Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« Industrlfo Irt obrt. naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'It leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Orednlfitvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.053. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 7. marca 1933. štev. 28. Hcoii gospodacskiU stanov Odločna beseda ic^ovstva mi o&cmju* ztocu tiuMioMlcega ZduuUttfa Rdeča nit vseh zborovanj, vseh manifestacij in vseh skupščin slovenskega trgovstva in sploh vseh gospodarskih krogov je vedno močnejše nezadovoljstvo, da posvečajo merodajni krogi gospodarskim vprašanjem vse premalo pažnje in da ostajajo večinoma tudi najbolj upravičene zahteve gospodarskih stanov neuslišane. Vsled tega omalovaževanja in neupoštevanja gospodarskih stanov nastaja ne samo velikanska škoda za vse gospodarske stanove, temveč tudi za državo samo. Tako ne bi občutili finančne krize v sedanji ostrosti, če bi se pravočasno upošteval glas gospodarskih krogov in prepovedal prost izvoz deviz ter s tem omogočilo, da so šli milijoni in milijoni iz države. In če bi se upošteval pravočasno pomislek gospodarskih krogov proti uvedbi žitnega monopola, bi bil državi prihranjen milijardni izdatek, ki ga je zahtevala uvedba tega čisto nepotrebnega monopola. Še celo vrsto podobnih ugotovitev bi mogli napisati in vse potrjujejo (*no resnico, da jc vedno bila nanesena težka škoda državi in vsemu narodnemu gospodarstvu, če se ni upošteval glas gospodarskih krogov. Že z ozirom na ta splošni interes morajo biti gospodarski krogi do skrajnosti vznevoljeni, če vidijo, da je zaman ves njih napor, da bi dobila vsa naša gospodarska politika pravo smer in da bi se vodila pravilno. Tem bolj pa mora narasti njih nejevolja, če morajo dan na dan konstati-rati, kako trpi njih pridobitna sila, kako se manjša njih davčna nvoč zaradi čisto nepotrebnih napak, ki jih ni mogoče odpraviti, ker se ne upoštevajo zahteve in predlogi gospodarskih stanov. In kako silno je to neupoštevanje, je pokazal zopet z vso jasnostjo občni zbor Združenja ljubljanskega trgovstva. Združenja so korporacije, ki so ustanovljene na podlagi obrtnega zakona, 'ki so legalne in obligatorne organizacije trgovstva in ki vrše tudi uradne po9le. Med vsemi združenji pa je ljubljansko gotovo najbolj pomembno in v njem združeni člani predstavljajo davčno moč, ki bi jo morala upoštevati vsaj lokalna oblast, zlasti pa občila, ki brez teh svojih davkoplačevalcev sploh ne bi mogla živeti. V nedeljo pa so morali ljubljanski trgovci na svojem občnem zboru konstatirati, da jih sicer vsi uradi in oblasti poznajo pri vsaki priliki in nepriliki, kadar jc treba kaj dati, da pa so jim trgovski interesi tako zelo deveta briga, da ne smatrajo niti za potrebno, da bi Poslali na zbor trgovstva svojega zastopnika, ki bi jih informiral o težnjah trgovstva. Konstatiramo z ogorčenjem, da ni bilo na občnem zboru ljubljanskega združenja niti zastopnika obrtne oblasti, niti zastopnika banske oblasti, da so blesteli zastop-" ' oblasti s svojo popolno odsotnostjo. Ali so nam hoteli na tako krepek način povdariti, da jim je vseeno, kako se godi trgovstvu? Skoraj bi morali tako misliti, če se spomnimo vseh protestov, ki so bili izrečeni na občnem zboru proti omalovaževanju gospodarskih vprašanj, zlasti pa, če se spomnimo temperamentnih izvajanj g. Fa-bijanija. Karteli, konzumi in krošnjarji uničujejo našo trgovino in vsaj glede kroš-njarstva je doseglo trgovstvo, da je to z zakonom omejeno,- oz. prepovedano. Za te prepovedi pa se nihče ne zmeni, saj prodajo krošnjarji svoje blago nemoteno pred nosom oblasti, saj morejo kar po uradih nemoten« prodajati obleke! In nikdar jih ne doleti kazen, ali pa tako sramotno nizka, da se morejo iz trgovcev še norčevati! V interesu državnih financ, v interesu vsega gospodarstva se mora to omalovaževanje gospodarskih zahtev nehati! Ali ho- čejo gospodje, da gospodarski krogi s svojim znanjem, s svojimi izkušnjami in s svojo gospodarsko močjo pri reševanju sedanjih težkih gospodarskih prilik sodelujejo — potem morajo njih zahteve tudi upoštevati. Če pa jim za to sodelovanje ni, če mislijo, da morejo prevzeti na sebe lo veliko odgovornost, da resignirajo na pomoč gospodarskih stanov, potem naj to povedo — in gospodarski stanovi bodo vedeli pri čem da so. Eno ali drugo, ker sedanje stanje je nevzdržno. Jasno in odločno je to povedal občni zbor ljubljanskega Združenja in v tem je njegov veliki pomen, v tem njegova velika zasluga. Otvoritev zborovanja. V skoraj polno zasedeni dvorani Trgovskega doma je otvoril ob napovedani uri predsednik Gregorc 52. redno letno skupščino in ugotovil, da je v smislu čl. 374. obrt. zak. in čl. 16. pravil sklepčna. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. Šarabona in Mikliča. Nato je pozdravil zastopnike raznih korporacij in sicer: za Zbornico za TOI njenega podpredsednika J. J. Kavčiča in dr. Plessa, za Zvezo trg. združenj Fabianija, •trg. nadalj. šole ravnatelja Gruma, predsednika trg. društva »Merkur« dr. Windi-seherja, za Pomočniški zbor načelnika Me-licerja in Lampiča, predsednika Društva trg. potnikov Kreka, za Trgovsko dobro- Leto težkih preizkušenj je za nami. če bi se hoteli poglobiti v vzroke, ki tarejo naše gospodarstvo in če bi hoteli razpravljati o vseh perečih vprašanjih, ki posegajo v današnje nevšečno gospodarsko življenje, bi zašli predaleč. Vsi 'vemo, da so časi težki in da moramo računati še z novimi tež-kočami, kii morejo nastati za naš trgovski stan. Naš denarni trg. Če se ozremo nazaj na preteklo leto, se moram dotakniti najvažnejšega vprašanja, to je razmer na našem denarnem trgu. Skoraj popolna ustavitev kreditiranja denarnih zavodov, ki se je pričela v začetku leta je povzročila v našem narodnem gospodarstvu nedogledne posledice, ki se bodo čutile še mnogo let. Kreditni odnošaji so postali vsak dan bolj težki, cirkulacija denarja se je pričela zaustavljati, kar je imelo kvarne posledice za vse stanove. Od marca meseca 1932 je zamrl vsak kredit in bo minilo še mnogo časa, da bodo naši denarni zavodi mogli izplačevati denar v isiti izmeri, ko pred krizo. Nezaupanje do denarnih zavodov, ki se je pojavilo v širokih plasteh našega naroda, je postalo skoraj konstantno in še ni znakov zboljšanja. Prišlo je do znanih ukrepov v zaščito denarnih zavodov, ki niso baš blagodejno vplivali na že itak občutljivo javno mnenje. Vlagateljev se je polastila upravičena skrb, ki se niti do danes še ni ublažila. Želimo, da bi se povrnilo zaupanje v naše denarne zavode, ker bi se s tem okrepilo naše narodno gospodarstvo, iki ikomaj čaka poslovnega življenja in razmaha. Niso prišli samo pni nas denarni zavodi v take neprijetne položaje; tudi drugod po svetu je povsod razsajala kriza denarnih zavodov in povzročala bančne polome, ki so imeli globok upliv tudi na naše denarne zavede. Vendar so vlade v drugih državah po svojih državnih bankah priskočile denarnim zavodom na pomoč in s tem ečuvale gospodarsko moč lastne države. Če bi naša Narodna banka v letu 1931 delno društvo »Pomoč« A. Kregarja in zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev Zdenka Kneza. Pozdraviti pa moram tudi zastopnike našega časopisja, ki jih prištevamo med svoje dobre prijatelje ter jih prosim, da nam tudi v bodoče ohranijo svojo pozornost. Prisrčno zahvalo pa moram posebej izreči našemu prijatelju tajniku Zbornice za TOI dr. Ivanu Plessu, ki je skozi deset let upravljal uredniške posle »Trgovskega lista«. Vsi vemo in znamo ceniti njegovo delo. Olajšal nam je s krepkimi ter stvarnimi članki marsikatero težko uro in pripomogel, da se je začel po našem stanovskem glasilu uvaževati tudi glas gospodarskih krogov. Upam, da nam dr. Pless tudi v bodoče ohrani svojo naklonjenost. Priznanje tudi njegovemu nasledniku, ki z veščo roko vodi uredniške posle našega stanovskega glasila. Končno bodi izrečena zahvala za vesten trud in požrtvovalnost tudi uredniku našega kulturno-gospodarskega glasila »Trgovskega tovariša« g. Kavčiču. Iskrena dolžnost me veže tudi, da počastimo spomin umrlih Članov, med katere štejemo tudi našega velikega mecena, bla-gopokojnega tovariša Roberta Kollmanna, ki se je v poslednjem volilu spomnil tudi na naš dom. Prosimo Vas, da se blagovolite v počastitev spomina dvigniti in mu kličemo trikrat »Slava«. (Zborovalci vstanejo.) priskočila ob pravem času ter z izdatno vsoto našim denarnim zavodom na pomoč, ne bi bili v sedanjem težkem položaju. V splošnem moramo ugotoviti, da vodstvo’ Narodne banke nima dovolj razumevanja za tukajšnje kraje. Po vsej pravici smemo zahtevati, da Narodna banka bolj upošteva naše kraje, saj se je na eni zadnjih sej Narodne banke ugotovilo, da ni izgubila banka v naših krajih niti enega dinarja od dovoljenih kreditov. Tudi pri nabavi deviz doživlja naše trgovstvo bridke izkušnje in bi to vprašanje tvorilo posebne poglavje, če bi ga hoteli podrobno obravnavati. Želimo >več uvidevnosti in razumevanja od merodajnih činii-teljev, da bo moglo naše trgovstvo zadostiti svojim plačilnimi obveznostim v inozemstvu. Na podlagi podaljšanega zakona o zaščiti kmeta smo dobila, uredbo o reguliranju izplačil vlog pri posameznih denarnih zavodih. To pomeni novo fazo depozitnega moratorija, v katerem se dejansko nahajamo. Teh zaščitnih odredb se je poslužilo več denarnih zavodov, ki imajo tudi stomilijonske vloge, kar je znova zavrlo gospodarsko življenje. Ker pa je vprašanje kmetskih dolgov in denarstva v najožjji zveai s trgovino in obrtjo, je imoral nujno prilti še odlok za te ustanove in tako smo dobili uredbo o posredovalnem postopanju. Po tej uredbi je dana vsakomur prilika, da zaprosi za uvedbo posredovalnega postopanja in se s tem izogne preteči prisilni poravnavi ali stečaju. Ob razglasitvi te uredbe, so se pojavili razni zakotni posredovalci, ki so le na Škodo pravilno pojmovanemu posredovalnemu postopanju. Uprava je vse storila, da tem zakofcnežem onemogoči nečedne posle. Naše gospodarske organizacije take uredbe o posredovalnem postopanju nikdar niso zahtevale in jo tudi danes odklanjajo, ker samo škoduje že itak dovolj omajani poslovni morali. Dotakniti se moram tudi vprašanja obrestne mere. Dočim so mariborski in celjski denarni zavodi znižali obrestno mero za 1 %, so ljubljanski zavodi ostali še vedno na stari obrestni imeri in jo nekateri še celo povišali. Odločno moramo ugovarjati tudi naredbi, da zaščiteni denarni zavodi obrestujejo hranilne vloge samo s 4 in pol %,, ko pai svojim klijeu-tom zaračunavajo še vedno 10 do 14 % obresti; ne vem zakaj dvakratna zaščit«. Sicer pa prihajamo gospoda do spoznanja, da takega kreditnega sistema kot smo ga imeli doslej, ne bomo doživeli več, in da je treba sedanje stanje čimpreje likvidirati, ter postaviti vse skupaj na nove temelje, ki bedo odgovarjali novim razmeram. Kar se tiče mestne komunalne politike morami ugotoviti, da bi si želel predvsem boljšega gospodarstva. Kupna moč ljubljanskega prebivalstva je padla za polovico, kljub temu padcu kupne moči pa je ostal proračun mestne občine skoraj na isti višini, kakor v času, ko je bila konzumna moč prebivalstva višja in položaj trgovstva ugodnejši. Gospodarski krogi si želijo, da bi se kakor povsod drugod, tudi v mestnem gospodarstvu uvedla smotrena štednja. Mi vidimo tudi, da mestna občina še vedno vzdržuje in ustanavlja trgovska in obrtna podjetja, s 'katerimi slabi gospodarsko moč malih trgovcev in obrtnikov, ki se za svojo eksistenco težko borijo. Smo mnenja, da bi morala občina imeti pred očmi interese svojih občanov, ne pa, da iz donosa davščin 'ustvarja oziroma ustanavlja konkurenčna podjetja lastnim davkoplačevalcem. S takšnim gospodarstvom so težko prizadeti vitalni interesi našega trgovstva kot najjačjega davkoplačevalca, pa je zato v interesu smotrene komunalne pollitike, da se čim preje izvrši potrebna in temeljita remedura ter izvedejo volitve, da se primemo uveljavijo tudi gospodarski krogi. V svojem poročilu se tudi ne morem izogniti vprašanju banovinskega proračuna, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju banovinskega sveta. Tako vidimo, da se je ustanovil »bednostni fond«, ki je sicer potrebno socialno breme, ki bo pa zopet občutno zadel le gospodarske kroge. Dasi priznavamo, da je sovijaluo skrbstvo potrebno, moramo vendarle ugotoviti, da je to breme v času, ko so obče dajattve presegle meje znosnosti, — preobčutno. Ljubljansko trgovstvo je doslej v največji meri in z globokim razumevanjem podpiralo vse socijalne akcije in iz soci-jalnih ozirov zaposljevalo kljub neugodnim poslovnim prilikam tudi čezštovilno pomožno osobje. Tega dejstva se banski svetniki pri obravnavi proračuna niso zavedali. Povedati moramo zato, da nam bo težko uplivati na naše članstvo, da kljub novim bremenom ne reducira svojega osebja. Posebno vprašanje v banskem proračunu pa je davek na hranilne vloge, kii se nam zdi popolnoma pogrešen. Že itak vlada splošno nezaupanje, ki odvrača od nalaganja denarja v denarnih zavodih in no- vi davek vsekakor ne bo baš privlačno sredsvo za vlaganje denarja v denarne zavode, pač pa more povzročiti, da se bo denar selil v banovine, ki tega davka niso uvedle. Preidem na druga pereča vprašanja. N« vseh naših skupščinah se ponavlja davčno vprašanje, pMoUfo peedseeUUka (fte^otca obravnava se «e prav podrobno na vseh sejah naše uprave, a se vsled slabih izkušenj, ki smo jih doživeli, ne moremo in tudi ne sinemo izogniti temu vprašanju. Glasno moramo izjaviti, da so davčna bremena zja obstoječe poslovne razimere mnogo pretrda. Vsem je še v spominu, kaij se je dogodilo lansko leto ob priliki odmere občne prklobnine, ki jo je davčna uprava že uradoma izvršita in sklicala davčni odbor. Nenadni ukrep finančnega ministrstva je izzval veliko razburjenje med davkoplačevalci. Potrebne so bile od naše strani številne in energične intervencije, s katerimi smo prepričali merodajne kroge o naših upravičenih zahtevah. Konečni intervenciji ministra in narodnega poslanca dir. Kramerja se je posrečilo ukiniti navodila finančnega ministrstva, ter je ostala prvotna odmera davčne uprave v veljavi. Gospoda, ta uspeh je bil za naše trgovstvo velikega pomena in potrebno je, da se ga dobro zavedamo, 'ker stojimo še vedno pred poostreno davčno prakso. Davčni odbor je v letu 1932 izvršil svojo dolžnost v polni meri, zato imu gre iz tega mesta prav topla zahvala. Imamo pa danes še drugo važno vprašanje. Finančna uprava ne prizna namreč denarnih obveznosti, ki jih ima država na-pram našim trgovcem — dobaviteljem. Trgovcem, ki so slučajno v davčnem zaostanku, imajo pa napram državi že mesece in celo leta stare terjatve, 'izvršuje davčna uprava kljub temu rubež in eksekucijo. Ali se zaveda finančna uprava, kako očitna krivica se godi našim davkoplačevalcem v taktih primerih v tako težkih gospodarskih prilikah ? V teh in drugih stvareh moramo zahtevati več razumevanja in potem tudi ne bo zabavljanja na račun državne uprave, ki bi morala biti vzgledna. Zlasti moramo po-vdariti, da opažamo omalovaževanje gospodarskih vprašanj v našem javnem življenju. Izrečno povdarjamo, da se vsako vprašanje presoja in rešuje le s stališča posameznih krogov- interesente v in se pri tem prav nihče ne zavzema za nterese gospodarskih krogov in za splošne gospodarske interese. Dejstvo je, da je trgovstva tako v vprašanju dajatev, zakonodaje itd. naletelo dosledno na popolno nerazumevan je. Zato bomo začeli energično akcijo proti takemu omalovaževanju zahtev in teženj trgovstva. Notranje poslovanje Združenja Naše deilo je bilo v minuli poslovni dobi izredno intenzivno, tako v predsedstvenem, kakor tudi v administrativnem pogledu. Tudi posamezne sekcije so se na svojih številnih sestankih udejstvovale ter razpravljale o vseh težnjah svojih članov. Zlasti so bile intenzivne pri obravnavi proračuna mestne občine, glede uvoznine in trošarine, katero predloge smo predložili g. županu, ki nam ije obljubil omiljenje sedanjih trdot mestnih davščin. Če pogledamo bilanco našega dela, moramo ugotoviti, da je uprava pri današnjih razmerah in možnostih izvršila vse, kar ji je bilo mogoče. Vsi vemo, da časi niso razveseljivi. Vsako akcijo spio morali izvesti s skrajnimi napori in v krepki podpori Zbornice in Zveze. Težki časi, v katerih živimo, nam nalagajo mnogo dela in skrbi. Članstvo pričakuje od nas uspehov, ki jih pri najboljši volji v sedanjih razmerah nuditi ne moremo. Trudimo se ublažiti to stanje, ki vedno bolj pritiska na naše gospodarstvo, vendar moramo upoštevati dejstvo, da to ni jugoslovanska kriza, temveč splošna kriza, tki je zajela ves svet in je razumljivo, da ne moremo od te krize biti obvarovani ravno mi. To težko stanje bi nam Olajšalo dobro upravno poslovanje centralne oblasti. Zlasti pa zahtevamo decentralizacijo državnih dobav, ukinitev takse na alkoholne pijače, prenehanje s favoriziranjem zadrug in kon-*nm«v v škodo države in trgovcu, omiljenje davčnega postopanja, decentralizacijo soci-jalncga zavarovanja, ukinitev kartelov ter zaščitne carine iri monopola na šolske zvezke. Čim preje naj se uspostavi tudi samo* uprava banovine. Ta vprašanja oziroma zahteve so dobile glasen odmev na vseh naših sejah uprave, nadalje na trgovskem shodu v Mariboru, občnem zboru Zveze v Laškem, pa tudi na plenarnih sejah naše Zbornice ter končno tudi na občnem zboru Društva lindustaijoev In veletrgovcev. Torej na vseh gospodarskih forumih in vendar brez uspeha. Ali je potem naša krivda, če postajamo vedno glasnejši in če je vedno večje nezadovoljstvo že itak več ko preveč obremenjenega trgovstva? Kot pravi Jugoslovani ia iskreni paitri- jotje želimo naši državi samo dobro, zato so naše zahteve in želje samo izraz pravilnega gospodarskega razumevanja in želje, da se ublaži sedanje težko stanje v blagor države in jugoslovanskega naroda. Ne mislite gospoda, da smo mi tako glasni. Ne! Od vseli strani naše države nam prinašajo slične zahteve, ki dokazujejo, da smo vsi ene želje, in ta je, da se olajša sedanje stanje s tem, da, se bolj upoštevajo gospodarska vprašanja, ki so regulator vsega življenja. V ta namen zahtevamo, da se čimprea imenuje in skliče gospodarski svet. Apeliram na vse cenjene tovariše, da nas v naših težnjah im nalogah, ki niso baš lahke, .zlasti dandanes, ko se je vse zagrnilo proti gosj)odarakim krogom, podpirajo, da bo naš boj lažji in uspešnejši v dobrobit nas vseli. Zahvaljujem se končno ravnatelju Grumu in učiteljskemu zboru za uspešen napredek naše šole, nadalje načelniku Pomočniškega zbora Melicerju in odboru za tesno sodelovanje. Prav posebno zahvalo pa izrekam članom naše uprave za njihov vesten trud in požrtvovalnost z željo, da bomo leto 1933 prebrodili Skozi vse težave iin križe srečno iu prihodnje leto prestopili v stoletnico jubileja, odkar se je ljubljansko trgovstvo organiziralo v stanovski organizaciji. Z glasnim odobravanjem je sprejel zbor izvajanja predsednika Gregorca. V imenu Zbornice za TOl je nato pozdravil skupščino podpredsednik Zbornice J. J. Kavčič ter povdaril, da bo Zbornica vedno podpirala vse težnje slovenskega trgovstva. Zdenko Knez: Slišali smo danes tehtna izvajanja o omalovaževanju gospodarskih vprašanj. Tudi zadnjič na občnem zboru Društva industrijcev in veletrgovcev smo slišali, da gredo prizadevanja slovenskega trgovstva v tej smeri, da bi moralo preiti marsikaj, kar je danes le v rokah politikov, v roke gospodarskih krogov. Stanovska zastopstva morajo zato pričeti delati v tej smeri in treba je, da še bolj strnemo svoje vrste in da se pripravimo za dan, ko bomo poklicani k sodelovanju pri javni upravi. Da bomo zreli in Sposobni prevzeti naloge, ki nas čakajo, za ta cilj moramo delati in v tern smislu pozdravljam tudi današnji občni zbor. VAcocito tednika Smuča Srno v času, v katerem polagajo naša združenja trgovcev svoja poročila in vidimo, da so zahteve slovenskih trgovcev na vseh teh zborovanjih skladne, mestoma tudi njih ton oster, a vseskozi stvarne, ki imajo le ta cilj, da se olajša sedanji položaj in privede naše gospodarstvo na boljšo pot. Ne zahtevamo nekaj nemogočega, temveč le to, kar moremo in smemo zahtevati. Če ugotovimo, da ni zdravo v narodnem gospodarskem oziru, če se v teh težkih časih izdajajo razni zafconi in uredbe brez sodelovanja gospodarskih krogov, smo navedli dejstvo, ki drži. Danes, ko vsaka nova obremenitev zadene slehernega trgovca iin obrtnika v živo, se ne smejo začuditi merodajni činitelji, če se branimo z vsemi močmi, a pri tem stvarno proti prevelikim bremenom, ki se nalagajo z raznimi zakoni, »lasti še, ker kar konec ni teh novih bremen. Davčno vprašanje Primorani, da Se borimo proti vsakemu čezmernemu obdavčenju, smo se vselej veselili uspehov, ki smo jih dosegli. Tega veselja pa žal nismo več deležni, tembolj pa se krepi bojazen, da gre davčna obremenitev na račun trgovstva predaleč. Tako vidimo, da se je v preteklem letu uvedel davek na luksuzne predmete, ki znaša 10 odstotkov ob uvozu bliaga. Povišal se je davek na poslovni promet in skupni davek na poslovni promet za celih 100%. Gilede tega davka ,je važno določilo, da podlegajo luksuznemu davku tudi zadruge, ki so sicer prometnega davka proste. Vprašanje oprostitve zadrug od davka na poslovni promet, je s povišanjem prometnega davka pridobilo na važnosti, ker so se s povišanjem tega davka povišale tudi ugodnosti zadrug, ki povzročajo legitimni trgovini znatno konkurenco, posebno, ker je kontrola ali zadruge res prodajajo le svojim članom v praksi Če ne neizvedljiva, pa vsaj težavna. ' Ze leta in leta se borijo gospodarske organizacije proti onemu famoznemu določilu zakona o nabavljalnih zadrugah, ki določa, da sinejo zadruge, če imajo v zalogi izvestnega blaga, prodajati tudi nečlanom. Naša borba pa je bila brez uspeha in novi zakon o nalbavilijalnih. zadrugah dovoljuje še naprej tem zadrugam, da smejo prodajati tudi nečlanom. Tako vidimo, da uživajo zadruge in kon-zumi še vedno izjemno stališče, d očim trgovca obremenjuje vedno z novimi davščinami. Važna je tudi v tem vprašanju odločba državnega sveta glede prodaje blaga nečlanom po zadrugah. Na ovadbo Zveze združenj, ki je vsako konkretno prijavo združenja naznanila finančni direkciji, da postopa proti zadrugi >v zmislu razpisa finančnega .ministrstva, je finančna direkcija tudi v resnici odvzela zadrugi davčno prostost radi poslovanja z nečlani. Zadruga se je pritožila na državni svet, ki je njeni pritožbi ugodil z motivacijo, da je zadruiga davka prosta, če ne dela dobička, če ne daje tantri jem članom upravnega in nadzornega odbora in ako se ne smejo rezerve v nobenem slučaju razdeliti med zadrugarje- V sporazumu z Zbornico in finančno direkcijo se je predložil finančnemu ministrstvu predlog, da se ob noveliranju zakona o neposrednih davkih dopolni v toliko, da imajo pravico za davčno pro- stost v zmislu čl. 76 št. 7. samo zadruge, ki prodajajo blago izključno le svojim članom. To je tein bolj nujno, ker je finančna direkcija ustavila postopek, dokler ne dobi novih navodil. Stojimo pa na stališču sklepa zveznega občnega zbora v Laškem, da se konzumne zadruge izločijo iz zadružnega zakona. Povrnimo se k davčnim zadevam. Kar se tiče davka na poslovni promet, se nikjer drugod v državi ne pobira tako rigorozno kot pri nas. Saj plačuje Slovenija letno okoli 20% tega davka, ki ne odgovarja uiti številu njenega prebivalstva, niti njeni gospodarski, niti njeni davčni moči. Umestno bi bilo, da bi se ta davek tudi v drugih krajih pobiral tako rigorozno, kot se že pri nas, pa bi ta davek prišel v proračunski višini v državno blagajno. Tako so pa zopet prizadeti vestni davkoplačevalci, katerim se je breme zvišalo, dočim se bodo oni, ki doslej niso točno plačevali tega davka, še nadalje prav spretno izogibali. Prav občutno pa je prizadela naše gospodarstvo povišana trošarina na sladkor. Že pred dvema letoma smo doživeli, da so se dohodki države od trošarine znižali, ker je radi splošne krize kupna moč prebivalstva opešala. Ostremu protestu gospodarskih organizacij se je zahvaliti, da skupščina ni sprejela povišanja v prvotni izmeri. Pri tej priliki se moramo si>omniti neupravičenih napadov, ki so jih povzročili neinformirani krogi proti trgovstvu, kar nam zopet kaže, kako razpoloženje vlada proti trgovstvu, ki ga javnost še vedno smatra za povzročitelja draginje. Kmalu nato smo dobili spremembo pravilnika o državni trošarini na vino in žganje. V Ljubljani se pobira državna in banovinska trošarina od vseh točilcev alkoholnih pijač v obliki prav občutne takse. Te takse znašajo pri naših trgovcih več, kakor vrednost iztočene pijače. Zahtevamo, da se drž. trošarina v bodoče pobira le od faktične iztočene pijače, kar bi bilo predvsem logično in pravično. Nove takse Nato se je z novim zakonom o taksah uvedla taksa na pridobitev obrtnih pravic. Teh taks se je poslužila tudi v zadnji proračunski debati naša banovina in je uvedla na gotove koncesije 100% doklado. Tako n. pr. se plačuje za pridobitev obrtne koncesije drogerije 6.000 Din, državne takse, z banovinsko se bo torej plačevalo 12.000 Din. Končno vidimo, da se je povišala taksa na potrdila o vajenskem službovanju. Uvedla se je taksa za pogodbe o najemu zgradb, upeljal davek na električno energijo, povišala taksa na poštne čeke, povišala taksa na kolke in račnne, reklamne objave in uvedla taksa na sklepne kupčije. IB novih dajatev smo torej dobili, kar je rekordno število v dobi enega leta in to v času najobčutnejše gospodarske krize in splošnega padca v poslovnem prometu. Je to tako silna preobremenitev, ki je naše trgovstvo kratko-malo ne vzdrži. Na drugi strani pa se konzumi tako zelo favorizirajo na škodo trgovstvu, da mu grozi popolna propast. Številke to jasno dokazujejo: Leta 1931 smo imeli v Ljubljani 1368 trgovin, leta 1932 — 1290, in 1. 1933 imamo pa še samo 1058 trgovskih obratov. Torej smo padli v številu trgovskih obratov v treh letih vsled favoriziranja kon-zumov in splošne krize za 310 obratov. Če računamo, da so trgovci plačali pov- | prečno na leto samo Din 3.000-— avtonomnih in državnih davkov, znaša letno izguba za državo, banovino in občino Din 930.000, torej skoraj 1 milijon dinarjev. Vprašam Vas gospoda, katera zadruga v Ljubljani plačuje milijon dinarjev na davkih? Važno vprašanje za našega trgovca je tudi plačevanje davka na rente v zmislu čl. 60, oziroma 69. zakona o neposrednih davkih. Zakon namreč določa, da se plačuje davek na rente tudi od terjatev v kakršnikoli obliki ali nazivom. Ko je zakon o neposrednih davkih stopil v veljavo, nismo še imeli zakona o prisilni poravnavi, zakona o zaščiti kmeta in niti uredbe o posredovalnem postopanju. Zato nam mora vsakdo pritrditi, če zahtevamo spre-membo tega zakona glede plačevanja davka na rente. Nihče ne more danes zahtevati od upnika, da bo plačeval davek za dolžnika, ki je dvomljiv ali pa celo že v konkurzu. Drugo važno in pereče vprašanje, s ka- j lerim se vsak dan pečamo, je krošnjarenje z manufakturnim in modnim blagom, pri privatnih strankah in uradih. Baš zato, ker vidimo, da nimamo one prave zaslombe, kakor si jo želimo, bomo našo borbo nadaljevali do končne zmage. Danes krošnjarje podpirajo uradi, kupuje se manu-fakturno in modno blago, velike množine l>is. potrebščin se naročujejo potom inozemskih trg. zastopnikov, naši trgovci pa stojijo praznih rok, in naj plačujejo davke še za one, ki izvršujejo nelegalno trgovanje. Ni še dolgo, ko je policija |>olovila 16 krošnjarjev, katere je mestni magistrat kaznoval vsakega na Din 1000-— fflobe. Prizadeti so se pritožili na bansko upravo, ki je vsem kazen odpisala, enemu pa, kateremu se je konkretno dokazal prestopek, znižala kazen od Din 1000— na Din 25-—! Torej 16 krošnjarjev, ki plačujejo na krošnjarsko knjižico vsak letno Din 60'— davka, skupaj torej Din 960-—, naj odtehtajo zahteve ljubljanskega trgovstva, ki prispeva samo na občinskih in banovinskih davščinah letno približno 30 milijonov dinarjev. Res je, da je treba za vsak prestopek konkretnih dokazov, ali v tem slučaju je več kot jasno, da krošnjarji ne nosijo polnih kovčekov manufaktu rnega blaga po Ljubljani radi lepšega, temveč, da ž njim trgujejo. Kar se pa tiče nekaterih izjem, ki jih določa zakon, povdarjamo, da veljajo te samo za izrečno domačo robo, platno, rešeta itd., nikakor pa ni to manufakturno in modno blago predmet domačega izdelka zaščitenih okrajev. Ker je v Ljubljani krošnjarenje z manufakturnim blagom sploh prepovedano, ni potreba že dokaza, da res prodajajo, pa naj bo krošnjar iz zaščitenega ali nezaščitenega okraja. Ravno te dni smo bili obveščeni, da so krošnjarji z manufakturnim blagom pri raznih višjih uradih prodali blaga za nad 50 oblek. Pri prodaji pa še hujskajo urad-ništvo proti trgovstvu, češ, kaj kupujete pri ljubljanskih trgovcih, ki so 400—500 odstotkov dražji. S takimi nesramnimi in neresničnimi trditvami ubijajo ugled ljubljanskega trgovca, ki je bil še pred vojno daleč tudi izven mej države čislan in spoštovan radi svojega solidnega poslovanja, ih danes vidimo, da se najdejo ljudje, brez trgovske naobrazbe, ki nimajo Uiti najmanjšega pojma o blagoznanstvu in kalkulaciji, ki ne plačujejo skoro nič davkov, da blatijo pošteno ime in sloves trgovstva, ki doprinaša težke davčne, socijalnc in humanitarne dajatve. Ravno tako delajo inozemski trgovski zastopniki, za katere je Jugoslavija pravcati etdorado kupčij. V naši državi hočemo sami izvrševati pošteno kupčijo in ne rabimo od inOzetncev prav nobenega poduka. Geslo »Svoji k svojim« mora priti slehernemu državljanu v meso, ker tudi drugi narodi, na katere šte mi prav radi sklicujemo radi njihove vteoke kulture, propagirajo svoje blago v prvi vrsti in odklanjajo vsako tujo navlako. Zašel bi predaleč, če bi se poglobil v vsako pereče vprašanje, ki posega globoko v interese našega trgovca, bodite pa uver-jeni, da uprava stori vse, kar je v njeni moči in bo tudi v bodoče. Malodušje nas ne sme plašiti, še manj pa posamezni neuspehi, nasprotno: podvojiti moramo našo borbo do pozitivnih uspehov v korist našemu trgovstvu. (Zivio-klici, ploskanje.) VocaciU fMagoittika Sossa Blagajnik Soss je podal nato ta računski zaključek za leto 1932: 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Dohodki. Prenos premoženjskega stanja iz leta 1931 . . . . Inkorporaoije.................. Doklada....................... Šolnina...................... Sprejemnim vajencev . ■ • Oprostnina vajencev • • Podpora za šolo . . • •• Razni dohodki (oddaja dvorane za plesne prireditve) Obresti Kmetske posojilnice Obresti Kreditne banke . . Din 388.429-87 129.550-— 179.265-73 111.600— 6.000-— 4.800-— 14.004-—• 29.696-35 10.673-73 832-68 874.852-36 Din 5.050 — 2.005-48 1.000— 126.383-90 7.141-— 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Stroški. Vrnjena inkorporacija . . . Vrnjena doklada............... Vrnjena šolnina............... Stroški šole.................. Podpora brezposelnim trgovskim pomočnikom . . . Prispevki: Društvu aranžerjev 500 Din, Ljub. borzi ‘250 Din, Putniku 350 Din, Društvu rok. vajencev 500 dinarjev, Zvezna doklada za leto 1932 19.824 Din, podpora Merkurju 5.000 dinarjev....................... 26.324— Plače uslužbencem .... 86.450— Pisarniške potrebščine, tiskovine, telefon, znamke, potni stroški, snaženje, elektrika, nabava inventarja itd........................70.013-50 Bolniško in pokojninsko zavarovanje, davek . . . 12.246-65 10 % odpis inventarja Združenja trgovcev .... 3.58109 10 °/o odpis inventarja šole Združenja trgovcev . . . 8.551-15 Manipulacije poštne hranilnice in bank...................... 238-15 Najemnina in kurjava . . 50.368— Stavbenik M. Zupan . . . 250.000-— Stroški notarja dr. Krevlja 16.066-50 Saldo premoženjskega stanja dne 31. decembra 1932 . 209.332-94 874.852-36 Aktiva dne 31. decembra 1932. Ljublj. kred. banka, saldo . Kmetska posojilnica, saldo . Blagajna, saldo................. Poštna hranilnica, saldo . ■ Inventar Združenja trgovcev Inventar šole Združ. trgovcev Vknjižba služnostne pravice šolskega poslopja .... Dolg društva Trgovski dom . Din 42.780— 11.38522 35.682-19 10.295-41 32.229-77 76.960-35 500.000--252.480— Skupaj . . . 961.812-94 PRORAČUN. Blagajnik Soss je podal nato še ta proračun. i Na zadnji seji uprave in nadzornega odbora se je soglasno sklenilo današnji redni letni skupščini predložiti v odobritev sledeči proračun, ki je bil po stvarni razpravi znižan za Din 32.000-— rtapram lanskoletnemu proračunu, ki je znašal 253.450 dinarjev. Proračun je sledeči: , r, Din '• Dohodki : Inkorporacijske pristojbine 70.000— 2. Izdatki; Upravni stroški .... ‘25.000— Zvezna doklada za I. 1933 15.000— Plača uslužbencem . . . 86.450— Razsvetljava, čiščenje, potrebščine za čiščenje itd. 10.000— Bol. blagajna, pokojninsko zavarovanje, davek . . 12.000— Potni stroški............. 5.000-— Podpora brezposelnim . . 10.000-— Nepredvideni stroški . . 10.000-— Najemnina in kurjava . 48.000— , , Skupaj . . . 221.450— Iz d a t k i.............Din 221.450— Dohodki . Din 70.000— Primanjkljaj .... Din 151.450— se bo kril s predpisom doklade, ki bo ostala neizpremenjena prejSnjim letom. Proračun je bil soglasno sprejet. Člani nadzornega odbora smo ugotovili, da je bilo delovanje predsedstva in uprave v preteklem letu zelo intenzivno. Poleg 12 rednih mesečnih sej uprave je bilo tudi mnogo drugih sestankov posameznih sekcij. Vse sekcije so sklepale in razpravljale o svojih stanovskih interesih, ki so jih uveljavile potom uprave. Uprava sama pa je posvečala mnogo razprav zakonu o moratoriju, o proračunu mestne občine, kakor tudi banovine. Pogosto pa se je razpravljalo tudi o davčnih vprašanjih. Med letom so se izvršile številne intervencije pri raznih oblastih, ki so imele tudi lepe uspehe. Nadalje je nadzorni odbor ugotovil, da so bili člani v pretekli dobi točno poučeni o vseh važnejših zakonskih določbah, zlasti pa o davčnih vprašanjih. Ugotovilo se je tudi, da je predsedstvo uprave imelo v važnih stvareh gospodarskega značaja razgovore z različnimi predstavniki vlade, katerim se je tolmačilo razpoloženje in težnje ljubljanskega trgovstva. V administrativnem oziru se je usmerilo vse delovanje v smislu določil novega obrtnega zakona, ki je podvojil notranje delo in zahteval vso pozornost pri izvedbi posameznih določil. Posebno pozornost pa je uprava posvetila vprašanju malih trgovcev na Vodni- kovem in Pogačarjevem trgu, ki vsled neprestane gospodarske krize polagoma propadajo, čemur so vzrok pomanjkanje kupne moči konzumenta in druge okolnosti. V tem |Hjgledu nas je podpiralo tudi mestno načelstvo. Posebno poglavje delovanja Združenja pa tvori Trgovska nadaljevalna šola, ki jo vodi ravnatelj Gniin in katero obiskuje 220 vajencev in vajenk. Ob zaključku leta se obdarujejo najpridnejši s primernimi darili, v knjigah. Zadnji teden v mesecu se vrši za vse razrede tudi verski pouk po mar. dr. Ujčiču. Disciplina na šoli je vzorna. Šola je najmoderneje opremljena in ima vsa potrebna učila na razpolago. Omeniti mi je še, da je uprava združenja z vsemi državnimi in civilnimi uradi v dobrih odnošajih in našla tudi dovolj razumevanja. Člani nadzornega odbora smo v smislu zakonitih določil obrtnega reda in pravil združenja pregledali vse poslovanje zlasti pa denarno, primerjali vse vknjižbe in račune z glavnimi knjigami ter našli vse v najlepšem redu, zato mi je čast v imenu nadzornega ddbora izreči upravi liajlepšc priznanje za vzorno vodstvo in pravilno štednjo ter predlagam današnjemu občnemu zboru, da izreče upravi razreŠnieo. Zbor je ta predlog soglasno odobril. Jlrfecot pcedsedniU /. Nato je izčrpno in na podlagi točnih podatkov referiral o današnjem gospodarskem položaju predsednik Zveze trgovskih združenj J. J. Kavčič. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemamo: Za poročilo o današnjem gospodarskem položaju sem zbral nekaj podatkov, ki bodo gotovo zanimati, ker jasno osvetljujejo ves položaj. V splošnem se sedanji položaj najbolj nazorno karakterizira, če ga primerjamo s položajem v prejšnjem letu. Ta primera nam kaže predvsem dvoje dejstev: 1. Stalni padec cen in ‘2. splošno uvedbo politike kontingentiranja, kar je povzročilo povsodi nazadovanje zunanje trgovine. Zlasti pa je la padla še zaradi raznih deviznih omejitev, ki so imele za nas še to neugodno posledico, da je nazadoval tudi tujski promet. K tem težavam treba prišteti še kolebanje, oziroma padec valute. Kljub temu padcu pa je ostala notranja vrednost di narja še dolgo neizpremenjena, dokler ni ob koncu leta tudi ta nazadovala. HaU&ic Mvzadovoto- frbsp&d&csU/o- Krediti so se povsod omejiti vsled splošne krize zaupanja in dokler se ta ne odpravi, tudi ni pričakovati zboljšanja ali oprostitve zamrzlih kreditov. Cene so v preteklem letu padale skoraj vse leto, vsled padca valute pa so se začele koncem leta dvigati zlasti onim predmetom, ki jih uvažamo. Pripomniti treba, da so nizke cene ugodne le za tiste, ki imajo stalne mesečne dohodke, ko za uradnike, ki pa so le drobec v narodnem gospodarstvu. Gospodarsko življenje pa pozive in povečajo promet le visoke cene, ki so zato prvi znak zboljšanja. Ne moremo pa še govoriti, da res tudi že gremo boljšim časom nasproti. Na eni strani je politični kaos po svetu ovira za premago gospodarske krize, na drugi strani pa povzroča ta kaos tudi že intelektualno krizo. Za nas je poleg tega nova težkoča, ker ne moremo več računati z reparacijskimi dajatvami. Nismo pa tudi znali izkoristiti padca valute za naš izvoz, ki je vsled deviznih omejitev in kontingentiranja padel po obsegu v primeri z 1. 1931 za 38-39%. Vsled še večjega padca uvoza je bila naša trgovinska bilanca vseeno aktivna za 195-9 milijonov dinarjev. Za našo izvozno bilanco je najvažnejši žetveni doprinos, ki je bil sicer v primeri z 1. 1931 večji za 1 '5»/o, v primeri s prejšnjimi Jeti pa celo za 10-5°/o. Ta povišek pa ni posebne važnosti, ker je za nas najvažnejša žetev pšenice, ki pa je bila v primeri Z 1. 1931 manjša za 45-9%. Nazadovanje gospodarstva se vidi tudi pri prometu in je železniški promet nazadoval za tT250/#, pomorski za 5-47% in rečni celo za 23-52°/o. Kriza je seveda tudi pbvečala brezposelnost, za katero pa nimamo zanesljive statistike. Po podatkih Narodne banke je bilo brezposelnih največ okoli 25.000, po statistiki okrožnih uradov pa okoli četrt mili- jona. Naj bo to število že kakršnokoli, je vendar gotovo, da bi se moglo to vprašanje pravilno urediti in ne prepustiti samo karitativnim društvom. Zlasti pa bi bilo gledati na to, da se vsi brezposelni zaposlijo, ker podpore s svojim prisilnim lenarenjem le demoralizirajo. Število stečajev je naraslo od 534 v letu 1931 na 726, število poravnav izven stečaja pa od 829 na 1146. ObrestiFa mera je ostala vse leto neizpremenjena in znašala pri kreditih od 9 do 13%. Edino krediti imajo torej visoko ceno, kar je v popolnem nasprotju z gospodarskimi interesi. Promet poštne hranilnice je padel od 63-2 na 56-5 milijard, pri Narodni banki pa od 92-2 na 70 6 milijard Din. Vloge v denarnih zavodih so padle od 12.170 milijonov na 10.226 milijonov in ti dve milijardi sta edino, kar so še rešili vlagatelji iz zamrzlih kreditov v knjigah, kajti blagajne so itak povsodi prazne. i)rž. dohodki so padli za 12-85% in enako tudi tečaji drž. papirjev. 8% Blair je notiral največ 50 dolarjev v januarju, a najnižje (19 dolarjev) v oktobru. 7% investicijsko posojilo je notiralo na pariški borzi v marcu še 58 frankov, koncem leta pa 25 frankov. Indeks cen na debelo je padel v primeri z 1. 1927 od 72-9% na 65-2%. Tečaj dinarja je v Curihu po poročilu Narodne banke padel od 9 na 7. V letu 1931. je bilo kupljenih deviz za 6.736 milijonov, 1. 1932 pa za 2.138 milijonov, prodanih pa je bilo 1. 1931 6.105 milijonov, 1. 1932 pa 2.271 milijonov, od teh le 765-3 milijone zasebnikom, vse ostalo je šlo za državo in samoupravna telesa. Ta silen padec deviz je povečal naše dolgove v tujini, kar je nujno povzročilo zmanjšanje uvoza. Zelo so nazadovale tudi pošiljke izseljencev. Leta 1930 so poslali Še 739-5, leta 1931 573-1 in lani le še 2063 milijonov Din. Cone agrarnih proizvodov so šle na koncu leta nekaj kvišku in upati smemo, da je kiilminacijska točka prebrodena. Upamo tudi, da kriza ne bo več pritisnila blagostanja v tako hudi meri ko dosedaj. Čeprav je težko biti v teh časih optimist, je vendar treba ohraniti nekaj optimizma, ker je brez optimizma vsako delo nemogoče. In zato smo še optimisti kljub 13 novim davščinam, ki jih je navedel talnlk v svojem poročilu. Vzroki naše domače krize »o dvojni: zunanji in notranji. Zunanji so v padcu kupne moči prebivalstva, v brezposelnosti in nemožnosti zaslužka ter v zamrzlih kreditih. Notranji vzroki, ki znatno poostrujejo krizo, pa so v veliki meri nepotrebni, ker bi jih mogli odpraviti. Med terni vzroki je nezaupanje tretja omeniti v prvi vrsti. Vse naše denarno gospodarstvo treba usmeriti tako, da bo nezaupanje padlo. Treba zlasti skrbeti za večjo zaščito vlagateljev. Pozdraviti je, da imajo sedaj pri zaščitenih zavodih vlagatelji V9aj posvetovalen glas. Z zakonom bi bilo treba nadalje ločiti nove vloge od starih in na- lagati nove vloge po principih kratkoročnih kreditov, da bi bili ti krediti vedno likvidni. Za omiljenje brezposelnosti se je ustanovil v naši banovini bednost ni fond, ki naj postane pravi zaposlitveni fond. Med notranjimi vzroki krize je omeniti tudi visoke obresti za kredite1, in to je edina cena, ki ni padla. Ko je bila obrestna mera povsodi visoka, je bila pri Narodni banki primeroma nizka. Sedaj bi morala N. B. znižati obrestno mero, biti regulator in s tem omiliti krizo. Stanovske zadeve. Nato je poročal predsednik Kavčič o stanju akcije za uvedbo socijalncga zavarovanja trgovstva. Osnutek je poslan vsem združenjem v izjavo, nakar ga prejme Zbornica, da ga predloži ministrstvu, ki ima izdati nato naredbo o uvedbi tega zavarovanja. Važnost gospodarstva. Zborujemo in zborujemo, a pravega uspeha ni, ker nimamo foruma, ki bi odločal o gospodarskih vprašanjih. Ne po-v dar jamo vedno in ob vsaki priliki pomen gospodarstva iz kakšnih sebičnih namenov, temveč v zavesti, da je gospodarstvo odločilne važnosti za kulturo vsakega naroda in za ves njegov napredek. Zato moramo vedno in povsod opozarjati na važnost gospodarskih vprašanj in se tudi nekoliko > pobuniti«, če se ne bi hotelo poslušati naših zahtev. A to le v interesu države in Jugoslavije, za katero hočemo vedno pozitivno delati. Mi vemo, da je Jugoslavija največje gospodarske važnosti za nas, in da brez nje ne moremo obstati. Hočemo zato močno in enotno Jugoslavijo in zavedamo se, v kakšne silne težave bi prišli, če bi se morali nakrat vrniti iz vzhodnih krajev vsi oni desettisoči, ki so tam našli kruha, a ki bi jim ga mi ne mogli dati. Ze iz teh gospodarskih razlogov hočemo, da je Jugoslavija močna in enotna. A prav zato tudi hočemo, da se gospodarska vprašanja, ki so danes brez dvoma najvažnejša, pravilno in točno rešujejo. Zato zahtevamo gospodarski svet, ker drugače bo še nadalje ena slaba uredba podila drugo. Gospodarski svet potrebujemo pa tudi zato, da dobimo ono orientacij«, ki je za našo gosjx>darsko samostojnost potrebna. Napraviti treba gospodarski program, da vemo, kaj imamo in kaj potrebujemo, da se bo pravilno vodila gospodarska politika. In da ta svoj cilj dosežemo, nam je potrebna solidarnost in zvestoba do svojih ustanov. Združenja so naše osnovne celice, za katerih razvoj moramo delati vsi. »Trgovski lisk, naše edino stanovsko glasilo, razpravlja o vseh vprašanjih, ki se nas tičejo, v smislu naših zahtev in zato naj ima tudi on od nas vso podporo! Podpirajmo svoje organizacije, a dajmo jim tudi zadostna sredstva. Ne biti malenkostni, ne gledati na to, če treba plačati 10 ali 20 Din več, ker organizacije morajo imeti sredstva, če hočejo delati. Ostati moramo solidarni, podpirati svojo organizacijo in potem bomo dosegli, da bo enkrat za vselej konec omalovaževanja trgovstva in gospodarskih stanov, ki ga danes vsi tako težko občutimo. V tej naši solidarnosti in delu za naše organizacije je varen in zanesljiv izhod iz krize. Viharno odobravanje je sledilo teni besedam predsednika Kavčiča. Iz srca vseh je govoril nato predsednik Gregorc, ki je v svoji zahvali za lepi referat povdaril, da bo solidarnost osnovna zapoved za vse trgovstvo. Slučajnosti. V temperamentnih besedah, prekinjen vedno znova in znova od odobravanja vseh, je nato g. Fabijani opisal v drastičnih primerih vse težave boja proti krošnjarstvu. Zlasti so pa sprejeli zborovalci z ogorčenjem njegovo konstatacijo, da se ni udeležil današnjega občnega zbora niti cn za stopnik oblasti. Na temeljita in nad vse upravičena izvajanja g. Fabijanija o krošnjarstvu se še povrnemo. Ko so govorili še gg. Tičar, Lajovic in Turk, je predsednik Gregorc zaključil s primernim nagovorom letno skupščino ljubljanskega trgovstva, ki je bila zopet nova manifestacija zavednosti slovenskega trgovstva. Opozarjamo na oglas Mednarodnega velesejma v Pragi, ki se vrši v času od 19. do I 26. marca 1933. 7xtyw$UL pevski z&oc si/a-i&nu pcedsedtuUu ! Trgovski pevski zbor v Mariboru je priredil dne 26. februarja malo slavje v počastitev dvojnega jubileja svojega predsednika, g. Weixla. Slavja se je poleg pevcev udeležilo ver odličnih gospodov in nekaj cenjenih dani Slavnost se je začela s petjem, nakar je g. Kumperščak kot podpredsednik pevske^ ga zbora v zbranih besedah opisal zasluge, ki si jih je g. Weixl stekel kot predsednik zbora ter mu ob koncu svojega govora izrekel v imenu zbora iskrene čestitke z željo, da ga Bog ohrani še mnogo let. Nato mu je izročil srebrno dozo v spomin na njegov zbor. Primarij dr. Dernov.šck je v imenu zdravnikov prisrčno čestital slavljencu ter se obenem pohvalno izjavil o ubranem petju, za kar gre zasluga predvsem požrtvovalnemu pevovodji Cibiou. Za njim je povzel besedo g. ŠoštariC, ki je v svojem govoru posegel precej nazaj do leta 1908, v dobo, ko je jubilant začel delovati kot samostojen mož. G. Šoštarič je zbranim predočil g. Weixla kot borite!ja slovenske besede, kot odličnega moža za interese slovenske narodnosti in sicer takrat, ko se slovenska beseda ni smela govoriti in ko je bila samo predmet posmehovanja in kamen spodtike. Obenem je g. Šoštarič izjavil, da je g. Weixl kljub svoji borbi za vsakdanji kruh in kljub borbi za slovensko besedo, bil vedno vesel in je vedno zelo rad pel. V njegovi družbi se je moralo peti! Končal je svoj govor s prisrčno čestitko in iskreno željo, naj ga Bog še dolgo živi! Po teh besedah se je g. Weixl zahvalil za prejeto darilo ter za čestitke in prijazne besede govornikov ter nato podaril pevskemu zboru srebrno čašo kot simbol svoje ljubezni (lo petja in svojega zbora! S tem je bil oficialni del slovesnosti končan in razvila se je prav prijetna zabava! Pevci Weixlovega zbora se bodo vedno spominjali tega slavja in iz tega spomina bo vedno privrela iz srca ena sama velika želja: Ohrani Bog g. \Vcixla Se mnogo let! Priporoča se GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raenega iganja in Špirita TELEFON : 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe 1 VELIKE FINANČNE NALOGE NOVE AMERIŠKE VLADE No vo ameriško vlado čakajo letos izredne finančne naloge. Tako postane še leto® akutno izplačilo več ko polovice vsega ameriškega dolga. Dne 15. oktobra more priti do iaplačila četrto posojilo svobode v višini 6-3 milijarde dolarjev. Možina bi tudi bila konverzija prvega posojila svobode v višini 1'9 milijarde dolarjev. V vsem bi morala vlada poskrbeti za izplačilo 11'3 milijard dolarjev, od katerih je 8-1 milijard kratkoročnih certifikatov. VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Tožna in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki Brezpogodbeno trgovinsko razmerje med nami in Nemčijo je nastalo, ker ni hotela nemška delegacija, skleniti novega trg. sporazuma, dokler ne pokažejo nemške volitve, kakšna bo smer nove nemške trgovinske politike. Občni zbor Narodne banke se je vršil v nedeljo. Na občnem zboru so nekateri delničarji ostro nastopili proti politiki banke. V procesu proti Brodarju in tovarišem je bila izrečena razsodba in so bili vsi obsojeni. Največ je dobil Brodar in sicer poldrugo leto strogega zapora, najmanj Štrčim, ki je bal obsojen le na 9(X) Din globe. Ostali so dobili od 1 uneseca do 1 leta. Plačati morajo vse stroške in prizna se jim custodia honesta. Pred državnim sodiščem v Beogradu se je pričel v ponedeljek proces proti dr. Per-narju in tovarišem. Pri nedeljskih nemških parlamentarnih volitvah so dobili hitlerjevci 17-3 milijone glasov ali 44%, za 10 odstotkov več, ko pri prejšnjih volitvah. Skupno s črno-belo-rdečo koalicijo, ki je dobila 3-1 milijona glasov ali 8%, bo imela Hitlerjeva vlada v novem parlamentu 52 odstotkov mandatov, od približno 684 mandatov 340. Druge stranke so dobile: soc. demokrati 7 milijonov ali 18%, komunisti 4'8 milijonov ali 12‘6%, centrum 4'3 (12-6%), bavarska ljudska stranka 1-2 (3%), nemška ljudska stranka 0 43 (1-1%), Volksdienst 0-38 (1%), državna stranka 0-33 milijonov glasov ali 0'9%. Ostanek so dobile druge manjše skupine. Tudi pri volitvah v pruski deželni zbor si je Hitlerjeva vlada priborila večino in bo imela od 430—435 poslancev okoli 230 mandatov in sicer 190 narodno socialističnih in 40 junkerskih. Volitve so sc vršile pod največjim pritiskom. Socijaiistom in komunistom je bila preprečena sploh vsaka agitacija, celo le- paki so jim bili konfiscirani. Radio je bil ves teden v službi vlade in dajal čisto pristranske vesti. Z Ozirom na ta silen pritisk je uspeh opozicije znaten. Do krvavih pobojev je prišlo v mnogih mestih. V Vratislavi so komunisti s streh streljali na nar. socijaliste. Policija je dosledno nastopala v prilog nar. socijalistov, tudi če so bili ti napadalci. Vse tuje novinarje je nemška vlada izgnala, ker ji je bila neprijetna njih kontrola. Le na pritisk francoskega veleposlanika je mogel znani novinar Sauerwein ostati še v Nemčiji. V svobodnem mestu Hamburg so izvršili nar. socijalistični napadalni oddelki po odstopu župana puč in zasedli vsa javna poslopja. Druga skupina bolgarskih zemljedelskih emigrantov pod vodstvom Koste Todorova in Aleksandra Obova se je vrnila v ponedeljek vsi e d amnestije na Bolgarsko. Policija je prepovedala vsake manifestacije. Pred sofijskim kolodvorom so nacionalisti napadli emigrante in 6 ranili. Vsa javnost obsoja ta sirov napad bolgarskih nacionalistov. Predsednik Roosevelt je bil v soboto na svečan način in med velikanskim navdušenjem ogromne množice ljudstva ustoličen za predsednika Amerike. General Plastiras jo proglasil na Grškem vojaško diktaturo, ker je pri nedeljskih volitvah zmagala opozicija. Na razorožitveni konferenci je na predlog Paula Boncourja bil sprejet kot temelj za definicijo napadalca sovjetski predlog. Japonska ofenziva v provinci Džehol je popolnoma uspela. Japonske čete so že vkorakale v Ceugte, glavno mesto province. Kitajski odpor je popolnoma zlomljen. Moratorij je proglašen po vsem ozemlju U. S. A. Vse njujorške borze so zaprte. Izvoz zlata bo skoraj gotovo prepovedala washingtonska vlada, ker bi preveliki dvigi iz tujine naloženega »lata mogli ogroziti dolar. Že v 24 urah S2r*.a.K. klobuke itd. Škrabi is sretlalika srajc«, ovratnike in maniete. Pere. §aii. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenbnrgora al. J Telefon H. I3-7S naili ortMimadi Združenje trgovcev za srez Radovljica ima redno letno skupščino v nedeljo, dne 26. marca 1938. ob pol 15. uri v kavarni v Radovljici. Dnevini -red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predložitev letnega računa. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Proračun za leto 1933. 5. Preun^mba čl. 38 /družbenih pravil:. 6. Slučajnosti. — Alko ob določeni uri ne bi bilo navzočih zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. — Predsednik: L. Ftirsager. ObiščHe autfomatfični bule* D A|-D A N Direkcija državnega rudnika Kaka.ii,j sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina, ventilov, raznih jermen, vijakov z matricami, ščetk, podkev za konje, smirkovega platna, 300 plošč lepenke, 270 plošč pločevine in kovine. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. irnarca t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah. Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, mleka in kruha za čas od 15. marca do 15. julija t. 1. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 plošč železne pločevine. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov podložnih plošč, 270 kg vijakov z maticami, 200 komadov vezi za tračnice. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. marca t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg tračnikov in 5000 kg olja za mazanje jamskih vozičkov; ! do 20. marca t. 1. glede dobave 1 osovine, 230 m nosilcev, 18 plošč valjanega železu. 1000 m jeklenih vrvi, 500 m platnenih cevi in 10.000 kg kalcijevega karbida. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) ZANIMIVO IN AKTUALNO PREDAVANJE Društvo »Pravnik« priredi v sredo, dne 8. t. m. ob pol 21. uri predavanje v restavraciji »Zvezda«, in sicer predava g. univ. prof. dr. Metod Dolenc o »Pregledu in praktičnem pomenu kaznivih dejanj iz ekonomske sfere«. Predavanje je velika važnosti zlasti za trgevoe in obrfcniike, pa j** zato pričakovati, da se predavanja naši interesenti udeležijo v čim večjem številu. FAKTURE SE SMEJO IZSTAVLJATI LE NA D0MAC0 VALUTO V praksi se dostikrat dogaja, da se zlasti za predmete tujega porekla izdajajo fakture na tuje valute. To pa je nedopustno, kakor jasno sledi iz naredbe finančnega ministra, ki se glasi: Fakturiranje blaga se v državi ne sme vršitti v tuji valuti niti ne veziati na tujo valuto, temveč se mora vršiti fakturiranje v dinarjih brez vsake klavzule. Vsaka kršitev te naredbe se kaznuje po zakonu o kazenskih sankcijah z dne 8. oktobra 1931,- Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Torek, dne 7. marca: Zaprto. Sreda, dne 8. marca: Ghospn ministrica. Red C. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, dne 7. marca: Kostana. Red B. Sreda, dne 8. marca: Baletni večer. Pia in Pino Mlakar. Red Sreda. MEDNARODNI VELESEIEM V PRAGI 19.— 26. marca 1933 ive