Naročiiinu mesečno 25 Din. /.u inozemstvo 4li Din — ne-rlfl |чкм i/.duja celoletno 121) Din. to Inozemstvo 14(1 Dir L r e (i n i AI v o |e v Kopitar ifvi nI fi/lll iHelnen uredništvu dnevna služIm 2050. - nočim »)<<{, 2944 m 2050 ► VENEC Cek. račun: Ljob* I i (t rut št. 10.650 in 10.349 za in sera te; rfnra jevo štv. 7565 Zagreb štv. 39.011. Prnga-Diinnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliuju vsak dud zjutraj, pondeljka in dneva po pr razen po praznika Kralj Boris in kraljica Ivana Kaj se vam zdi o Kristusu? Matej 22, 42. Kaj se vam zdi o Kristusu —, to vprašanje je danes Se vedno tako aklualno kakor jo bilo pred dva tiscč leti. Krislus ni nikdar |>roinagano stališče. Eni ga sovražijo, drugi ljubijo. Nihče ni tako strastno ljubljen in nihče lako strašno sovražen kakor Krislus. Miljoni Iriumfirajo ob njegovem vs'ajenju in njegovih vnebohodih in so žalosini, kadar ga vidijo v njegovi Cerkvi trpečoga. Drugi bi ga pa radi vsak dan križali, vsak dan zagrebli v kamnite grobov« ln pečatili njegov grob in besne od srda in žalosti, da nočo v grobu oslali. Tisti, ki ga ljubijo in tisti, ki ga sovražijo, pa spričujejo, da biva, <1 a živi in da mimo njega ni mogoče brezbrižno iU. So pa šo tretji, ki imajo težave. In teh ni malo. Nasprotno, zelo mnogoš evilni so. Vsak dan prinese loliko vprašanj in problemov, v katerih nikamor ne vedo s Kristusom. Na svelu, — da ludi na krščanskem svelu ni vse prav. Vsi lo čutimo. Dobro. Ko bi Kris'us bil samo Bog, bi se mirno potolažili z izjavo: Mojo kraljestvo ni od tega sveta! In ko bi bil samo človek, bi rekli: Glejle, saj je rekel: Resnično, kdor nima meča, naj proda svojo suknjo in naj si ga kupi! Ko bi bil Kristus samo Bog ali samo človek, ki lažje razumeli. Tako pa... Dolga, temna procesiia omahujočih poelav je, fz črnih rudnikov in plavžev, iz lovaren in delavnic so sc sešli, iz podstrešnih in podtalnih stanovanj in barak so se zbrali, iz svojih bednih ležišč so sc dvignili, zgrnili so se okrog Njega in Mu z lačnimi očmi govore: j-Лко s i Sin boiji, rcci, naj bodo li kamni fcriilt. Лко si Bog, potom ne trpi krivice in dovoli, da jo Irpimo mi. Stri v prah tvoje in naše sovražnike, ^pošlji ogenj nanje«, da jih požre. Nasiti nas, slori z eno samo besedo, da bo kamenje kruh. Kristus, ki ni samo Bog in ne samo človek, ki ni imel kamor bi glavo položil, pa je nasičeval tiscčglavo množice, ki jc umiral mod razbojniki na križu a neštetim dal življenje in zdravje, opozarja nn glavni namen človekovega življenja. Naj ne živi človek samo od kruha ... A že prihaja druga procesija veselih, razigranih ljudi, željnih senzacije in novosti. To so moderni ljudje filmske kulture, katerim je Kristus le bolj inlercsanjen pojav. Med njimi so tudi lagodno zibaječo postavo okroglih lolcs, katerim ne dela krščanstvo veliko preglavic, ker mislijo, da je preživela forma. Toda interesanlno bi bilo, ko bi Kristus, o katerem pravijo, da je nekoč delal tako izredne stvari, tudi v naših dneh kaj čudežnega storil. Vsi ti kličejo: Ako si Sin boiji, vrzi se z vrh templja doli. Ce si prišel pridobivati ljudi za svoje kraljestvo, potem jim daj vero v svoje božanstvo. Pokaže veličastno znamenje z neba, da ga bodo vsi nezmotno spoznali, slori edinstven čudež, katerega nihče ne bo mogel ovreči, potem bomo tudi mi verovali. Njim odgovarja Kristus: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga! Nisem prišel, da delam po človeško. Svobodno voljo imale in razum. Kdor me pošteno in z ravnim srcem išče, me najde. Ni čem ei s silo in močjo osvojiti človeških src, ker hočem, da mi jih sami svobodno daste. Nad prostovoljno daritvijo imam veselje a ne nad žrtvijo, ki bi bila izsiljena s omamo čutov in duha. Procesije kar noče bili konec. Prihajajo mo-gočnjaki in veljaki sveta. Politiki, državniki, ki vodijo ljudstva in delajo javno mnenje. Njim in zlasti njim jc Krislus prečesto uganka, skoraj s pomilovanjem ga gledajo, ker ni razumel politične konjunkturo svojega časa in se jim zdi, da je tudi sedaj ne bo. Vse li damo, (e pred nas padeš in nas moliš. Mogočna je ta ponudba in kolikokrat je bila že postavljena v zgodovini Kristusu in njegovi Cerkvi! Kako so prigovarjali prvim kristjanom: Samo eno zrnce kadila na altar cesarja — in svoboden boš — In tvoja žena bo imela moža in tvojim otrokom bo ohranjen oče. Bodi v srcu, kar hočeš, le majhen, zunanji akt, loliko, da javnost vidi... Samo mala koncesija in Anglija bi ne odpadla od Cerkve. Ne j toliko poudarjanje teorije, pa bi francoski katoličani obdržali cerkve in palače. Malo več spravlji-vosti, ali bolje strpljivoeti, pa bi se izognila Cerkev tolikim konfliktom z državami... To so govorice In ponudbe skozi vseh dvatisoč let. A ker Cerkev nI mogla in ne bo mogla dati krivično zahtevanega zrna kadila, je morala v katakombe in na morišče, zato je bila preganjana in bo preganjana do konca sveta. Cerkev uči narode: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, a na krivične zahteve svetne oblasti odgovarja: Kraljestva zemlje se morajo dvignili h kraljestvu božjemu. A ne sme biti božje kraljestvo ponižano na ntvenu kraljestev zemlje I Kaj se vam zdi o Kristusu? Mnogi zdvajajo r.ad njim, ker niso našli pri njem materijelnega kruha, ki so ga iskali. Odvračajo se od Cerkve in njenega nauka, ker mislijo, da je čisto brez ntoči I na sedanji lok gospodarstva. Krščanstvo je odpo- j vedalo, govore. In res bi moralo izbirati, ko bi ži- , velo lo od kruha zemlje. Za drugo Krislus ni več | Assisi, 25. okt. Danes sta bila poročena v baziliki sv. Frančiška bolgarski kralj Boris in italijanska princesa Ivana. Ljubljana, 25. okt. Danes sla bila po obredih katoliške cerkve v prisotnosti vladarske hiše in zastopnikov inozemskih vladarjev poročena bolgarski kralj Bcris III. in najmlajša hčerka kralja Viktorja Emanuela II. Ves italijanski narod je z navdušenjem spremljeval mlado kraljevsko nevesto k poročnemu oltarju, ker jo je vzljubil vsled njenega značaja, ki veže v lepo harmonijo vrline savojske vladarske hiše in milino, ki jo je podedovala od svoje slovanske matere. Zato je umljivo, da je iz vsega naroda kipela iskrena želja, da bi mlada zaročenka, ki bo jutri kraljica junaškega slovanskega naroda na Balkanu, našla v tej zakonski zvezi svojo osebno srečo in osrečevala deželo, kamor jo je vleklo njeno mlado srce. Enako kakor italijanski narod — mi mislimo priprosti narod brez primeskov fašističnih pustolovščin — misli in želi tudi ostala Evropa. En.'ko mislimo tudi mi Jugoslovani, ker z oslalo Evropo vred pričakujemo, da bo ta zveza med dvema kraljevskima rodbinama poslala steber miru in sprave na naJem. kontinentu. Mi bi rajši ne verovali onim črnogledom v mednarodni politiki, ki prerokujejo, da bo iz te ljubezenske zveze zrastel kak nov mednarodni prepir. Mi bi prav posebno radi verovali, da osobito tisti politiki, ki danes v Italiji odločajo, vidijo v poroki mlade princezinje z bolgarskim kraljem nekaj bolj plemenitega kot pa običajno politično kupčijo, do katere jo namerava italijanski fašizem jx>-nižati. Eolgarskemu narodu, katerega tudi mi spoštujemo kot junaškega in katerega štejemo med svoje slovanske brate, je fašistična ideologija poginoma tuja in prepričani smo, da se italijanskim fašistom ne bo posrečilo, da bi kovali dobiček iz ljubezni italijanske kraljevske princezinje. Zato kot katoličani, ki v svojem življenju, javnem in zasebnem, zagovarjamo krščanska načela miru in ljubezni, danes izražamo iskreno željo, da bi ta nova zveza j>ostaIa tudi, kar se tiče naše domovine, zanesljivo poroštvo za prijateljske odnošaje med nami iu med obema narodoma. Pri tej priliki pa se nc moremo ubraniti nekega iskrenega obžalovanja, da so nekateri fašistični listi, saj so vedno isti, ta dogodek hoteli na prav umazan način izrabiti, da manifestirajo proli naši kraljevini in da poskušajo podreti, vse mostove med nami in med Bolgarijo. Sicer vemo, da sc je to zgodilo Ic vsled nacionalistične zaslepljenosti. | Belgrad, 25. oktobra. AA. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je minister za finance izdal niz ukrepov za olajšanje davčnih bremen in za lažje odplačevanje davčnih dolgov. Tft'ko je ргесејбпје število davčnih uprav na škodo davčnih obvczamcev v pogledu zgradarine opustilo, da ugotovi, kateri deli posameznih mest, trgov itd. spadajo v skrajno periferijo, in zato obdavčijo tudi zgradbo, ki jim gredo davčne olajšave. Zato je bilo davčnim upravam naloženo, naj v soglasju s političnimi oblastmi najkasneje do 10. prihodnjega meseca ugotove, kakšne mestne predele je treba pripisati k skrajni periferiji in katere četrti ne. Takoj nato morajo davčna oblast-va odpisati previsoko cdmero tega davka nnjdljo do konca tega meseca. Tako ho znaten del poljedelskih zgradh v mestih in trgih oproščen tega davka. Obenem bo precejšnjemu delu takih oseh v mestu kakor tudi manjšim obrtnikom pn sreskih mestih že odmerjeni davek do neke mere reduciran. Istočasno sn bile obveščene finančne direkcije, da lahko popravijo odmero zgradarine za zgradbe, v katerih stanujejo poljedelci in manjši obrtniki teh mest. Ti ukrepi veljajo obenem za obdavčitev zgradb v večjih mestih. Gledo zemljiškega davka Belgrad, 25. okt. m. Posebna komisija je v pravosodnem ministrstvu končala načrt novega zakona o industrijski banki. Izročil se je že pravosodnemu ministrstvu v potrditev. Pri izdelavi načrta so sodelovali strokovnjaki iz vse države. Zakon je moderen. Sedež banke, ki se bo ustanovila v nedoločenem času, je Belgrad. Delniški kapital bo zna'al v začetku 150 milj. Din. Razdeljen je na 150.C00 delnic po 1000 Din. Kapital se bo lahko s jiristan-kom zbora delničarjev in odobretijem trgovinskega in finančnega ministrstva povečal, toda samo do 1 milijarde. Podpis akcij se bo vršil tri tncsccc potem, ko stopi zakon v veljavo. Delnice se bodo glasile na prinosnika. Banka se bo bavila z izdajanjem kredita industrijskim podjetjem, med kalera se šte- mteresanten. Cerkev jim je okostenela forma, brez življenja — zato ker ne poznajo njenega življenja. In mogočnjaki zemlje Kristusu in njegovi Cerkvi vedno znova kopljejo grob in ga pečali jo in so s rdi jo, da vselej vstane iz groba in živi. Da, Krislus živi na veliko radosl listih, ki ga Tako je med drugim za našo miselnost |)o|x>lnoma t nerazumljivo, kako more »II Popolo di Trieste« ravno na dan r>oroke med Ivano iu Borisom, ko temu dogodku f>osveča več kot eno stran, kjer govori v najbolj izbranih in navdušenih besedah o obeh zaročencih, napisati v isti sapi in v istem listu besede, iz kalerih diha pravo diabolično sovraštvo proti naši zemlji. Njegov uvodnik jc posvečen materi zaročenke. Ali se list sploh zaveda, da je mati Ivane slovanske in naše krvi in da se ji mora srce trgati ob bolečine in gnusa, če mora sprejemali častitke iz ust, ki preklinjajo narod, iz katerega je izšla? Ali se mu res zdi umestno, da se ravno na ta dan spušča v neslano dokazovanje, da bolgarski narod ni slovanski, s čemur bi brez Assisi, 25. oktobra, as. Za gostim špalirjem vojaštva je bilo po assiških ulicah danes no tisoče in tisoče povabljencev. Assisi jo preživel noč brez spanja. Princesinja Giovanna, ki jc danes postala holgarska kraljica, je sicer pred poroku rekla: »Nc dotaknite se mojega Assisija!« Kljub temu pa danes mesta ni spoznati v morju vojaštva in drugih ljudi. Kraljevske rodbine so dospele na assiški kolodvor danes zjutraj. Vojaštvo jc zaprlo vse ceste. Varnos.ni ukrepi so dosegli velikanske dimenzije. dolgo pred slavnostnim sprevodom proti cerkvi so bile vse privatne hiše zaprte in je policija varovala vsa hišna vrata. Poročni sprevod je .tvorilo okoli 100 zaprtih avtomobilov, ki so se vrstili v skoraj 4 km dolgem sprevodu. V cerkvi je bil srednjeveški slavni oltar v svoji impozuntni enostavnosti brez posebnih okraskov. Samo dva srebrna svečnika sta ga krasila. Dame so nosile bele zaprte obleke s čipkami brez okraskov. Gospodje so bili v frakih in z odlikovanji. Povabljeni gostje v cerkvi so čakali celo uro. Kakor hitro je poročni sprevod dospel v cerkev, se je н knra oglasilo veličastno petje. Med drugim se je pela tudi krasna pesem sv. Frančiška >0 življenju in smrti«. Kralj Boris je bil v unilormi svojega regimenta, princesinja Giovanna pa v beli obleki z ' vlefko. Nosila je šopek belih vrtnic. Poročno ceremonije so trajale komaj pol ure. I Kralj Boris jo na vprašanje duhovnika odgovoril i italijanskim: »Sil« Assiško ljudstvo je prišlo na j svoj račun šele, ko je poročni sprevod po svečano- v krajih, kjer še ni dovršen katastrski pregled, so odstranjene vse razliko v površini katastrskih iz-mer, ki jim je treba posvetiti največjo pozornost. Posestnikom, ki ne želijo počakati na katastrsko izmero, je dana z okrožinico ministrstva financ I). K. St. 05.823/29 možnost, da popravi površino s tem, da jo da vpisati v svoje lastninske listine s tem, da predloži načrt svojega posestva od strokovnjakov. Vrhu tega bo ministrstvo financ, kjer bo ugotovilo razliko med prijavljeno površino teh lastnikov in taktičnim stanjem, odredilo izmero, da s tem čimprej odstrani te razliko Davčnim obvezancem za zgradarimo je po-dalffiein pritožbeni ro kdo konca t. 1., tako da bodo mogli vložiti pritožbo tudi oni davčni obvezanci, ki so zamudili dosedanji rok. Davčnim obvezancem, ki jih je letos obiskala uerodnvitnost, ho na njihove prošnje dovoljeno, do jim linančne direkcije odgodc plačilo letošnjo ;i davka do t. novembra leta 1931. Onim davčnim obvezancem p«, ki so še danes v zaostanku z dohodarino, davkom nn lastni > in vojnim dobičkom, smejo finančne direkcije na pnillagi 1 nkretnih prošenj, premo'' ijskemu stanju in plnčilni sposobnosti dovoliti odplačilo teh davkov letnih obrokih do konca leta 1935. jejo ludi hotelirska podjetja. Z izdajanjem industrijskih obveznic bo sprejemala hranilne vloge in izdajala založnice. Banki bo načeloval ravnatelj, ki ga bo izbral upravni odbor. On bo vodil vse posle pod nadzorstvom odbora. Banka ima pravico imeti v svojem pečatu državni grb. Banka uživa vse pravice in ugodnosti, ki jih ima Državna hi|x>tekarna banka. Država jamči za izplačila industrijskili obveznic, ki jih bo banka izdajala in ludi za hranilne vloge. Papirji te banke in njene obveznice se bodo lahko uporabili kot kavcije pri ofertah in licitacijah v nominalni vrednosti. Kuponi delnic so oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, do-klad in pristojbin in sploh vseh drugih plačil. Cim stopi zakon v veljavo, sc bo takoj postavil vladni komisar. ljubijo. Kriahm Uri, vlada in kraljuje! Toda praznik Kristusa Kralja mora biti vernikom ludi opomin, da so morajo za njegovo kraljestvo vedno boriti; ker njegovi sovražniki ne epe in bi v Kristusa ne verovali, tudi Čo bi vsak dan pred njihovimi očmi iz grobov vstajali mrliči. dvoma rad nanovo podčrtal, da jc v očeh fašizma slovanstvo največje zlo? Ali je potrebno, da ravno na ta dan izzivalno vpije ven v svet: »La Bolgaria non e piit sola« (Bolgarija ni več sama), kakor da bi bila slovanska Bolgarija morala čakati 100 let, da je našla v nekem problematičnem fašizmu svojega osvoboditelja. Naravnost bedasto se nam pa zdi, če »Popolo di Trieste« baš na ta dan in na koncu svojih poročil o poroki z velikanskimi črkami razglaša neke fantastične vesti O oboroževanju Jugoslavije. Dobro čutimo, da bi fašizem kraljevsko poroko v Assisijti rad tolmačil kot veliko zmago proti Jugoslaviji. Nas to ne razburja, zato ker vemo, da bo take neplemenite račune zgodovina deniantirala. stih v cerkvi in po obisku groba sv. Frančiška r spodnji cerkvi zapustil cerkev in se podal v mestno posvetovalnico. Tukaj se je vršilo podpisovanje poročnih aktov, pri čemer sta bila Mussolini in Federioni poročni priči. Nato so jc podal pomeni sprevod v vilo »Con-stanzo«, ki je 11 km oddaljena od AssiHiju. Tukaj se je vršil poročni obed. Maloštevilni prostori vile niso mogli sprejeti vase 270 povabljencev. Kraljevska veličanstva so obedovala sama v majhnem, čednem salonu. Mussolini, njegov bolgarski kolega Ljapčev in drugi odličnjaki so obedovali v drugem prostoru, Oslali povabljenci pa so bili pogoščeni v rastlinjaku. Vse spalnice so bile spremenjene v ohlačilnirc. V eni od teh je odloiila holgarska kraljica pajčolan in si nataknila krasno krono, ki jo je podaril italijanski kraljevski par in ki je okrašena z večjim številom dragocenih draguljev. Osem tajnih policistov jo varovalo skrinjico s krono tekom noči. V isti sobi si bo bolgarska kraljica oblekla potovalno obleko. Danev zvečer bodo odpotovali v Ancono, odkoder se lin inladoporočeni kraljevski par podal v Varno. Sofija. 25. okt. a*. Danes so praznovali v Sofiji poroko svojega kralja. V katedrali se je vršila svečanu služba božja. Prisoten je bil ves diplomatski zbor. Vlada ni bila zastopana. Celo mesto je bilo v zastavah. Vršijo se velike priprave za sprejem kraljeve dvojice. Sicer pa dan prihoda kralja Borisa v Solijo še ni določen. Najbrže pride kralj v ponedeljek, ko не vrne v Solijo tudi ministrski predsednik Ljapčev. Koroški Slovenci s kršč. socijalci Celovec, 25. okl. d. (Izv.) Koroška slovenske stranka se je odločila, da bo v bodočih državno-zborskih volitvah pozvala svoje volivce, da glasujejo za krščansko socijalno stranko. Koroška slovenska stranka se je odločila za ta političen eks-jierimeiit iz dveh razlogov: prvič se v Avstriji pri-pravija kulturni boj in koroški Slovenci bi ne slabili radi one stranke, ki v političnem življenju brani krščanska načela, drugič pa so dobili od krščanskih socijalcev konkretne obljube, da se bodo zavzemali za kulturno avtonomijo slovenske manjšine. Nikdo ne bo smel več prezreti iskrenosti koroških Slovcncev, ki so |irivolili v veliko žrtev in opustili svojo lastno volivno listo. Upamo, da bo krščansko socijalna stranka, ki v prošlosti ni bila naklonjena slovenski manjšini, razumela gesto in v bodoče vračala zvesfobo za zvestobo, kadar bc treba braniti naravne pravice svojih sedanjih vo livnih zaveznikov. Proccs proti Slovencem 6. nov. Itim, 25. okt. p. Dno 30. okt. prične izredni Iribunal za zaščito države z zasedanjem. Ta dan prično proces proti skupini komunističnih agitatorjev. G. ali 7. nov. se bo pričel proces proti 50 Slovencem in Hrvatom iz Islre, za katero vleja ista obtožnica, po kateri se jo vodil znani proces v Trstu. Ekspioatacija rudnika Ljuhija Belgrad. 25. okt. Neka angleška finančna skupina ponuja za cksploatacijn železnega rudnika Ljubijn kapital t milijon funtov. 0 lej ponudbi so se zvedele podrobnosti. Angleška družba Neyloj Benzon et Cie. je stavila našemu ministru za šume in rude ponudbo, s katero se obvezuje, da bo letno izkopala 350.000 ton železne rudo iu jo spravila preko hakarske luke. V ta namen se angleška tir-ma zavezuje uredili bakarsko luko in zgraditi take naprave, da bi se železna ruda iz vagonov neposredno natovarjala na ladje. Angleška družba bi v ta namen zgradila svojo progo in posebne vagone. Državi ne bi bilo Irelia za ureditev pristanišča dati nobenega denarja, marveč bi vse stroške trpela družb,i. Angleška firma se obvezuje plačevati vse takse in zaposliti samo naše domače delavce. Zakon o sodišču za zaščito države Belgrad, 25. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog g. ministra za pravosodje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o drž. sodišču za zaičllo države. Dunajska vremenska napoved. Nadaljnje padavine. Temperatura bo pndls. Sevcozapadni vetrovi. Nn nI,minah no«l 1000 m sneg. Olajšanje davčnih bremen Ukrepi za lažje odplačevanje davčnih bremen Načrt zakona o industrijski banki Delniški kapital v začetku 150 m Ijonov — Delnica po tOOO Din. Poročna svečanost Čudež na Visli Noben narod noče vojne Lep govor ministra dr. Kumanudija: „Naša država ni borbena, niti osvojevalna" — „Svoj narodni ideal smo skoro že uresničili" (K 10 letnici pol jske zmage nad sovje-ti.) 'Ui pregled temelji na obeh glavnih delih t. \ojni leta l')Jt: knjigi »Na Visli« |m»Ij---ki'"ii general'štabnegu |>oveljnika generala Srkorskega in knjigi Operacije k ras-noj armiji v Poljše« sovjetskega glavnega poveljnika Tuhafrevskega. One It. novembru 1918 je podpi-ala poražena Nemčija zgodovinsko kapitulacijo, in je ustanovil Pilsndski neodvisno (»oljsko vlado. /. mrzliično naglico je ustvaril začetkoma maloštevilno vojsko in /e začetkom februarja 1419, koma j tri mesece (lozueje. se je \ rgel na 1н>1ј-ševike. V enem tedniu je zasedel Brest-Litovsk im potem po vrsti Pjnsk. Orodno ter JO. februarja Vilno. \ p rila je že ljski fronti komaj 25.000 mož. Aprila jc narastlo to število več nego petkrat. Ognjeviti Pilsudski, ki ui ustvarjen za čakanje, je sklonil prestreči udarec. C.'eneralni štab je priporočal napad v -meri Orodno—Varšava, kjer se je severni) od Pi nskega barja zbiral« rdeča vojska. Tudi PitamUki. revobncijonar po preteklosti, je politiki na ljubo žrtvoval vse ugovore vojnih izvedencev. Manj nego za strategijo, se je zanimal za načrte begunskega hetmana Petljure 0 samostojni Ukrajini pod poljskim pokroviteljstvom. V zvezi s to odločitvijo je bil padec zasluženega generala Josipa Hale rja, ki jc iz Pariza pripeljal v domovino prve, vzorno opremljene |>olke iz ameriških Poljakov. Ilaler je zamvan protestiral zoper napad na vabljivi, a strategično brezpomemben Kijev, ki bi rdečim polkom prepustil prosto odločitev. Užaljen in razburjen jo stopil v pokoj in odšel na kmete, da bi Poljsko rešil nevarnega notranjega sovraštva med svojimi in Pilsndskega pristaši. Po 12dnevnem br/.cm maršu so Poljaki dne 7. maja brez boja zasedli Kijev. Petljura. ki je sledil Poljakom / lastnimi šibkimi oddelki, je •»veča no \ s ton d v svojo prestolico, Tode previdni Pilsudski zopet ni delil splošnega navdušenju. Obhajali so ga mučili dvomi. Če so bolj-Seviki tako mirno izgubili Kijev, jc pomenilo to, da mu ne pripisujejo velikega pomena, (n res kmalu je pričela rdeča vojska na dolgi severni fronti cxl Dvinska do Yi*le besen protinapad. ki j«' veljal — Varšavi sami! Glavni sovjetski pdveljn.i'k. šc-le 2H let stari nekdanji gaTdni poročnik Tuhačevski. zmagovalec nad KoRakom, je že 13. maja predrl slabe poljske utrdbo in z enim skokom prišel 100 km daleč v zaledje. Poljsko \odslvo jc nujno moralo od-poklicati i/ Ukrajine najboljše čete. da bodo ustavili prodiranje Tuhočevskega. A med tem je planila ua slailx> zavarovani Kijev konjenica Bildenega. Vprizorilu je strašno klanje, /medene, raztresene, obupane |voljske divizije so v divjem strahu zapustile Ukrajino. Budeni ni ostal v Kijevu, a je s sabljami podil Poljake naprej. Francoski vojni agent v Varšavi, kapitan Kuntz, nima besedi za crjači 1 veliko trihijavo Grodno. A rdeča konjenica je preplavala Njeman in se prikazala v Boledjil okoli trdnjave zbrane vojske. Zopet so morali Poljakii v nnglici pognati utrdbe v zrak. ker sicer bi bilii obkoljeni. Isto se je ponovilo s trdnjavo Brest-Litovsk ob Bti.gn. Francoski vojni svetovalci z generalom Weygamdo*n nu čelu so tu mislili zadržati beg in pričeti protinapad. A tri divizije starega carskega stratega SologuiKi so na mah zasedle najmočnejšo postojanko, Režioo. Prihodnjo noč so peljali domači brestski komunisti napadalce v trdnjavo samo. Štabni poveljnik, general Sikorski, globoko potrt po umom vseli svojih častnikov, jc odredil umik na Vislo. S petjem in godbo je drla zmagovalna rdeča vojska pred poljsko prestolico, in ko jo je zagledala, jo zagnala besni krik: Da j oš Varšava!« — Vsi konji, topovi in vozovi so biti oviti z rdečimi trakovi, ki so nosili to geslo. A med tem. ko je drvelo armada Tuliačev-skega proti severo-zapadu, da bi obkotMa Varšavo od strani vzhodno-pruskega koridorja, je Budeni po zmagi pri Kijevu prezrl vsa povelja odriniti na sever Tuhačevskemu na pomoč. Nekdanji straž.niojiste.r pri carskih dragoncih. zmagovalce v meščanski vojni na jugu, si je zaželel Budeni novih zmag in v nepopisni domišljiji odluitol na jugo-zapad proti Lvovu. Stalin, takratni komisar južne fronte, ga jc zaman brzojavno rotil, naj pusti Lvov. Budeni jc odvrnil: ■■Briga me vaša strategija!« Tako se je ustvaril usodni |>oložuj. Obe knili sovjetske fronte: Budcui in Tuhačevski, sta drveli vedno bolj narazen, namesto da bi sc združili. Pred Varšavo samo je ostala samo slaba skupiuu »tovariša Mvesiiia«, kakih 15 tisoč mož. General Weygatid. kij jc pred Varšavo /luni poljsko moči, je takoj vedel, kaj mor« storiti. Premagati je moral še nasprotstvo zbeganih poljskih poveljnikov, ki mu niso verjeli, da jc odkorakal Tuhačevski na sever in so pričakovali naval na Varšavo samo. Po dolgem sporu v vojnem svetu dne 4. avgusta se je Piilsudskii za tri dni zaprl v Betvederu, nekdanji palači carskega namestnika. Sam prizna, da je tam preživel najbolj mučne trenutke v življenju. Naposled je na srečo Poljske pristal na Weygandove dokaize. V zadnjem trenutku je izvršil potrebno premikanje roj n i h oddelkov. Med nepopisno z metlo v Varšavi, kil so jo t ni motna zapuščali prestrašeni meščani, ined pripravami za selitev vlade v Poznani, «e je pričel dne 14 avgusta »dnji odločilni boj. Tuhačevski. ki se je bližal Varšavi od zadaj dlz severne sinerii, je žc pre- Bclgrad. 26. okt. m. Siioči so ministri Imeli daljši sestanek v Rumi. Najprej je govoril dr. Fran-geš o kmetijski krizi. Nato pa Makeimovič o tem, da so se na sestanku zbrali ljudje iz vseh strank in plemen. Izjavo je podal dr. Kttmanudl. ki je izvajal: V stari narodni skupščini se ui moglo tako resno razpravljati o splošnih vprašanjih in problemih. Zelo redko je bil slučaj, dn bi se načelo vprašanje zunanje politike. Tu smo pa čuli govornika, ki je govoril o vznemirjajočih glasovih, ki prihajajo iz inozemstva in se s strahom vprašal, kako je to grmenje, ki prihaja iz daljave. Smatram za svojo dolžnost, da Vam na tem sestanku odgovorim: To grmenje, ki se čuje iz daljave, lo je tista gespodarska kriza, ki pri nas pritiska in od česar trpi ves svet. To je tudi brez dvoma ena izmed posledic svetovne vojne. Dokler bodo take krize mučile narod, sein prepričan, da na vojsko niti mislili ne bodo. Dvanajst let je poteklo od svetovno Alsdorf, 25. okl. as. Pogrebne svečanosti žrtev alsdorfske katastrofe so sc pričele danes zjutraj ob 8. Zvonovi vseh cerkva so dali znu-menjc zu pričelek žalnih svečanosti. Službe božje v katoliški in protestantovski Cerkvi so bile obiskane od nepreglednega števila ljudstva, ki je moralo v velikih trumah stati pred cerkvami. Po slnž.bah božjih se jc vršila žalna seja v občinski posvetovalnici. Vse krste so bile visoko pokrite s cvetjem. Posebno lep venec je poslal državni predsednik llindenburg. Ob pol tO je v zvočniku oznunjeval koral nu pihala, da so vse acuvškc in avstrijske radio oddajne |>ostaje med seboj v zvezi. Nato se jc oglasil glas generalnega ravnatelja cschvveiler-ske rudniške družbe dr. Westcrmnnna. V kratkem nagovoru je izrazil sožalje rudniške uprave in obljubil v njenem imenu preostalim sorodnikom ponesrečenih žrtev, da lic IkkIo trpeli radi tragične siurti ponesrečenih rediteljev nva-terieln li težkoč. Zahvalil sc je nato pogumnim reševalcem, ki so z nadčloveškim naporom dvi- Bukarcšt, 26. okt. as. N'a terena velikih manevrov so se pojavili hnjskajoči letaki, ki so naperjeni v glavnem proti on»d)i kralja. Večina letakov jc pudpisana od centralnega odbora komunistične stranke Kodi unije. Danes se jc doznalo "ariz. 25. okt. AA. Iz Ne\vyorka poročajo, da je bil bivši predsednik brazilske vlade Louiz prepeljan v trdnjavo Copacabanca, kjer je glavni stan generalnega štaba revolucionarnih čet. Pariz, 25. okt. AA. Po poročilu iz Ria de Ja-neira so množice izpustile na prostost vse politične krivce, ki so bili v zorih. Program vojaškega in meščanskega komiteja obsega te-le ločke: Kaz.pust kongresa in skupščin posameznih držav. Sklicanje konstitnante. Proučitev verskih vprašanj. Omejitev in odreditev uvoznih in izvoznih količin za narodne pridelke in proizvode. Izenačenje pokrajin in davkov. Sklicanje nacionalnega kongresa, ki bo v njem zastopana vsaka drŽava s 13 predstavniki. Newyork. 25. okt. p. Po posle.lnjih vesteh iz Rio de Janeira prevrat ni potekel brez krvi, marveč je bilo mnogo ubitih in 60 ranjenih. Skoda, ki Mala antanta in Habsburška restavracija Pariz. 25. okt as. Praški listi so prinesli veet, da so se zunanji ministri male amtante na svojem sestanku v Ženevi razgovajjali o ukrepih Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije za slučaj, da bi Madjari re sta vrinili Habsburško dinastijo. Praški dopisnik Matina to vest ped r ju/je. Državie male antanle so sklenile v slučaju monarhistične restavracije v Budimpešti proglasiti gospodarsko blokado Madjarske, prelomiti diplomatske odno-šaje iu zapreti meje, da bi ua ta način bila Mad-jarska od rezana od ostalih velesil. O tem sklepu so države male antanle obvestile tudi že Društvo narodov. trgal prvo utrjeno linijo. V tem trenutku so izvršili vsem poljskim oddelkom pridcljeili francoski častniki svoj protisunek. IV. poljska armada je na tihem prekoračila Vislo i.n razpršila slalvo skupino tovarišu Hvesina. Drugi dnu je nenadoma napadla na cesti Varšava—Brest nezavarovano ovedovaicu, ki je s]K>ročal, da prenašajo 262 krst na mrtvaške vozove. DesetUsočgjava množica stoji glavo olj gla\i v gostem dežju. Sliši sc votlo butanje množic, lahno zborovsko petje in glasovi duhovnikov, ki molijo za žrtve. tudi, da se je zaletela lokomotiva v tovorni vlak na progi, po kateri se je vozil kralj in romunska vlada z univerzitetnih svečanosti v Cluju. Tudi to je bilo dejanje komunističnega železniškega delavca. sc je ob nemirih povzročila, so ceni na 70.000 pz. Revolucionarne čete so vzpostavile mir, nakar je vlada izuala manifest, v katerem je napovedala razpust parlamenta in kongresa. Newyork, 25. okt. ae. Po včerajšnjem razburljivem dnevu, ko so revolucionarji napadali trgovske hiše in zažigali posest političnih nasprotnikov, je daaies zavladal v Rio de Janeiro popoln mir. Policija in vojaštvo sta gospodar položaja. Vojaštvo zvezne vlade, ki se je nahajalo na mejah držav Itacarare in Sao Paolo, se je po zmagi revolucionarjev umaknilo v svoje garnizije. Meščanska vojna je torej končana. Vprašanje ;je še, kdo bo sedaj pravi gospodar položaja. General de Cast.ro je prizma! nad-oblast generala Baretta .Ta je sedaj zopet v sporu z generalom Fragcco. Vsi trije imajo pa za nasprotnika 32 letnega generala Tavora, ki je dosedaj poveljeval četam na severni fronti. Tavom je takoj, ko je slišal o odstopu predsednika LouLsa, z. letalom odlelel v Rio de Janeiro. Revolucionaren pokret španskega delavstva? Pariz, 25. oktobra, as. Iz Madrida prihajajo alarmantne vesti, katerih točnost se še ne da kontrolirati, o revolucionarnem pokretu delavstva. španski socialisti, splošna Španska delavska unija in radikalne delavske organizacije so baje sklenile, pričeti z revolucionarnim gibanjem. Začetek pokretu naj hi bila generalna stavka. Delavci nameravajo zasesti pošto, brzojav in železnice. da« z znanimi krvolokoni Dzcržinskim na čelu. Ni mu bilo sojeno osrečili« laslno domovino z rdečim terorjem in izvršiti Leninovo povelje o »svetovni revoluciji iz Varšave preko Berlina v Pariz in I.ondon«. Zaprle v zagati so rdeče dirvizije druga za drugo ponižno položile orož-je. Samo besni Gaj, poveljnik kavkaškega kozaškega zbora je ušel na nemško ozemlje po desetdnevnih neprestanih bitkah z močnejšim nasprotnikom, ki mu je od vseli struni zapiral pot. Razpršil je s sabljami v polnem diru cele armade in »oživil spomin na Napoleonovo konjenico«, - - pripovedujejo francoske priče njegovega srditega boja, ki so mu celo nadeli ime Gay K lian. S to zadnjo tragedijo se je dne 25. avgusta zaključil pred 12 dnevi pričeti napad na Varšavo. Numcsto meseca julija popolnoma možne zmage je doživel Tuhačevski avgusta strahovit poraz. Božji previdnosti hvaležni Poljaki somi so imenovati svoj« z.mago »čudež na Visli«. Zdaj po desetih letih spominja ta krvava vojna na usodne napake obeli nasprotnikov in dokazu je, da morajo tudi revoluci.jski poveljniki vselej upoštevati navodila vojne znanosti. oborožuje zato, da bi se vojskovala kot napadale«, marveč, da bi se branila, če bi bila napadena. Ni razorožitve, dokler ne bo dovolj jamstva, da bodo mir čuvali vsi. Kar želi Francija, želimo tudi mi, da so prožijo jamstva za mir. Do takrat pa bo oboroževanje služilo v obrambo državam. Vsak narod je dolžan, da se brani pred napadalcem. . Drugo resno in važno vprašanje je vprašanje narodnih manjšin. Po mednarodnih pogod. bah smo nasproti manjšinam dolžni postopati tako, kakor to one zaslužijo. Posebej naglaša, da je želja te vlade, da bodo manjšine v naši državi zadovoljne. Vse, kar se bo storilo in kar se je storilo — in mnogo se je storilo — se je naredilo zato, da se položaj manjšine popravi in da se jim da ne samo listo, kar smo jim dolžni po mednarodnih pogodbah dati marveč ludi več. To je politika sedanjega režima glede manjšin Ta politika se bo v tej smeri tudi nadalje izvajala. Nova velika rudniška nesreča Saarbrucken, 2. okt. as Danes popoldne ob 2 je prišlo v rudniku Mcybach do eksplozije jamskih plinov. V jami je bilo 90 mož. Do sedaj so potegnili na dan rudarje brez poškodb, i pa so bili lažje ranjeni. Usoda ostalih 83 ljudi je še neznana. Saarbriirken. 25. okl. as. Po vesteh ob 10 iv«u čer ko do sedaj spravili iz jame 1!» mrtvih in 21) težko ranjenih. Povod nesreče je iskati v eksploziji hencolne lokomotive, ki je povzročila nato eksplozijo premogovnega prahu in plinov. Saarbriicken, 25. okt. as. Kakor javlja radar-*ka inšpekcija v KriedrirhMalu ob 23 je skupno število ponesrečencev v Me.vbarhu »0. Pred konkordatom Vatikansko mesto, 25. okt. as. Apoetolsld nuncij v Belgradu msgr. Pellegrinetli je prispel v Vatikan, kjer se je razgovarjai s papežem, dalje z državnim tajnikom, kardinalom Pacellfem in tajnikom za zunanjo zadeve msgr. Picoardom. Predmet razgovorov je bil kookordat med Jugoslavijo in katoliško cerkvijo. Senzacionalna iznajdba Praga, 25. okt. AA. Iz Ritnpurka na severnem Češkem poročajo, da so bili neki češkoslovaški šoferji na povratku s Saškega v Nemčiji nehote priče zanimivega poizkusa, ki je bil izvršen na Saškem v bližini češke meje. Ko so avtomobili prispeli v največji brzini na določen kraj, so iznenada obstali zaradi prekinjenja električnega toka v motorjih. Avtomobili so se ustavili ne glede na svojo brzino in tip. Imobilizacijska cona se je raztezala v dolžino 4 km. šoferji so si prizadevali spraviti motorje v pogon, vendar zaman. Cez nekaj časa je prispel saški orožnik, ki je šoferje opozoril, da bodo mogli nadaljevati pot ob 3 popoldne. In res, ustavljeni avtomobili so mogli nadaljevati pot ob tem času. Po verziji, ki pa še ni potrjena kot resnična, sodijo, da gre za poizkus z novimi magnetnimi žarki, ki delujejo v daljavo in prekinjajo električni tok ter s tem onemogočajo delovanje magnetov v motorjih. Rusiji preti tahota Rign, 25. okt AA. Po vesteh iz Rusije so »o. vjetska oblastva zagrešila nove zločine. Prebivalstvu grozi glad. To je posledica sovjetskega dom-pinga, ki so ga sovjetska olilastva lorsirala ii začasnih ozirov, ne da bi pri tem upoštevala potrebe domačih tržišč in računala s količinami pšenice, ki so potrebne za prehrano prebivalstva. Sistem krušnih kart ostane še nadalje v veljali. Moke v večji količini sploh ni. Zato preti Rusiji glad. Te dni je bilo postreljenih 18 oseh zaradi sabotaže sovjetskih ukrepov. Grško turška pogodba Atene, 25. okt. AA Na podlagi poročil iz An-kare so bila grško-turška pogajanja z uspehom zaključena in predsednik grške vlade Venizelos je davi odpotoval v Ankaro. Velika poneverba v Zagrebu Zagreb, 25. okt. p. Kriminalni odsek zagrebške policije je danes izdal ti alico za Bogoslavom Petanja.kom, ki je poneteril večjo vsoto denarja v zagrebški davčni upravi. Pri davčni upravi so pravkar odprli blagajno in ugotovili primanjkljaj 168.0C0 Din. Ker so mogoče manipulacije z začasnimi priznanicami, bo posebna komisija pregledala poslovanje. Misli sc, da gre za miljomsko vsote. Davčna uprava -je poslala poročilo ministrstvu. Imenovanja Belgrad, 25. okt A A. Postavljen je za višjega pristav« okrajnega načelslvo v Kočevju v 7-1 Marjan Tomasie, pristav istotam, za jjoI. upr pripravnika pri okr. načelstvu v Kranju v 9-1 Milan Vrdalj diplomirani pravdnik iz Pisarovine za politično upravnega pripravnika pri kr. banski upravi dravske banovine v 9-1, Ivan Grokovl:, diplomiran pravdnik iz Vrbnika na otoku Krku in Stanislav VcrtovSek, diplomirani pravdnik iz Kranja, za pi-sarskega pripravnika železniškega komisarijata v Mariboru v 5-II Zvonimlr Murač, bivSi zvanični dnevničar iz Splita. Belgrad. 25. okt. ni. Minister za šume tn rude je postavil za šefa gozdarske uprave v Kalu Gregorja Sitarja, za Sumskega ravnatelja v Petro-varadinu Josipa žužka, za šumskega ing. pripravnika pri ljubljanskem gozdarskem ravnateljstvu Franca Virnika, za šumskega ing. pripravnika v Hanpijesku Josipa Slandra. Napredovnli so vi. II. poštni uradnik Franc Sfttehar, v 2. II. poštni uradniki Olga Kctik. Andrej Lončar. Ana Vovk. S kraljevim ukazom so jiostnvljeni na pošti Ljubljana II. za upravnika Ivan Rahif, na pošti Ljubljana 5 za uradnika Ivan Novak, pri pošti Ljubljana 0 za uradnika Anton Babi*. Preire&ljSv pogreb ponesrečenih rudarjev Vsa Nemčija v žalovanju — 262 krsi Nameravan atentat na kralja Karla Zmagovita vojaška revolucija ЗЛк I 9 -A 4 • v Brazmjt Prejšnja vlada v ječi — Program nove vlade