DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 101
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 29. 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Jugoslavija se je uprla, da bi Nemčija stražila Donavo
PREDLOG JE SPROŽILA OGRSKA, NAJBRŽE NA POVELJE NEMČIJE, KI BI RADA PRIŠLA V SREDIŠČE BALKANA
Radi bi videli, da bi se papež izjavil radi vcjne na Norveškem
Belgrad, 27. apr. — Ogrska vlada je predlagala Jugoslaviji in Romunski, da bi se dovolilo Nemčiji, da bi poslala svoje bojne čolne na Donavo, ki bi straži-li nemške pošiljatve. Jugoslovanski zunanji minister Marin-kovič se je temu1 odločno uprl in rekel, naj ostane vse tako, kakor je bilo dozdaj, to je, da vsaka država varje vodno pot pri svojih mejah. Ogrska je predlagala, naj bi stražile Donavo vse podonavske države, torej tudi Nemčija.
Tozadevno obstoji posebna mednarodna komisija, v kateri so zastopane poleg štirih obdo-navskih držav še Italija, Francija in Anglija, Nemčija je pa iz te komisije pred štirimi leti izstopila, zdaj bi pa rada prišla nazaj, ker se je od tistega časa položaj povsem spremenil.
Zdaj se Nemčija poslužuje Ogrske, da bi ji izposlovala so-
Rim, 27. apr. — Rooseveltov odposlanec pri Vatikanu, Myron C. Taylor, je bil ta teden v avdi-jenci pri papežu Piju. Obiskal je tudi papeževega državnega tajnika, kardinala Maglione. Sodi se, da je poskušal Taylor vplivati na papeža, da bi se določno izjavil glede konflikta v Skandinaviji. Papež se dozdaj ni z nobeno besedo dotaknil te zadeve, ker smatra, da se kot cerkveni poglavar ne bo vtikal v zadeve, ki se tičejo državnih
udeležbo pri patrulj iran ju Donave ,kar bi dalo Nemčiji priliko priti v neposredno bližino Balkana.
Ta odločen nastop jugoslovanskega zunanjega ministra dokazuje, da hoče' ostati Jugoslavija strogo nevtralna. Vendar pa kaže, da je Jugoslavija pripravljena, ko je izjavil minister: "Jugoslavija je podvzela vse potrebne odredbe, ki so ji bile vsiljene po mednarodnem položaju!" To se nanaša na delno mobilizacijo armade in pa na izgon tujcev iz dežele.
vprašanj posameznih držav.
V vatikanskih krogih se tudi govori, da so dobili italijanski učitelji ukaz, (gotovo od vlade), da otroci v mesecu maju ne smejo moliti za svetovni mir, kakor je bila to želja papeža.
-o-
V Belgradu so se danes pojavile govorice, da je Ogrska že dala Nemčiji dovoljenje, da sme poslati čete preko Ogrske, če bo hotela prodirati proti jugu. Nekateri pk trdijo, da Ogrska še ni dala tega dovoljenja, da ga bo pa dala, če bo Nemčija za to vprašala.
Zavezniški vojni koncil je sklenil, da Nemčija ne sme več dobiti zaveznike speče
London, 27. apr. — že drugič se je sestal v enem tednu zavezniški vojni koncil, da razpravlja o Strategičnih problemih v
Norveški in da napravi načrt za slučajno bojno fronto kje drugje. čeprav se vse bodoče načrte drži strogo tajno, pa se toliko lahko sodi, da bodo zavezniki odslej delali vse po drugačnih načrtih. Hitler jih je navadil, da je potreba najprej akcije, potem pa razgovorov, zato se bodo tudi zavezniki tega odslej držali.
Vsakemu je jasno, da so zave-
zniki spali, ko, je vpadel Hitler v Skandinavijo. Zavezniki so se dozdaj držali principa, da ne bodo vpadli v nobeno nevtralno državo, dokler ne bo storil tega Hitler. Zato imajo pa zdaj težko nalogo, da preženejo Hitlerja iz zasedenih strategičnih pozicij v Norveški. Zato so zavezniki pripravljeni, da ne bodo dopustili, da bi se kaj podobnega zgodilo na Ogrskem in Romunskem, ali pa da bi Italija zasedla jugoslo^ vanslco obalo..
TEŽKO OBLOŽEN ŽENIN Obtoženi delavski vodja
Lancaster, Pa.—Ko je prišel William Driendle na sodnijo po poročno dovoljenje, bi se mu bili skoro žepi potrgali. V žepih je imle namreč same niklje, s katerimi je plačal za licenco.
-o-
Barry ni odkril grafta
Karl Heyner, republikanski kandidat za šerifa, je vprašal svojega protikandidata Edwin Barry-a, zakaj ni kot varnostni direktor odkril grafta v policijskem oddelku za časa prohibi-cije. Kako je to, je rekel Heyner, da je moral priti nov varnostni direktor, Ness, ki je to spravil na dan in poslal krivce v ječo. S'tem je Heyner hotel dati politično zaušnico Barry-u, ki pravi, če bo on izvoljen šerifom, da bi očistil okraj vseh igralnic.
se je odpovedal
New York.—George Scalise, predsednik unije stavbinskih delavcev, ki spada pod Ameriško dejavsko federacijo, se je odpovedal predsedništvu potem, ko ga je velika porota obtožila, da je izsiljeval denar od raznih podjetnikov. Izvrševalni odbor te unije, ki ima glavni stan v -Chicagu, je pa pismeno sporočil unijam, da je Scalise suspendiran iz urada radi tako obtežilnih obtožb. Scalise je izjavil, da se prostovoljno odpO' ve, da ne bodo njegovega sluča ja izrabljali politični sovražniki delavstva.
-o-
Na bolniški postelji Mrs. Ana Božič, 382 E. 161st St. se nahaja na bolniški postelji ter želi prijateljskih obiskov.
Nemci delijo živila v Norveški na karte
Oslo, 26. apr. — Nemška vlada je ukazala Norvežanom, da smejo odslej porabiti samo gotovo količino raznih življenskih potrebščin. Vsaka oseba dobi na teden 250 gramov sladkorja (8.8 unč), 80 gramov kave in 25 gramov čaja. Določilo se je tudi, koliko krme se sme dajati domači živini. Nihče ne sme vzeti iz banke več kot 400 kron (ena krona je 22.7 centov), razen za plačo delavcem, za davke, za najemnino, ali za pokOjmno. Jajca se smejo rabiti samo v bolnišnicah in gotove vrste invalidom doma.
čE JE ŽENIN KAJ VREDEN
Cheyenne, Wyo.—Tukaj se je odprl nove vrste urad, nekaka kreditna posredovalnica. Za $1 tukaj lahko zvedo dekleta, kako je fant ali ženin gospodarsko situiran. Seve, pa tudi obratno, tudi ženini lahko zvedo, koliko jim bo prinesla nevesta dote.' Pravijo, da je to jako praktično, ker ljubezen je "slepa" in po poroki pride do razočaranj, ko ni pričakovanega bogastva.
S^ueen Mary in Aquitania
v južni Afriki
Capetown.—Angleška potniška parnika Queen Mary in Aquitania sta se usidrali pred pristaniščem v tem mestu. Queen Mary je odplula iz New Yorka 22. marca, Aquitania pa še 23. septembra. Aquitania je že prepeljala en transport vojakov iz Avstralije v Evropo. Kam bosta ladji odpluli iz tega pristanišča, ki se nahaja na skhijni južni afriški točki, se ne ve.
-o—--
Politična seja nocoj!
Danes zvečer se vrši zelo važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek bo točno ob osmih zvečer. Navzočih bo več odličnih demokratov, med njimi kahdi-dat za kongresnika v 22. okraju. Mr. Folsom Hay war d, ki bo povedal o svoji platformi, članstvo je vabljeno, da se udeleži polncštevilne. Pa tudi svoje prijatelje pripeljite s jseboj. Boste sli&ali in videli našega novega kongresnika. Po seji se bo ser-viralo pivo brezplačno, člani kluba so prošeni, da naj prineso na sejo odrezke in denar za prodane listke, ki morajo biti prodani do 10. maja.
--O--
Sodnik Lausche svari narodnosti pred politrkarji
Sinoči je priredita Kozmopo-litska liga banket v hotelu Aller-ton, kjer je bil glavni govornik sodnik Frank J. Lausche. Ta je svaril narodnostne grupe pred diktatorsttam sebičnih politikar-jev ter jih pozival naj delujejo kot Amerikanci in ne kot ločena edinica. Pozival jih je naj pomagajo k izvolitvi poštenim in zmožnim osebam v ja^ne urade.
"Mi ne moremo živeti svoje ločeno življenje in biti pri tem uspešni," je rekel sodnik Lausche. "živeti moramo kot skupi-
Nemci trdijo, da so šli v Skandinavijo samo zato, da so prehiteli zaveznike
Anglija namerava povečati nakupovanje potrebščin v Zed. državah
Washington, D. C. — Angleško nakupovanje v Zed. državah, kar se tiče municije in raznega vojnega materiala, se bo zelo povečalo, obenem se pa ni treba bati, da bi Anglija radi tega kupila tukaj kaj manj poljedeljskih produktov. Tako se je izjavil Frank A s h t o n-G w a t k i-n, ki spremlja angleško nakupovalno komisijo tukaj. S številkami je tudi dokazal, da je Anglija nakupila v prvih šestih mesecih vojne za $316,«00,000 raznih potrebščin v Zed. državah. Eno leto prej je bil pa njen nakup samo $273,000,000.
Nekatere potrebščine se bodo pa med obema državama tudi izmenjavalo. Tako bo dala Anglija sirov kavčug in kositer za bombaž. Toda v tem ni prišlo še do končnega sporazuma in Zed. države prodajajo ves izvoz v Anglijo samo za gotov denar.
-,—o-
Nov grob
V nedeljo zvečer je preminila v Nottingham bolnišnici Frances Debelj-ak, roj. Hočevar, stara 58 let, stanujoča na 18203 Cantenbury Ave. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz vasi Kračale, fara Gora pri Sodraži-ci, ter 4 otroke: Frances omož. Bogolin, Mary omož. Bittenc, Tony in Josephine ter več sorodnikov. Doma je bila iz Kolencova vas št. 1, po domače španova, kjer zapušča brata Franceta in Jožeta ter več sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let ter je bila članica društva Marije Vnebo-vzete št.'\ 103 JSKJ. Pogreb se bo vršil v sredo- zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo globoko sožalje.
Nemci so dobili baje pri ujetih angleških častnikih listine, v katerih je razvidno, da sta Anglija in Francija nameravali zasesti Norveško.
Berlin, 27. apr. — Adolf Hitler je z diplomatsko potezo poskusil izgovoriti pred svetom svoj vpad v Skandinavijo s tem, da je obelodanil važne tajne listine, ki se tičejo Anglije in Norveške. V istem času je uradno razglasil vojno stanje z Norveško ter odvezal švedsko vsakega prestopka nevtralnosti.
Vsebino teh listin je objavil nemški zunanji minister von Rib-bentrop na sestanku diplomatov, časnikarskih poročevalcev ter zastopnikov nemške armade, bojne mornarice in letalstva. Rib-bentrop je obdolžil Anglijo* in Francijo, da sta na 6. in 7. aprila prenesli bojno fronto na Norveško in da je Nemčija 9. aprila vpadla v Skandinavijo ter s tem prehitela zaveznike, ki so nameravali isto.
Ribbentrop je pokazal razne važne listine, katere je nemška armada vzela zajetim angleškim častnikom, nekaj jih je dobila v norveškem tujezemskem ministrstvu v Oslo in nekaj pa po raznih konzularnih uradih po -Norveškem. Ribbentrop-trdi, da so bile angleške čete na potu proti Norveški prej, predno je Anglija naznanila, da je položila mine v norveške nevtralne vode 8. aprila, s katerimi naj bi se ustavilo nemške ladje v norveških vodah.
Iz teh listin je razvidno, da je bil 8. bataljon Sherwood polka na potu proti Norveški na angleški križarki Glasgow. Te čete naj bi se izkrcale v Stavangerju. Ekspedicije naj bi se udeležil tudi prvi bataljon leicestershirške-ga polka.
Iz zaplenjenih listin je dokazano, je rekel Ribbentrop, da je norveška vlada odobrila te načrte, da bi zavezniki ustvarili bojno fronto v Skandinaviji, odkoder bi se "uničilo" Nemčijo. Vse pa kaže, je rekel Ribbentrop, da
mu svetu, če bi bili Norvežani pripravljeni stopiti na stran zaveznikov, bi bili gotovo dovolili zavezniškim četam preko njih ozemlja na Finsko.
Dalje pravijo Angleži, da če bi bili nameravali zasesti Skandinavijo, bi bili'imeli čete pripravljene, ne pžj da bi jih začeli šele zbirati za ekspedicijo, ko je bila Nemčija že na Norveškem. Nadalje je pa tudi dokazano, da so nemške ladje odpeljale vojaštvo proti Norveški še predno ,so zavezniki položili mine v norveške vode, torej ni bilo polaganje teh min vzrok nemškega vpada v Norveško.
Poleg tega je pa govoril Rib-bsntrop samo o Norveški, omenil ni pa z nobeno besedo Danske, katero je Nemčija zasedla isto-' časno.
V	diplomatskih krogih se smatra, da se hoče Hitler oprati pred svetom radi vpada v Skandinavijo, ker je to napravilo pri nevtralnih državah jako slabo mnenje o Nemčiji. In to, da se Hitler pere. pred svetom znači, da dobro čuti, da se svetovno rpne-nje obrača od Nemčije.
Amerikancem se svetuje oditi iz Ogrske
Budapest.—Ameriško poslaništvo je poslalo na vse ameriške državljane na Ogrskem pisma ter se jim svetuje, da naj odpotujejo proti Zedinjenim državam kakor hitro jim je mogoče. Poslaništvo sicer pravi, da ne verjame, da bi se vojna raztegnila v te kraje, toda ameriški državljani naj dobro premislijo o težkočah, če bi se kaj takega zgodilo. Zato naj odidejo iz dežele, dokler še lahko. Stavka barvarjev
V	sredo bodo šli na stavko vsi unij ski barv ar j i, Če jim delodajalci ne bodo priznali nove1 plačilne lestvice $1.35 na uro, ki stopi v sredo v veljavo. Dozdaj
na ne glede na narodnost ali vero, iz katere smo izšli. t Držati se moramo proč od sebičnih političnih mašin in s tem bomo delali čast onim, iz katerih smo izšli."
Jako važno za hišne posestnike in druge
Kakor je bilo že pojasnjeno v dopisu, se vrši jutri večer, v torek, v Knausovi dvorani nekak shod, na katerem se vam bo vse natančno pojasnilo glede neprestanih davčnih naklad in kako se dela z davčnim denarjem. Seja se prične točno ob osmih. To ni politična seja, ampak je popolnoma gospodarskega vprašanja. Na sejo bodo prišli uredniki davčne lige, ki se bori proti zapravljanju vašega denarja in razložilo se vam bo, kako se je treba proti temu boriti s pomočjo državljanov in davkoplačevalcev sploh. Ta liga ima svoje člane po vsej državi in če bo zanimanje za to, se bo tudi v naselbini ustanovila podružnica.
K seji ali shodu ni nobene vstopnine. Pridite, da boste slišali, kam gredo milijoni javnega denarja po nepotrebnem.
V soboto se je vršila v City klubu ena najzanimiveših kampanjskih debat, kar se jih je še vršilo za letošnje primarne volitve. Sprijela sta se v javni debati republikanska kandidata za senatorja, Harold H. Burton in Dudley White, ki sta zagovarjala vsak svojo platformo in skušala drug drugemu dokaza-nezmožnost senatorskega urada iz države Ohio. Burton je zlasti napadal državnega načelnika republikanske- stranke Ed ^ D. Schorra, ki očita Burtonu, da ni 100 odstotno pristaš stranke, radi tega ga republikanska stranka ne podpira v kampanji. Burton je rekel, da je neodvisen, kar se tiče diktatorjev v stranki, sicer je pa zvest pristaš stranke.
"Če bom izvoljen," je rekel Burton, "bom senator Zedinjenih držav in ne senator Ed Schorra. Moja prisega kot senatorja bo veljala ustavi Zedi-njenih držav, ne pa Ed. Schor-ru."
Vse je napeto čakalo, kako se bosta kandidata izjavila glede Townsedovega načrta za starostno pokojnino. Burton je rekel, da sicer ne verjame, da bo
ta načrt ustvaril, kar njegovi ; zagovorniki mislijo da bo, toda če ni načrt storil drugega, je i povzročil to, da se je začelo v 1 deželi resno baviti z mislijo, ka-1 ko bi se pomagalo ostarelim. Po [njegovem mnenju ideja zasluži, j da se o njej razmišlja.	i
I Kandidat. White je obdolžil j Burtona, da se skrbno izogiblje [temu vprašanju in da je on,1 White, imel priliko glasovati o tem v kongresu. Glasoval je pa | proti, ker ni bil predložen Townsendov načrt kot tak, ampak je bila potvorba istega, zato 'je glasoval proti. Nato je Mr.! White rekel, da bi on vi senatu glasoval, da se Townsendov načrt predloži volivcem na glaso-1 vanje.
Kar se tiče udeležbe Zedinje-I nih držav v evropski vojni, je! White rekel, da je treba ustaviti predsednika Roosevelta, da ne ■ bo metal prižganih žveplenk v
-	sode dinamita v Evropi. White • je tudi zatrdil, da bi v deželi
kmalu izginila brezposelnost, če 5 bi se vzela, politika iz relifa, če 3 bi se vlada ne vtikala v delavske
-	spore, Če bi se ustavilo nespa-
-	metno trošenje denarja od stra-3 ni vlade in če bi dobil kongres
ijopet moc, ki mu gre. V tem se . je tudi Burton popolnoma strinjal z njegovim protikandidatom.
Nato je Burton povedal, kako je dobro gospodaril v Cleve-kjer je vsako -leto balanciral proračun ter da je bil vedno pravičen napram delavstvu in kapitalu enako. V tem mu je odgovoril White, d^ vselej, kadar je pogledal proti Clevelan-du, je videl kake izredne volitve za nove davke, in da to ne kaže v posebno dobri luči Burtonovo gospodarstvo.
Burtona so tudi vprašali, kako more razložiti njegovo neprestano vožnjo v Washington | po denar za relif, medtem ko j sedaj v kampanji pripoveduje, ! da se mora ustaviti zapravljanje vladnega denarja. K temu j je Burton odgovoril, da se ne 'sme pustiti ljudi stradati, do-ikler ne pridejo boljši časi v de-Iželo.
Ko so Burtona vprašali, če ne misli, da je njegova dolžnost, da konča županski termin, za katerega je bil izvoljen, je rekel, da bi za Cleveland lahko storil več dobrega kot senator, kot v uradu župana.
švedska ni bila zapletena v ta načrt.
London, 27. aprila. — Na "raz-krinkanje" zavezniških "spletk" v Skandinaviji, ki ga je Hitler potom svojega ministra Ribben-tropa dal v javnost, je odgovorila Anglija s tem, da je imenovala to senzacionelno, "razkritje" v Berlinu nesramno laž, kateri ne bo verjela nobena nevtralna država.
K temu je dodalo angleško armado poveljstvo izjavo, da niso Nemci aajeli nobenega angleškega brigadirja ali štabnega častnika, ki bi imel pri sebi kake listine, kakor jih omenja Ribbentrop. V Angliji se smejejo tem nemškim trditvam rekoč, da "najde" Nemčija vselej, kadar zasede kako novo deželo, kake take listine, v katerih se kuje zaroto proti Nemčiji
Potem so angleški državniki zavrnili nemške trditve točko za točko ter dokazujejo, da zavezniki niso imeli nikdar namena zasesti Skandinavije. Angleži pobijajo Hitlerjeve trditve s tem, da so pač hoteli iti na pomoč Finski preko Skandinavije, toda jim Norveška in švedska nista tega dovolili, kar je znano vse
je podpisalo novo plačilno lestvico že več kot 200 podjetnikov in na stavko bi jih šlo samo kakih 500 od 3,600 barvarjev, ki jih šteje unija.
Selitev podjetja Čistilnica oblek Frank Bercan =se"je preselila iz 4505 St. Clair Ave. na 1204 Norwood. Podjetje ■se toplo priporoča rojakom.
Iz bolnišnice Mrs. Frances Klim, se je vr-aila iz bolnišnice. Zdaj se nahaja pod zdravniško oskrbo pri •svoji hčeri Mrs. Frances Tomšič, 15918 Whiteomb Rd. članstvu dr. 162 KSKJ Tajnica društva Marije Magd. št.. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 uro v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Važna seja
Redna seja Kmba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se vrši danes zvečer ob 7:30. Zastopniki in direktorji so prošeni, da se udeležijo, ker je seja zelo važna. Pevska vaja Danes zvečer ob 6:45 se vrši vaja dekliškega Baragovega zbora. Starše se prosi, da opozore svoje hčerke na to.
; — »
Republikanska senatorska kandidata debatirata
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mall, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 101 Mon., April 29, 1940
Državljanom in državljankam Cuyahoga okraja!
Spoštovani prijatelji!
Pred vas stopam kot kandidat za urad okrajnega šerifa v Cuyahoga okraju v katerem sem bil rojen in vzgojen, oziroma v Clevelandu, Ohio. Prosim vas za pomoč k moji izvolitvi v urad šerifa na demokratskem tiketu pri primarnih volitvah 14. maja, 1940.
Moje delovanje v političnih krogih, zadnjih 20 let, je bilo vedno za napredek in dobrobit ljudstva, ker jaz trdno verujem v vaša temeljna načela. Jaz se dobro zavedam, da je bila težka borba za naše očete in pradede, ki so prišli v novo domovino brez vseh sredstev in imetja in so morali v tej deželi poiskati svoje zavetišče in zaslužiti za svoj obstanek. Bila je velika žrtev na vaši strani vzgojiti svoje sinove in hčere ter jim dati izobrazbo, da so prišli do svojega poklica, obrti, trgovine in da so pokazali svojo zmožnost v industrijalnem in političnem življenju. Pošteno ste premagali vse težave in vse zapreke in danes lahko s ponosom gledate na svoje zasluge, ki se pokažejo v čedalje višji stopinji. Imate sicer vso pravico biti ponosni, ker poštenost in ra-
Moskva gleda okrog sebe
Prav nič čudnega ne bo, če bo napravila Rusija veletoč v nasprotno smer, se ločila od Nemčije in se pridružila zaveznikom in da Hitler to dobro ve, je ugibanje svetovni diplomatov, katerih poklic so spletkarije in intrige, pa ščuva-nje drug na drugega. In morda je prav to, ker Hitler ni gotov vedne ruske pomoči, ga je prignalo do tega, da je udaril v Skandinavijo. Opazovalci, ki so zasledovali politiko Rusije zadnja leta, so prišli do prepričanja, da se Rusija ne bo spustila v kako večjo vojno, pri tem pa napravi vse, kar le .more, da spravi kako drugo državo v vojno. Seve, pri tem ne pride v poštev njena vojna na Finskem, ki bi ne smela biti nobena vojna, ampak samo kratek polet bombnikov na finska mesta in konec bi bilo. Tako so računali v Moskvi. Pri tem so se slučajno ušteli in draga zabava je bila, ki si jo je privoščil Stalin pri severnih sosedih.
V Moskvi sanjajo boljševiki samo o svetovni revoluciji, o splošnem pokolu, v katerega bi se zaril ves svet, samo Rusija bi stala ob strani in potem, kadar bi bili vsi onemogli-in izčrpani, bi pognal Stalin svoje čete naprej in se vsedel po evropskih državah brez vsakega truda.
In prav v tem'času si ne želi Rusija nič drugega, kot da se pograbijo med seboj Anglija, Nemčija, Francija, Italija, Japonska in Zed. države. To so glavne .svetovne sile, ki bijzumnost, katero ste vcepili v na se lahko postavile Rusiji po robu in te je treba spraviti s|ša srca je kakor zrcalo vas sa-poti. In kaj bi bilo pripravnejšega, kot če se podavijo same med seboj!
Zato bi pa Rusija, če zasleduje to politiko, ne videla rada, če bi se sedanja evropska vojna prehitro končala. Dokler ' nobenž vojskujočih strank ne kaže kake posebne premoči, je še vse dobro, si misli Moskva. Zato ne bo pa prav nič čudno, če bo dala Rusija svojo pomoč z raznimi potrebščinami zaveznikom, kakor hitro bi pokazala, da Nemčija zmaguje. Da to niso prazne besede,-se vidi iz tega, da se v Londonu že nekaj govori o angleško-ruski trgovski pogodbi. Tudi če bo prišlo do trgovske pogodbe med Jugoslavijo, bo Rusija storila tole na željo Anglije.
Ampak, obratno, če bodo zvezniki pokazali, da pritiskajo preveč trdo na Hitlerja, bo Rusija udarila na Balkan ter tako prisilila Italijo na stran Nemčije, da se tako bojna moč zopet izenači.
Tako bo Rusija vedno pripravljena dati svojo pomoč, dasi sama dejansko ne bo posegla v vojno. In če ji bo šlo vse posreči in bo konec vojne, bo Rusija zraven, ko si bodo delili plen, od katerega bo sama vzela največji kos, če že ne vsega plena.
Javna tajnost je, da Rusiji ni všeč moč Nemčije in Japonske. Ti dve mora na kak način oslabiti. Potem bi prišle pa na vrsto njene idealne nasprotnice: Anglija, Francija in Zed. države, ki so največja zapreka razširjenju komunizma.
Prvo potezo v tej smeri je bil napravil Stalin, ko je pod-netil revolucijo v Španiji. Če bi se mu bila namera posrečila, bi bil danes imel popolnoma v oblasti Italijo in ogrožal bi bil Francijo in Anglijo. Če bi se bila španska civUna vojna končala drugače, bi bil Stalin danes gospodar v Sredozemlju in ne Angleži In Francozi.
Ko se je bila zapodila Italija v Etijopijo, je bil Stalin prvi, ki je ščuval Anglijo in Francijo, naj padeta po Italiji. Toda Angleži se niso hoteli zganiti in z Angleži so potegnili
Francozi.	- : \
Potem je Stalin udaril na druge .strune. Naščuval je Špance drug na drugega, potem je pa silil zopet Anglijo in Francijo naj padeta po Nemčiji in Italiji, ker sta šli na pomoč genei alu Francu. Ko sta tudi tedaj Anglija in Francija mirno sedeli, ju je nagovarjal, naj bi udarili po Nemčiji, ki je pograbila Čehoslovaško. Tudi tedaj ni mogel dvigniti Stalin nobenega prahu v Evropi.
Končno mu je prišel naproti pri njegovih načrtih sam Hitler, ki je vpadel na Poljsko. No in tedaj je pa končno vendarle nastala vojna v Evropi. Najboljši diplomatski možgani so trdno prepričani, da je samo Stalin odgovoren za sedanjo evropsko vojno.
Svojo spretno vlogo je igral Stalin prav do konca. Ko je videl, da je Hitler pripravljen udariti na Poljsko, če mu bo stal Stalin na strani, mu je ta obljubil vso pomoč, obenem in prav tisti čas so se pa vršila v Moskvi pogajanja z Anglijo in Francijo, po katerih naj bi se združile Rusija, Francija in Anglija proti Nemčiji. Ko je Stalin videl, da so vloge dobro razdeljene in igralci pripravljeni, je javno stopil rja stran Nemčije, potem se je pa vsedel na balkon in zadovoljno opazoval predstavo.	,
Če bi se bil Stalin pridružil Angliji in Franciji, ki sta hoteli Evropo obvarovati vojne, ,bi ne bil Hitler nikdar udaril na Poljsko. Stalin je tudi sam verjel, da Hitler ne bo vpadel v Poljsko, če tie bo gotov ruske pomoči ali. vsaj tihega odobravanja.
Če hoče zdaj, da se bodo naciji in demokratske države (ali buržoazi, kakor jih on imenuje) poklali med seboj, ni treba Stalinu drugega kot pomagati zdaj enemu, zdaj drugemu. Ko bo eden malo oslabel, pa mu bo pomagal na noge Stalin, da bojni ples ne bo prehitro nehal.
Ideologija komunistov je, da se kolikor mogoče držav zaplete v vojno, in, seveda, da Rusija ostane lepo na gorkem doma. Naj le bo vojna, ves svet naj gori, samo da se Rusije nihče ne dotakne. To je vera komunistov.
mih, Kakor ste vi ponosni na svoje potomce, tako smo tudi mi ponosni, da smo sinovi slovenskih staršev.
Mi, Slovenci imamo vso pravico kandidirati v politične urade, ker v prvi vrsti smo enako zmožni kot Irci, Nemci, Italijani itd. in v mnogih ozirih še zmožnejši, ker nimamo sebičnih ambicij kot jih imajo ti narodi, ampak doslej smo bili nekam mlačni in stali na strani ter pustili vse druge pred nami, mi smo pa od strani gledali na njei ako bo kakšna škorica kje za nas. To je dejstvo, ki ga ne more nihče zatajiti. Bili smo kot sužnji drugim, bolj predrznim in pogumnim narodom. Toda časi nam prinašajo spremembe v vseh ozirih in tako smo tudi v političnem gibanju dobili več poguma in se ne ustrašimo stopiti pred volivce kot kandidati. Torej glas za Slovenca ima velik pomen k splošnemu političnemu napredku našega narbda. Mi kot Slovenci, bi morali v tem oziru biti skupni in se ne dati pregovoriti tako lahko drugo-rodcem in zlasti ne Ircem. V mislih imam ob tem času to-le vprašanje: ali pomnite, da bi kdaj odkar volimo agitiral Irec za Slovenca? Mislim, da še ne. Ampak marsikateri Slovenec je pa storil že mnogo ravno za Irce. In kadar pride Irec v svoj visoki urad, kaj je posledica: vse važne službe ima za svoje Irce in mi pa zopet dobimo samo skorjico za svoje delo.
Dragi rojaki in rojakinje! čas je tukaj, da se zdramimo in delujemo za svoj narod, ki je v vseh ozirih vreden vsega spoštovanja. Pomnite, da nas bodo Amerikanci veliko bolj spoštovali in imeli za važno skupino, ako bodo videli, da smo skupni in da podpiramo svoj narod. S-tem postopanjem ne boste poma-j gali samo tistim, ki hočejo na^ predovati v političnih uradih,! pač pa boste dokazali, da mi ho-( čemo več upoštevanja od vseh višjih uradnikov. Saj nas je vendar veliko število v tem okraju in po vsej pravici bi mo-| rali biti že več let boljše upošte-j vani. Toda čista resnica je, da nismo bili.
V uradu sedanjega šerifa je le majhno število Slovencev. Na prste jih lahko seštejete, pa vam bodo še prsti qptali. In vsi ti, ki so sedaj uslužbeni v tem uradu Imnjo le manjšo službo. Vse
druge službe v tem uradu so za drugerodce. Torej dragi moji, ali je pravično, da se mi pustimo še naprej tako voditi? Gotovo, da ne! Zakaj bi ne bili edini v tem oziru ter gledali, da pride enkrat v zgodovini tudi Slovenec na važno mesto pri okrajni vladi in da bodo tudi Slovenci in Slovenke dobili enake privilegije do boljših služb, ki so sedaj v rokah Ircev, Nemcev in Italijanov? Bodimo sebi naklonjeni, ker lepše prilike niste še imeli, da povzdignete svojega rojaka do okrajnega urada!
Gospodarstvo in delovanje v uradu okrajnega šerifa je meni temeljito poznano, ker bil sem pomožni šerif devet let in v teh devetih letih sem imel mnogo iz kušenj, katerih ni imel niti eden izmed drugih kandidatov. V devetih letih sem videl marsikaj, ki bi mi služilo v pomoč pri gospodarstvu okrajne ječe kakor tudi pri postopanju s pomožnimi uradniki in jetniki.
Dalje sem bil štiri leta mestni odbornik in v teh štirih letih sem imel mnogo prilik zasledovati politiko kakor tudi splošno delovanje višjih okrajnih uradnikov. Za časa mojega delovanja med mestnimi odborniki, sem dobil globok vpogled v vse afere tikajoče se mestne in okrajne uprave. Moje delovanje je bilo vselej izvršeno v dobrobit naroda in napredka mesta. Zato se čutim popolnoma zmožnega za nadaljevanje v političnih uradih, ker moje izkušnje so bile vsestranske. Mnogotera razočaranja so me napravila še bolj veščega v politiki. Isto so mi bili uspehi vselej v veliko zadoščenje kakor tudi v pobudo do neumornega delovanja v prid vseh prebivalcev.
Kar se tiče okrajne ječe bi lahko naštel mnogo pomanklja-jev in napak, ki so v slabi luči predstavile sedanjega ' šerifa. Mnokograt je bilo v angleških dnevnikih objavljeno, da se zahteva njegov odpoklic. Javnost je preti sedanjemu šerifu, ker on ne deluje za interese ljudstva, pač pa dela po svoji glavi, ne oziraje se na ljudske zahteve.
Zagotavljam vam, da če sem izvoljen v urad okrajnega šerifa, da bom ta vaj žen urad postavil na visoko spoštovanje do katerega je opravičen kakor bom tudi žrtvoval vse svoje ambicije, da bom prinesel čast vsem prebivalcem Cuyahoga okraja in posebno vsemu slovenskemu narodu.
Odločili boste vi sami za koga boste volili. V tem oziru ima popolno svobodo vsak volivec in volivka, toda če hočete povzdigniti svoj narod, potem ne boste volili za drugega kot za Slovenca.
Torej priporočam se vam kot Slovenec za glas za okrajnega šerifa pri primarnih volitvah 14. maja, 1940 na demokratskem tiketu. Vaš udani,
John M. Novak, 1125 E. 71st Et. -o-
Gdč. Kranjc na gomilo
Tvoj pot ni več v trpljenju
med zemljani, zaključen je, tvoj dan na svetu dokončan . . . V mladosti si odromala na dan
naš pravi, tam bode tvoje večne sreče — večni dan.
Res težko in tako bridko je odjeknila po fari Marije Vnebovze-te žalostna vest, da je umrla v cvetu let dobro znana, gdč. Kranjc. Pravkar je oznanjal farni zvon po Collinwoodu tvojo smrt — pel ti je smrtno pesem.
Zdi se mi, da mi še zveni v ušesih tvoj tako prijazni glas, še
prav dobro vidim v spominu tvoj smehljaj, kateri) pa takrat še ni kazal smrtne sence in kdo bi bil mogel misliti, da ti sledi grozna intrigantinja, katera ti bo tako malu pretrgala nit življenja in te odpokliče. . .
Zamrl je tvoj glas in mirno spavaš v hladni gomili, tvoja mama pa toči za teboj grenke solze — plaka, a ti pa se sedaj raduješ v objemu dragega očeta. Ne zabi tam svojih bratov in sestric, svojih mladostnih prijateljic, katere je tvoja smrt globoko ranila.
Mirno spavaš v krsti, katero so ti okrasila dobra in ljubeča te srca, poklonila so ti cvetja v slovo in s katerim so ti okrasila tudi gomilo.
Do trombe angelja boš spala v gomili,
počivaj mirno na svobodnega
doma tleh. Raduj se draga v večni domovini, pri Bogu se spominjaj svojih vseh!
Naj ti sveti večna luč!
Marija Kurnik.
-o-
Math Tehavec:
Slika katoliške cerkve
Fetter ley j a pravi kot Molek navaja: "V cerkvah katolik malokdaj sliši fundamentalni nauk krščanstva. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe še manj pa vidi zgledov. S priž-nice ni nikdar apela na bogate katolike naj gmotno pomagajo svojimi bednim bratom .
Obžalovanja vreden pojav, ki se pač ne da zagovarjati—da v župniji, v kateri sta farana Fet-terleya in Molek, duhovniki zanemarjajo svojo dolžnost. Skoraj bi verjel, da v dotičnih cerkvah, kamor ona dva zahajata, namesto nauka ljubezni, uče nauk sovraštva. In če hočeta doseči, da se ta stvar kaj zbolj-ša, vesta kaj; obrnita se na pri-, stoj no mesto, to je: škofijski ordinat (seveda v dotični škofijah, kamor sta legalno kot vernika po svojih farah včlanjena v škofijo). Škofje so postavljeni varuhi, da čuvajo neokrnjen nauk Kristusov — in ljubezen do bližnjega spada v ta okvir. S tem činom bosta dosti pripomogla, da se duhovniki poboljšajo.
"Zgledov ne vidite?"—Žalostno, da je drevo brez sadu, katoličani pa brez življenja po veri. Naša krivda, ki nas bo vse zadela sodba, Če smo, motno steklo, da z svojim življenjem odbijamo, da ne prisije do ljudi, ki so nesrečni in brez vere, žarek sonca vere in tavajo v temi, kot zgubljene ovce. Nam pač bo treba spreobrnjenja in pokore.
A imam pomisleke ... O Kristusu je v evangeliju označeno — da je dobrote delil. Sam se je skliceval: "Kdo izmed vas (farizejev) me more greha obdolžiti?" A so farizeji in na-pahnjeni pismarji radi njegovih dobrot in brezgrešnega življenja postali verniki? Ne! Križali so ga! Ali Fetterlyju in Molku bi kaj pripomogli do katoliške vere svetli vzori živečih ljudi dosledno po svoji veri?
Ko leta in leta ponavljate, da je človek samo zadnja stopinja evolucije; da tistih bistvenih razlik — ko uči katoliška vera, kar nas loči od živali—ni! Ko trdite, da smo samo živina, da je krščanstvo le bajka za otroke. Potem in potem, če je to resnica ;t ali bi po veri živeči katoličani ustvarili Boga nesmrtnost, pekel, nebesa, večnost, sodbo? Če te stvari ne obstojajo in so namišljene sanje v glavah katoličanov—potem jih ni ! In če pa je Bog in resnica, da je obvezno za človeka živeti po raz-odetem nauku, ali more življenje katoličanov, ki ne žive dosledno po svojem prepričanju te stvari, Boga, neumrjočnost, nebesa, pekel odstraniti? Če hoče kdo pravilno zavzeti stališče
do Absolutnega ne more preko tega vzroka.
Da molči Cerkev .. .da naj bogatejši katoliki pomagajo gmotno svojim sobratom," je kleveta. Iz ust najvišje cerkvene avtoritete pokojnega papeža Pija XI. so prišle besede: "Res je žalostno, da so bili in so še, ki se imajo za katoličane, a se komaj spominjajo tiste vzvišene zapovedi pravičnosti in ljubezni, ki nam ne veleva samo dajati vsakemu, kar je njegovega, temveč tudi pomagati potrebnim bratom kakor samemu Gospodu Kristusu in kar je še hujše, ki se ne boje iz pohlepa po dobičku pritiskati na delavce. Da so celo taki, ki zlorabijo vero samo in skušajo z njenim imenom pokriti svoje krivice, da bi ubranili popolnoma upravičenih delavskih zahtev. Njih ravnanja ne bomo nikoli nehali resno obsojati." (Iz Okrožnice papeža Pija XI o obnovi socialnega reda, po evangeljskih na čelih).
Kjer se katoličanom, ne bom oporekal, da neuravičeno očita pomanjkanje, ljubezni do bližnjega, bi si želel vedeti, v čem nas prekaša na karitativnem polju dobrodelje, takozvana napredna struja. Pokažite, koliko "takih ustanov kot so bolnice, hi ralnice, sirotišnice vzdržujete? Koliko število "naprednih nun in "svobodomiselnih menihov" se žrtvuje, da lajša panoge raz lične človeške bede; in služi brezplačno vse življenje, kot delajo katoliški redovniki in redovnice? Če bodo dokazi statistike večji od katoliških, potem pa le kamen v roke in zalučajte ga v katoliško poman-klivost ljubezni do bližnjega. Jaz sem že po knjižnicah iskal, da bi iztaknil kaj "o materialistični ljubezni do bližnjega," pa žal, do danes nisem' še našel. Ne vem za nobeno tako osebnost kot so bili sv. Vincencij Pavle-ški, sv. Karol Boromej, P. Do mi j an Devenster ,sv. Jožef Ca-talongo itd. Svejtoval bi Molku, naj obrne malo študij v to smer, pa se bo seznanil, kaj premore po veri prežeta katoliška ljube sen do bližnjega.
Nadalje po Fetterlyju Molek podučuje: "Cerkev uči, da se katoliška vera med vsemi najbolj odlikuje po definitivno-sti naukov, malo pa je lajikov da bi vedeli, kateri nauk je av-torativen in kateri ni. Vsak katolik mora verjeti, da je papež nezmotljiv, kadar kaj uradno razglaša, nikdar pa ni vernikom pojasnjeno, kdaj papež govor: uradno in kdaj neuradno. Na primer: duhovščina dela vtis da je kontrola porodov smrten greh, torej uradno razglašena nezmotna prepoved, če pa pogledaš—česar preprost katolik nikdar ne stori—v avtoritativ no Katoliško enciklopedijo, boš v njej našel razloge papeževe nezmotlivosti, ki se glasi, da je nezmotljivost omejena le na Kristove nauke in doktrine, ki so v tesni zvezi s temi" nauki torej nima nič opraviti z mo ralnostjo porodne kontrole! To pomeni, da cerkev nima pravice komandirati svojim lajikom katera srdestva za omejitev družine lahko uporabljajo in katerih ne smejo uporabljati!'
Odgovarjam: Da, ako nam pokažete, kako organizacijo, ki bi bila bolj smotrno urejena po nauku in enotnosti, pa bomo ne hali verovati, "kateri nauk je avtoritativen in kateri ni;" za tecite se k učni knjigi katekiz ma, pa bo rajasnjeno.
O papeževi nezmotljivosti pa pripomnim, da se mora nauk katoliške cerkve razlagati tako, kakor ga razlaga katoliška cerkev, ki je brez dvoma avtentična razlagalka svojega nauka. In ta razlaga je najboljši odgovor na vse napade.
Vatikanski cerkveni zbor je ta nauk jako natančno pojasnil in opredelil. Vsebina vatikanske definicije je: Papež je ne-zmoten, kadar govori s prestola (ex cathedra), to je, kadar z
apostolsko avtoriteto kot poglavar in učitelj vseh kristjanov definira kako versko ali moralno resnico, kot obvezno za vso cerkev, to nezmotnost ima po božji pomoči obljubljeni sv. Petru ; zato so take papeževe definicije same iz sebe, a ne šele po soglasju cerkve nepreklicne. Peter je tako trdna skalnata podlaga cerkve, da jo peklenske moči ne bodo premagale. K tej trdnosti pa bistveno spada rdnost nezmotnost v moralnem in verskem nauku. Ako bi se vrhovni poglavar motil v veri, bi v o zmoto zavajal tudi cerkev ali pa jo vsaj tako zbegal, da bi ne mogla biti nepremagljiva, n cerkev smatra zakon za zakrament. In dolžnost Cerkve je, da čuva svetost življenja. Prav nič se ne ozira na levo ne na desno, in jasno kot nekdaj Janez Krst-nik prešustnemu Herodu zakli-če: Ni ti dovoljeno! Pozna le tontrolo samega sebe, kot je Kristus zapovedal: "če hoče kdo za menoj priti, naj zatajuje samega sebe!" Pokojni škof Dr. Jeglič je dal na to zadevo zakona ta odgovor: "Edino ona zakonska skupnost je dostojna za človeka, je vzvišeno posvečena, ter ima v sebi nekaj svetoskrivnostnega, ki prehaja iz večne ljubezni in omogoči v materi novo človeško življenje, kar je tudi po notranji, po naravi postavljeni namen zakona.
Kdor pa novo življenje namenoma preprečuje postopa proti notranjemu bistvenemu namenu zakona in smrtno greši proti naravi zakona. V tem oziru spregled ni mogoč; ne more ga dati škof, ne more ga dati papež, niti sam Bog, ga ne more dati, ker bi s tem zatrl Notranjo naravo zakona." (Glasnik 1. 1929 str. 62).
Enako mišmašanje počenja katoliška duhovščina glede odnosov cerkve do države. Na splošno ači, da država mora indirektno oiti podložna Cerkvi. To pravilo je postavil papež Leon XIII. ki je zapisal: "Vsaka forma vlade je zadovoljiva (za Cerkev) ki so-Icluje z rimsk'6-"katoliško cerkvijo, ako pa ni sodelovanje, tedaj tli nobena forma vlade zadovo-jiva." Ameriška duhovščina pa iela vtis, da te Leonove besede niso dogma — in ameriški kato-ik ne ve ali bi to verjel ali ne. Fakt je, da civilne pravice zajamčene v Ameriški ustavi so v konfliktu s postulati Leonove en-:iklike, toda katoliška duhovščina v Ameriki dela vtis, da so pa-peške enciklike v protestantdv-skih državah kakoršna je Amerika bolj teoretične. To je slaba abramba Cerkve, kajti to pomeni, da katoliki sprejmejo našo formo vlade le začasno, dokler so v manjšini. Ustava bi jim bila le začasno zmašilo — in dolžnost katolikov je, da se hitro množe in dobe, večino da bodo potem prevzeli vlado in izpreme-nili ustavo v smislu papežkih predpisov! . . ."
(Dalje prihodnjič) muuuuiinmmmntmumiiiiiiiiiiiiiiiii
Ce verjamete al' pa ne
i»»''"»'»imm«mmimiiiii)iiiii«i;iia
V Barbertonu je sedela večja družba lovcev in pogovor je nanesel tudi na gamze. Nadlo-vec Jože je pojasnjeval fantom, kako so gamzi plašni in kako na paši vedno postavijo enega izmed sebe na stražo, ki zabrlizga, kadar se jim bliža nevarnost.
Nekaj časa je bjl splošen molk, razen kar je motilo tišino "oddihavanja," potem se pa oglasi prijatelj Fred:
"Zažvižga, praviš? Kako pa zažvižga?"
"Takole," reče Jože, dene dva prsta v usta in zabrlizga, da je letelo kar skozi ušesa.
Zopet molk. čez nekaj časa pa zopet poprime Fred: "To se vse lepo sliši in morda je verjetno, ampak meni ne gre v glavo, kako morecgamz vtakniti svoj parkelj v usta, kadar hoče z žvižgom posvariti tovariše."
BESE9A IZ RAMM
WINNETOU
r« ncmikem UrlrmlJc« K. Maya
"Charley, na koncu koncev menda le nisi tako čisto prismojen, kakor sem mislil —."
"še vse bolj me boš hvalil! Kmalu se bo ulila ploha, kakršne še nisi kmalu doživel. In naša sila bo pri kraju."
"Charley, če se to res zgodi, sem jaz osel, ti pa najbrihtnejši človek v Zedinjenih državah! In še daleč čez njihove meje!"
"Ne bo tako hudo, Sam! Videl sem tak čudež v Floridi pa sem ga enostavno sam poskusil, ker mislim, da nam more edi-nole tak dež rešiti življenje.
Glej,meglice so se zgostile v oblake! Ko bo kakttos dogorel, se bo ulil dež. In če ne verjameš, pa si poglej svojo Tony tamle! Kako suče svoj štrcelj, ki ji na-domestuje rep, in kako širi no-zdrvi! Tudi moj mustang že na-voha dež! Seveda, dolgo ne bo deževalo in dež ne bo padal drugje, ko na pogorišču in v njegovi bližini."
Stopili smo peš dalje. Pa bi bili lahko tudi jezdili. Konja sta oživela in hitela, kar so jima dajale moči, kar silila sta naprej.
Moje prerokovanje se je uresničilo.
V pol uri se je oblak raztegnil črez vse nebo nad nami in blizu obzorja na zapadu. Kar temno je bilo kakor pred hudo nevihto.
In ko j nato je neurje izbruhnilo. Ne polagoma kakor pri nas, ampak na mah, brez uvoda. Za-bliskalo se je, zagrmelo in bilo je, kot da je nekdo prevrgel čeber vode. Oblak se je utrgal, bi rekli mi. Težki curki so udarjali po nas, po glavi, po ramenih, po hrbtu, in v eni minuti smo bili do zadnje niti premočeni, kot da smo v vodo padli. Konja sta izprva čisto mirno stala in z veselim prhanjem pozdravljala, hladečo, mokro kopel, kmalu pa sta zaplesala in poskočila in od veselja nista vedela, kaj vse bi počela. Spet sta bila sveža, moči so se jima vrnile, brez skrbi smo lahko potovali
tedaj smo morali priti do Pecosa.
"Použimo še kak grižljaj sem svetoval. "Potem pa vzemimo pot pošteno pod noge! Morebiti še za dne dohitimo Mar-shala."
V nekaj minutah smo se po-krepčali. Saj nismo imeli druga ko kos posušenega bizonove-ga mesa. Bratski sva ga s Sa-mom delila tudi Bobu.
Nato smo se odpravili. S Sa-mom sva jezdila, Bob pa je hodil peš. Izvrsten pešec je bil, prav nič ni zaostajal.
Sledov seveda ni bilo več videti, dež jih je spral. Pa saj smo vedeli za smer, kod je potoval Bernard s svojo družbo.
Na levi nas je spremljalo kak-tusovo pogorišče, kar konca ga ni bilo. Dež gotovo ni segel daleč v puščavo, pa ker tudi Bernard gotovo ni naglo potoval, sem upal, da so bili vendarle deležni mokrega blagoslova. Sicer pa smo imeli polne mehove, lahko smo jim pomagali.
VI.
Stakemani.
Pogorišča je bilo nazadnje vendarle konec in koj nato sem zagledal na obzorju temno gručo.
Nastavil sem daljnogled ter naštel devet ljudi in deset konj. Osem ljudi je še sedelo na tleh, deveti pa je pravkar za jahal konja in v skoku odjezdil nazaj na vzhod. Pa opazil je nas in obstal.
Spoznal sem ga. Mladi Bernard Marshal je bil.
Razumel sem, kaj namerava.
žeja in vročina sta ga tako zdelala, da je čisto otopel, ni o-pazil, da Boba ni več pri družbi ali pa je njegova volja čisto o-slabela pa se ni mogel opogumiti, da bi šel črnca jskat. Ko pa ga je dež osvežil, se mu je vrnila tudi prožnost duha. Pošten človek je bil, zaskrbelo ga je za zvestega Boba, koj se je vrnil, da ga poišče.' Bobovega konja
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
2,—Cuyahoga County Opera Ass'n opera v avditoriju SND.
4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
4.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana).
5.—Mlad.	zbor Slavčki priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights.
5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom.
5—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
5.—-Podružnica št. 14 SŽZ proslavlja Materinski dan v Slov. društv. domu na Recher Ave.
11.—Podružnica št. 18 SŽZ priredi Materinsko proslavo v
nekaj dni.
Pa tudi nam je osvežujoča mokrota dobro dela. Da smo bili do kože mokri, to nam nič ni delo, saj smo vedeli, da nas bo vroče solnce v pol uri čisto posušilo.
Lovili smo blagodejni dež v razprostorte odeje in v klobuke, pili, dali tudi konjema piti in še vse mehove smo napolnili.
Najbolj razigran je bil črnec Bob. Skakal je, se prekopicaval, kolobaril na rokah, odpiral usta in lovil dež pa kremžil in pačil obraz tako čudno, da sva se mu na glas smejala.
"Massa, massa, oh, ah —! Voda, lepa voda, dobra voda, velika voda —! Bob biti zd»av, Bob biti zdrav, Bob biti močen, Bob spet hoditi, spet jezditi in skakati vse do Kalifom!"
Pa se zresnil. Bern??"
Ali dobiti vodo tudi massa
"Najbrž. Ne verjamem, da bi bil prišel daleč črez kaktusov gozd.
Pa pij vendar, Bob! Dež bo kmalu prenehal!"
Pobral je svoj širokokrajni klobuk, ki mu je med njegovim razposajenim skakanjem padel z glave, lovil v njega dež, odpiral usta od ušesa do ušesa in si vlival blagodejno mokroto med velike rumene zobe.
"Oh ah —! Dobri massa! Bob piti še mnogo, veliko več!"
Izpil je, kar si je nalovil v klobuk, ip ga spet razgrnil proti nebu.
Pa žalostno je pogledal.
"Ah, oh —! Dež nič več! Nič več vode —!"
Res je z zadnjih gromom dež prenehal, kakor bi odrezal. Pa saj ga zaenkrat tudi nismo več potrebovali. Poživili smo se in mehovi so bili polni. Za dva tri dni je bilo vode dovolj. In do
bovče še nikdar videl ni, in povrh je moja čedna zuna-njost, ki je s v o j Č a s tako hudo razdražila živce mojemu dobremu Samu, zadnje tedne že tudi precej izgubila svoj sijaj, vsak dan sem bil bolj podoben idealu prerijskega lovca, kakor si ga je želel na primer Sam. Ni čuda, da me je Bernard gledal in gledal, pa ni vedel, kam bi me djal.
(Dalje prihodnjič)
Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd.
11.—Clev.	Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—Spomladanska	prireditev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
12.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku.
12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
19.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Minstrel Show" in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26.—O 11 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani.
26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples.
JUNIJ
2.—Proslava 125. obletnice
slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941.
2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
9.—Collinwoodske "Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi.
23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi.
23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave.
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade.
30.—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi.
JULIJ
4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah.
7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi.
14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
21.—Društvo sv. Družin^ 'št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O.
je že kar s seboj vzel za vajeti ga je držal.
Ni pa se mu izdelo prav, da ga nobeden izi njegbve družbe ni spremljal. "Po puščavi ni varno človeku samemu potovati, da so ga samega pustiji oditi, je kazalo, da so zelo nevljudni ljudje. Stavil bi bil ne vem kaj, da so oholi yankeeji, ki se jim ni zdelo vredno, da bi se mučili radi izgubljenega "niggerja," ki povrh še niti njihov sluga ni bil. Črnec takemu yankeeju ni vreden piškavega oreha.
Sumljivo je opazoval Bernard našo majhno družbo, se obrnil, nekaj zaklical svojim ljudem, in v hipu so vsi planili na noge, poskakali na konje in zgrabili za puške.
Naročil sem črncu: "Bob, skoči naprej pa povej, kdo smo!"
Bob je razmahnil svoje dolge noge in zdirjal po puščavi kakor veter. V naglem koraku sva jezdila za njim.
ičirnec je krilil z rokami in že od daleč na vse grlo kričal svojemu gospodarju:
"Ne streljati, massa*, ne klati —! Zelo dobri, pridni možje priti! Massa Charley biti, ubijati samo rdečkarje in lopove, pa nič storiti gentlemanom in Bobu!"
Spoznali so črnca, puške so se povesile, miroljubno in rado-volno so nas pričakovali.
Prijatelj Bernard me ni takoj spoznal. Nisem mu zameril.
V Louisvillu seveda nisem nosil trapperske obleke, čisto po "gentlemansko' 'sem bil oblečen, kakor se spodobi za obiske v takem mestu, obrit sem bil tisti-krat, lične brčice so mi krasile obraz. In težko je po dolgih mesecih spoznati tak obraz, če se skriva za divjo, zaraščeno brado. V trapperski obleki me
Dve bojni ladji, kateri je zadela zla uso da ob obali Norveške. Na zgornji sliki 'je nemška krizarka Karlshure, katero no potopile norveške obrežne baterije in rta spodnji sliki pa je, angleška lcrižarka Hardy, katero pa so Nemci močno poškodovali v bližini pristanišča Narvik.
Za spomin*— Severno-afriški rojaki, ki so del francoske kolonijalne vojske, si ogledujejo ugrabljeno nemško, zastavo, ki je bila zajeta nekje na zupMni fronti.
21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah.
21.—Klub	slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collinwoodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave.
AVGUST
4.—Piknik fare Marije Vnebovzete na Pintarjevi farmi.
4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah.
11.—Dvor	Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka.
18.	— Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov.
25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.
25.—Društvo	Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve.
22.	— Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave.
OKTOBER
6'.—-Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske	Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba.
19.—Podružnica	št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26.—Slov.	zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND.
DECEMBER
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
-o--
24 ur na bojišču na morju
Obrambne črte niso samo iz jekla in cementa. Tudi, drugod so "Maginotove črte," a so nevidne. Francija je na severu, zahodu in jugu obdana z morjem. In ker ima trojico mej na morju in ker ima onkraj oceana kolonije, ki so življenjskega pomena za domovino zaradi surovin in živil, zato tvorijo razne čuvajske ladje na morju nekako Maginotovo črto, ki Francijo varuje nevidno in pretakajoče se po potih oceana.
Nič ni moči reči, ali je topni-čar večjega pomena, kot pešec, ali je pilot bolj koristen kot voditelj tanka, zato je tako težko pravilno presojati nepoznano junaštvo pomorskih vojakov.
Najbolj neprijetna in nevarna je na ladji druga straža ponoči. Od polnoči do štirih zjutraj je mrzlo. Ko se začne daniti, pa debele meglene plasti ovirajo razgled in pomorščaki niso prespani. In zmeraj nanese prilika tako, da se dogajajo razburljiva srečanja s sovražnimi ali sumljivimi ladjami vedno v zgodnjih jutranjih urah, ne da bi kdo vedel, zakaj prav za prav.
Mrzla sapa brije po krovu. Valovi škropi je, mornarji od mraza šklepetajo z zobmi, medtem ko se kurjači pri svojih kotlih in strojih v vročini 50
stopinj kar kuhajo in jim znoj curkoma teče po golem životu. Ti in oni vršijo svojo dolžnost. Neprestano plove kaka straž-niška ladja ali torpedovka ali rušilec po tistem delu morja, ki jim je odkazan. Z napeto pozornostjo stoji čuvajno moštvo na straži. Radio niti za minuto ni pri miru in vzdržuje zvezo med ladjo in svojo glavno postojanko, ki ji poroča o vseh važnih vesteh, o vremenu in o "sumljivih ladjah." Ce je kje sovražnik, tedaj ladja takoj spremeni svojo smer. Znaki za alarm zadonijo, kapitana zbudijo, topniško moštvo se postavi k topovom. Čez četrt ure mučnega čakanja se pojavi siva senca naznanjene tovorne ladje. Pokažejo se znaki s prapori, z lučmi, s streli. Nato so ceremonije s kontrolo in ogledovanjem, ceremonije, ki so skoraj zmeraj uspešne, pa vedno drugačne. Višji mornar drži napet samokres v roki, ko s častnikom in štirimi pomorščaki stopi na tujo, ustavljeno ladjo. Pri pregledovanju ladijskih listin je precej presenečenja; večkrat so že patrulje odkrile sovražno ladjo pod zastavo nevtralne države, in ladja je bila polna surovin in živil, to se pravi snovi, ki jih je treba po blo-kadnem pravu zaseči. V takih primerih ravnajo mornarji povsem uradno: iznad kljuna zasežene ladje se dvigne trobo j niča kvišku, spodaj pa se razvije prapor sovražne države, kar je po pomorskem pravu znak, da plove tu trgovska ladja, ki jo je bojna stražniška ladja zalotila in zasegla.
Če je nevtralna narodnost ladje neoporečno dejstvo, tedaj je ta potek bolj preprost. Le v dvomljivih primerih, če kakovosti in namere blaga, ali tudi potnikov'ni mogoče jasno opredeliti, pozovejo ladjo, naj odpluje v kako blokadno luko v spremstvu enega od častnikov, enega ali dveh nadmornarjev in peščice mornarjev francoske bojne ladje.
Zjutraj ob štirih je: druge nočne straže je konec. Zdanilo se je in tudi malo topleje je; megla začenja izginjati. Prva dnevna straža spleza na krov, da zamenja tovariše. Ladja, ki so jo pravkar pregledali, se je izkazala kot nevtralna, njenega tovora ni bilo treba zaseči, in na bojni ladji je spet kmalu mir in red.	,
Spet se oglasi radio in naznani prihod angleških trgovskih ladij, ki jih spremlja bojna ladja. Mornar na mestu za signale le pozdravi s praporom. Potem pomorščaki spet odplo-vejo po svoji poti patruljira-nja, in to v dežju in mrazu, v nevihtah in v soncu, medtem ko se zgoraj mornarji tresejo od mraza in si spodaj kurjači brišejo svoje razgrete' obraze. To brezimno, tiho junaštvo mož s povodne fronte brez dvoma še zdavnaj ni javndsti zadostno znano,
--o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 We pick and deliver (x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
ROC,EL DRY CLEANING
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo.
1840		APRIL			1840 I	
lil	E2	To	We	■a		[Saj
	IJ	i	3	4	15	53
E	H	I	10	11	M	13
Q4		16	[17118		ipi	20
[21 H	m	23	24 25		26 i	27j
	1291	30|	i i:	_J	! TI	
						
TELEPHONE
Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič

švedski otroci z zanimanjem ogledujejo strojnico, katere so postavljene na vseh važnih krajih, ker se Švedska boji, da je sedaj ona prva na. vrsti, ki bo padla v nazijsko malho.'	1

Norveški hranitelji domovine na smučeh, ki so se postavili napram Nemcem v bojih severno od glavnega mesta Oslo, kjer se vrše srditi boji v katerih je padlo že nad 200 norveških vojakov in prav tako število Nemcev.
HRANILNE VLOGE
safetyV^\
//&$/ OF YOUR \ \\
II m&B
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE
Norveški vojaki v odporu proti nemškim zavojevalcem so se postavili v bran severovzhodno od mesta Oslo, kjer so se utrdile nemške čete. Zelo dobro jim, pomagajo v obrambi domovine veliki snežni viharji.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo, da nas je prera apustila naša ljubljena soproga in mati
Helen (Jelka) Vidic
ki je dne 18. aprila ob 6:20 uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil dne 22. aprila iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče, kjer smo se za vedno ..od nje poslovili.
Pokojna je bila rojena v selu Veliko, občina Vr-bovac, Jugoslavija. V Ameriko je prišla v letu 1910.
Iskreno se zahvalimo vsem onim, ki so ji izkazali zadnjo čast, kakor tudi onim, ki so darovali za svete maše ali pa poslMi krasne cvetlice.
Prav posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile v poslugo pri pogrebu in vsem onim, ki so se udeležili pri pogrebu.
Nadalje se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi, ki nam je v tej težki uri tako spretno in simpatično služil, da ga toplo priporočamo našim rojakom.
Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah in nas tolažili v tej bridki žalosti. Upamo, da še nadalje ohranite pokojni drag spomin.
Žalujoči ostali:
EMIL VIDIC, soprog.
MILAN VIDI^J, sin.
AGNES VIDIC, snaha; EDWARD, EMIL in MARJORIE VIDIČ, vnuki1 in vnukinja.
Cleveland, O., 29. aprila, 1940.
NOV GLASBENI PROGRAM Z
★	JAMES MELTON, tenor
★	FRANCIA WHITE, sopran
★	DONALD V00RHEES in BELL SYMPHONIC ORCHESTRA
ter zbor
V BLAG SPOMIN
dvaindvajsete obletnice smrti prcljub-ljene in nikdar pozabljene soproge in dobre matere
MARY WOLF
ki je zatisnila svoje mile oči dne 29. aprila, 1918..
Dva in dvajset let je že poteklo, kar Bog poklical Te je k sebi. draga soproga in, ljubljena mati, prezgodaj si nas zapustila.
Sedaj zeleni grob Te krije in spomin nam žalosti srce, ker Tvoje blage skrbne roke so za vedno sklenjene.
Mirno in sladko počivaj in prosi tam Boga za nas.
Žalujoči ostali:
JOHN WOLF,»soprog.' JULIA NOVAK, MARY PLAVAN, KA-TY DOLINAR. EMMA WOLF. VERA BENČINA, hčere. JOHN in JOSEPH, sinova.
Cleveland, O., 29. aprila, 1940.
Danes je plemiela!
GOTOVO NARAVNAJTE
WTAM • WLW ' WSPD • 7 zvečer
(Ohio čas)
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
na lastnem obrazu. Zato je Lisjaka aretiral, brž ko je mogel do njega. In ko ga je preiskal, je našel pri njem srebrno tobačni-co, na pokrovcu je bilo vdolbeno lastnikovo ime. Tega gospoda so izsledili po naslovni knjigi, in prisegel jfe, da je tobačnica njegova in da jo je pogrešil isti
dan, brž ko se je izmotal iz prej omenjene gneče. Tudi on da je' zapazil v gneči mladega fanta,' ki se je nenavadno urno smukal okrog, in da je tale jetnik pred njim prav tisti mladi človek.
"Ali imaš to pričo kaj vprašati, fant?" je rekel uradnik.
(Dalje prihodnjič.)
prijela gledalce nepristojna želja po razgovarjanju. Zdaj pa zdaj je srepo pogledal, velel kaki ženski: "Odnesite otroka ven !", kadar je motilo svečanost ilradovanja slabotno, z materino ruto na pol pridušeno vreščanje kakega mršavega dojenčka. Zatohel in nezdrav duh je polnil sobo. Stene so bile zamazane, strop očrnel. Na kaminu je stal star, okajen doprsni kip, nad kotcem prašna ura — edina pričujoča stvar, ki je šla tako, kakor je treba; zakaj pokvarjenost ali siromaštvo, ali navadno navzočnost obojega, je pu1-stilo na slehernem živem bitju madež, ki je bil malone tako neprijeten kakor debela, umazana plast, ki je pokrivala vse nežive predmete v tem prostoru.
Noe se je željno ogledoval za Lisjakom. Videl je < pač precej žensk, ki bi bile prav lahko matere ali sestre tega pošten j ako-viča, tudi več mož, ki bi človek sumil, so njegovemu očetu natanko podobni. Vendar ni bilo med njimi nobenega, ki bi ustrezal popisu, kakršnega je i-mel o gospodu Dawkinsu. čakal je v veliki napetosti in negotovosti, da so bile ženske obsojene v zapor in so ponosno odšle. Nato pa mu je kmalu odleglo: prikazal se je nov jetnik — in takoj je zaslutil, da to ne more biti nobeden drug nego tisti, ka-. teremu velja njegov obisk. : In res je bil gospod Dawkins. Primahedral je v sobo z zavi-hanimi rokavi kakor po navadi, t z levo roko v žepu, s klobukom v desnici. Nepopisno je drsal pred : jetničarjem, sedel v koteč, po-I tem pa na glas vprašal, zakaj so ga spravili v tako nečastno si-. tuaciio.
"Ali ne boš držal jezika za zobmi?" je rekel jetničar.
"Ali sem Anglež ali ne?" se je odrezal Lisjak, "kje so moji privilegiji?"
"Boš že dobil svoje privilegije, še prekmalu," je odgovoril jetničar, "pa s poprom."
"Bomo že videli, kaj poreče j minister za notranje zadeve sod-: nikom, če ne dobim svoje pra-• vice," je rekel gospod Dawkins.
"No, kako gredo ti opravki tu-' kaj? Hvaležen bom uradni-i kom, če rešijo to malo zadevico i in me ne mudijo s prebiranjem ' novin. Zgovorjen sem z nekim i gospodom v City, in ker sem mož-beseda, sem v svojih opravkih natančen, in ker on to ve,
-	mi bo odšel, ako ne pridem o 3 pravem času. In potem prejko-l ne ne bom tožil za odškodnino i tistih, ki So krivi moje zamude;
-	o, ne, prav gotovo, da ne!"
3 Lisjak se je držal, kakor da
-	mu je z ozirom na poznejše o-i bravnave zelo mnogo do natan-
-	čnosti, ter je prosil jetrpčarja, s naj mu pove imena "tistih mori drijanov" na sodni klopi. To ' je gledalce tako poščegetalo, da
-	so se od srcazasmejali, kakor bi il se' bil gospodič Bates, ko bi bil i slišal to vprašanje.
0	"Mir tam!" je zavpil jetničar. "Kaj je?" je vprašal eden iz-
il med uradnikov.
1	fžepna tatvina, visokorodje." i "Ali je bil deček že kdaj po-j e prej tukaj?"
;, "Moral bi bil biti, večkrat že," j
-	je odgovoril jetničar. "Bil je že e malone povsod, drugod. Jaz ga 3i dobrp poznam, velerodje."
-	"O! Vi me poznate? Res?"
-	je vzkliknil Zviti in si to izpo-
-	ved zabeležil. "Zelo dobro. Vsaj j
-	zaradi razžaljenja časti vas
-	imam."
Zopet smeh in vnovič opomin:, 1 "Mir!"	)
"Torej, kje so priče?" je dejal pisar." j "A, čisto v redu," je pristavil
-	Lisjak. "Kje so? Rad bi jih vi-
-	del.'
Ta želja se mu je nemudoma
-	izpolnila. Nastopil je stražnik, :. ki je videl, kako je v gneči se-
-	gel jetnik nekemu neznanemu
-	gospodu v žep, potegnil iz nje-i ga robec, ga pa, ker je bil zelo
-	star, zopet previdno vtaknil na-3 za j, prej pa ga je še poskusil
se ritensko pomikal proti vratom in majal v nekako premišljenem strahu z glavo. "Ne, ne — iz te moke ne bo kruha. To ne sodi v mojo stroko."
"Katero st^okjo pa je dobil, Fagin?" je vprašal gospodič Bates in zaničljivo premeril Noe-tovo sloko postavo". "Da se lepo zmaže, kadar ne gre vse kakor po loju, in pobere smetano, kadar je vse varno. To je njegov posel, ne?"
"Te prav nič. ne briga," je odgovori gospod Bolter, "in ne o-bregaj se ob ljudi, ki so nad teboj, če ne, boš slabo naletel."
Silno se je zakrohotal gospodič Bates nad to vzvišeno grožnjo, in nekaj časa je minilo, preden je utegnil Eagin posredovati in gospodu Bolter ju dopovedati, da se ne spušča v prav nikako nevarnost, ako gre v policijski urad. In ker v London še ni prišlo poročilo o neznatni zadevici, v katero se je zapletel, in še nimajo opisa njegove osebe, je zelo verjetno, da pač ne slutijo, da se je semkaj zatekel. Ako se primerno preobleče, gre tja prav tako varno, kakor le kam v Londonu. Kdo bi pa tudi samo od daleč mislil, da poj de iz proste volje prav tja; vse drugo bi prej domnevali.
Malo po tem prigovarjanju, še mnogo bolj pa iz strahiu pred Židom se je Mister Bolter nazadnje vdal, čeprav nerad, da prevzame ta posel. Po Fagino-vih navodilih je neutegoma za-nVenjal svojo obleko z vozniško haljo, mančestrskimi hlačami in usnjenimi golenicami; vse to je imel .Fagin v zalogi. Dobil je še pripraven klobuk, za trak vsej cestninskih listkov in bič. Ta-j ko opravljen naj pohajkuje proti uradu, kakor kak kmet s co-ventgardenskega trga, ki po mestu radovednost prodaja, in ker je bil neroden, neotesan in surov, kar se da, ni Fagina prav nič skrbšlo, "tla ne bi bil svoji nalogi popolnoma kos.
Po teh pripravah je izvedel, po kakih znamenjenih bo spoznal Zvitega Lisjaka, nato ga je peljal gospodič Bates po temnih in ovinkastih ulicah prav blizu Bow-Streeta. Opisal mu je natanko lego urada, mu dal obilo napotkov, kako naj gre kar naravnost po veži, na dvorišču pa naj krene po stopnicah na desno roko, ko pride v sobo, naj se odkrije. "Zdaj pa hiti sam, in prav na'tem mestu te počakam."
Noe Claypole ali Morris Bolter, kakor izvoli čitatelj, je šel natanko v nakazani smeri. In ker je gospodič Bates kraj do dobra poznal, so bila njegova navodila tako točna, da je dospel v sodno dvorano, ne da bi se bil moral muditi z izpraševanjem in brez drugih ovir. Pomešal se je v gnečo ljudi, večinoma žensk, ki so se tlačili v umazani, zatohli sobi. Na gornjem koncu je bil ograjen prostor z nekoliko) vzvišenim odrom, na levi pri steni koteč za jetnike, na sredi loža za priče, na desni pult za magistrate uradnike. Ta častitljivi prostor je bil za lesenim opažem, skrit navadnim očem, tako da je preprosti narod slutil (če je mogel) tam zadaj pravico v vsem njenem veličanstvu.
V kotcu je bilo samo nekaj žensk, ki so si spomigavale s svojimi znanci. Pisar je čital dvema stražnikoma in preprosto o-blečenemu možu, ki se je sklanjal nad mizo, izpovedbe prič. Nja rešetko kotca se je naslanjal, jetničar, gledal malomar-, no okrog in se od dolgega časa I tolkel po nosu z velikim klju-I čem; prenehal je samo, kadar je
"Tako mi je, kakor bi ga vi- s del," je vzkliknil Žid ter uprl o- t či v svojega varovanca.	1
"Meni tudi," je kriknil Korle -Bates. "Ha, ha, ha! Tako se mi i zdi. Vse vidim pred sabo —• bog-me, da, Fagin. Počil bi od sme- I ha, počil bi! Vsi tisti sivci dela- t jo resne obraze, Jack Dawkins t pa govori z njimi zaupno in zlo- z žno, kakor da je samega sodni- i ka sin in da napiva gostom po t obedu — ha, ha, ha!"	i
Res, Žid je spravil svojega mladega prijatelja v zelo dobro f voljo. Gospodič Bates je videl * sprva zaprtega Lisjaka v muče- 1 niški gloriji, zdaj pa ga je gledal kot glavnega junaka zelo ne- < navadne in izbrane burke in je i kar nestrpno čakal, kdaj pride < čas, ko se ponudi njegovemu sta- 1 remu tovarišu prilika, da pokaže svojo nadarjenost,
"Nekako moramo izvedeti, ka- ' ko mu je danes," je menil Fa- : gin. "Čakaj, da pomislim."
"Ali naj grem jaz?" je vprašal Charley.
"Po nobeni ceni," je odgovoril Žid. "Ali se ti blede, dragi moj, ali se ti res blede, da hočeš iti prav tja, kjer —. Tega ne, Korle. Za zdaj je dovolj, da sem enega izgubil."
"Pa menda ne mislite iti sami?" je vprašal Korle s porednim zasmehom.
"To bi ne bilo prav," je odmajal Fagin z glavo.
"Zakaj* pa ne pošljete tega novega tička?" je vprašal gospodič Bates in položil roko Noetu na ramo. "Živ krst ga ne pozna."
"Hm, če se mu zdi," je menil Žid.
"Zdi!" mu je segel Korle v besedo. Kaj pa se naj njemu zdi?"
"Res, prav nič, dragi moj," je rekel Fagin ter se obrnil proti Mistru Bolter ju, "prav nič takega ni to."
"O, imam pa tudi jaz besedo, veste," je pripomnil Noe in
■mM Naznanilo selitve	1
I Wm\\ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da	|
! v V	sem se presilil iz 4505 St. Clair Ave.	|
I Y^V'Vi f! Ako vam m mogoče prinesti obleko k	|
■ J^t ' 1 ; nam, pokličite in jo pridemo iskat, čez	§
-------------- dan ali zvečer.	§
Garantirana je naša postrežba in zmerne cene.	|
Se toplo priporočam	|
frank mmm	g
slovensko podjetje	p
CLEANER and TAILOR	I
1204 Norwood Rd., vogal Bonna Ave.	|
F.Ndicott 1798	€