvorani, da navzoči niso mogli zlepa priti k sebi. Ta igra je še boljša, da pripravi av-dienco do smeha kot pa ona "Micki je treba moža." Igralci so bili vse skozi izvrstni. Neprekosljiv pa je bil gotovo gospod Petelin v prizoru, ko se je poročila hčerka Zdenka z g. Sadarjem (Mama souze, sou-ze . . .) Solze smo imeli tudi drugi v očeh, vsaj jaz zase vem, da sem jih imela, ker sem se v resnici nasmejala do solz. Hvala zboru Ilirija za tako lep užitka poln večer. Jennie Koželj -o- Piknik Slovenske šole SND Dva dni pozneje so pričeli z obravnavo, kateri so prisostvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti v gala uniformah. Konzularni uradniki vseh inozemskih držav so bili povabljeni k obravnavi. V nedeljo 7. junija se vrši let ni piknik Slovenske šole S. N Doma na S. N. P. J. farmi, pri Chardon in Heath Rds. Ob tej priliki bi se dalo navesti mnogo krepkih zagovorov v prilog in podkrepitev Slovenske šole, am pak sem mnenja, da je sloven ska javnost že dovolj poučena in prepričana o veliki pomembno sti te edinstvene, še vedno svO' bodne slovenske šole na svetu Medtem ko nacistični in fašisti čni rablji na debelo morijo in za tirajo naše ljudi v starem kraju kateri se jim zoperstavljajo, pe uživamo mi tukaj v tem veliken svobodoljubnem svetu, v Združe nih drzavah'Amerike še vedne popolno prostost, kjer lahko ne gujemo iskro znanja slovenske besede in narodne zavednosti, kot Slovenci. Radi tega smo dolžn pomagati z vsemi danimi sred stvi naši novi domovini Združe nim državam Amerike, da zma gamo v boju za principe svobode kakoršne poznamo v Ameriki Ob razmišljanju na vse to bi Slovenci in Jugoslovani ne smeli niti najmanj oklevati, ko pride tak dan in taka prilika, kot je iz let Slovenske šole, pač pa bi mo rali pokazati javno svojo zavednost in se korporativno udeležiti priredbe, ki se vrši v korist Slovenske šole S. N. Doma. S svojo številno navzočnostjo bi dali eden drugemu korajžo in vspod-budo; pokazali bi, da se čutimo še dovolj močne in zavedne, da lahko še tudi mi pomagamo braniti svete pravice naših zatiranih bratov in sester v starem kraju, ko pride prilika za to, in jim pomagamo izvojevati njih neodvisnost in svobodo, kot si želijo. Slovenska šola SNI) je tudi zelo važna ustanova z ozirom na •naše bratske podporne organiza-nije, kulturne organizacije in narodne domove. Dokler bo živela slovenska zavednost v srcih naše mladine in dokler nas družijo take vezi kakoršne imamo danes med seboj, bomo lahko še dolgo živeli in se medsebojno podpirali in koristili samim sebi in celoti. Več ko bo znala naša mladina, več vrečjni bodo kot državljani in lažje si bodo služili svoj kruh. Slovenska šola SND si prizadeva naučiti mladino slovenskega jezika; jih seznaniti po možnosti z vsemi dobrimi idejami, ki jim bodo le koristile v življenju. Ne dovolite da bi Slovenska šola prenehala s poukom, dajte ji še nadaljne opore in vse bo šlo naprej v korist celokupne cleve-landske slovenske naselbine. Kdor nima lastnega avtomobila, se lahko posluži John Oblakovega busa, ki ga je vodstvo Slovenske šole najelo da prepelje na piknik naše drage goste in pa vse učence, katerih stariši nimajo svojih avtomobilov, da bi jih sami peljali. Torej, bus odpelje izpred S. N. Doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne; se ustavi spotoma pred S. D. Domom na-Waterloo Rd. od tam pa odpelje naravnost na farmo. Vozna pristojbina za vse od-rastle goste je 50c za osebo na obe strani. Učenci in učenke Slovenske šole SND so prosti voznine. Bodite točni, pridite še pred eno uro na prostor, da ne zamudite. Za ples v paviljonu SNPJ bodo igrali Vadnalovi iz Collin-wooda, ki vas bodo prav gotovo zadovoljili. Kuhinjo imajo v glavnem v oskrbi članice Gospodinjskega kluba SND; zastopnice društev v Prosvetni klub SND boste pa pomagale in pa prodajale pivske listke, sladoled in druge dobre stvari, da bo šlo vse gladko naprej. Direktorji in zastopniki društev v Prosvetnem klubu SND bodo pa imeli v oskr. bi dobre pijače in bodo postregli prijazno vsem gostom. Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. je obljubil Slovenski šoli toliko dobre sladke soda-vice, da je ne bo zmanjkalo. Mr. Potokar je velik dobrotnik in podpiratelj Slovenske šole. Kadar ima šola kakšno priredbo vedno kaj pomaga k večjemu uspehu na en ali drug način. Za-o je nas vseh dolžnost da ga upoštevamo, kadar nakupu jemo produkte, kakoršne on prodaja Delajmo z njim roka v roki. Kateri ima še kaj prostora na svojem avtomobilu n^j naloži ?0ste pred S. N. Domom, da bo '.deležba večja. Vse zastopnike ;n zastopnice društev v Prosvetnem klubu pa prosim za iskreno sodelovanje. Na svidenje! Za Slovensko šolo SND. Erazem Gorshe, tajnik Človekovo prodiranje v globino Človek je že skoraj popolnoma raziskal velikansko površino zemeljske oble in v primeri 3 tem ogromnim pionirskim de-iom so njegovi poizkusi prodreti navzgor v ozračje ali navzdol v globino, naravnost preskromni. V višino so še najvišje prodrli profesor Piccard in njegovi posnemovalci. Z največjimi napori in stroški so dosegli komaj višino 25,000 m. Če ie že ta uspeh malenkosten, tedaj so še skromnejši poizkusi prodiranja v globino. Samo v rudnikih nastopa potreba riti vedno globlje in globlje. Med vsemi tisoči različnih rudnikov na svetu je prodrl najgloblje rudnik zlata Village Deep-Mine v Južni Afriki. V tem rudniku delajo rudarji skoraj v neznosni vročini 2500 m globoko. To je do zdaj največja globina, do katere se je mogel For Victory Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS dokopati človek pod Ker pa dandanašnji čas w» goča človeku, da pusti deia stroje mesto sebe, je bilo goče s stroji prodreti še ^t&tt lje. V še večje globine ječ1 vek vrtal s pomočjo stroja^ lovu za tekočim zlatom. 11 kord so dosegli seveda v Zdri ženih državah Severne AweI j N. ke, kjer so na petrolejskem P| ^^ lju Wasco' v Kaliforniji s' Kaj _ zamei ti mor; žlovel t* —? drom dosegli globino 1 havim nakar je morala zemlja ^ pa ja2 v taki globini skrbno čuvala ;verin(. koče zlato, izročiti svoj zak Javite S tem so končani človekovi P]Ampal izkusi prodreti v globin0 lje na suhem. Na morju bilo mogoče doseči niti kakor na suhem. Medtem »0 ... navadni potapljači sP0* {Ah, ka da se potope v najbolj^ |iirjai tapljaških opremah do 1 globoko, je uspelo Am® Williamu Beebeju, da se J posebno kroglo, v kater0 dal neprodušno zapreti, sj1^ globino 923 m. Mnogo S tudi v bodoče človek »e fazbi Nbil 'ovolit fazlag£ ,am p c železn je pai gel v morju prodreti, ^ deset 1 stopajo v teh globinah *e J razb pritiski, da jih delo £res rok ne zdrži več. Z W ^ h si p instrumenti pa je čl.oV(* ''n da lahko zmeril naj»?ic . ngodi globine morja in n?sf. J 0ktžit največjo bo" "k cii pra Poglej 1 Mtian globino, ki kakšnem ogromnem 111 koj s( Kakšnem ugium^1-"* ousj^ Pc prepadu vzhodno od JaP 0»! p0 Izmerjena globina z^Jžite m 500 m in je torej P1'1 polovico večja od vrha Mont Everesta najvi3] »i so ji. Kako malenkostni ^ pehi, nam najlepše P° , ,vrsme * i: stvo, da nas od P°-vv u lje do njenega središča 378,000 m. Kaj proti W ki pomeni 4000 ali nam pove najbolje zš slimo si, da je vsa zem ka kakor jabolko. P°.. ^ njih dognanjih znat* teJ je vse središče zem 1 ^ središče ognjena masa trdo skorjo. Če z k1 je ?i bi t bl lk" ei>da n na ž pan 9»tnik emlja velika kakor i( kIetl) „ . skorja» ter,- bila njena trdna ^ toliko debela, kakor J^ lupina. Najvišji vrh ^ bi se na tej lupini/10, ar" toliko, kakor najb° J. del na prašek, ki bi pac iiH"1 tf Pi ®vah" oma W StVc linst bilo ako ra< 'Orii. ' . dame N, _ tte mo Da cirkv Wedat ' Goto da Va 'etke °dškoc l0žil je "finko ver«> p al' Pa J prt Mussolini je umrl • lA^red prav ni umrl, Bogu Joči^en no in v zamero, ker i* ^Vali. vendar položiti v ^fl ^un; zemlji, ampak v teJ-^ ^ -moral umreti, sicei ji» j povedati tistega, kar r" ^ Pač , Torej signor M^fn^W gorak v nebesa. Ra%li ^ ^ tisnil svoje debele da bo izr °ber mo, daje to samo v< pripJ' J-dar bo to res, je «anJ ljeno WPA delo v- sP. štorih, ne pa v P^'ivil' V nebesih so ogromne mani A h, Jol ali i^^it* lijone angelov mu V ^ J ^j špalir in mu delalo^pu^ sj . .„ ni" c( roti'L,gei Špelin ill »I»V« --ci: "Eviva il Duce- mu je prišla nH*Pr" k" F ,0 ^ ali "STERLING" suknjo za b°d.oVarHe, .jUl* 'n Se" WILL-CALL in to direktno iz 1 p0 fl'^y :>iril ^ DAJ, dokler dobite še dobro ^ ft^el cenah. Za dobro blago infP°® bo se vam priporočam. HEN NO /i. LE v s^ ENdicott 3426 1034 ADDISON Kl> ^ zeffllJ1 as i dela lilo še \ faaniTTTITIIITIITITIITTTTIITH jelai, — stroja Ml. ® jI V 0 ABeI kefflP1 ji 3 Sv< 4573 ^ i a, k' ,vala zak'4 no ti tol> an* sposob K " IlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITITITTITTTTTIHTTITTTTI l MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ITIITIIIIIIITIIIII ■*]'■—? Ne bo motil ^merimo vam ga naj ne? " moram, da kaj takega še človek ni zahteval od me-•1 Na eni in isti ladji se vozim s tako nevarno zve---? Ne! Mm vam, ali poj de on pa jaz —! Izberite! Vrzi-fttino v vodo —! Ali pa , Javite omaro na suho!" k0V«rmpak- sir —!" J'e miril cirkusa. "Saj ni nevar- ?J Prav nobene nevarnosti! Oglejte si tole izredno mo-»maro, ki —." ;.ih S kaj omara —!" se je JS150 Urial možic. "Tole omaro o Mrazbijem, kaj šele da bi je 'azbU panter!" nerlča se ]'e n S6 ;ro'„ Vlagal lastnik. "Dovolite, i, »Pj Vi 3 *železna kletka in v njej 6saj 'i'6 panter! In tiste k'etke " jj levov in panterjev ne i ze-,'e ra^Ku; t" lovešjie ^sej1®1 Poglejte!" je ponudil 'rsne;1® sam zakrivil nesrečo, ki 2godila- v kazite nam kletko!" ezl,4 se je oglasilo dvajset Potnikov. a? a! Pokažite nam kletko— iab ^te nam kletko!" ajvišJ 5jtl(Ja niso bili toliko rado- V|a se >ove S loč1 pol bil" dr" m1' ■t«1 razbiti! res Ne verjamem!" na železno kletko ko na ti ;l Panterja —. "Stnik cirkusa je bil yan- ■ pristen anglosaški, v a eJ - ^ stvari tudi kaj zasluži vah" rojen Amerikanec. . gte^oma je zagrabil priliko, »bčir . j . Jcmstva, in še radovedne-^Hilo dovolj _. °Jo5( % rad — zelo rad —V' je "Ampak, velespošto-$ ame in velecenjeni gen- 6 ^il 'ai!'> — saj razumete, da morem pokazati kletke Da bodete namreč obe-1(0»," kletko videli tudi črnega j;ioVf']a< Panter pa je dolo-gVet» a cirkus in kdor gre v cir-ej itol ."®dat živali, plača vstop- Goto\ 1o torej tudi razu- da vam ne morem poka- lfitke in tudi ne panterja °dškodnine." 'Ožil Je v svoj nagovor kra- -LjU ^nkovit molk in dal po-S'CetTl pr^iko, da premisli-' tiHf^ost njegove logike, pa 'Jeval; bo redki, zanimivi pri-'2rednejši in zanimivejši, ot)6nem odredil tudi krm- ,1111"" p li i je K0'0'1 bi if lisičini Je ,eti , > pftf inj* k , N6 ' nun1 s cij'e; ep sami prvi sedeži — < vid* 4» o* A H>» S? s*? 2lvali. Tri vrste sedežev »ta, cUnali, prvega po dolarja po pol dolarja,tre-1)0 četrt dolarja. In ker na Pač ni drugih gostov ko aai*ie in sami gentlemani, ePričan, da lahko drugi J1 sedež izpustimo že kar Ali pa je morebiti ^ Vami, ki bo plačal sa- ali ceio samo četrt do-.v» Se je po družbi. Seveda e ni oglasil. °v°ljno se je namuznil. 111 cenjene dame in spo-l,,,® 8entlemane, dolar za 51 klobuk in pobral do- r poklical krotilca, da l^avi za "predstavo." Potniki so bili po veči-Hj 1 yankeeji, čisto zado-Hilj80 bili z nepričakovanim ljjjtet°m. Malo prej so bili tS]. °8orčeni, da je kapitan o*' ~Jei ------' — J — . gel1 y na krov tako nevarno i# ^ Pa koj so bili potolaženi rC^-ieni, ko se jim je nudi- \ Urljiva zabava in pri- ((j sprememba. Saj vožnja >0^ V-.itak silno dolgočasna in J^a enolična. Celo uče- ,'c z očali je premagal sg z napeto radovedno- \ ^ v Prv0 vrst°- Pa se je ^ljudem. umaknil k fantje," je pravil, vo sem dobil, drugo pa ker rdeči lopov ni ma-Nobeden torej ne pla- ča nič. Tretja stava pa naj ne velja za drink, ampak za dolar, ki ga moramo plačati. Ste za to?" Vsi so bili za predlog. Vnaprej so bili prepričani, da bodo stavo dobili. Orjaku ni bilo videti, da bi se dal od koga ustrahovati. "Dobro!" je dejal cornel samozjavestno. "Videli bodete, kako hitro bo tisti dolgin vzel kozarec!" Dal si je spet naliti in se bližal orjaku. In res pravi orjak je bil. Še daljši je bil, bolj plečat in krepkejši ko Grosser. Kakih štirideset let je štel, gladko je bil obrit in obraz mu je bil ves zagorel od solnca. Moško lepe poteze so govorile o pogumu in o drznosti in pogled njegovih sinjemodrih oči je pričal, da živi mož v široki naravi in da je vajen gledati v daljavo. Tak poseben, nepopisen izraz je najti le v očeh mornarjev, prebivalcev puščave in prerijskih lovcev. Izredno snažno in izbrano je bil oblečen, kot da je pravkar prišel od krojača. Orožja pa ni bilo videti na njem. Poleg njega je stal kapitan, prišel je s poveljniškega mostu, da bi videl panterja in krmljenje. Košato se je razkoračil cornel pred svojo tretjo žrtvo ter dejal ošabno in izzivalno: "Sir, nudim vam drink! Upam, da ga ne bodete odklonili in mi 'povedali, kdo ste! Kajti jaz sem gentleman 'in pijem le z gentlemani!" Orjak ga je začuden pogledal s svojimi sinjimi očmi pa se obrnil v stran ter nadaljeval prekinjeni pogovor. "Pooh —!" je naredil cornel. "Ste gluhi —? Ali pa nočete slišati —? Tega bi vam ne svetoval, ker ne razumem šale, če mi kdo odkloni drink! Svetujem vam, zgledujte se na tistemle Indsmanu!" Orjak je malomarno skomiz-gnil in vprašal kapitana: "Ste čuln, sir, kaj je rekel ta človek?" "Yes — da —, sir! Vsako besedo sem čul!" je pokimal kapitan. "Well —! Za pričo mi bodete, da ga nisem klical!" Cornel je vzrojil. "Kaj —?. Odklonili ste drink —? Ali mar želite, da se vam zgodi kakqr tistemu Indijancu, ki —." Več ni utegnil povedati. V hipu mu je zasolil orjak tako mogočno zaušnico, da je padel, se zakotalil po tleh in se celo prekopicnil. Ko otrpel je ležal za trenutek, pa se pobral, izdrl nož in planil. Orjak je tiščal roke v hlačne žepe in stal pa gledal tako malomarno, kot da se ni nič zgodilo in kot da mu ne preti prav nobena nevarnost. Niti trenil ni. Cornel pa je tulil: "Pes — ! Meni zaušrfico —? To stane kri in sicer tvojo!" Kapitan je mislil stopiti vmes, pa orjak mu je odločno odkimal, dvignil desno nogo, ko mu je prišel Cornel dovolj blizu, in ga je sprejel s tako krepko brco v trebuh, da je spet padel in se zavalil po tleh. "Dovolj, sicer —!" je zagrozil orjak. Pa cornel se je spet pobral, d j al nož za pas, izdrl pištolo in jo nameril. Orjaku pa je menda bilo dovolj njegovih neumnosti. Vzel je roko iz žepa, samokres se je zableščal. "Proč s pištolo —!" je za-povedal. Trije kratki, ostri streli so počili, — cornel je kriknil iz izpustil orožje. (Dalje prihodnjič) ---o—- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Mednarodni pregled Borba Italije in Nemčije za> "Neodvisno" Ozadje diplomatskih sporov (Te dni je izšla knjiga "Agent in Italy," v kateri je celo poglavje posvečeno diplomatskim spletkam Italije in Nemčije za "Neodvisno." Iz poglavja pricbčujemo sledeče): "Sredi avgusta je prikipela do roba zadeva Hrvatske, ki se je začela, da je Jugoslavija vstala proti Hitlerju, odločitev, ki je povzročila bojevanje na Balkanu. čim je Jugoslavija padla, je postala Hrvatska posebna enota pod vodstvom Ante Paveliča. Vzdel si je ime 'poglavnik,' vodja. Pavelič je takoj odšel v Rim na razgovor z Mussolinijem in Cianom. V začetku aprila so ga poklicali v Berlin, kamor je od-letel s posebnim letalom von Mackensena, pustivši Italijane, ki so osupli strmeli v prazni sedež. Takoj v začetku vojne z Jugoslavijo je Italija začela z ireden-tistično propagando za Dalmacijo, del Jugoslavije ob Jadranu, med Albanijo in Trstom. Najsevernejši del te obale je politično pripadal Hrvatski. Jadran je morje, v katerem je gospodovala Italija in Italija ni hotela druge sile na jadranskih obalah. Propaganda se je razvila v ogorčeno zahtevo po 'osvoboditvi' vse obale. Gayda je v posebnem članku v "II Giornale d'lta-lia" trdil, da je bila Dalmacija nekoč del beneške republike in da je zato italijanska pokrajina. Čim je bila razglašena neodvisnost Hrvatske, se je začela med Nemčijo in Italijo borba za novo deželo in zlasti za Dalmacijo. Za ureditev meja so sklicali 3. maja konferenco na Dunaju, ki naj bi se je udeležili Italijani na čelu s Cianom, Nemci z Ribentroppom in Hrvati s Pavel ičem. A Italijani, ki so bili razočarani z usodo svojih zahtev po Niči, Korziki in Savoji prej- šnjega leta, so slutili, da bi se utegnilo kaj podobnega pripetiti tudi 3. maja na Dunaju. Ker Mussolini ni mogel dati Italijanom pravega kruha in špageti, jim je hotel dati vsaj večjo Italijo. Ker pa se je bal na Dunaju limanic in v Italiji neredov, če zopet ne bi izvoje-val svojih "pravic," je sporočil Nemcem svoje zahteve in konferenca 3. maja je bila odložena. Tako mi je povedal Pi-nelli, ki bi bil moral biti član delegacije. Ribentropp pa se je brez vednosti Italijanov skrivaj pogajal s Paveličem. Da bi razbil italijanske zahteve po Dalmaciji, je hotel zahtevati del obale za Hrvatsko, češ, da nova država potrebuje izhod na morje. Nemški zunanji minister je zahteval od Paveliča, da iz Hrvatske napravi kraljevino in prestol ponudi italijanski savojski hiši. S tem bi se Italijanom prikupil, kajti vzbudil bi v njih vero, da bo Hrvatska tako postala njihova lutka, kot se je zgodilo z Albanijo, Dalmacijo bodo pa zato radi dali, Hrvatski. Mussolini je o tem prvič slišal, ko mu je Pavelič sporočil, da bo napravil iz Hrvatske kraljevino na čelu s savojskim kraljem. Duce je bil vidno za-! dovoljen. Zanj je to bila nova1 možnost povezati italijansko' kraljevo hišo s fašizmom. V italijanskem časopisju so začeli izhajati dolgi članki o neodvisni, devetsto let stari kraljevini Hrvatski, v kateri je nekoč vladal kralj Zvonimir prvi. Sedaj pa da želi Hrvatska obnoviti kraljevino pod Zvonimir-jem drugim, italijanskim princem. Po dolgih razgovorih v Kvi-rinalu je Viktor Emanuel določil spoletskega vojvodo Ai-mona za bodočega kralja Hrvatske. Dne 17. maja je v spremstvu 200 vstaških razbojnikov prišel v Rim Pavelič, da ponudi pre- 'stol novemu kralju. Fašistična stranka j.e izdala ukaz, naj narod "z navdušenjem" napolni ulice od postaje do Kvirinala. V prestolni dvorani je sedel kralj s kraljico in okrog- njih so stali člani vladarske hiše v slavnostnih oblekah. Pavelič je ponižno zaprosil, če sme ponuditi hrvatski ;prestol komu izmed članov savojske vladarske hiše,; Viktor Emanuel je pokazal spoletskega vojvodo in Pavelič je pokleknil pred njim in ga nagovoril kot kralja Zvonimirja drugega, naslednika Zvonimir j a prvega. Iz Kvirinala je Pavelič odšel v beneško palačo na obisk k Mussoliniju, da z njim uredi vprašanje dalmatinske obale. Duce je bil dobre volje in pristal je na priključitev Dalmacije Hrvatski. Pred svojimi svetovalci se je pohvalil, da jo je zagodel Ribentroppu. Nova kraljevina bo možicelj Italije. Ni pa vedel, da je Pavelič štiri dni pred svojo ponudbo italijanskemu kralju sklenil z Nemci drugo pogodbo. Tako «ta 18. maja v Rimu Italija in Hrvatska podpisali pogodbo o medsebojni pomoči in spoštovanju in Italija je uradno priznala, da odneha s svoj o" zahtevo po Dalmaciji. Nato je Mussolini povabil Ribentroppa, naj doda še svoj podpis; ta pa je odklonil, češ da je to italijansko — hrvatska stvar, v katero se Nemčija ne more vmešavati. V resnici pa samo ni hotel jamčiti hrvatskih mej, kar bi storil, če bi podpisal itali-jansko-hrvatsko pogodbo. Italijansko časopisje se je kosalo z navdušenimi članki o skorajšnjem kronanju novega hrvatskega kralja na Duvanj-skem polju v južni Bosni. Prikazovali so vse skupaj kot velik triumf za Italijo. Slike in življenjepisi vojvoda in njegove žene so izpolnjevali časopise, čeprav noben ni hotel omeniti, da je vojvodinja pred po- Gornja slika je bila posneta na obali Atlantika v newyorskem okrožju. Veliki top, ki ga vidimo na sliki je pripravljen, da "izpregovori" svojo besedo. Izstrelek tega topa poleti daleč ven na Atlantik. Slika odobrena od vojaške cenzure. Drugi cd leve na sliki je general-major Lewis H. Brereton vrhovni poveljnik ameriške zračne sile v Indiji. Njegov pomočnik (levi na sliki) je major Louis Hobbsi desno od generala pa sta pilot in njegov pomočnik. roko bila grška princesinja. V tem času pa je Nemčija prevzela vso oblast v Hrvatski in za svojega poslanika imenovala človeka, ki se svojega dela ni učil v S(turm) A(btei-lung) šoli za "vodje." Njegova pripravljenost se je pokazala že 30. maja pri podpisovanju trgovskega sporazuma med Nemčijo in Hrvatsko, ko se je slednje obvezala pošiljati ves svoj izvoz v Nemčijo — znani način trgovskih pogodb v korist ene same stranke. Ko so v začetku junija italijanski trgovski delegati prispeli v Zagreb, niso tam našli ničesar več za izvoz. Vrnili so se silno ogorčeni. Udarec, ki je zbudil Musso-linija in Italijane iz njihovih sanj, je bila spomenica, ki jo je nemški poslanik v Zagrebu poslal grofu Cianu, v kateri mu je priporočil, naj Zvonimir II. svoje kronanje odloži do konca vojne, češ da za zdaj ne more prevzeti na sebe odgovornosti za varnost življenja novega kralja. Italija se je vprašala: čemu potem vse te svečanosti na Kvirinalu? Cemu odstopitev italijanskih "pravic" do Dalmacije? Cemu polom s trgovsko pogodbo? Mussolinija je zlasti razjezilo, ker je nemški poslanik poslal spomenico Cianu in ne poglavnik Pavelič. Zažugal je, da bo s silo zasedel Dalmacijo. Pavelič je prestrašen odletel v Brechtesgaden prosit jamstva za svojo neodvisnost. Vrnil se je potolažen, Hitler in Ribentropp sta mu obljubila, da mu Italija nič strašnega ne bo storila. Tudi kralj Viktor Emanuel je bil slabe volje. Pri nekem srečanju je stresel ves svoj žolč očitajoč diktatorju, da je savojsko hišo osmešil in osramotil pred vsem svetom. Mussolini je pripravljal svojemu zavezniku maščev^jj^:. Ko mu že ni mogel do živega na Hrvatskem pri sestanku na Brenner ju 2. junija, je nestrpno čakal nove priložnosti — morda zadnje, s katero bi udaril diktatorja na drugi strani alp. V začetku avgusta so bile nemške čete do vratu zavzete z borbo v Rusiji. Čakali pa so jih Srbi: do poletja so se njihovi oddelki strnili v' skrivno vojsko generala Draža Mihaj-loviča in začeli so tolči po nemških zasednih posadkah. Zdaj je Mussolini porabil priložnost. Poslal je čez morje dve diviziji in jo zasedel, češ? da brani obale morja, ki je italijansko jezero, pred srbskimi .četniškimi oddelki, ki se v resnici nikdar niso spustili do Dalmacije. Nemčija Italijanov ni mogla pregnati. Vojska, ki jo je poslala tja, je imela še preveč opravka — s srbskimi četniki. Svečani dogovor 18. maja, ki so ga s tolikimi ceremonijami proslavljali na Kvirinalu. je trajal manj kot tri mesece od časa, ko ga je Mussolini podpisal. * A on še vedno ni zadovoljen. Italijanske1 čete so ostale v Dalmaciji in istočasno je duce bombardiral Hitlerja s spomenicami, v katerih je odkrito zahteval razdelitev Hrvatske med Nemčijo in Italijo." Hiša naprodaj Naprodaj je lepa hiša 7 sob za 1 družino, garaža, velik lot, blizu La Salle gledišča in 185. ceste. Lastnik odide v armado, zato proda po zmerni ceni. Za podrobnosti vprašajte B. J. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500. (133) Trgovski prostor se odda Odda se trgovski prostor, pripraven za lepotilni salon ali kaj drugega. Nahaja se na 6528 St. Clair Ave. Pokličite EN 1217. (128) Stalna služba Stalno službo dobi knjigo-vodkinja za trgovino s pohištvom. Mora imeti vsaj nekoliko izkušnje v tem poslu. Vprašati je pri Norwood Appliance & Furniture, 819 E. 185. St. (128) Hiša naprodaj Proda se hiša za 1 družino, 7 sob, 2 garaži, nanovo dekorira-na, v jako lepem kraju, 17810 Dilliwood Rd., je sedaj prazna. Se mora prodati radi ureditve zapuščine. Cena je $5,800, takoj $1,200, ostalo na mala odplačila. Za več informacij pokličite M. F. Intihar Real Estate, Insurance 630 E. 222. St. ali 21491 Nauman Ave. Tel. IV 2644 ali IV 0678 (131) Hiša naprodaj Proda se hiša na 932 E. 73. St. Vi ponudite ceno. Hiša je prazna in si jo lahko ogledate od 6 do 8 zvečer, v nedeljo pa od 2 do 6 ure popoldne. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (128) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delG. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEndcrson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Za vsako priliko Kadar ste na trgu za hišo, lot, farmo, apartment, ali kake vrste sploh trgovino, pridite k nam, predno kupite. Imamo zelo veliko izbero raznih hiš in trgovin v vseh delih mesta in predmestja, kakor vam bolj prija okolica. ^ 111 Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV-7540 zvečer KE-0288 (Tue. Thur. Fri. — X.) Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebMta« ^ za dom 66H ST. CLAIR AV«. ^ % AN HEndersoa Ml MALI OGLASI Dve sobi se oddasta V najem se oddasta dve opremljeni ali neopremljeni sobi. Vprašajte na 15717 Holmes Ave., zgorej, telefon: GLenville 1765. (129) Farma v najem V najem se odda znana Felix Surtzova farma, ki leži poleg farme SNPJ ob Chardon Rd. Obsega 135 akrov. Lepa hiša in hlev. Za informacije se zglasite pri Felix Surtzu, 936 E. 185. St. (130) DON'T TAKE THIS LYING DOWN When men an fighting and dying, you must do pom- part Be sure you enlist your DOLLARS for DEFENSE. Back tnr armed forces—and protart JW own life—with every rtntfw ki ie Plakal tisti dan. Ta je peti, se je oglasil de ; Pozneje gem zvedel> da Se je ,G0 ' , ' celo eden izmed morilcev, eden Ne da bi mu odgovoril, mi je tigtih> M gQ najbolj yneto segel Buton pod pazduho m me pravljali syoj krvayi posel; je rahlo odvel, med tem ko me je baron podpiral z druge strani. Z njuno pomočjo sem stopal med dvema vrstama ljudstva, ki sta me ogledovali z nekakšno bedasto zavzetostjo — med dvema vrstama obrazov, ki so bili videti v žarki soln-čni bleščavi čudno bledi in pre-padeni. Klobuk sem bil izgubil, solnce mi je slepilo oči in omamljalo glavo, toda Buton me je vodil za roko; zavili smo in stopili skozi vrata, ki so se odpirala v zidu. Pri tem sem izpustil rutico, ki so mi jo bili dali, da bi si obvezal ramo. Neki človek, ki je stal pred vrati, zadnji v desni vrsti ljudstva, jo je pobral in mi jo ponudil s prisrčno ustrežljivostjo. Imel je sulico in po njegovih okrvavljenih rokah sem spoznal v njem enega izmed morilcev. Dva moža sta nesla nekoga drugega v nasprotno hišo; ob pogledu na to ohlapno truplo in visečo glavo sta se mi zdajci vrnila pamet in spomin. Zgrabil sem Butona za suknjo in ga stresel kakor češpljevo drevo. "Kje je gospodična de Saint Alais?" sem kriknil. "Kaj svoj bridko razjokal, ko se je osvestil in spoznal, kaj je storil. Tisti dan in naslednja dva dni so pobili v Nimesu okoli tristo ljudi, največ v kapucinskem samostanu, kjer si je bil Froment uredil tiskarno in glavni stan, v "Rdeči krčmi" in v Fromentovem lastnem bivališču, ki so ga morali s topovi porušiti. Komaj polovica teh žrtev je poginila z orožjem v roki in v pijanosti borbe; ostale so gonili po stranskih ulicah, hišah in skrivališčih ter jih po-bjali na mestu ali pa jih — če so se vdali na milost in nemilost — postavili ob najbližji zid in ustrelili . . . storil z » njo, lopov? Če si "Tiho, gospod, tiho!" je od vrnil z očitajočim glasom. "Bo diie pametni. Oteta je, tako mi vere, in kmalu jo boste vi deli. Bila je izmed prvih, ki so jih prenesli semkaj. Nihče ni skrivil lasu na glavi." "Semkaj.so jo prenesli?" sem vprašal. "Da, gospod vikont." "Živo in zdravo?" V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE Mary Bittenc ki je Bogu vdana za vedno preminula dne Z, junija, leta 1938. Ljubljena soproga ter dobra In skrbna inati. Danes je Štiri leta. ko si nas zapustila v žalosti tavati za Tvojimi blagimi spomini. Kamorkoli se oko zazre, Te pogrešamo, vse je prazno, vse žalostno—grob nam je ugrabil najdražje. Ob tužni obletnici Ti globoko žalostni kličemo: Snivaj mirno spanje v večnosti do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O.. 2. junija, 1942. Izmed osemnajstorice moških, ki so bili z menoj vred doživeli strašni prizor v Kapucinski ulici, so ostali živi samo štirje. Kakor mojo, sta tudi njihovo rešitev povzročila z ene strani pravočasni prihod Butona in nekaterih drugih voditeljev, ki niso bili tako fanatični kakor Cevennci, z druge strani •V: Am Nelson Trusler Johnson, ameriški poslanik v Avstraliji hrani na gazolinu. V svoj urad v Canberra se pelje z kolesom in prav tako uporablja kolesa tudi njegova družina, kadar se pelje kam va zabavo ali za kratek čas. Predsednik republike Peru, Manuel Prado, si je na svojem obisku v Zed. državah ogledal naše tovarne, kjer se izdeluje vojni material. Na sliki ga vidimo, ko leze v bojni tank izdelka M-3 v neki tovarni v Detroitu. To je bila prva njegova vožnja v takem vozilu in pravi, da je bila zelo zanimiva. O, še preveč razločno smo vi-. Saint-Alais! A listine so deli, da je trpela! "Louis!" je povzela nestrpno, "kje pa je notar? Lahko bi nam vsaj prečital pogodbo. Viktor in gospod de Gontaut morata vsekako kmalu priti. Kje je ta notar?" je vprašala s trpkim glasom. Deniza je skrivala obraz med dlanmi in trepetala tako, da je škripal naslanjač, v katerem je sedela; Louis se je drgetaje obračal proč, jaz pa sem stal ob znožju postelje kakor oka-menel. Zdravnik, slok mlad mož s temno poltjo, je bil edini, ki se je upal odgovoriti. "Listine so v sosednji sobi, madame," je dejal resnobno. "Tedaj niste vi gospod Pet-tifer?" je odvrnila ? razočaranim glasom. "Ne, madame, obolel je nekaj pa ne more z doma." "On nima pravice, da bi bil bolan," je strogo odrezala markiza. "Pettifer bolan, tisti dan, ko je treba podpisati ženitova-njsko pogodbo gospodične de dar tu?" "Da, gospa, v sosednji so veiKj^ ji solij so. Stopite pon je! Brž jih P1 nesite!" je povzela, nenU™ gledaje zdaj tega, zdaj onef Premaknila se je na P°s lji in bolestno zastokala. ^ nestrpnim 2 p je vprašala z som: , (j "Kje je Viktor? Zak« pride?" ^ "Zdi se mi, da ga sliši® je zdajci oglasil Louis. Bilo je prvikrat, da jelzJ' govoril iz lastnega nagib3' gov glas je imel nekam n° raz. "Pogledal bom," Je in ko je krenil proti vraton^ je skrivaj mignil, naj P1 za njim. r. Zajecljal sem nekaj v vično in šel. V salonu sv> P® u Off,« I ,„.!rie « eni'« šla zdravnika, ki je vzn no iztikal po vseh kotih-(Dalje prihodnjič-' Kupujte obrambne bonfl I KUHINJSKE PEČI = Ako je vaša stara kuhinjska peč nerabna, lahko kllpltC S novo brez vsakega zadržka. Oglejte si našo veliko z E Grand, Magic Chef, Norge in Roper plinske peči, ter = gidaire električne peči; cene od $82.95 naprej. Lahka mesečna odplačila! I NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE | i 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th ^ ?MHiiimMmimMmiiiiMiiiiHmiiiimmiimmiimimiimmmiiiiH"i|l!!i!l Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamcl Vam in Vašim Otrokom KIIAHJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA • - n Najstarejša slovenska podporna organize1 v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,0°° Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.241« Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najb"1*51, šteii in iiadsolveutni podporni organizaciji, V Lo N>li 1,0; slnic v ti % Pi Hu n H »r, t« obr, % °itia »tiči ioVa h "en v 'Več. »tlej tie, % fey V KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se laliko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, oper: bolezni ir. onemoglosti. acUe' pro" '% 60. otroke pa takoj po rojstvu in do IC. leta pod svoje ok'rilje. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat s' leta: ,Bie dobe od $250.00 do $5.000.00. « isi K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še " c p«" ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi«1 trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse druge podrobno^ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih di'«81 K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD , {\\. 351 -353 No, Chicago St. Johett ^ h fcij H N k h\ Si 1 AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hiši 55555555555555555555555T55