Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, V-icolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 13.000 Letna inozemstvo .... » 18.000 Letna inozemstvo, USA dol. 25 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wk J Leto XXXII. - Štev. 35 (1618) Gorica - četrtek 4. septembra 1980 - Trst Posamezna številka lir 300 SPOROČILO i kumUSfca mrinc Tiha kraška gmajna pod Kokošnjakom je v začetku septembra 1930 žalostna odjeknila od strelov, ki so ugasnili štiri mlada življenja. Tedanji mogotci so menili, da bo odjek strelov kmalu utihnil. Toda njegov odmev je po 50 letih vedno glasnejši, vedno širši; ne da se utišati zato, ker se ne more utišali sporočilo štirih mladih žrtev na bazoviški gmajni: Bidovca, Valenčiča, Marušiča in Vadnjala. SPOROČILO O SVOBODI Njihovo sporočilo je najprej sporočilo o svobodi. Črna diktatura je takrat objela Italijo in z njo na poseben način naše primorsko ljudstvo. Na to dikaturo so eni odgovorili s tihim in pasivnim odporom, drugi, zlasti mladi pa so menili, da je treba na teror odgovoriti s terorjem, češ da je svoboda tolikšna dobrina, da se zanjo velja boriti z vsemi sredstvi. Niso uspeli, toda njihovo sporočilo je ostalo živo pod pepelom: deset let pozneje so jim sledili drugi in italijansko ljudstvo samo je v dnevih odporništva zagrabilo za orožje, da se bori zoper diktaturo za svobodo. Prvo sporočilo z bazoviške gmajne bi moralo zato odmevati po vsej italijanski republiki od Trsta do Palerma, še bolj seveda med nami Slovenci tostran in onstran državne meje povsod, kjerkoli bivamo. SPOROČILO O, PRAVICI Roke bazoviških junakov in njihovih somišljenikov je oborožila tudi želja po pravici, po tisti pravici, ki je živa na dnu vesti pri vsakem človeku, ki jo pafiesto zamorijo interesi vseh vrst. Bazoviški junaki in njih sotrpini so šli v boj za pravico slovenskega ljudstva v Italij , o a istočasno so šli v boj tudi za pravice ostalih italijanskih državljanov, saj pravica je ena, kakor je resnica ena. Če so se prvenstveno borili za pravice svojega ljudstva, so se istočasno borili za zmago pravice povsod po svetu, ker so se borili za zmago načela, da se mora vsakemu narodu priznati pravica, da o svoji usodi odloča sam in da mu je treba vedno in povsod zagotoviti tiste pravice, ki mu gredo po božjih in človeških zakonih Njihovo sporočilo je zato tudi sporočilo o enakih pravicah za vse ljudi. SPOROČILO O SLOVENSTVU Bazoviška gmajna pa hrani posebno sporočilo za nas Slovence, kjerkoli živimo, o sporočilo bi strnili v besedo: slovenstvo. Eden protagonistov v bojih tistih let, ki je srečno ušel obsodbi na smrt, mi je dejal: »Za nas je takrat bilo nesporno da kot Slovenci spadamo k Jugoslaviji, a o smo se brez kake navezanosti na katero koli stranko ali ideologijo borili za a cilj.« Bili so torej generacija narodnih idealistov, ki so prav zaradi tega idealizma postali last vseh nas Slovencev brez razlike na strankarsko ali ideološko opredeljenost, brez razlike kje bivamo ali Živimo. ,, . . „ Drugi narodi imajo svoje kralje ir. kneze, svoje kraljeve grobnice in spo ’ ki pričajo o njih preteklosti, mi imamo naše bazoviške in druge junake, k ve več kot knezi ali kralji. Nič ne obžalujmo, da v svoji narodni zgodovini nimamo kraljevih gradov in spomenikov, imam *ato junake z bazoviške gmajne, Junake ob koroški meji, imamo ji god, ki so se borili in umirali za svobodo *« pravice slovenskega ljudstva. Ti so na kralji in knezi, njih grobovi so nase *jeve grobnice in spomeniki. Čakamo le na kakega slovenskega Stroviča, ki bo znal kje na Slovens Postaviti tudi viden in trajen spornen Vsem znanim in neznanim junakom z8odovine od leta 1848 dalje. Do ta ra »a le radi zbirajmo tudi na in drugod ter premišljujmo nj bansko in krščansko sporočilo. ^ »Draga 1980« - utrip našega časa Petnajst let že se v -poznih poletnih oz. prvih jesenskih dneh zbiramo v prostoru, pod milim nebom — največkrat jasnim in modnim, včasih pa tudi oblačnim in grozeče sivem — v Dragi. Današnja Draga pa je postala že »Draga«, prava zamejska kulturna inštitucija, ki je iz prvotne samotne vasice Drage pri Bazovici prišla v goste Finžgarjevega doma in Marijanišča na Opčinah. Pri tem je pravzaprav kar nastal pojem »Drage«, ki danes pomeni ne le prijaznega sobotnega in nedeljskega srečanja med znanci in ,prijatelji ob samih predavanjih, ampak veliko več: pomeni pravo svobodno tribuno za pristno in spontano duhovno izmenjavo mnenj, ki je že prerasla sam zamejski prostor. V tem duhu je »Draga« tudi letos vrgla v upajmo plodna zamejska slovenska tla obilico rodovitnih semen, ki bodo v bodoče gotovo dala svoj sad. VERA IN KULTURA ZA SVOBODNEGA ČLOVEKA Pod tem naslovom je v soboto 30. avgusta popoldne po odprtju petnajstih študijskih dni »Draga«, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, predaval tržaški škof Lorenzo Bellomi. Predsednik DSI Sergij Pahor je v uvodnih besedah po pozdravu navzočim orisal osebnost tržaškega škofa in pomen njegovega nastopa v Dragi. Časnikar Saša Martelanc pa je pozneje pazljivo vodil debato in povezoval misli škofa in diskutantov. Tržaški Škot je svoje predavanje posvetil človeku dn vprašanju njegove svobode. To je začel že s Petrarcoviim verzom »iLiberta vo cercando, ch’e si cara«. Izhodišče svobode pri kristjanu je zanj Kristus, ki je to mero svobode v človeku določil. To je svoboda do nečesa in svoboda pred nečim, v pozitivnem oz. v negativnem smislu. Predavatelj je nadalje nakazal problem svobode, ki je pri človeku in v sami zgodovini stalno prisotna kot neko premagovanje ovire oz. teženje za osvoboditvijo. Te težnje je sprejel in razglasil tudi zadnji vatikanski koncil. Drugo poglavje škofovega predavanja je imelo naslov »Svoboda in krščanski personalizem«. Pri tem je msgr. Bellomi izrecno navezal svoja izvajanja na razne katoliške mislece. Izhajal je v glavnem iz Rosmini-ja, ki je lepo strnil pojem osebnosti v smislu združitve vseh človekovih mnogo- terosti v eno samo stvarnost — osebnost. Tako med drugim pravi ta italijanski filozof 19. stoletja: »Človek je sila, katere zadnje dejanje je povezava z brezmejnim Bitjem preko spoznavanja, ki je dejanje ljubezni.« Vloga človeka in pomena osebnosti je prisotna tudi v samem nauku Cerkve. Tu je predavatelj zlasti opozoril na teorijo in prakso sedanjega papeža Janeza Pavla II., ki prehiteva vse s svojim občudovanja vrednim zgledom. Prav zato je hotel še posebej poudariti to papeževo zavzetost in vzel kot izhodišče nekaj njegovih misli iz govora pred glavno skupščino UNESCO v Parizu letos 2. junija. Tu je zlasti opozoril na dva stavka: 1. človek je edini subjekt in objekt kulture, 2. Zato je vzgoja prvenstvena in bistvena naloga kulture. Človek je namreč v vidnem svetu edino bitje sposobno kulture. Pri tem je še osvetlil papeževo misel: »Kultura je to, zaradi česar človek kot tak postane bolj človek, pristopa bolj k bitnosti.« Človek pa ne sme le »imeti«, prav preko imetja mora vedno bolj »biti« in postajati bolj človek. Treba se je zato izmikati pretiranemu materializmu in poudariti izrazito prvenstvo človeka nad vso fizično naravo, pa tudi nad vso kulturno proizvodnjo. Sledeč papeževemu prej omenjenemu načelu je nato tržaški škof še podčrtal vlogo vzgoje, v kolikor je prav le-ta tisto življenjsko gibanje, zaradi katerega človek postane vedno bolj človek. In v toliko je tudi vzgoja nad kulturo, ne pa njeno sredstvo. Msgr. Bellomi je nato obravnaval poglavje z naslovom »Vera in kultura: zakaj skupaj?« človekovo življenje prinaša s seboj vrsto nerešljivih vprašanj, posebej pa še današnji čas z raznimi grožnjami uničevanja in odtujevanja. Tu prehajamo na pravo eksistencialno področje, ko lahko samo vera daje odrešujoče upanje. Vsak drug človeški načrt je obsojen na neuspeh in propad, kot to prikazuje tudi moderni ateistični eksistencializem. Nasproti eksistencialnemu obupu je vera edina osvobo-jujoča. Za nevernike so tu odgovori nejasni in zmedeni: mit, ideologije, beg od racionalnosti... Ko ob koncu predavatelj razmišlja o nalogah katoliške kulture, pride do zaključka, da edino ta posreduje nujni odgovor — in to nasproti vsem dvomljivim Občutena odmevnost na tri dogodke Trenutno so v ospredju pozornosti našega političnega prostora trije dogodki, ki vsak posebej in vsi skupaj občuteno odmevajo v srcih naših ljudi v zamejstvu, v naši državi in v evropski oziroma svetovni javnosti. V mislih imamo najprej 50-letnico ustrelitve bazoviških junakov, ki jo bomo Slovenci v Italiji enotno praznovali v nedeljo 7. septembra na samem kraju njihove ustrelitve s spominskim pričevanjem enega od preživelih obsojencev na smrt na tistem posebnem fašističnem sodišču za zaščito države, ki je v letu 1930 zapisalo smrti življenja štirih naših primorskih fantov. Njihovo žrtvovanje za svobodno življenje pripadnikov majhnega naroda zadobi-va v tem našem času še posebno obeležje, ko se zamejski Slovenci po raznih iskanjih in grenkih preizkušnjah vendarle vračamo k svojim skupnim prvotnim izvorom narodnega odpora proti takratnim fašističnim zatiralcem, v izvoru katerih vsi prepoznamo svojo dušo in svoj obraz, in zato bi jih mnogi hoteli omalovaževati in prekriti s svojimi ideologijami. Nadalje je v italijanskem notranjem političnem življenju aktualno vprašanje boja proti vsem izvorom in oblikam političnega terorizma, katerega zadnji in najokrutnej-ši odraz je nedavni bombni atentat na železniški postaji v Bologni, ki je terjal to- liko nedolžnih žntev in povzročil toliko materialne ter moralne in politične škode vsemu italijanskemu ljudstvu. Zato s toliko večjim olajšanjem jemljemo na znanje vzpodbudno dejstvo, da so sodne oblasti v razmeroma kratkem času in brez nadležne publicitete konkretno ukrepale ter končno spravile za zapahe idejne navdiho-valce tega zločina. Končno ne moremo mimo zadnjih dogodkov na Poljskem, kjer so delavci odločno, a odgovorno nastopili v obrambo svojih gospodarskih in političnih pravic kot svobodnih delovnih ljudi. S tem svojim nastopom so potrošniškemu Zahodu vseh ideoloških odtenkov od marksističnega do liberalnega in krščanskega zgovorno pokazali, da jim ne gre zgolj za večji kos kruha, temveč predvsem za večje možnosti konkretne uveljavitve sindikalne in politične svobode, ki jo v zahodnih državah prepogosto izrabljamo oziroma ne vemo, kam bi z njo. Zato gre poljskemu delavstvu vsa naša solidarnost in priznanje za dokazano zrelost in pogum in zlasti še za zaupanje v lastne sile, čeprav so mnogi s stalnim omenjanjem nevarnosti zunanje intervencije izpričali, da dvomijo v to zrelost in zaupanje. - Iz iteh zadnjih dogodkov na Poljskem sledi tudi za nas, da se moramo bolje zavedati vrednot svobode in demokracije ter jih poglobiti z novimi izkušnjami in miselnimi spoznanji ter vsebinskimi prijemi. tezam laicdstične, »buržujske« in marksistične kulture. Sam človekov obstoj je zanj zgovoren: ne obstaja namreč človek zaradi svoje same narave, temveč svoje »avtoidentifikacije«, zaradi svojega delovanja in teženja. V tem je pravzaprav zavzet in uprt v tisto »intelektualno ljubezen«, ki je Rosminiju bistvena komponenta popolnega in v veri prežetega življenja. DRUGO PREDAVANJE V nedeljo 31. avgusta dopoldne je o temi »Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes« predaval predsednik Slovenske prosvete in urednik »Mladike« Marij Maver. Povzetek njegovega predavanja bomo objavili zaradi stiske s prostorom v prihodnji številki, pa tudi zato, ker predavanje zasluži, da mu damo večji poudarek. SLOVENSKA CERKEV IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST Tretje predavanje v nedeljo popoldne je imel prof. Franc Perko s teološke fakultete v Ljubljani. Pod gornjim naslovom je v jedrnatih, tehtnih in pogumnih besedah prikazal prerez slovenske Cerkve skozi zgodovino do današnjih dni. Posebej pa se je še zaustavil ob položaju, vlogi in nalogah slovenske Cerkve v današnjem času, zlasti od konca vojne sem. Predavatelj je najprej na kratko osvetlil razna obdobja slovenskega (krščanstva od pokristjanjenja mimo protestantizma in katoliške obnove do prvih pojavov načelnega boja v slovenskem kulturnem prostoru. Sledil je daljši prikaz slovenske Cerkve in njenega razvoja v našem stoletju. Povsod je podčrtal prvenstveno vlogo Cerkve na slovenskih tleh in v slovenski zgodovini, čeprav je tudi kritično poudaril nekatere negativne pojave, občasne omahljivosti, poskuse integralizma vse do nastopa pluralizma dn novih pokoncilskih vidikov. Ni lahko strniti predavateljevih tez v kratko sintezo. Poudariti moramo, da je z veliko odprtostjo in prepričljivostjo ocenil zlasti delovanje slovenske Cerkve v obdobju po nastopu komunističnega režima v Sloveniji, z vsemi posledičnimi pekočimi problemi verske svobode, pritiska, ateiza-cije, uradnih odnosov, šolstva, kulture, javnih občil itd. Prof. Perko je nanizal vrsto aktualnih problemov slovenske Cerkve, potem ko je tudi kritično a v bistvu pozitivno ocenil delovanje pred- oz. medvojne slovenske Cerkve z vsemi njenimi krizami in delikatnimi nalogami. Danes ima slovenska Cerkev v svoji notranjosti pluralistično podobo. Zaveda se svojih odgovornih in nelahkih nalog v socialističnem sistemu. Išče sodelovanja z obstoječo družbeno stvarnostjo, a v svoji veliki večini zagovarja tudi kritičen pristop k temu. Le manjši del slovenske Cerkve kaže nekritičen odnos do družbene stvarnosti oz. oblasti. Slovenska Cerkev mora -gledati na vsakdanje dogajanje in pozorno spremljati razvoj v slovenski družbi. Razkristjanjenje je že precejšnje, v to je veliko pripomogla zlasti uradna ateizacija in krivična propaganda v zvezi z medvojno Cerkvijo. Predavatelj je nadalje ocenil kot pravo kulturno sramoto dejstvo, da napr. oblasti skušajo še iz besedil narodnih pesmi ali iz Andersenovih pravljic izbrisati vsak namig na verske simbole ali božanstvo. Poleg tega pa je za današnjo krščansko miselnost morda od samega pritiska še bolj nevarna sodobna življenjska materialistična miselnost, ki ne daje prostora duhovnim dobrinam. Položaj slovenske Cerkve je danes še vedno težak, čeprav ima določeno možnost notranjega delovanja. Prva v kolikor je ekonomsko neodvisna od režima, je Cerkev svobodna in gotovo edina družbena ustanova v Sloveniji in Jugoslaviji, ki ni pod vplivom Zveze komunistov. Katoliški državljani pa so še vedno državljani drugorazredne stopnje, saj jim je pot marsikam in v marsikatere službe zaprta (vojska, policija, šolstvo itd.). Država tudi ne daje možnosti soudeležbe pri velikih javnih občilih (npr. televizija in radio), talko da so verni državljani tudi na tem področju diskriminirani. Prof. Perko je na vsak način zaključil svoja izvajanja z izrazi upanja na nove kali prerojenja slovenskega krščanstva in njegov nadaljnji razcvit. Predavatelj je sicer v glavnem obravnaval osrednjo slovensko Cerkev, zato ni posvetil pozornosti zamejskemu krščanstvu (kar je delno dopolnila debata za koroško Cerkev). Morda bi lahko kdo podčrtal še doprinos slovenske Cerkve na Primorskem. * * * Predavanja sama so vedno nudila veliko možnosti in so izzvala živahno debato. Veliko udeležencev je poseglo v razpravo in podčrtalo določene dele in tudi dopolnilo obravnavano tematiko. Tudi to je znamenje, da so študijski dnevi dosegli svoj uspeli. Vsi .trije predavatelji so z veliko kulturno razgledanostjo, miselno prodornostjo in obenem zavzetostjo za utrip našega časa podali svoje referate. Spectator 8. septembra 1380 se je rodil v kraju Massa Marittima, ki je pripadal mestni republiki Sieni, sv. Bernardin Sienski, spokorniški pridigar. Pripadal je frančiškanskemu redu. Te dni poteka torej 600 let od njegovega rojstva. Svojo plodovito dejavnost je zaključil v abruškem mestu Aquili, kjer je 20. maja 1444, na bedenji dan pred Kristusovim vnebohodom izdihnil svojo dušo. Od leta 1474 hranijo njegove posmrtne ostanke v Aquili, v novi cenkvi, zgrajeni v njegovo čast. Sv. Bernardin je v svojih pridigah zelo priporočal Marijino češčenje, širil je slavo sv. Jožefa, zlasti pa se je zavzemal za češčenje Jezusovega imena. S seiboj je vedno nosil banderce, na katerem je bilo napisano IHS (Iesus Hominum Salvator - Jezus Rešenik ljudi). Delil je tudi deščice z znamenjem IHS, da so jih ljudje postavljali nad vhode zasebnih in jaivnih poslopij kot izraz pripravljenosti, da so voljni poslušati in spolnjevati božjo besedo. To obletnico — 600 let rojstva sv. Bernardina — je -hotel izrabiti tudi sv. oče Janez Pavel II., ki je v soboto 30. septembra obiskal Aquilo, glavno -mesto Abru-cov. Svoj obisk je pričel ob vhodu v cestni predor skozi pogorje Abrucev, ki je dolg 25 km in so dela trajala 12 let ter je bilo pri tem zaposlenih 700 rudarjev. Poleg rudarjev so bili navzoči pastirji dn kmetovalci, ki dajejo značilnost abruški deželi. Sv. oče jih je pozval, naj gledajo v trojni naravi — neživi, rastlinski in živalski — vedno božje delo, nato pa je blagoslovil vhod v predor. Drugo srečanje je imel sv. oče z mladino, ki se je zbrala v Marijinem svetišču di Roio. Njo je povabil, naj živi v skladu s svojo vero. »Svet potrebuje pogumnih in prepričanih pričevalcev. Ni dovolj razpravljati, treba je delata. Predvsem pa je treba biti razpoložen za delo, tudi za duhovniško, redovniško in misijonarsko.« Po kosilu je govoril duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter zastopnikom lai-ških združenj v baziliki sv. Bernardina, nato pa je opravil za vse ljudstvo sv. mašo pred baziliko Collemaggio. V pridigi je zlasti poudaril pomen družine. Omenil je štiri nevarnosti, ki ogrožajo temelje te svete ustanove: uživanjaželjnost, zakonska nezvestoba, -razporoka in splav. Zlasti glede zadnjega je bil jasen: »Ne sme se uničevati življenja, ne sme se ga zavreči, ne sme se ga zatreti v materinem telesu. Italijanski katoliški laiki naj prisluhnejo povabilu svojih škofov, da se spremeni sedanji zakon o splavu, ki je moralno nesprejemljiv in ne spoštuje pravice do življenja.« Na Montmartru v Parizu Wj nm 00 TEBIM Mamila tudi v Gorici Ne brez razloga se Francija ponaša s častnim naslovom »prvorojena hčerka Cerkve«. Že v 4. stoletju se je krščanstvo v takratni Galiji, današnji Franciji ukoreninilo. Francoska Cerkev je dala vrsto svetnikov, ki so tesno povezani s prenovitvijo Cerkve: sv. Martin, sv. Hilarij, sv. Bernard, sv. Vincencij Pavelski, sv. Frančišek Šaleški, sv. Janez Marija Vianney, sv. Ludvik, da omenimo le nekatere. In med svetnicami najdemo tri, ki se jih je Bog poslužil, da svetu sporoči svoje oznanilo. O Bernardki Lurški in Tereziji Deteta Jezusa srno že spregovorili; ostane še Marjeta Marija Alakok, pobudnica češčenja Srca Jezusovega. Od 27. novembra 1672 do leta 1678 je doživela v samostanu sester Obiskanja Device Marije v Paray-leHMonialu vrsto videnj, v katerih se ji je Kristus razodel kot tisti, ki tako silno ljubi ljudi, namesto hvaležnosti pa od njih prejema le nehvaležnost. Kot simbol svoje ljubezni ji je pokazal svoje srce, žareče kot sonce, obdano s trnjevo krono in s križem, ki se je dvigal iz njega. Kristus je Marjeti naročil, naj se v Cerkvi uvede poseben praznik Srca Jezusovega, naj ljudje prejemajo zadostilno obhajilo ob prvih petkih in opravljajo spokorne vaje. Sad tega češčenja Srca Jezusovega je tudi svetišče na Montmartru v Parizu. Ko so se pruske čete leta 1870 bližale Parizu, je v mestu izbruhnila nova revolucija, Komuna imenovana, ki je grozila spremeniti se v drugo krvavo revolucijo kot je bila tista iz let 1789-1794. Tedaj je pariški nadškof naredil zaobljubo, da bodo na griču Montmartre (grič mučencev) postavili baziliko v čast Srca Jezusovega, če ne bo prišlo do najhujšega. Bil je uslišan in francosko ljudstvo je obljubo izpolnilo. Nekaj let nato je že stalo narodno svetišče Srca Jezusovega, kjer se časti izpostavljeno Najsvetejše noč in dan. Mi smo v Pariz prispeli po dveumi vožnji iz Lisieuxa v torek 29. julija na večer. Takoj po večerji smo ob spremstvu vodičke šli na vožnjo po razsvetljenem Parizu. Najprej smo se povzpeli na Montmartre. Kakšno nasprotje! Pod Monmar-trom »ulica greha« Pigalle s svojimi nočnimi lokali, nad njo svetišče, kjer se neprestano moli. In novo nasprotje! Pred vrati bazilike in na njenem stopnišču poležavajo huligani, uživalci mamil in razcapanci, v cerikvi pa ljudje na kolenih pred evharističnim Bogom. Drugo jutro smo se vrnili kot romarji. V kripti bazilike smo opravili doživeto ob-čestveno mašo. Voditelj romanja je v govoru povzel glavne značilnosti češčenja Srca Jezusovega in nakazal, v čem greši tudi naš narod in smo zato dolžni Bogu zadoščevati. Tudi to srečanje ob oltarju je bilo prisrčno in nas je zelo osrečilo. Za ogled Pariza smo imeli na voljo ves dan. Seveda se da ob takem ogledu dobiti le splošno sliko; za natančnejši ogled muzejev, cerkva in raznih zanimivosti (Eifflov stolp recimo) pa bi bilo potreibnih več dni. Vsekakor Pariz ni tako silno daleč. Eno noč vožnje, pa si iz Trsta ali Gorice naslednje jutro v Parizu. V njem je dušno- ’ pastirsko središče, ki ga vodi g. Nace Čretnik in kjer se dobi tudi postelja za prenočevanje. Naslov: 78, Avenue Gambet-ta 75, Pariz 20, tel. 361-80-68. V četrtek 31. julija je bilo treba iti zgodaj na pot, saj smo morali priti do Ženeve v Švicd. Brvi postanek je bil v kraju Fon-tainebleau, ki se ponaša z mogočnim gradom. Francoskim kraljem je služil za kraj oddiha, saj je sredi gozdov in je bil namenjen lovu divjadi. V tem gradu je držal Napoleon zaprtega papeža Pija VII. Šele poraz v Rusiji je papežu omogočil, da se je vrnil v Rkn. Opoldne smo že bili v Dijonu (izg. Di-žonu), središču burgundske dežele. Mesto ima '150.000 prebivalcev in leži na rodovitni ravnini ob gričevju Cote d’Or. Ponaša se z lastno univerzo in slavno preteklostjo. Že v rimskih časih je bilo tu mesto Divio. V letu 1016 je francoski kralj Robert Pobožni za svojega sina Henrika ustanovil novo burgundsko vojvodstvo. Leta 1361 z.ačnč vladati dinastija Valois. Po izumrtju te rodovine se je Dijon vrnil pod oblast francoskih krajev. Po izdatnem in, okusnem kosilu smo si bežno ogledali mestne zanimivosti: vojvodsko palačo, stolnico sv. Benigna iz 14. stoletja in cerkev Notre Dame (Naše gospe) v gotsko-burgundskem slogu, zgrajeno leta 1240. Pot je peljala naprej po ravnini do 'kraja Poligny, kjer se začenja pogorje Jura (Žiirži). Med gozdovi in pašniki smo dosegli švicarsko mejo in se oato naglo spustili v Ženevo, glavno mesto istoimenskega švicarskega kantona ob Ženevskem jezeru. Francozi mu pravijo Lac de Leman. Ta kanton je zadnji od 22, ki se je pri- ključil švicarski konfederaciji. Zgodilo se je to lata 1815. Prišli smo še pravočasno, da si je lahko vsakdo mesto vsaj malo ogledal ali tudi kaj nakupil. Vsem je bilo všeč po svoji čistoči in urejenosti. Še vedno je Ženeva sedež raznih mednarodnih ustanov. Tu je doma tudi kalvinizem, imenovan po Cal-vinu, ki je bil neke vrste francoski Luter in oznanjal mračno vero, da je Bog že vsakega naprej določil (predeštiniral), ali se ibo zveličal ali pogubil. Nastopil je zadnji, sedmi dan potovanja. Ker sega ženevski kanton kot zagozda v francosko ozemlje, smo bili čez nekaj minut vožnje spat v Franciji. Zadnji kraj, kjer smo se uistavili, je bil Chamonix pod mogočnim pogorjem Mont Blanca (Bele gore). Imeli smo srečo, da smo ga viddi v vsej veličastni lepoti. Skozi predor, dolg 12 km, smo se vrnili v Italijo. Sprejela nas je Dolina Aosta, kjer se še francosko govori in ima zato svojo avtonomijo. Konec je bdlo svežega zraku in vročina nas je vse nekam utrudila in razdražila. V -bližini Gardskega jezera v cerkvi Matere božje di Frassino smo imeli zaključno bogoslužje. Zapeli smo »Tebe Boga hvalimo« za srečno končano potovanje in romarsko pot. Kar je bilo nevšečnosti, smo jih pridružili trpljenju božjega Sina. Nevšečnosti se hitro pozabijo, lepa doživetja pa ostanejo neizbrisna. Ostali del pati je bil rutinski. Vestni šofer Bruno Pontoni se je potrudil, da smo bili že pred 10. uro zvečer v Gorici. Tako so tudi tržaška udeleženci mogli doseči brzca z Dunaja in bili eno uro nato v Trstu. Tudi šoferju iskrena hvala, da nas je po tolikih sto in sto kilometrih vožnje srečno pripeljal domov. PRIHODNJE ROMANJE »KATOLIŠKEGA GLASA« Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem našega lista sporočamo, da pripravljamo za prihodnje leto devetdnevno romanje in potovanje na Sicilijo in sicer od četrtka 30. julija do petka 7. avgusta. Iz sporeda: z avtobusom do Neaplja; vkrcanje na trajekt Neapelj-Palermo, prenočitev v kabinah na ladji. En dan v Palermu. Monreale. Agrigento. Ogled Doline templjev. Catania (grob sv. Agate). Vzpon na ognjenik Etno. Taormina. En dan v Si-rakuzi, bogoslužje v cerkvi Matere božje, ki je jokala. Ogled Dionizijevih vrtov. Povratek čez Messino v Palermo. Vožnja s trajektom v Neapelj. Prenočevanje na ladji. Obisk Marijinega svetišča v Pompejih. Popoldne Amalfi in Sorrento. Zadnji dan zjutraj Monte Cassino. V večernih urah prihod v Gorico. Na voljo bosta dva avtobusa, vsak za 53 potnikov s hladilnimi napravami, če bo Tržačanov primerno število, bodo imeli svoj avtobus. Za vpisanega bo veljal le tisti, ki bo ob priglasitvi plačal 100.000 lir na račun. Kot stojijo cene, je pričakovati, da bo celotni prispevek med 450.000-500.000 lir. Ker je zanimanje za to potovanje že sedaj izredno veliko, svetujemo, da ne odlašate s priglasitvijo. Pariški Slovenci pozdravili papeža 'Nace Čretnik, direktor dušnopastirskaga urada v Parizu, je povedal, da so se srečanja s papežem v Parizu prve dni junija udeležEi tudi slovenski izseljenci, ki živijo v Franciji. Večja skupina Slovencev je bila v narodnih nošah in je vzbudila papeževo pozornost. Obrnil se je do te skupine, se z njo razgovarjal in jo celo pozdravil v slovenskem jeziku. Poljaki so se vrnili na delo V pristaniškem mestu Gdansku je bil po več ko dveh tednih stavk podpisan sporazum med podpredsednikom vlade Jagiel-skim in enotnim predstavništvom stavkajočih delavcev. Bistvena točka sporazuma je ustanovitev neodvisnega sindikata in pravica do stavke. Kdor hoče, bo lahko ostal v starih sindikatih. Novi samoupravni sindikati bodo zastopali in branili socialne in materialne interese delavskega razreda ne da bi skušali imeti vlogo politične stranke. Sprejemajo podržavljanje proizvodnih sredstev, na katerih sloni poljski socialistični sistem. Tudi priznavajo prvenstveno vlogo poljske komunistične partije. Nekaj ur po podpisu je sporazum odobril tudi plenum centralnega odbora partije. Lech Walesa, voditelj stavkujočih delavcev v Gdansku je izrazil svoje zadovoljstvo in dejal, da je bilo sprejetih 50 % delavskih zahtev, o drugih pa se bo naprej razpravljalo. V sovjetskih krogih pa ni videti zadovoljstva ob sporazumu. H Na potu v Anglijo se je ustavil v Vatikanu jordanski ikralj Husein, kjer ga je sprejel papež Janez Pavel II. in se zadržal z njim v polurnem razgovoru. Ni bilo objavljeno, o čem sta se razgovarjala, gotovo pa je tefcel pogovor o Bližnjem vzhodu in njega problemih. Zadnjič je bil kralj Husein na obisku v Vatikanu 29. aprila 1978, ko je še vladal Pavel VI. ■ Ministrski predsednik Cossiga je v zvezi z razpravo o dveh protikriznih dekretih, ki bi jih morala vlada sprejeti do 31. avgusta, postavil v parlamentu vprašanje zaupnice, ki jo je tudi dobil. Pri prvem glasovanju je vlada prejela 317 glasov proti 260, pri dragem pa 317 proti 257. Kljub prejeti zaupnici pa sta oba dekreta zapadla in jih je bila vlada primorana ponovno predložiti (s popravki, ki jih je vnesel senait). ■ V zvezi s pokolom na bolonjski postaji, ki je terjal 84 smrtnih žrtev, je bilo izdanih 28 zapornih nalogov zoper osebe, ki pripadajo skrajni desnici. Sodniki so torej osvojili mnenje, da je krvavi atentat izšel iz vrst desničarskih skrajnežev. ■ Sovjetski predsednik Leonid Brežnjev je na proslavi 60-letnice vstopa Kazakstan-ske republike v zvezo sovjetskih republik v prestolnici Alma Ati med drugim dejal, da »imperialistične sile izkoriščajo Afganistan za blatenje Sovjetske zveze, ko je le-ta samo sprejela afganistansko prošnjo za pomoč v duhu sikupnega sporazuma o prijateljstvu«. Obregnil se je ob kitajsko zunanjo politiko, češ da se povezuje z ZDA, Sev. Ameriko pa obtožil, da so omejile vse stike s SZ in izkoristile celo trgovino za politični pritisk. Najbolj smešna pa je bila trditev, da se SZ ne vmešava v notranje zadeve sosednjih držav. ■ še dve državi, Turčija in Bolivija, sta na poziv Varnostnega sveta umaknili svoji diplomatski predstavništvi iz Jeruzalema potem ko je izraelski parlament razglasil Jeruzalem za »večno« prestolnico .izraelske države. ■ Južna Koreja ima znova svojega diktatorja. Za predsednika republike se je dal izvoliti od 2.525 velikih volivcev general Čun Du Hvan, .ki je bil eden 'glavnih sodelavcev umorjenega diktatorja Parka. 49-letni general izhaja iz prve generacije ju-žnokorejskih vojaških poveljnikov, ki so se izšolali v ZDA. Za časa Parkovega vladanja je bil poveljnik njegove osebne garde, lani v decembru pa je z vojaškim udarom prevzel vso oblast v državi. a Pred kratkim se je po Gorici razširila vest, da je umrl v mestu mlad fant zaradi prevelike količine mamil. Ob primeru tega mladeniča se moramo vsi zamisliti; že samo dejstvo, da je šlo za prvi tak primer v Gorici in da je bil žrtev prav slovenski fant, je vznemirljivo. Kot v drugih podobnih primerih po Italiji in po svetu je postal žrtev naj večji revež med uživalci mamil; fant, ki je bil gotovo šele v pnvih fazah narkomanije. Njegova zgodba je znana: revna družina, zgodnja izguba staršev in šibko duševno ravnovesje. Takih mladih je precej v Gorici, v velikih mestih pa nešteto, vedno več. Zaradi svojega duševnega stanja so taki ljudje nezmožni, da bi zdržali normalen ritem dela in produktivnosti. Počasi izgubijo zmožnost pa tudi veselje do dela in urejenega življenja. Pojavi se nezadovoljstvo, ki ga morejo zdravila in socialna pomoč le delno omiliti. Z lahkoto v takem duševnem stanju človek verjame omami, iki jo dajejo alkohol in druga mamila. Alkohol postane kmalu preveč šibko in počasno sredstvo; začne se uporaba drugih snovi, ki jih je vedno več na razpolago. Nekateri uživajo razne mešanice zdravil, 'drugi mešajo še drugačne snovi, večina pa seže po mamilih, ki jih nudi črni trg: hašiš, LSD, kokain, heroin ipd. Namen je vedno isti: doseči hitro omamljenje. Hitrejše in bolj uspešno omamljanje več stane, zato je heroin tako drag. Moda in zakoni trgovine veljajo tudi na tam področju. Zgodi se, da pridejo .mladi ljudje v zelo paradoksalno situacijo: pravijo, da so oporečniki kapitalizma, potrošništva in vsakega konformizma in da zato jemljejo mamila. Vendar se zgodi, da z uporabo mamil in s plačevanjem visokih cen zanje še najbolj podpirajo sistem, ki ga hočejo uničiti. Umrl je prof. Basaglia Prejšnji teden je po kratki hudi bolezni umri znani italijanski psihiater iprof. Ba-saglia. Pokapan je 'bil v Benetkah ob prisotnosti velike množice ljudi, med katerimi so bili zdravniki, bolničarji in bolniki go-riške in tržaške psihiatrične službe. Začel je namreč novo psihiatrijo v Gorici leta 1961 in bil nato do zadnjega (ravnatelj psihiatrične službe v Trstu. Zato je prav, da se ga spomnimo v našem listu. Umrl je v 56. letu, toda ne na višku svoje slave. To je doživel leta 1978, ko je bil na njegovo pobudo razglašen zakon 180, ki je odpravil staro ureditev norišnic in nakazal novo pot v psihiatrični oskrbi. Od takrat dalje se je pokazalo, da je od teorije do prakse zelo daleč in da ni dovolj dobra volja posameznikov, da bi odpravili problem duševnih bolezni. Na Basaglio so v zadnjem času letele hude kritike tudi s strani njegovih prejšnjih svetovalcev, ki so se začeli zavedati hude realnosti problemov duševnih bolezni, ki jih je on spravil na dan. Res pa je tudi, da vsi niso imeli v sebi tiste sile in zagnanosti kot on. Kdor ga je poznal v 'Gorici, ve povedati, da je deloval kot magnet na okolje, da je sam delal tudi petnajst ur na dan, da je bil vedno na prvem mestu v vsaki akciji. Skratka, človek kot jih je danes malo, ko gre za javno stvar. Njegovo delo je pomenilo udarno silo proti zaostalosti in okorelosti v psihiatrični oskrbi. Dobil je vrsto mednarodnih priznanj; najprej v Gorici in nato v Trstu je njegovemu delo sledila pazljivo tudi svetovna zdravstvena organizacija; šlo je namreč za prve poskuse v sprostitvi duševnih bolnikov. Naši dve mesti sta po zaslugi prof. Basaglie postali znani po vsem svetu in predstavljata s svojimi duševnimi bolniki mejnik v zgodovini psihiatrije. Mogočni Mont Blanc, najvišja gora v Evropi (4810 m), gledan s francoske strani iz mesta Chanionix (1037 nadmorske višine). Na sliki levo »L'aiguille du Midi« (Južna igla). Pod tem gorskim masivom smo se skozi 12 km dolg predor goriško-tržaški romarji v petek 1. avgusta vrnili v Italijo S Čilski diktator general Pinochet je za 11. septembra odredil ljudsko glasovanje, s katerim naj bi ljudstvo podaljšalo njegovo vladanje za novih 16 let. Pinochet je prišel na oblast z državnim udarom 11. septembra 1973. Bivši čilski predsednik ,in voditelj čilsike Krščanske demokracije E. Frey je nastopil zoper to glasovanje na zborovanju, ki ga je imel v Santiagu pred 7.000-glavo množico. Predlagal je, da bi v Čilu sestavili prehodno vlado za ‘dobo dvah ali treh let, v kateri bi bili vojaški dn civilni predstavniki in bi pripravila obnovitev demokratičnega življenja. Oblasti tega zborovanja niso motile. Bilo bi kaj takega mogoče v vzhodnih »ljudskih demokracijah«? Pojavijo se še razne oblike nepoštenega pridobivanja denarja, 'ker mamila veliko stanejo. Težak heroinoman porabi na dan do pol milijona lir; najlažji način za zaslužek je s preprodajanjem mamil. Tako se krog narkomanov širi in vključuje vedno nove ljudi. Fant, ki je umrl v Gorici, je tudi prodajal 'mamila. Zgleda, da jih je dobival iz Slovenije, največ iz Ljubljane in z Bleda. Zadnja doza mu je bila usodna; najbrž ne zaradi prevelike količine, ampak zaradi zgrešene zmesi. Zgodi se nareč, da uživalec mamil kupi eno dozo in nato dodaja razne snovi, da ima na voljo več doz; ena je zanj, druge pa proda. Seveda so nesreče možne, če nekdo ne pozna snovi, ki jih meša in njihovega medsebojnega vplivanja. Nekomu, ki ne pozna uživalcev mamil, se zdi tako početje nemogoče; vendar je resnično, saj gre v življenju teh ljudi za stalno igračkanje s smrtjo in z blaznostjo. Zdravljenje uživalcev mamil predstavlja velik problem, ker nihče točno ne ve, kako naj bi to uspešno potekalo. V Italiji so sprejeli pred leti zakon o ustanovitvi posebnih centrov za zdravljenje, vendar po petih latih teh centrov ni ali pa slabo delujejo. Zdaj predlaga vlada, da bi mamila prosto prodajali v lekarnah, zato da bi vsaj odpravili črni trg; vendar so to pot v drugih državah že poskusili in opustili zaradi poraznih rezultatov. Zavoljo vse te nejasnosti trpijo tisti narkomani, ki ibi se hoteli res zdraviti, pa ne najdejo primerne pomoči. Dobro pomoč nudijo zaenkrat samo nekateri duhovniki, ki skoraj v vseh mestih prostovoljno skrbijo za narikomane. Tako nastajajo zadruge za zaposlitev in stanovanja za skupno življenje. 'Fraza, ki se večkrat ponavlja v zvezi z uživalci mamil in sploh z deviantnimi osebami je, da je družba kriva, da so taki in da mora družba kaj storiti zanje. Predvsem ni res, da gre samo za socialne vzroke; ti namreč delujejo na vsakega izmed nas. Da se pojavi duševno neravnovesje, je potrebno, da družbeni dejavniki delujejo na osebo, ,ki ima šibko psihološko zgradbo. To pa povzročajo dedni vzroki ali rast v neuravnovešeni družini ali razna bolezenska stanja. Zato ni dovolj, da narkomanu preskrbimo stanovanje, službo in denar; treba je s terapevtskimi ukrepi poseči v njegovo duševno zgradbo in to spremeniti in prilagoditi zahtevani družbe. Taki posegi pa niso enostavni in niso niti vedno možni. Vsekakor zahtevajo resno in intenzivno zdravljenje. Raba mamil se širi .iz velikih mest tudi v naše kraje; tudi. v Jugoslaviji se oblasti začenjajo soočati s tem vprašanjem. Najboljša in najbrž tudi edina rešitev za problem mamil pa je za sedaj v preventivnih ukrepih. Ti so v bistvu zelo enostavni: za-gotiviti otrokom v družinah zdravo, umirjeno in uravnovešeno okolje. Tako se bo razvila zdrava mladina, Iki bo nujno prišla v stik z mamili, pa jih bo znala po treznem premisleku zavrniti. Z GORIŠKEGA Poimenovanje štandreške osnovne šole štandreška osnovna šola bo kmalu dobila ime in sicer po Franu Erjavcu, pisatelju in naravoslovcu. Šolsko ministrstvo je že dalo pozitivno mnenje in pristojne šolske oblasti so med počitnicami izdale odlok o poimenovanju. Pripravljalni odbor za poimenovanje štandreške šole, ki ga sestavljajo predstavniki staršev in učiteljskega zbora, je na zadnji seji v torek 2. septembra izdelal okvirni program in določil datum proslave. Proslava ob poimenovanju bo predvidoma 19. oiktobra. Program prireja štandreška šola ob sodelovanju tudi drugih slovenskih osnovnih šol. Pripravljalni odbor je že poskrbel za doprsni kip Frana Erjavca, ki ga je izdelal slovenski kipar Boris Kalin. Kip bodo .postavili v šolski veži. Ob poimenovanju bo odbor izdal tudi posebno brošuro, ki bo vsebovala zgodovinski prikaz štandreške šole, od nastanka do danes, statistične podatke in fotografske posnetke ter seveda lik in delo Frana Erjavoa. Da bi zbrali čimveč gradiva, vabi odbor vse, ki imajo kako dokumentacijo (slike, spričevala, .knjige in drugo), ki se nanaša na štandreško šolo da tn , .. . . ’ ud to Pnneseio v šolo ah obvestijo člane odbora. Ker so v zvezi s poimenovanjem šole tud, precejšnji stroški (kip, brošura in drugo), je odbor sklenil, da izvede nabiralno akcijo po vseh štandreških družinah :n tudi nzven Štandreža. Stran 3 Na Opčinah pri 1 rstu bo v nedeljo 14. septembra 32. MARIJANSKI SHOD Začel se bo v župnijski cerkvi ob 16. uri. Sledila bo procesija po vasi s Fatimsko Marijo. Nato bo sv. maša na prostem V primeru slabega vremena bo vsa slovesnost samo v cerkvi Prisrčno vabljeni! KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce zboru. Mislim, da je treba tu upoštevati slovenski jezik nič manj, ampak še bolj kakor za izseljence. Prav gotovo velja naročilo Pavla VI. v »Pastoralis migratorum cura« (4. pogl. 32 in 33, 2) »naj se škofje v duhu navodil 2. vat. koncila ne pomišljajo dovoliti pri bogoslužju rabo jezika, ki je lasten« vernikom, in »kjer je veliko število« vernikov drugega jezika, »more biti primerno, da se ustanovi narodna župnija«. V mestu Trstu je 22 župnij, ki nimajo nič slovenskega. To pa se pravi, da približno polovica Slovencev, ki prebivajo v tržaški škofiji, nima nič v svojem materinem jeziku. Za vse delovanje Cerkve in njeno zakonodajo velja vrhovno pravilo »Salus ani-marum suprema Sje češčenje Boga. Vsak človek pa se Najbolje izraža in doživlja v svojem jeziku, ^mislimo, ikako velik vpliv ima v verskem doživljanju petje! Vse to pa premine, če Se mora udeleževati bogoslužja v drugem ^iku, ki ga le deloma obvlada. Odredbe in navodila listine »Pastoralis Migratorum cura« Pavla VI. veljajo za iz-^ijence, in bodo iveljale toliko časa za do lo*ene dežele, dokler ne boto ti postali trajni naseljenci. Določbe te listine ne ve-jajo za tiste dežele, ‘kjer prebivata dve j^i več narodnosti že stoletja in morda več *Qt tisoč let, kakor je položaj v tržaški, Sor'ški in celovški škofiji. Slovenci tu niso ^vonaseljeni, ampak so na tej zemlji ,e Več kot tisoč let. Izraža pa listina Pav a , ^ sedanjega duha Cerkve, kii se je P° na drugem vatikanskem cerkvenem vnašali stare nabožne slovenske pesmi in tako posebno v prvem delu maše nazorno popeljali verne h kesanju in zahvali za odpuščanje. Vsi navzoči so posebno pozorno prisluhnili škofovi besedi v slovenskem jeziku. Lepo in razumljivo je govoril o krščanstvu danes. Moramo biti luč sveta in sol zemlje, vztrajati moramo kljub preizlkušnjam. Zahvalil se je župniku Gačniku in župniji za povabilo in topel sprejem, župniku Marjanu Živicu iz Bazovice pa zato, ker je omogočil to srečanje. Pred davnimi leti so sinorvd sv. Benedikta, ki je hil doma iz Italije, oznanjali v teh krajih Jezusov evangelij in sv. Benediktu na Stranjskem hribu pozidali tudi cerkev. Zdaj pa je tržaški škof, sin iste zemlje prišel ik nam in nas zopet potrjeval v veri, ko je med mašo slovesno oznanjal Benediktovo pravilo »moli in delaj«. Škof je bil ganjen nad množico, ki se je zbrala okrog njega. Pazljivo je spremljal pestrost bogoslužja in zavzetost mnogoterega sodelovanja. Sam je med mašo dolgo obhajal verne. Potne kaplje njegovega obraza so bile izraz njegove zavzetosti, njegov nasmeh pa sreče, ki jo je doživljal to nedeljsko dopoldne pod Plečnikovo cerkvijo v Stranjah. V dvorani pod kapelo so ga s pesmijo pričakali pevci in mladina. Z vsemi se je zadržal v prisrčnem pogovoru, rad je prisluhnil slovenskim narodnim pesmim in se na koncu z vsemi slikal. Med kosilom v župnišču je naivzooim govoril o problemih in življenju Cerkve v Trstu. Ko se je popoldne poslovil, so mu fantje spet zaigrali narodne viže. V srcih vseh je še vedno odmevala pesem, ki so jo peli na koncu maše ob zahvali: Zate Marija nagelj je in rožmarin, za ljubezen in spomin. Naj ositane gospodu škofu lep spomin na to čudovito srečanje, Marija, Mati narodov sveta, pa naj povezuje vse v eno veliko božjo družino. Janez Juhant naši škofiji. Letos je bilo tako srečanje v Trstu in sicer v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini«. Dva dni smo bili skupaj iz tržaške, goriške in celovške škofije ter tudi duhovniki iz držav zahodne Evrope. Msgr. Anton Orehar je prišel celo iz Argentine in dr. Mikula iz Avstralije. Stalno je bilo pri predavanjih navzočih nad 40 duhovnikov. Pozornost našega srečanja je bila letos osredotočena na družino. To temo je v treh predavanjih osvetlil p. Štefan Balažič iz Ljubljane. Prvi dan, v sredo 27. avgusta so prišli na srečanje tudi trije škofje; dopoldne je bil navzoč msgr. Aiojzij Turk, nadškof v Beogradu, popoldne pa sta prišla oba ljubljanska škofa dr. Šuštar in dr. Lenič. Msgr. Šuštar je prejšnja leta večkrat predaval na sMčnih srečanjih, msgr. Lenič je pa zadolžen za dušno oskrbo med izseljenci. V sredo se je lahko srečal s številnimi duhovniki iz zahodne Evrope. Letošnje srečanje je bilo 19. po vrsti. Prihodnje leto bi se morali srečati v videmski škofiji. Ker bo dvajseto, bo verjetno dobilo bolj slavnosten značaj. - R. r. Župnija sv. Marije Magdalene v BAZOVICI vabi na SVEČANO ŽALNO PROSLAVO ki bo v soboto 6. septembra ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bazovici ob 50-letnici mučeniške smrti bazoviških žrtev. Pri sv. maši bo pel zbor »Marij Kogoj«, govoril pa bo pisatelj Alojz Rebula. Odpotovali so v Sev. Ameriko V torek 2. septembra so odpotovali z letalom člani tria »Mavrica« in ansambla »Galebi« z Opčin, da izvedejo vrsto nastopov v Kanadi in ZDA. Gostovanje bo trajalo do 10. oktobra. Nastopi bodo v Kiche-nerju, Hamiltonu, Torontu (Kanada) dn v Clevelandu, Fairfieldu in Chicagu (ZDA). Vsem nastopajočim želimo uspešno gostovanje in srečen povratek. Škof Bellomi vStranjah pod Kamniškimifplaninami v Nabrežini je bilo 16. avgusta ob praznovanju župnijskega patrona sv. Roka blagoslovljenih 8 novih narodnih noš, ki Jih vidimo na tej sliki Levo: škof Bellomi se rokuje z mladino iz Stranj, ki je sodelovala z recitacijami in gibi telesa pri sv. maši. Desno: med sv. daritvijo Zdravstveno stanje nadškofa A. Santina Zdravstveno stanje nadškofa Antona Santina, ki že več mesecev leži, se je v soboto 30. avgusta nenadno poslabšalo. Tržaški škof Bellomi je v nedeljo predpoldne maševal v nadškofovi sobi. Z njim je soma-ševai nekdanji goriški nadškof A. Pangra-zio. Med mašo je nadškof Santin pri polni zavesti rn pobožno prejel zakrament svetega maziljenja in sveto popotnico. Škof Bellomi je s posebnim pismom pozval tržaške vernike, naj za g. nadškofa molijo in Boga prosijo, da mu dodeli vedrost in novih moči. Zadnja poročila vedo povedati, da se je nadškofu zdravje spet zboljšalo. Zamejski duhovniki smo se srečali »Kako lepo je, če bratje prebivajo skupaj,« pravi psalmist. To občutimo vsako leto tudi mi duhovniki iz zamejstva, ki se enkrat na leto srečujemo v eni ali drugi Minil je mesec dni, odkar so dekleta in fantje iz Stranj v narodnih nošah, mladinski in mešani zbor ter ansambel fantov s trobentami in bobni sodelovali pri ritmični maši na Vejni. V nedeljo 17. avgusta pa je tržaški škof zaključil svoje počitnice v Sloveniji s slovesno mašo v čast farnemu patronu stranjs>ke župnije sv. Benediktu ob 1500-letnioi njegovega rojstva. Škof Bellomi je svoje bivanje v Sloveniji obogatil z mnogimi srečanji. Sestal se je z obema ljubljanskima škofoma, maševal na Bledu in obiskal slovenske skavte pri Trbižu. Pohitel je v Velenje in pozdravil tržaške cerkvene pevce, ki so imeli lam tečaj. Kljub slabemu vremenu in plohi tik pred mašo so se ljudje v -velikem številu zbrali od blizu in daleč, mnogi tudi v narodnih nošah in napolnili prostor pred kapelo. Iz Plečnikove cerkve na griču se je zvrstila procesija ministrantov, narodnih noš, ritmičarjev in duhovnikov s tržaškim škofom. Med slovesnim pritrkavanjem zvonov, igranjem koračnice in pesmijo zbora se je vrsta sodelavcev mašne daritve ustavila pred oltarjem zunaj kapele. Mini-strantje so z zborno deklamacijo pozdravili škofa in mu poklonili v dar Gačni-kovo pesmarico ritmičnih cerkvenih pe- smi z naslovno sliko stranj ske cerkve. Starejša farana sta ga pozdravila v imenu farnega občestva in mu izročila doma pečen hleb kruha v peharu in majolko vina. Kakor je kruh zgneten iz mnogih zrn, tako naj škof povezuje ljudi obeh narodnosti. V svoji službi je borilec za resnico, zato sta mu želela, naj tudi v bodoče toči vernim čisto vino božje resnice. Škofovo mašo so bogatili fantje in dekleta v narodnih nošah z recitacijami in gibi telesa. S pevci so v posamezne dele maše Lepota, pomen in važnost narodnih noš 2e v prejšnji številki smo poročali o blagoslovitvi 8 narodnih noš, ki jih je na praznik sv. Roka 16. avgusta blagoslovil v nabrežinski cenkvi tomajski novomašnik Žarko Škerlj. Ob tej priložnosti je Gregor Pertot, predstavnik slovenskega področja v Goriškem pastoralnem svetu in član na-brežinskega župnijskega sveta spregovoril pomembne besede, ki jih danes skoraj v celoti objavljamo. Morda bo kdo vprašal, zakaj narodne noše. Odgovor, zato da spet prikličemo k življenju tradicijo naših mater in očetov, tisto tradicijo, ki je bila del njihovega življenja, saj so se v teh bogatih oblekah poročali, se veselili, jih skrbno čuvali kot dragoceno narodno bogastvo ter v njih umirali kot zvesti sinovi svojega naroda. Prav je, da ob tej priložnosti tudi mi ponovno začutimo toplino slovenske zavesti, da bodo naši domovi in naše družine zaživele prenovljene v slovenskem duhu. Ne bojmo se tega, češ kaj bodo rekli drugi, kajti kot kristjani smo to dolžni storiti, ker nam to zapoveduje četrta božja zapoved »spoštuj očeta in mater«. Želimo predvsem, da bi se naša mladina zavedala važnosti tega in čutila odgovornost, ki jo ima do svojega naroda, čeprav je majhen, zato pa tem bolj žilav in klen. Naša mladina naj se med seboj spoznava, da bosta slovenski fant in slovensko dekle ustvarila slo\>ensko družino, ki bo rodila zdrave slovenske otroke, da bodo naše šole vedno bolj polne naših otrok. Ker samo zdrava, zavedna mladina je porok -a naš nadaljnji razvoj in obstanek, samo tako se bomo na tem kraju ohranili. Zavedajmo se enkrat za vselej, da nas ne bodo branili pred tujčevo peto ne toliko opevani sporazumi niti razni zaščitni zakoni, katerih nikdar ne bo, niti toliko proslavljana lažna fratelanca, ki je vodila naš rod v zamejstvu in ga še vodi v narodno smrt. Mi ne sprejemamo niti tistih, ki pod pretvezo večine oznanjajo bratstvo in enakost med narodi, vendar ne v duhu pokoncilske Cerkve, ko pravijo, da smo vsi sinovi istega Boga zato nima pometla, da se ločimo v Grke ali Rimljane, Egipčane ali Izraelce, zato govorimo vsi latinsko. Ne, to ni Kristusov nauk. Ko je Bog na binkoštni dan dvanajsterim apostolom poslal Svetega Duha, jim je naročil »pojdite in učite vse narode« in apostoli so šli m učili v takrat glavnih jezikih. Toda kakor mi zahtevamo zase svobodo jezika, tako tudi drugim ne osporavamo, da molijo Boga v svojem jeziku. Naj bi zato naša mladina gojila vrednote, ki smo jih prejeli od naših prednikov, med katere spadajo tudi narodne noše in bi v te vrednote verovala. Potem smo brez strahu, da nas še tako močna burja ne bo odpihala s teh krajev. TthiiH imd ..Žili Zlis" v Gorici V Trstu imajo že vsa leta po vojni trgovski zavod oz. trgovsko akademijo, fci traja pet let; uradno se imenuje »Trgovska tehnična šola Žiga Zois« in je njen ravnatelj prof. Maks Šah. Ta šola je redna višja srednja šola trgovskega značaja. V Gorici take šole v slovenskem jeziku nismo imeli; imeli smo le strokovno trgovsko šolo, ki traja tri leta. Nekaj let sam so ji dodali še četrti in peti razred, vendar je ostala le strokovna šola in ne tehnična srednja šola. Toda potreba po tehnični srednji šoli s slovenskim učnim jezikom je bila živo občutena. Odgovorni ljudje, zlasti pri šolskem sindikatu, so dolgo razmišljali, kako bi tudi v Goriai prišli do rednega petletnega zavoda tehničnega značaja. Sedaj so našli rešitev: tržašikd tehnični trgovski zavod Žiga Zois je v Gorici odprl svoje paralelke. Letos gre za prvi razred, prihodnja leta se pa bodo postopoma odpirali novi razredi, dokler ne bo popoln petletni tehnični zavod trgovske smeri. Vendar so paralelkam in s tam bodočemu tehničnemu zavodu v Gorici dali specifično usmeritev, namreč usposabljanje dijakov za zunanjo trgovino. Zaito bo nova goriška šola »tehnični zavod za zunanjo trgovino«. Tega niti v Trstu nimajo. Zaradi te posebne usmeritve bodo na šoli polagali pozornost zlasti učenju tujih jezikov. Poleg italijanščine in slovenščine so na programu še nemščina, srbohrvaščina in angleščina. Po opravljeni maturi bodo dijaki lahko iskali zaposlitev v trgovini ali pa se vpisali na univerzo. Letos bo nova šola nastanjena v ulici V. Veneto, kjer je sedaj trgovska strokovna šola. Tam se vrši tudi vpisovanje. Pozneje, ko bo več razredov, bodo šoli poiskali kak nov sedež in se bo prav goitovo osamosvojila tako, da ne bo več del zavoda »žiga Zois« iz Trsta. Naši dijaki imajo torej letos še eno izbiro več pri nadaljevanju študija, ko se lahko vpišejo na to novo šolo. Vpisovanje traja do 15. -septembra in se lahko vpišejo tudi tisti, ki so se vpisali na kako drugo šolo. Vendar naj pomislijo, da bo ta šola zahtevala precejšen študij jezikov, kar jim bo seveda v življenju zelo prav prišlo, zlasti še tu ob državni meji. Dnevi duhovne zbranosti Ob koncu počitnic in pred začetkom nove delovne dobe je prav, da se ljudje itudi duhovno zberamo, da si naberemo novih moralnih moči. V ta namen bo v Gorici v Zavodu sv. Družine več dnevov duhovne zbranosti. Začele bodo Marijine družbenice, ki bodo imele svoj dan duhovne zbranosti v nedeljo 14. septembra. Začetek ob 9. uri zjutraj, zaključek ob 18. uri s sv. mašo. Poleg družbenic so vabljene tudi druge žene, zlasti starejše. Naj si vzamejo eno nedeljo, da jo preživijo v miru, premišljevanju in molitvi. Ker je zavod nekoliko od rok, bo po mestu vozil poseben avtobus; odšel bo z južne postaje ob 8.30 in bo peljal po korzu, čez Travnik do trga Catterini in od tam v Zavod sv. Družine. Zvečer po končani maši se bo vračal v obratni smeri, V torek 16. septembra pridejo na vrsto volčiči in veverice. Ob 9. uri zjutraj do kosila bodo imeli svoj dan zbranosti. Vabljeni so tudi drugi otroci iz osnovnih šol. V sredo 17. septembra bo dan zbranosti za sikavte in skavtinje. Tudi oni se bodo tam srečali, da kaj koristnega slišijo in se pripravijo na začetek novega šol. leta. Isti dan popoldne od 16. ure do večerje so vabljeni starejši skavti in skavtinje oz. roverji in popotnice. -Prav je, da se v čim večjem številu srečajo zato, da bo čim bolj uspešen začetek novega skavtskega leta. Seveda velja vabilo tudi vsem drugim višješolcem. Ta srečanja bomo zaključili v nedeljo 21. septembra, ko so vabljene naše mlajše matere, to je take, ki imajo otroke, ki hodijo še v šolo. Lansko leto so nekatere izrazile željo, da bi imeli takšne dneve zbranosti posebej za mlajše matere, saj imajo toliko raznih problemov v družini in z otroki, da je prav, če se kdaj posebej o njih pomenijo in tudi kaj slišijo. Tej želji smo prisluhnili in letos pripravili poseben dan prav za mlajše matere. Pričakujemo, da bodo prišle v velikem številu. Tudi zanje bo začetek duhovne obnove ob 9. uri, zaključek pa z mašo ob 18. uri. Vsa ta srečanja se vršijo sioer v Gorici, a so namenjena vsem ostalim tudi po vaseh. XIX. mednarodno zborovsko tekmovanje »C. A. Seghizzi« Tudi letos bo v Gorici v organizaciji pevskega zbora »C. A. Seghizzi« že tradicionalno mednarodno zborovsko tekmovanje, devetnajsto v tej oblilki. Vršilo se bo od četrtka 4. septembra do nedelje 7. septembra. Nastopajoči zbori, 37 v celoti, bodo razdeljeni v dve kategoriji: polifonsko petje in folklora. Devet zborov bo v Gorici nastopilo prvič; iz naše dežele so trije (Tržič, Ronki, Arta Terme), iz vse Italije osem, iz tujine 20. Letos so iz inozemstva zastopane Španija (Katalonija), Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Poljska. Iz Jugoslavije prihaja mešani zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, tki bo nastopil v polifoniji in folklori, moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine (obe kategoriji) ter ženski zbor »Collegium musicum« iz Beograda (polifonija in folklora). V četrtelk 4. sept. ob 20.30 nastopi v polifoniji 6 mešanih Zborov (med njimi »Tone Tomšič« iz Ljubljane) ter trije moški zbori (med njimi »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine). V petek 5. sept. Ob 20.30 se nadaljuje tekmovanje v polifoniji: 4 mešani zbori in 7 ženskih. V soboto 6. sept. ob 20.30 nastopijo prvi trije klasificiram zbori iz obeh kategorij v polifoniji (moški, ženski in mešani). V soboto 6. sept. ob 15.30 se prične tekmovanje v folklornem petju. Nastopi pet mešanih zborov (med njimi »Tone Tomšič«) ter dva moška (»Ermes Grion« iz Tržiča in »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine). Naslednji dan v nedeljo ob 15.30 nastopi 5 mešanih zborov in 5 ženskih. Podelitev nagrad in nastop prvih treh klasiftciranih v folklornem petju bo isti dan ob 20.30. Istočasno s tekmovanjem bo potekalo -v Gorici tudi XI. evropsko zborovanje o koralnem petju. 2. seja občinskega sveta v Doberdobu V sredo 27. avgusta je bila v Doberdobu že druga občinska seja. Potem ko smo na prvi seji izvolili za župana dr. Marija Lavrenčiča, za podžupana Jožefa Ferfolja in za odbornike prof. Karla Černiča, Daria Leghissa in Bruna Šuligoja, smo na drugi seji obravnavali kar 24 točk dnevnega reda. Po poročilu župana, kjer smo bili seznanjeni, da namerava občinska uprava ojačiti vodovodno omrežje, ki se bo kot že do sedaj napajalo pod Martinščino, smo prešli na točko, ki je obravnavala naknadna dela za ureditev občinskega igrišča. Tu se je opozicija vzdržala, ker ni smatrala za primerno, da se porabi čista vsota 12 milijonov za nabavo nefkaterih novih infrastruktur in sredstev, ki bi praktično služila le vaškim praznikom, ne pa občinskemu igrišču. Ker so obstoječe športne infrastrukture v že precej slabem stanju, so svetovalci manjšine predlagali, naj bi občinska uprava najprej uredila te in šele nato dograjevala nove dn še te v takem obsegu, da bi ostalo čim več zelene površine. Ko smo razpravljali o prodaji j-usarske parcele, je SSk predlagala, naj bi se občinska uprava zavzela za celotno rešitev vprašanja jusarskih pravic. V ta namen je predlagala, naj bi se ustanovila posebna komisija, ki naj bi imela nalogo, da stopi v stiik z deželno upravo in tako pripravi teren za čim hitrejšo rešitev tega tako perečega občinskega problema. Zato naj bi občinska uprava tudi predvidela pri svojem proračunu posebno postavko za kritje stroškov. Na dnevnem redu je bilo tudi povračilo potnih stroškov dijakom nižje srednje šole za leto 1979-80. Po poročilu odbornika za šolstvo Černiča, ki je omenil, da se je občinska uprava odločila, da bo enakomerno povrnila stroške dijakom in to ne glede na ekonomsko stanje posameznih družin, smo prešli na točke, kjer se je razpravljalo o imenovanju predstavnikov v razne komisije. Slovenska skupnost bo zastopana z naslednjimi predstavniki: volilna komisija: Jarc Romano; komisija pregledovalcev' računov: Gergolet Maks; gradbena komisija: Jarc Romano; skupščina Gorske skupnosti: Gergolet Maks; skupščina medobčinskega konzorcija za one- Širite „ Katoliški glas“ mogle: FerfogLia Evgen; skupščina medobčinskega ‘konzorcija za javne prevoze: Soban Mario; skupščina medobčinskega urbanističnega konzorcija: Marija Ferletič; skupščina medobčinskega zdravstveno-so-cialnega konzorcija: Gergolet Marija Kristina. Zupan nas je seznanil tudi z datumom občinskega praznika, iki bo v Doberdobu 13. in 14. septembra. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki pobratene Prvaeine in Opat j ega sela. Ob- tej priložnosti bo tudi razstava domačih vin, kulturni program, ki bodo pri njem sodelovala domača društva in športno-rekreacijsfea zabava s tekmami v moški in ženski odbojki, v orientacijskem pohodu in z družabnimi igrami. Naslednji teden pa bomo v Jamljah odkrili spomenik padlim žrtvam za svobodo med drugo svetovno vojno. -Naj še dodamo, da so predstavniki manjšine predlagali, naj bi se seje občinskega sveta vodile v slovenskem jeziku. Podpisna akcija proti splavu V Gorici lahko podpišete akcijo za referendum proti splavu na dveh krajih: na goriškem sodišču, ul. Nazario Sauro 1, II. nadstr. od ponedeljka do sobote od 10.30 do 12.30 in na goriški občini, volilni urad ob torkih in petkih od 10. do 12. ure. Pri podpisu je treba predložiti kateri koli veljaven osebni dokument. DAROVI Za verski tisk: zvesta bralka Katoliškega glasa iz Boljunca 5.000; N. N., Gorica 10.000 lir. Za Katoliški glas: N. N., Trst 10.000 lir. Štefanija Valente: za Alojzijevišče 90.000 in za Katoliški glas 10.000 lir. V spomin vaščana Ivana Prinčiča: K. J. za Katoliški glas, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za cerkev sv. Ivana po 2.500 lir. Za cerkev na Opčinah: Slavko in Danica Kalin ob 25. obletnici smrti matere Marije 10.000; družini Daneu in Cvelbar v spomin na teto Avrelijo Sosič-Ferluga 15.000; N. N. 50.000 lir. V spomin sestre Marije Kalin ob 25. obletnici smrti: Tončka in Viktorija Hrovatin za cerkev na Opčinah 20.000, za Skupnost Družina Opčine pa 10.000 lir. Za cerkev v Ricmanjih: Ernesta Dobrila, Pulje 10.000; Štefanija Kuret, Lonjer v spomin na pok. sorodnika Zorka in Antonijo Kuret 10.000; Erminij Kuret, Ricmanje ob prvi obletnici smrti pok. matere Erminije 7.000 lir. Za Dom bi. p. Leopolda pri Domju: Zora Piščanc, Gorica 30.000; N. N., Barkovlje 10.000; Amelija in Leopold Pangos, Trst 10.000; N. N., Trst ob ekumenskem romanju 50.000; Ivanka Knez, Barkovlje 20.000; N. N. ob ekumenskem romanju 17.000; Marija in Marko, Trst ob deseti obletnici poroke 100.000; Vera Turk, Trst 30.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Ljubljanska TV Spored od 7. do 13. septembra 1980 Nedelja: 14.55 Pot na vzhod, reportaža. 15.25 Nova Gorica: Atletski troboj Jugoslavija : ČSSR : Švica. 17.50 Tu sem bila srečna, angleški film. 20.00 Dramska serija. 21.05 Bazovica 1938. Ponedeljek: 17.20 Minigodci v glasbeni deželi. 17.35 Poljudno znanstvena serija. 18.00 Znana - neznana Jugoslavija. 18.45 Pop godba. 20.00 Mrzlica, drama. 21.30 Kulturne diagonale. Torek: 17.20 Lutkovna oddaja. 17.35 Po-letavček. 18.05 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska. 20.00 Čigav je denar? 20.55 Begunec, iz nanizanke. Sreda: 17.45 O čudovitem povodcu. 18.00 Velike razstave. 18.25 Festival mladinskih zborov v Celju. 20.05 Namur: Igre brez meja. Četrtek: 17.10 Zgodovina pomorstva. 20.00 Slavica, jugoslov. film. Petek: 17.25 Leti, leti pikapolonica. 17.40 Družina Smola. 18.45 Rock koncert. 18.45 Spoznavajmo naše morje. 21.00 Blakovih sedem, film. 22.05 Tommy, angleški film. Sobota: 16.00 Ubežnika, ameriški film. 17.25 ‘Nogomet Rijeka : Radnički. 18.55 Naš kraj. 20.00 Mož, ki je hodil skozi stene. 21.00 Vesela jesen. 22.00 Kdo je morilec?, francoski film. Obnovljeni grob misijonarja Riccija v Pekingu Leta 1580 je prišel v Peking Matteo Ric-ci (1552-1610), član jezuitskega reda in v teku svojega delovanja ustanovil več misijonskih postojank. Leta 1601 mu je cesar Wan Li dovolil, da se naseli v Pekingu, kitajski prestolnici. Na mestu, kjer stoji sedanja stolnica, je postavil prvo katoliško cerkev v Pekingu. Rioci je užival velik ugled zlasti med kitajskimi razumniki, saj je bil odličen zvezdoslovec in matematik. Prvi je izdelal zemljepisno karto Kitajske z odgovarjajočimi poldnevniki m vzporedniki. Med kulturno revolucijo je bil njegov grob poškodovan, sedanja vlada pa ga je dala obnoviti. Molitveni dan za duhovne poklice na Brezjah To soboto ob 10. uri bo pred cerkvijo somaševanje, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof dr. Šuštar. Posebnost bo, da bodo ta dan novomašniki prihodnjega leta pred zbranim ljudstvom sprejeti v kleriški stan. Popoldne ob 14. uri začne drugi del sporeda v brezjanslkii cerkvi z molitvami, petjem in nastopi. Popoldanska pobožnost je še posebej posvečena vlogi redovnice v naši Cerkvi. Zaključila se bo s petimi litanijami Matere božje. OBVESTILA Novo šolsko leto se bo začelo v četrtek 18. septembra. Ta dan bo povsod, kjer bo mogoče, začetna šolska maša. V Gorici bo za enotno srednjo šolo in za višje srednje šole maševal g. nadškof Peter Cocolin. Točno uro za posamezne šolske maše v Gorici bomo sporočili prihodnjič. V otroških vrtcih se je 1. septembra povsod začel redni pouk. Predšolski pouk se je začel v Zavodu sv. Družine v Gorici. Vrši se vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure. Trajal bo do sobote 13. septembra, ko se zaključi. Še vedno je mogoče priglasiti otroke o-snovnih šol in nižje srednje šole. Strežniški dan za strežnike iz goriške nadškofije bo v ponedeljek 8. septembra. Z avtobusom se bodo najprej peljali k Mariji Romarici v Tricesimu, kjer bo ob 10. uri sv. maša. Od tam pojdejo v Rezijo, kjer bodo preživeli popoldan ob igrah, tekmovanju in petju. Povratek je predviden za zvečer med 18. in 19. uro. Izlet in romanje prirejajo naše slovenske župnije in so zato vabljeni strežniki iz vseh slovenskih župnij v nadškofiji. Maša za edinost. ACM Gorica vabi k sv. maši, ki bo v ponedeljek 8. septembra ob 17. uri v Zavodu sv. Družine. Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 8. septembra ob 20.30 na sedežu v Gorici. Tržaški skavti in skavtinje se bodo v nedeljo 7. septembra udeležili enotne spominske svečanosti ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Vodstvo sporoča, da je zbiranje za skavte in skavtinje (v krojih) ob 15. uri pred bazovsko cerkvijo. Naslednjo nedeljo, 14. septembra, pa se članice in člani zberejo ob 16. uri pred opensko cerkvijo, da se udeležijo 32. marijanskega shoda. Tržačanom za 15. september na Barbano svetujemo, da se poslužijo iz Trsta do Gra-deža rednega prevoza. Vsak delavnik vozijo iz Trsta v Gradež v jutranjih urah trije avtobusi in sicer ob 7.30, 8.30 in ob 9. uri. V večernih urah od 17. ure dalje povratek iz Gradeža v Trst. Na blagajni za Barbano naj ti romarji vzamejo po možnosti skupni listek ali vsaj po več skupaj in tako imajo popust kakor vsi drugi na ta dan. Tako se bodo z lahkoto in z majhnimi stroški udeležili skupnega romanja na Barbano tudi ti Tržačani, ki nimajo iz svojih župnij posebnega prevoza. Roman »Popotniki«, ki ga je spisal Aleksej Goriški, izdalo pa Baragovo misijoni-šče v Buenos Airesu, je na voljo na upravi našega lista. Knjiga v srednjem formatu, ki ima 456 strani, stane 12.000 lir. Nanjo opozarjamo zlasti naše ekumenske romarje, ki so se letos osebno srečali z avtorjem knjige in bo zanje knjiga tudi lep spomin na častitljivega pisca, ki je glavni del življenja preživel med brati v jugoslovanski diaspori. Popravljamo. V prvem poročilu o letošnjem romanju v Francijo smo 7. avgusta zapisali, da je bilo to romanje tretje, ki ga je za svoje naročnike priredil »Katoliški glas«. V resnici pa nismo začeli 1978 s Španijo, temveč že 1977, ko smo ob 60-letnici fatimskih dogodkov potovali na Portugalsko. Tako je bilo letošnje romanje že četrto po vrsti. ★ Za kočo sv. Jožefa: N. N., Sovodnje 50.000; N. N., Sovodnje 50.000; nabirka med skavti in skavtinjami 100.000; N. N. 10.000 lir. Za lačne po svetu: Nada v spomin pok. Štefanije Škrinjar 10.000 lir. Za misijone: Justina Volpi v spomin Štefanije Škrinjar 5.000; Zmaga Martcllaro 5.000; N. N. 2.000 lir. Mio MA Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9. Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 7. do 13. septembra 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Morski razbojnik«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 12.00 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 15.00 Kdo je na vrsti? 15.30 Letošnji »Seghizzi«. 17.00 Proslava 50-letnice ustrelitve bazoviških junakov (neposreden prenos). Ponedeljek: 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev. 11.44 Lahka glasba. 12.00 Kulturni obzornik. 13.20 Primorska poje. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Angeli noči«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, k svobodi! (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Vokalno instrumentalne skladbe. Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Skladišče vsega lepega. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Bernard puščavnik«, komedija. 18.45 Priljubljeni motivi. Sreda: 8.10 Čoln - šport in razvedrilo. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Simfonična glasba. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Pod Matajur-jan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Angeli noči«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 16.30 Orkestri in zbori. 17.00 Kulturna kronika. 17.00 Vokalno instrumentalne skladbe. Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Turistične podobe. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. Petek: 8.10 Osebna vozila danes. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Operni biseri. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Na goriškem valu. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Angeli noči«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Goriške podobe (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Vokalno instrumentalne skladbe. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem. Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Vokalno instrumentalne skladbe. 18.00 Iz življenja Marija Kogoja. 18.45 Vera in naš čas. 11.9. 1977 - 11.9.1980 Ob tretji obletnici smrti dragega IVANA VETRIHA se ga spominjajo in priporočajo v molitev žena Angela, hčerke, sinovi in ostali sorodniki. Maša zadušnica bo v stolni cerkvi v četrtek 11. septembra ob 7. uri. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: rgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA. Odgovorni"^-Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo 2 1 1 l s il d z e p & n ii P b P K d; n ir Pi ži sl b di P< Pi h< sr (li er in be sv vi, je se je be Ce lei tv< sk hu 1 "n bi; Vg( t del ',1o ŽU] I »d. sti *in