i tfi m korlo«! dtltv. •kagalludUiv». DtUv. mi m oprovlftoni 4« kir produclra|o
Tki« P*P«r I« dovotod i« tho Intoroots of tho working oUM. Work-•r« aro on Ii t Ud to oil whol Ihoy product
Enured m MfloulniMi wat««r, IHo. I. IMI7, ni lb* pom of rte* • i Chlm«o 01. auuar ib« ac» of Uakr«m of M*roh Srd.IH7V
Olfiet: 4008 V. 31. Sir., Cfaici|i,
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
no ilovllko v oklopofu ki »o noKo|o polog vi-Aogo noslovo. priftopljo* nogo »podal ali
no ovitku. Ako (475)
fo ilovllka . . toda) vom • prihodnjo itovilko noftogo liaia po loAo naročnina. Prosimo, ponovilo |o lakot.
ŠTEV. (NO.) 474.
SLOVENSKO GLASIJO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 10. OKTOBRA, (OCTOBER) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Posledice kapitalistične kupčije.
Strela je udarila. Vžgala j«» in po/ar h« je razširil, kakršnega eš svet ni poznal. Vsi gasilci z obeh strani oceanu ga ne morejo pogasiti.
Poleg stoji filister; obray. mu je spačeii, ustnice so nabrane na jok. groza ga trese in ves zbegan vprašuje: Kaj se je zgodilo! Kako za božjo voljo je to mogoče?
Odgovarjajo mu: Vojna je.
On se pa le krem/i in ihti in vprašuje: Kako je to mogoče?
Kes mu je nerazumljivo. Itog pomagaj! Oh vsaki slavnostni politični priliki so mu zagosta v-ljaJi krmarji, katere je postavil na državno barko, da gre vse dobro. On naj se le briga za svoje kupčije, naj podpira vlado in ji da, kar potrebuje ,da ho mogla, držati "neumne mase v pokorščini, pa naj jim zaupa.
"tJlej, boljših mož nisi mogel izbrati," mu pravijo. "Ti si miren državljan, ljubiš red in mir, ker je to najboljše za tvoje kupčije, in mi ti varujemo red iu mir. Doma varujemo red ; za to smo ustanovili policijo, žandarmefijo, sodišča, ječe in kasarne. Zunaj varujemo mir; za to imamo diplomate, generale, katione, ladje. In mi smo taki veleumni, da smo znali napraviti po vsem svetu svoji deželi same prijatelje. Ž vsemi živimo v miru, ljubi filister, zato ker imaš nas."
V vsakem "prestolnem govoru" j«- cesar ali kralj slavnostno naglašal .da je "v najboljših od-iio.šajih z vsem svetom. V vsakem "ekspozčju" je zunanji minister ali kaneelar ali kakor se je že imenoval, zagotavljal, da so med njegovo vlado in vsemi drugimi vladami najprijaznejše razmere.
Seveda je prihajal vedno za takim civilnim ministrom kakšen vojaški minister, ki je pravil, da se miru najbolje godi, če sedi na bajonetih. Računal je. koliko kanonov ima prijatelj na desni in koliko bark ima prijatelj na levi in je zatrjeval, da ho prijateljstvo najbolj varno, če se po-množe kanoni in barke. In dobil je vse, kar je zahteval. Mir ni mogel biti med, brezštevilnimi topov iu havbicami in možnarji tako zagotovljen kakor med angel ji v nebesih.
lil vendar je naenkrat udarila strela, golob-ček je hipoma s svojo oljčno vejico ml frfotal, in ves kontinent je pogorišče, vse reke s«» krvave ui vsa polja s(T pokopališča.
Kako je to vendar mogoče? Kako je mogoče?
Filister se je brigal za svoje kupčij«* in veselo si je mel rok«»,* kadar so plezale dividende navzgor in so se množili dragoceni kupončki. Kupčija j«* življenje! — to je bilo njegovo geslo. In zaradi kupčije j«» ljubil mir.
Pa ni .mislil, pa ni vedel, da pripravljajo baš njegov«» kupčije največji nemir, najhujšo ne-vihto, najgrozriejše_klanje.
Kj, on je ku|H*eval. Ampak tudi drugi so hoteli kupčevati. Trgov«-i. agenti so izpodrivali «Irug drugega, tekmovali s priliznjenimi bese«la-mi, ka«lar so vsiljevali svoje blago, in s strupenimi, kadar so govorili okonkurentovem blagu. On je vedel, kako se prepiraj«» v malem, pa je prezrl, «la rastejo in s«* mimže ti mali prepiri in «la prid«' dan. ko se ne ho več zanašati na agentov jezik in na lepoto blaga. On c vedel, da plavajo barči-ee daleč po morju do tujih, neznanih bregov ; v«'-
W -
r •• «p..
<tS
del j«*, da so na teli ladjah žr«'la. ki bruhajo nj in jeklo, če se odpro, ampak to j«* gledal le nekako v sanjah in vs»* t«' mornariške «'kskurzij«' vi se mu zdele h* nekakšne parade nj«'gove «lež« le, ne-kakšno razkazovanje nj«'gove zastave.
Kj, ljubi filister. tvoja navada j«- kratka misel in kratek poglc I. Kadar trešči,'si prescn«č«»n, k«'r s«' je zgodilo, kar se je in«»ralo zgoditi.
Ampak filister tudi sedaj š<- ne razun:c in ne b«> razumel, da je bila evropska vojn i p«jslcdica kapitalističnega tekmovanja, p«d«di«'a kapital) stičnega sistema, neizogibna kakor sn«'g p«» zimi in hudournik po nalivu; filister >e s«- vedno ¡.¡i jema za glavo in vprašuje. kd«» j h«»t«*l vojno.
i. J* . r c'-.J-
—Romi iln.uri Itobttiaon ln Tli« M»»»t«
kdo jn j«* pričel, I a j ima avstrijski cesar zoper ruskega «arja iu «»ar zo|»er nemškega kajzerja. vprašuje sto reči in iu* «lobi odgovora. k«-r nikoli n«1 vpraša prav.
Delavci pa ne smejo biti filistri. Kajti kadar ve vname tak požar, gre za njihovo kožo. In zato morajo delavci razumeti, kaj so vojne in kaj 'jih povzročil j«». In iskati morajo resnico z zdravim, ne pa s filistrskim razumom.
Vojni» je ker ni imela kapitalistična konkurenca nobenega «Irugega sre«lstva več, da bi bila r«'šila svoje spore. Odpraviti konkurence pa kapitali-'.«• II n< umre, k«*i je / njim zrasla kakor koža s te-b solil.
Francoski patriotični listi so se začeli precej intenzivno baviti z usodo Avstrije. Odkar kaže ofenziva zaveznikov nekaj uspeha, j«* za nekatere žurnaliste že pribito, da se Avstrija razpa«le. In tako kakor teče pero lahko po papirju, sestavljajo tmli lahko novo Kvropo.
Francozi so temperamentni Ijmlje. Optimizem je v njihovi naturi tak«» kakor hitro sklepanje. To so včasi prijetne lastnosti; nek«»liko manj prijetno je to, «la s«' z njimi rada druži površnost. Razmere po tujih deželah so jim večinoma prav malo znane in če zamenjavajo narode, jih zaradi tega nič na boli glava, .\ekaj • as.i so veli' i piija-telji Slovanov; ampak to jih ui nič oviralo, «la so dcputaeijn Čehov, ki je prišla «d» priliki tn-k«- t lovadske slavnosti v Pariz, navdušeno pozdravili kot — .Madjare. O avstrijskih razmerah so ve«l-no imeli nekakšne nejasne pojme, o posameznih plemenih v tej državi s«i veileli z«-lo malo, o nekaterih sploh nič. Ako je človek v Parizu povedal, «la je Slovenec, s«» ga debelo gledali, in če bi jim bil pravil, «la ži> i ta naro«l ob Črnem morju, bi mu bili prav tako verjeli, kakor če bi bil dejal, da je «lotna iz Sirije.
Vojna j«1 nekolik«) pomnožila francosko geo-grafično in etnološko znanje, ali nihče ne more pričakovati, «la bi bilo t«» kaj poselim» temeljito. Le ker je Avstrija z Nemčijo sovražnica Francije, s« j«- treba zanjo nekoliko zanimati; in "zanima se Francoz ve«lno ra«l. Zato bi bil pa vendar zelo začuden, ako hi slišal, da so Slovenci vznemirjeni zaradi italijanskih zahtev in da «ležela ob Soči, v kateri se bojujejo < adornovc čete, ni italijanska.
Le malo je ljudi na Francoskem, ki bi natančneje poznali avstrijske in jugoslovanske razmere; in tisti, ki jih nekoliko poznajo in izmed katerih so nekateri tudi p »t- vrli po naših krajih, s«» žal eno ¡trati." ki nacionalisti n ninnjo pri svojih rojakih i »osebne veljave.
Iluzije i rt
Tako se ni čuditi, da so tudi francoske kombinacije <» Vojnih posledmah. o novih evroj»skli tvorbah in o narodnih ureditvah zelo površne. Ne gle<le na to jim ni pripisovati velike cene. ker se v žurnalističnih člankih na zrcali mišljenji' fran coskcga naroda iu tudi ne izraža mnenje francoske vlade. Ofich'lni kr«»gi so n¡i Francoskem prav tak«» molčeči kakor na AiigU-škem. l/ven dvoma j«' le to, «la bi rraiu'ija rada zopd dobila Alzaeijo iu Lohmio, ter da bi Francija in Anglija radi oslabeli Nemčijo.
Da s«' Avstrija razbije, brhko čitamo \ ni" » gib listih. T«sla ne franc»»skc, ii" anuleske, pa i.mli ruske oficijelne izjave ni bil«» slišati, v kateri bi se bil označil tak cilj. Ootovo je. da so v računih zaveznikov amputacije, habsburške, monarhije, ker dokazuje že značaj njihov«' koalicije. «la as pirira Italija na kos sedanjega avstrijskega «»-z«'inlja, H u ni lini jn pa na «lt*ug tak kos. Ampak nihče ni Cehom in Slovakom obljubil varnost a I irosti. in nihče ne Jugoslovanom .lugoslavije. Ve mi» si«'cr, da ima Italija «»d Anglije iu Fran« i je podpisano pogodbo, ki «»bljubuj«' prvi I«*t* kose jugoslovanskega ozemlja; kaj ugibaj«» zavezniki o Avstriji sploh in o vprašanju njenih uar«»dov. je pa splošna skrivnost.
Meiltcm ko molče ministri in ilrngi odgovorni faktorji, j«* pa časopisje tem bolj zgovorno. Kar pišejo nekateri listi, velja gotovim Ijinlem kakor sveto pismo. Ce čitajo članek \ "Matinu jim je t«» kakor razodetje, in kar prerokuj««'" Figuro, " j«- tako, kakor da bi bilo ž«» uresničeno.
Tupatam se čitaj«» sedaj po takih pariških li stih reči, ki so znanim optimistom sla I! ,» kakor in«'«l. V teh člankih se sestav l ja nova Evropa p».in tako, kakor si gotova srca žel«», iu taka m ca o srečna, k«» čitajo tak«' re -i, pa mislijo, «la >o /ur ualističge kombinacije že sveta resnica.
Posaim'zni časnikarji, taki, ki imajo preveč časa vsak dan. in taki, ki jih j«' natura obdarila s prehujno far.tazijo, pa slišijo trav«» rasti, sestavljajo /«• novo Kvropo stako resnobo, kak«»r «la s«» jih evropski narodi naprosili in p«»(»blastili. «la naj opravijo to nalogo zanje. Na vse te kombinaciji' se n«' bi bilo treba nič ozirati, k«ir se tmli tisti, ki I ' do sklepali mir. ne bodo ozirali nanje. Takrat. kadar s«' b«» klanje moralo končati in bodo «lipi* in tj< začeli mešetariti, bodo zastopniki vsake deželi gledali, kako hi mogli najbolje obvarovati interese svojega vladajočega razreda in svo-hVmastij; natezali se bodo kak«»r na sejnfu, ampak ne /a pravice naro«lov, temveč za kapitali-ti"Mc in ilinastične k«»risti.
Pisanje «»menji'iiih pariških Iistov torej ni zanimivo s tega stališča, «la bi nas poučil«», kako s«» bo po vojni izprenienil evropski zemljevid, ampak ker nas poučuje, kako težko j«« zastopniku luirž-\azije na,iti stališče nepristranosti in pravičnosti.
|)\e leti že slišimo pesem, da se bojujejo zavezniki z.a svobodo uar«xlov. Ves ta čas nismo sicer še ničesar opazili, kar bi |H»trdilo ta namen. We to je doslej pripov«ilovanje, in sicer slišimo to pripovedovanje pona.jv«'č od ljudi, ki nimajo n«ib« ne «i«lg(»v«»rin»sti.
Ampak če je r«'s. da hočejo sv«»b«ulo naro«lov in 41;* se morajo narodi sedaj za t<» klati, te«laj bi morali hoteti svobo«!«» vs«-h uarotlov.
Z«'b» lepo bi hib» če bi imele vbule res ta na-men. In nič «Iruzegu ne hi bilo treba, kakor «la bi to enkrat glasno povc«lale - to se pravi, «la bi t«» povedale tako glasno, pa tii«li tako resno, da bi bilo mogoče verjeti. S splošnimi frazami so seveda z.«' dovolj govorile «» tem! ampak s takimi frazami se ne «la premotiti nihče razun — ne«loraslih iu doraslih otr«»k. Tisti hip, ko bi vse vla«le jasno, resno in z zadostnimi zagotovili povedale, da se bojujejo za svobodo nar«»dov, bi moral biti pač
Tista kapitalistična konkurenca, ki je povzročila vojno med evropskimi deželami, lahko povzroči š«' velik«» večji požar. Konkurenca ni le m«*«l Anglijo iu Nemčijo. S te strani iu z one strani oceana si tudi odjedajo kupčije in profite. Iu po sedanji vojni si jih IhkIo odjedali še veliko b«»lj kakor prej. Kajti Amerika je neznansko obogatela iu s svojim bogastvom stopa v prvo vrsto na svetovnem trgu.
Ni res, «la bi bila vojna me«l Ameriko in kak-šno državno kombinacijo onstran Atlantika ali Pacifika nenuigoča. Tudi za sedanjo vojno so pravili, da je nemogoča in zat<» s«» bili tako krvavo preseimčeni. O nemožnostih ni dobro govoriti v sedanjih časih.
Ampak kapitalistična preparedness ne prepreči spopada.
Na gotovih tleh rastejo koprive, na drugih kaktusi. Na kapitalistn-nih tleh uspeva vojna.
Nova, š«' v«»čja gr«»za, ki bi za«lela tudi ameriški pr«»l«'tariat, se prepreči I«1 tc«laj, če se preprečijo oziroiua odpravijo vzr«»ki. Proti vojni je resnično le tisti, ktlor j«' proti kapitalizmu.
Delavstvo mora ojačati svoj b«»j proti kapitalističnemu sistemu. Delavstvo mora strniti svoje vrste v svoji, v socialistični stranki. Delavstvo si mora ustvariti moč, «la telehne kapitalizem ob tla in v slogi z delavci vseh nar«»<l«»v vzame bodočnost v sVoje roke. Tedaj bo vojne k«uiec.
Deklamacije proti vojni in pesmi o miru so lahko lepe, ampak.brezplodne so. Porušite kapitalizem, pa jih treba ne bo. Kajti t«*«laj pri«le brez fraz mir med n?ir«Hle.
Vojna je na evropskih bojiščih. Vojna je na morju, vojna je v zraku.
, Ali vojna je tu«li tam, kjer je preplašeni, kratkovidni filister ne vi«li.
Vojna je povsod, kjer kapitalizem preži na profite. katerih ni brez krvavih žrtev. In žrtve kapitalizma plačuje tudi tukaj delavsko ljudstvo.
Vojna j«' med delom in kapitalom.
Tmli tukaj se javljajo pridigarji medenih bese«! in priporočajo mir. In poveličavajo slogo. A niir j«' u «'mogoč in sloga je nemogoča.
Kajti kapitalizem izkori*delo. Dokler obstoji, mora izkoriščati. Kakor mora korenina sesati sokove iz zemlje, tako mora kapitalizem sesati svoje «lobičke iz «lelavskega ljudstva. Ce jih na izsesa, pogine.
Delavstvo prenaša izkoriščanje, ali prenašati ga mor«' I«» do gotove m<'j»\ Niti osel ne more nositi bremena, ki sega pr«*ko njegovih moči.
Izkoriščanje ne more samo sebi postaviti meja. Torej morajo delavci, kadar ne gre več, gledati, da mu napravijo jez.
Hoj j«> neizogiben
In ta boj je krvav, kak«»r tisti v evropskih klavnicah . . .
Radi bi imeli mir. Vsi nam ga priporočajo in delavci si ga sami ele. Toda kako ga doseči?
Porušite kapitalizem. Uničite izkoriščanje, in boja nie«l «leloin in kapitalom bo konec.
To je vsa modrost. D«>1 s kapitalizmom!
Konec kapitalizma napravi kraj vojnam na v s«» j črti. Socializem ustanovi mir v narodu in nie«l narodi.
vse vojne v Evropi konec. Kajti tedaj bi imele vse vlad«* enak cilj, in če hočejo vse skupaj eno, hi bilo pač več kot blazno, «la bi se še nadalje teple.
Vojna sama je najboljši «l«»kaz, «la se lažejo, če kaj zinejo o svobodi. In sicer se lažejo vse. Nemčija se laže, ki zatira Poljake, Dance, alza-ške Francoze. Avstrija se laže, ki zatira približno tueat narodov. Rusija se laže, ki zatira celo vrsto narodov v Evropi in Aziji. Anglija se laže, ki zatira Irce, hide, Egipčane in še nekatere druge. Francija se laže. ki zatira narode v kolonijah, in one pod svojim "prot«'ktoratoin". Vse se lažejo. Vsaka bi bila imela st<» prilik, «la bi bila sama začela s podeljevanjem svobmle, če bi ji r«*s kaj bilo za svobo«lo. Kdor pa «Irži svoj«' naro«le za golta-lie«' in jih «lavi, naj nikar ne pričakuje, «la mu bom verjel, če pripov«'«luje, «la prinese meni svobodo. i
Na Francoskem so pa nekat«'ri žurnalist i taki» naivni, da res verjamejo, «la gre vla«lam v se-danji vojni za svolmdo. K«>r spada Avstrija med narodne ječe. j«* razpad Avstrije v njihovih kombinacijah.
t lotov«» se inora vpoštevati možnost takega razpada. In če se izvrši — no, pa ««Iijo Avstrija! Tisti «lan, k«» je ne bo več, se bo pokazalo, «la ni bilo razun dinastije in birokracij«' pravzaprav nikogar. ki hi jo bil sploh potreboval in marsikdo se bo začudil, kako je m«»g«'l misliti, da ne more svet obstajati brez Avstrije.
Ampak črno na belem nimamo še nikjer, «la je Avstrija r«*s že razbita. In š«» enkrat se spomnimo: Nobena vla«la, prav nobena ni izrekla, «la je smrt Avstrije v njenem programu. Jugoslovanski in češki odbori v Lom Ionu prirejajo včasi sho-«le in govore o koncu Avstrije. Tupatam pri«le kakšen Anglež na tak sho«l in izreče kakšno be-sedo o simpatijah do f'ehov, Srbov, ali Slovanov (Konec na drugi strsni.)
«ploh. Tod« noben minister Še ni bil nn nobenem takem hIhhIu in nobena uradna os«ba h«- ni izrekla, da ne res «»amerava kuj takega, kar h¡ /.ele Slovani.
Ampak francoski žurnalisti, ki .smejo pisati tja vendan, ker jib ne more nihče prijeti, ée ne bo tako, kakor pišejo; so že <l»»finitlvno napravili kri/ ée* Avstrijo, in ker jim to r»e delil noben»« preglavici» več, so se že lotili dclaljnib vprašanj.
Kaj Ini z narodi, i/ katerih je wd'aj sestavijo-iia Avstrija*
No, t ebi dobe svoje kraljestvo. Tudi repu-hličanskim Francozom ne pride na misel, da bi
mogli Cehi dohiti republiko. Poljaki dobe poljsko kraljestvo. Kumune vzame Rumunija. Jugoslovane dobi Srbija. Italijane dobi Italija; pri tem ao Francozi popolnoma prejirlčaiii, da je vse okrog
Jadranskega morja italijansko in da pripade po
pravici Italiji.
Ampak - kaj bo z Nemeif Zavezniki se bojujejo za svobodo vseh narodov. Torej bodo tudi Nemcem prepustili, da si sami ¡/.bero svojo usodo. Brez skrbi se lahko stavi, da bodo avstrijski Nemci, če ne bo več Avstrije, eli združitev z ostalimi Netnei. Saj ne more
z«
biti nič naravnejšegn.
MBSBXBg	=
Toda — stoj! — pravijo omenjeni pariški listi. To se ne sme zgoditi, zakaj tedaj bi bila Nemčija prevelika.
In žurnalisti si belijo glavo, kaj početi z avstrijskimi Nemci, pu si izmišljajo - nekateri novo nemško državico, ki se pa ne bi smela spustiti v nobene stike z Nemčijo, drugi pa razdelitev nemško avstrijskega ozemlju še v manjše kosce.
Kako to? /a svobodo narodov se bojujejo zavezniki — pravijo. Zakaj torej ne bi priznali Nemcem svobode, da si urede svoj dom, kakor jim je všeč? Kj, Nemčija bi bila prevelika, H0in
odgovarjajo. Hm, Kusija je tudi velika. Anglija s svojo prekomorsko posestjo je tudi velika. In noben pariški list ne pravi, da se uiora zmanjšati.
Ne, tem žurnalistn^nim izjavam res ne pripisujemo važnosti, ki jim ne gre. Le značilne so. Tudi one ne morejo zatajit, da gre povsod in vsem le za interne, /m nič druzega ne, kakor za interese,
in da so vse besede o svobodi, neodvisnosti, pravici samo slepilo.
Ce vidimo, da se ne namerava ustvariti pni-viea za vse narode, nimamo nobenega vzroka verjeti, da se prinaša pravica ravno nnm.
Trnjeva Je pot do cilja!
Pot, katero mora hoditi zavedno delavstvo, a k o Itoče priti do svojega zaželjeiiega cilja ni lahka pot. Pri Vsakem koraku so umetne barikade, /igra j e ne od nasprotnikov socializma, /a prole-tarec je to v resnici trn jeva pot, kjer je posut osa t, koprive in solze.
Živimo v dobi najbrezobzirnejjšc kapitalistične podivjanosti. Kapitalizem j« v svoji ostudni gonji za profitom vsak dan bolj brezobziren, sa-mogolten in pogihouoseu. S svojega zlatega prestola diktira pogoje svetu z.t življenje in ves svet j«* prisiljen uklaujati se njegovi mogočnosti. Vsakogar, ki se drzne protiviti se mu, pohodi s svojo močjo, kakor pohodi človek črva un cesti. I soda človeštvu je v njegovih krcmpljih.
Tla, z nepopisno silo dere naprej veletok kapitalizma, toda socializem si je stavil za svojo nalogo, da ta veletok zajezi, pa naj velja kar hoče. /a izvršitev tega namena pa rabi socializem vst rajnih krepkih sil. sil milonskili mas delavnega ljudstva. t iinprej bo odporna sila socialistične armade dovolj močna za izvršitev tega ogromnega dela, tem prej bo ljudstvo rešeno kapitalističnega ti-ranstva, kojega peza postaja vsak dan neznosnej-sa. Vidino» pa, da ni zmage brez boja. ne vspeha brez dela. Ako hoče biti delavno ljudstvo n š» no se mora samo r«šiti, mora delati za dosego svojega cilja. Delo, neprestano delo in zopet »l»'lo. to mora biti geslo vseh socialist »»v. vseli ruzr«»<liiozavcdnih dela veev.
Velike nalog»- čakajo socialistično stranko v A-meriki. kajti nikjer s«> kapitalizem ni povspel <lo. tolik«* vla»lajoče moči kot ravno v tej de/eli. /.ato je naravno, <la b«> soc. stranka prisiljeni'napeti vs«» sil«-, da bo k«»s svojim nalogam. <la bo k»»-: ju«-magati \ s» »iIn«* »»vir«-, katere ji stalijo na pot na
l»rc<lka kapitalistični hlapci n protivniki pravega delavskega napredka. Vedeti pa moramo, da je položaj v veliki meri odvisen od našega delovanja ali mirovanja. V mejah tega položaja se bo razvi-jala bodoča socialistična propaganda. Pozabiti pa ne smemo, «la mi sami lahko te meje razširimo ali zožimo. Naša zasluga bo, kar dosežemo; naš greh, česar ne dosežemo! Slovenski sodrugi imajo svoje polje, katere imajo obdelovati in od njih je Odvisno kdaj in kako bo polje obdelano.
Za obilno delo, ki nas čaka, je treba pred vsem dobre organizacije; za organizacijo je treba ljudi, ki jo oživljajo. Naši stranki je doslej primanjkovalo delavnih moči in lehko se reče, da je bilo vse efektivno' delo uatovorjeiio prav malemu številu požrtovalnih smlrugov, ki so storili, kar jim je hibi mogoče, «ločim se je velika večina vse premalo udeleževala stvarnega dela. Delo v stranki je zelo raznovrstno in nekaj opravlja lahko vsakdo, če-tmli n»' čuti v sebi sposobnosti, da bi snoval na-rtc in vodil armado. Kavno za podrobno delo, ki ni nič manj potrebno in koristno, je doslej pri-manjkovalo moči, vsled cesar je marsikaj zaostalo. kar bi >»• bilo lahk»i izvršilo.
I)ela, ki se nam približuje, se mora udeležiti organizacija in vsak posameznik mora zavihati rokave. V prvem roju je to potrebno za razširjenj»' "Proletarca" in za utrditev organizacije. Vse izgovore je treba položiti na stran. Kdor ima kakšno funkcijo, mora podvojiti, mora podvojiti svoje moči. k«lor je preprosti član, mora začeti z aktivnim sodelovanjem ; kdor je doslej ob strani •simpnti/iral s stranko, se ji mora pridružiti.
Neprijetne so naloge, ki čakajo socialiste v bodočnosti. Od naš«4a 'I*4'8- od naše agitacije je o«lvisno, ketlaj bodo te naloge izvršene. Ves svet
je naš«* delavno polje iu veliko, veliko je še ledine, ki čaka našega dela, naše požrtvovalnosti. Zatorej je'dolžnost vsakega socialista, vsakega zavednega delavca, ki je do sedaj le od strani opazoval in se čudil uspehom drugih, da takoj zaviha rokave ter gre tudi sam ua delo. Težavno je to kulturno delo, marsikatero p»deno prileti pod noge. marsikatero grenko je treba požreti, a kdor j* mož, kdor s«« zaveda svojega razreda, kdor ima resno volj«) in navdušenje, ta s«- ne vst ruši nobenih zaprek, kadar j»* treba dvigniti prapor socializma ter iti na <lel»> za njegove cilje.
Kedfcu ali drugi bi utegnil vprašati: Kje naj začnem, kaj naj storim, kaj naj delam, da bom i koristil socializmu? Prijatelj delavec 1 Povsod-je dovolj prilike, povsod dovolj ligitaeijskega dela treba! Doma, v tovarni, na ulici, v salonu, na veselici. V prvi vrsti glej, »la bodo vsi tv«»ji tovariši, prijatelji iu znanci naročeni na 'Proletarca', ki je e«lini pravi delavski list. boreč se neprestano za delavske koristi. Razširiti "Proletarca" tako, da ne bo noben slov. delavce v Ameriki brez njega, bodi prva naloga nas vseh. K»lor začne čitati socialistične list»* in soc. literaturo, jiostane kmalu razredno zaveden in k»»t tak bo tudi vedel, kaj je njegova dolžnost.
Razširjenju Proletarca^in okrepitvi strankine organizacije veljaj v prvi vrsti naše delo.
Aktivni sodrugi v Oevclandu, O. s»i v teku »Iveb mesecev dobili l:{(i novih naročnikov za Proletarca. Seveda ni povsod Clevelaud. Na kupe je slovenskih naselbin, katere niti po LH) prebivalcev ne štejejo. Povsod pa bi se lahko dobilo vsaj nekaj novih naročnikov za «»dini o<l stranke pripoznan slovenski socialistični list v Ameriki.
1 Le dobre volje je treba, pa bo šlo. Da j»» temu
r«*s tako, nam je najzadnji dokaz Suhlet, Wyo. kjer je mala pmnogarska kempa visoko v hribih. Tamkaj imamo agilnega sodrugi za zastopnika, kateri nam je poslal celo vrsto novih naročnikov in ustanovil s pomočjo svojih somišljenikov nov. soc. klub.
Koliko je š»* delavcev, koliko je znancev iu prijateljev, koliko j«« sorodnikov, ki še niso naročeni na socialistični list in ki Se ne črpajo iz njega vodil za'delavsko borbo. Naša skrb in naša naloga je, »la vs»- te inlačneže napolnimo z ognjem prepričanja iu navdušenja iu da jih navdahnemo s socialističnim spoznanjem. Dajmo jim "Proletarca'' v roke, ki naj postane izvirek pouka in duševnega razvedrila za vse slovensko delavstvo.. Ne pozabimo, »la je vsak «lan, ki ga zamudimo, izgubljen. da b«» delo /meroni težje, da se bodo ovire vedno'bolj kupičile. Delo za "Proletarca" j«' dolžnost .slehernega sod ruga in nihče se ne more izgovarjati, »la nima sposobnosti. Naročnika listu lahko pridobi vsak. če se tudi po duševni ra z bori t »»sti ne more kosati z — recimo — Marxom!
Druga stvar pa je okrepitev organizacije. Kjer obstojajo lokalne organizacije, se mora j ozreti po vsem okraju, da se ustanove podobne organizacije povsod, kjer je 'inogoče. Ako so kje posamezni sodrugi, pa še nimajo svoje skupne organizacije, naj se sestanejo in naj si j«> ustanove. Kdor ne v«», kako za»"'.eti, naj se obrne do bližnje organizacije, <|o zveznega tajnika, kjer dobi vsa navodila, vse podatke in vsak potrebni pouk.
Razširjenje "Proletarca" in okrepitev organizacije se mora izvršiti. Vsega dela ne smemo odlašati vedno I«» na poznejši čas. Postranskih težav s«* m- sme ustrašiti nihče; vsakdo s<» mora zavedati, »la brez boja ni 'zmage".
Vojna in socialisti
( iirizem je »»stal smrtni sovražnik socializma. Tg«l;t socializem s»- ne Imri proti »'ari/mu oie več s tem, »In bi zahteval vojno j»r»»ti Kusiji, temveč s tem, da. podpira rusko revolucijo in boj balkanskih narodov /a njihovo osamosvoj.lev.
Ali tudi v zahodni in sr«'«lnji Kvropi stoji proletarijat novemu stvarnemu ptdo/aju nasproti. Vojne v letih iS.")!».. I*b4„ 1'MIMi., |H?0. so izšle iz revolucije I. 1 *4*. Na bojnih poljih je i/polnila " re v »»Im-ija o« I zgoraj", če tuili n»*|r»»p»»lno in raztrgan»», kar j«* v svojem testamentu nuroči.la revolucija i/.za I. 1*4*.; osvobo«litev NVinčije »»d državne razkosanosti in osvoboditev Italije i/, krempljev tujega gospodstva. Doba teh vojn j«» končala 1*71. I. Vojna oboroževanja v našem času sim-ijo «osto drugim namenom. Služijo k»uiku fenčncmi.i'boju kapitala, ki sr bori pifko morja /ji
usvojitev trgov za razp»«avanje blaga in za plo-donosihi nalaganj»' denarja; služijo kapitalističnemu iiiipi riali/uiu; ne služijo v osv»»boj«'iije iu z-je«linjenj«' evr»»pskib narodov, temveč v podjat* mljčiijč io zasužnjcuje narodov \ Aziji in Afriki. Proletarijat j«- šel v l«'tili l*."»!i., IMiti.. 1*7(1. v boj ztt svobodo in edinstvo'Italije in Nemčije ne že* teč, «la bi moral prelivati svojo kri za podjafniljc n^e tujih narodov in daljnih «bžel p»»<l evropski kapital.
Doba imperializma j»' ustvarila nove državne Skupine, nove zvezne sestave. S«- po letu 1*70. j»' llisiiiapck znova upost.vvil ' zvezo tr»'h cesarjev". (Nemčija. Avstrija, Rusija . "naperjeno |»r»»ti Vsakemu poizkusu /oper obstoječi re»l pripravljajoč»» I« «4 ¿t' 11«» obliko |)r«'«lstoječeuiu boju med »♦!»»'-rila i vrops. strujama. ki ju je Napoleon imenoval republikansko iu kazaško in ki bi jo jaz po sedanjih pojmih označil kol sistem reda ua monar-histični podlagi na eni strani, ua drugi strani pa kot socialno republiko, ki se na njen nivo pogreša počasi a!i skokoma antimonarbistični razvoj". Ta
/veza j«» bila zadnji poskus, upostaviti zopet pro-tirevoliicionarno koalicijo izza 1. 1701 in "sveto alianeo" izza I. 1H15. Dokler se je Kvropa delila na " republikanski'* in na "kazaški" tabor, je morala stati demokracija na strani prvega proti druge mit, kakor j»- t»» st»»ril Mane 1H;"W1. Lieb-km eht 1*7* I. Ali ravno boji na Balkanu so razbili "republikansko" kakor tudi "kazaško" ali-;.n»'o in boji modernega imperializma so sklenili /w/.»\ s», združili države brc/ vsakega ozira na njihova notranjepolitična razmerja. Demokrati«', ni vzhodni «Iržavi, Augloška in Francoska sta danes zaveznici »»arizmra! Kvropa j»' danes razdeljena v »Iva tabora ; v trozvezo ( Nemčija-Avstrija, Italija in v tripelantauto (Angleška-Francoska-Kusija . Za katero izmed obeh skupin teh velesil naj s«- bori socializem? Za trozvezo? To bi se reklo voliti za gospotlstvo junkerjev in militari-zem \ Nemčiji, za Tiszo iu ('uvaja v Avstro-Ogr-ski. za vešala v Tripolitaniji, za napad na Srbijol Za 1 ripelantanto? To bi se reklo, odločiti se za eari/.em, /a nasilno gospodstvo v Indiji in Kgiptu, /, rop Maroka, za »lelitev Perzije! Nobena izmed ».beli skupin v»'l«'sil ne zasluži simpatij interna* cioiiale. < e odpošlje ena ali druga svoje delavce na bojna polja, morajo prelivati svojo kri za tuje. zlovešče njim sovražne namene!
Vrhu vsega tega so postale vojne strahote insk.»nčiio grbzovitejie kot k«laj poprej. Leta I*.'»;{ |e veljalo za veliko delo. ko je Francoska poslala HHI.lMK) inož proti Kusiji. Danes postavijo pritlikave države balkanske trikrat in štirikrat tako velike armade na bojno polje in velesile postavijo uiiljone! In z rastjo armad se je tudi orožji' ilne izpopolnilo. Tako so krvave daritve v mo-d» rni vojni neskončno težje kot v vojnah prejš-nih časov. 1'vedba splošne brambne dolžnosti in ¡/popolnitev orožja sta neizmerno povečali strah
ljudskih mas pred vojno. P»»l«'g tega š»« gospodarski vplivi vojne!
Agrarne dežel»- vzdrži» neizmerno lahkti vojno, «la s»« le ne vo»!i \ lastni deželi. Modernim industrijskim «Ir/.avam pa za«la tudi vojna v tuji deželi velik udarec. Kreditna stiska, usahnjeuje blagovnega prometa, otežkočen uvoz živil, vsle»l tega industrijska kriza, brezposelnost in draginja s»» posledic.«- vojne. Zat»» s»« proletariat boji voj-II»'. Naj li vzame tak»» strašne žrtve na sv»»j«' rame bojnim ciljem imperialističnih sil na ljubo, na ljubo ciljem, ki jih s stmlom zametuje?
Vi.
Pod pritiskom teh novih dejstev j«' internacio-nala prenehala s staro politiko. Njen bojni cilj je postal ohranitev miru. Posebno so potisnili inter-nacionalo v ta novi tir francoski socialisti, ki morajo v lastni «1» želi bojevati neustrašen boj proti šovinistični |»»»litiki "revanže". politiki maščevanja za leto 1 *7o.
Kakor j»> delovala politika stare internacional»' za boj proti Kusiji, tako si j»* postavila nova internaeiouala za svoj cilj ohranitev in ojačenje miru.
Konkurenčni boj kapitala in boj kapitalističnih držav za njihovo moč silita v vojno. Proletariat s«, protivi lej tendenci Katerih sredstev s»' lahko poslužuje, »la zabrani vojno? Kno sredstvo se pri razmišljanju p»»javlja vedno znova: sredstvo s|»l»»šn«' stavke. Ž«' tretji kongres stare inter» naeionalc t Bruselj 1*1»*) smatra splošno opustitev dela za orožje proti vojni. Kakor hitro je pričela nova internacionala vojno pr«»ti vojni, se je resneje razmišljalo »> problemu splošne stavk«» v slučaju vojne. Na internacionalnem socialističnem kongresii v Brus«'lju leta 1W1 j«- predlagal Ilolande»' Nieinvcnhuis resolucijo, ki nalaga delavcem «lolžnost, da o«lgov«»re na vojno s .splošno stavko.. Kongres je odklonil to resolucijo.
Splošna stavka v slučaju vojne je ostala parola anarhistov, parola, ki s<» s«> proti njej bojevali so-cialni «letnokrat.je. To«la na Francoskem je pričela propaganda splošne stavke kot orožje proti vojni prodirati tudi v tabor socializma. Izza I. 1?KHI )»• propaganda poil Ilervcjevim vodstvom stoječih antimilitaristov iu antipatnotov ter an-timilitaristična agitacija sindikalistov silno vplivala na francoski socializem. Na kongresu združenih socialističnih strank francoskih v Limogesii fl!MHj) je bila (luesilova marksistična resolucija, ki je pniglasila. vojno za neizogibno posledico kapitalističnega načina v proizvajanju, ki more šele s kapitalizmom v red izginiti, odklonjena, sprejeta pa je bila po Vaillantu zastiipana resolucija sen-ske federacije, katera je zahtevala internacionalno akcijo proletariata proti vsaki vojni, akcijo, ki se mora povzpeti »lo splošne stavk«* in »lo vstaje. Iz Francije j«« prodrla ta agitacija v druge dežele. Na najmočnejši» nasprotje je trčila ravno v deželah z najmočnejšimi proletarskimi veleorganiza-cijami: V Nemčiji, v Avstriji: tudi večina britanskih delavskih strank je odklonila to misel. Internacionalna kongresa v Stuttgartu 1M07. 1. in v Kodanju lillO I. nista glede tega vprašanja sklenila nič pozitivnega: naložila sta proletariatu nalogo. da naj se v vojni proti vojni poslužuje vseh primernrh sredstev, odklonila pa sta zahtevo, postaviti splošm» stavko v slučaju vojne za obvezno dolžnost. V velikih evropskih krizah zadnjih let s«* je zopet razmišljalo vprašanje splošne stavke, tak«» ua strankinem zboru nemške socialne demokracije v Jeni 1f>ll. I., tako na zadnjih strankinih zborih francoskih in švicarskih socialistov. Da mora socialistična stpanka storiti vse. karkoli je v njenih močeh, da zabrani izbruh vojne, je bilo prepričanje vs«» internacionale. Katerih sredstev »la s»- more uspešno posluževati, to je bil predmet *pora.	(Dalje prihodnjič.)
VOTUESJVA POVEST,
Spisal Podlimburski.
Marsikako dijaško ovčico, ki j»' bila \ nevarnosti rht se za v.seb j i/gubi, je spravil na/aj \ lir, ki pelje »b» lepše bo«ločnosti. Tudi v gmotnem o/iru j«- bil pouu»čnik, ki j«' v»'»l« l za vse neizrčpne vire, i/, katerih tek»» po»|por<» ubožnemii dijaštvu. Svoji» prost«' ure je p»»s\ctil slovenski slovstvenosti, |»a /,n<» sb»»leč za njenimi proizvodi. Vsako b»»ljšo knjigo j»- po večkrat prečital. vsaki je v«»«lel njeno luitranjo e«'iio. I tueviio je, »la j»1 lak čl»»vek tudi sam deloval ua sl»»vst veiu iu polju. Pričel je , pri fiovcdnimi spisi iu ua n.itb se vidi, ila je pisal takrat, kadar mu j» velelo src«», iu »la s«- mu je »»»I stavek za «»dslavkom prav \alil »»»I «lu>»». Vemlar pa si tukaj ni pridobil pravega priznanja. k»r se ni hotel silili \ stPuje, ki mu uis«» ugajale. Zat»» je kmalu prestopil na jezikoslovno polje, kjer je pokazal izredno bistro*! svojega uma in globočino svoje učenosti. No, tudi »»u j»' imel poleg mnogih vrlin svoje slalnisti: bil je na književnem p»»lju sila bojevit človek. Tega mu ni zameriti, posebno takšnemu agilncmu «luhii ne, saj i«» bojevitosl delež knjižnega zaro«la. o«lkar je človek izumil /Klieft'do. Dani«'», ki j«' tako b«»jazljiv, «la se na si«»
korakov ogne vsakemu pijancu in oboroženemu človeku, j»- bil vsak čas pripravljen, z ostrim peri som zagnati se v onega, ki *«• je z natisnjeno be-.»'»!)> zakadil vanj. In nasprotnikov je imel mnogo, o»lkar je postal jezikoslovce. Vedno se j«» nahajal v kruti borbi, v literarnem klanju. Zdaj se je pulil zaradi naglaskov, najdenih v kakšni knjigi, zdaj .«• je prepiral z učenjakom (loreiniko raradi kak-šne slovuiške oblike, in glej — zdaj mil je razpra-skal iiuxlnjarh Steber li«»e, ker je našel pri njem iu»sb>\• nsko besedo! Danic torej v prejšnjih časih svojim nasprotnikom ni ostajal na dolgu. Ali z leti s»» s»- izpremenili njegovi nazori. Prvič je na-";» l sam scininlam kaj nezrelega v svojih prejšnjih spi ib ;•«Ipugi«'» pa je prišel do spoznanja, da to, kar j»- v njih dobrega, oslane, naj ho kritika takšna ali drugačna, in več se mu ni /.»lelo vredno odgovarjali nasprotnikom. Ob vsaki oceni, naj je bila zlobna ali ugodna, je z mirnim humanistom snažno odgovoril: Sibi ««»in» videntur! In nič več. Ven-»lap pa je večno nasprotovanje pričinilo, da o jezi-koslovstvu ni pisal več s prejšnjim ognjeni in da •;e je polagoma t ti« 1 i od tega predmeta odvrnil.
njega in «ni jo je napeljal v drugo strugo, v strugo prirodoznanstva. In to je tista točka.zaradi kateri' snu» naštevali Daničeve vrline, «lasi profesor š«» živi iu mu n«' pišemo nekrolnga. Proučevanje pri rode mu j»- nekako priskutilo bivanje \ mestu kjer je našel tak»» malo neskaljen«» priro<le. in p«»-g»»st«» j»> začel zahajati i»a deželo. Prva leta svoje ga učiteljevanja v Ljubljani se j»» bil (iabrovcu skoraj odtujil, malokdaj je p«»s«>til svojo rojstno hišo, kjer j«» imel njegov brat gostilno, a kot pri-iodoznan<»a ga nahajamo mnog«)krat na potil v domačo vas. Brat Smoletov mu j«» bil pod streho svoje hiše «»pravil «lokaj lično sobo, tako da se je tiuli gospodski, ne preveč razvajen človek čutil v nj«»n domačega. Lepili časov j«- doživel Danic in marsikako učeno razpravo o prirodoznanstvu je prio1)čil. Ker s«> pri nas nihče ni ukvarjal s t»» vedo. mu tudi nihč»' ugovarjal ni. Stebru in (lore miki s«* j«» povesil nos, k»»r jima je bila priroda neznan svet. Odslej je /iv»'l mirno, ker ga nihče ni mogel krit ¡kovat i. in eimdalj bolj se j»« poglobil v svojo vedo.
Daniču s»' j»* !Jahi«»vee tako priljubil, »la j«» »lal svojo hčerko, ki je »ila po tnat»»ri dokaj šib-k«»ga života, k svojemu bralu Smoletu, da s«» okrepi v svežem zraku gabrovskih hribov.Kakšni inesl ni gospe s«- bo čudno zdelo, kako se mor«» oče ločili o«l svojega deteta iti ga »lati v rejo na kmete; no Danic je bil tega mnenja.«da življenje na «le-
želi in občevanje s kmeti otroka, ki ima za vse dovzetno srce. navaja k resnemu delu, k trezni misli, »la mu hudi naravno umnost in mu zasaja nagone pravega čutja, kažoč mu včasi svoj strogi, včasi resni in včasi nc«iolžno-radosfni obraz. Poleg tega pa tiuli ni imel v mestu nobenega človeka, ki bi mu bil mogel brez skrbi zaupati svojo Rezi-ko, in v drugo ženili se ni maral. Prišel je pogosto iz mesta pogledat k In-crki in vsake počitnice je , prebil nekaj časa pri svojem bratu. Z veseljem j«-videl, da ga niso prevalile njegove nade: vpliv priprostega, naravnega življenja se je kmalu javil pri Reziki. ki j«> postajala od leta »lo leta krep kejša. Z njo vr<-.l j.» rasla Smoletova hčerka Po-Iónica, njeiia vrstnica po letih, zdravo iu krepko dekletce, z gorečo ljubeznijo Vilano svoji sest lični
i Dalje prihodnjič.)
Nemška socialno demokratična slranka je imela konferenco, na kateri je z 2f»l glasovi proti •r) sklenila resolucijo, da vztraja na stališču deželne obrambe, dokler niso sovražniki pripravljeni skleniti mir, ki zagotavlja Nemčiji teritorialno iu politično enoto ter gospodarski razvoj.. Obenem je stranka nastopila proti vsaki aneksiji in izrekla, da take osvojevalne želje le utrjujejo odpor aovražnikov in podaljšujejo vojno,
ADVERTISEMENT
Avstr, Slovensko
l'iunuiíljtii'i 14. jtituwit
1ML

Volilni emrl.
Sedež: Frontenac, Kau.
(iLAVNI URADNIKI: Predseduik: MARTIN OBKRŽAN, Bo* 72, K. Mineral, Kans. Podprcds : JOHN tJOR&KK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: .l(MIN (.KRNK, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STAltOlČ, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOI IS BREZNI KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI:
PONORAO JI'RSE, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STI'iTN, Box 226, Jenuy Liud, Ark. MATIJA ŠETI NA, Box 23, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM 11ROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Hi H J H xa. I Ki) jc Šel luistcr lliighc* v neko bakreno ja*
uOli I OOi UrUStVP 11,0 ,,a	111,1 poveznil nekakšno usnjeno
čelado ua glavo iu so ga fotografirali, da so mogli kapitalistični listi po deželi ponatisniti ta hum-bufc*.
Takrat so se ziuotili. Na glavo bi mu bili morali natakniti deset nadstropij visok cilinder, ila bi delavske volilce vedno spominjal ua — dan-buri jske klobučarje iu na njegovo "pravično sodbo."
pa ostane edini končni cilj: izvoje-vati zmago na ta ali oni način.
Zato tudi opažamo iz dnevnih poročil, kako ae v vojni mednarodno pravo ali bolje rečeno mednarodni od-noiaji sproti razvijajo. V sedanji svetovni vojni se razvijajo dogodki, ki jih doslej nobena vojna ni poznala, n. pr. izgon tujcev iz države ob izbruhu vojne; brezpravnost državljanov sovražne države; interniranje tujcev, celo žen, otrok in starčkov; konfiskacija premoženja državljanov sovražne države (prepoved plačil), u-ničenje sovražnega trgovskega bro-dovja.
IZ URADA GL. TAJNIKA
A. S. B. P D.
Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu septembru 1916.
Zopet Sprejeti član(iee) : K društ. št. V; Anton in Mary Kotzmau, John Zibret, Ant.
I ril, Alben Franke, .lohn Jaj-tnar.
K dr. št. 11. (Jeorg Pajer. K dr. št. 16. Karl Oreon, Jos. Bratkovič, Vinceuc in Katarina
Nova k.	te iz teh splošnih okoliščin je raz-
Suspcudirani člau(ice):	vidno, kako težko je govoriti o med-
Pri dr. št. 1. John in Mary Krn- narodnih pomorsko-pravnih vojnih na-
šič, John in Rosalija Batega, čelih ali podati celo kak sistem te-
William in Louise Kristel.	ga prava. Vendar so se tekom sto-
Pri dr št. 2 Fr. Stuuifel, Edvard letij in tekom dolgih vojn razvila,
in Francis Stumfel.	¡splošno pripomogla in sprejela gotova
Pri dr. st. 3, Andrej in Mary Ka- naiela ^narodnega pomorskega
prava. Njih poznanje bo razjasnilo
sU'	, , .	,r . marsikak spor ali dogodek iz današnje
Pri dr. št. 5. John m Mary Trpin. |avetovne vojsk€>
Tl i dr. >t. G. Max in Terezija Al-1 Mednarodno viojno pomorsko pravo drian, Mary (irile.	sc temelji predvsem na pariški vojno-
Pri dr. št. !». Ant. artol, Nikolaj pomorski deklaraciji iz l«t» !856 in Biber., Fr. in Joliaiia Vehar. na haaškem mirovnem dogovoru iz le-Pri dr. št. H. Valentin Leban. ta 1899. Za naše vprašanje je več-Pri dr. št. 15. Josef Kenig, Ant.'.i«*» pomena pariška deklaracija, ki St n kel	vsebuje razna določila glede pomor-
\ ,	v«*,,, sko-vojnih običajov in nevtralnih la-
Pri dr st. in. Lovrenc in Ne/a	, . , . .,. .	,
'	.	dij, docim določa haski dogovor, da
*	j, .	imajo določila genfske konvencije
Izobčeni član (ice) :	)0 ravnanju z ranjenci veljavo tudi
(bi dr. Št. 1. Fr. in Ivana Buliman. za pom0rsko bitvo.
John tu Amalija Lipič.	V današnji svetovni vojni igra po-
Od »lr. št. 11. Frank Okoren.	sebno vlogo: Blokada.
<bl tir. št. 16. John Prašnikar.	Pristanišče je blokirano, če je za-
Otl <lr. št. 1!». Ernest Jesenšek. |prto vsakemu prometu, naj prihaja
Hughes je toliko na boljšem od WiUoiia, du ga ljudje ne morejo vpraševati, kaj je že storil kot prezident. In Hughes veselo izrablja to pri liko, pa udriha po Wilsonu.
Ima prav. Wilson jih zasluži po grbi. Ampak to ne dokazuje, da jih ue zasluži tudi Hughes.
•
f'c se presoja Hughcsovu kandidatura, j«* treba pogledati republičaiisko stranko. On kandidira v njenem imenu, iu če bo izvoljen, ne bodo vladale Hughesove obljube, temveč načela republikanske" stranke.
Ta načela so kapitalistična. Hughes torej ne bo mogel nikdar vladati zoper kapitaliste in njihov sistem.
• t
Hughes nastopa, kakor da bi bil po svojih velikih zažigali dobil kandidaturo repuhličauske stranke. Saj ni res! Dobil jo je največ po Teddy-jevi milosti.
( e bo Hughes izvoljen, ne bo imela Amerika prve republičaiisko administracije. Imela jo je že dostikrat, in kadarkoli je bila njena doba končana, jo je vse ljudstvo preklinjalo. Ampak ljudstvo v Ameriki ima navado, da pozabi vsaka štiri leta, V
Hughes napada Wilsona zaradi njegove mehiške politike.
Tudi mi se ne strinjamo / njo. Ampak i/, tega ne sledi, da bi se mogli strinjati z Hughesovo mehiško politiko. Republičanski kandidat se ne jezi, da je šlo naše vojaštvo čez mejo, kjer ni imelo česa iskati, ampak jezi se, da ga ui šlo več, iu da ni Amerika pobasala Mehike.
Hughes ve, da delo v naših časih ni tako priznano, kakor bi zaslužilo.
Zdi se, da je to vse, kar ve Hughes o delu. Par mesecev je že na agitaciji, na neštetih shodih je že govoril, a na nobenem še ni povedal kaj več o delu.
Ameriški delavci morajo biti zelo skromni ljudje, če jim to zadostuje.
lija ?
Prodajanje ljubezni se imenuje prostitucija. Kako naj se imenuje prodajanje prepriča-
Ko se j»- Roosevelt še «premišljal, ali bi sprejel "progresistično "kandidaturo ali ne, je napisal Hearst dolg članek, v katerem je pridušaval Teddy ja, naj si* nikar več ne speča z republičaiisko stranko. DokazoVal je. kako reakcionarna, ucdeimvk rutic ua, kapitalistična, plutokratična, hinavska, svobodi sovražna je ta stranka.
To je bilo pred par meseci, ob času repuhličauske konvencije v Chieagi.
Danes delajo llearstovi listi holmečo reklamo za kandidate te reakcionarne, nedemokratične, kapitalistične, pliitokratičue, hinavske, svobodi sovražne stranke.
Pa da ne bi človek vprašal: Koliko dobe za
to?
V Ameriki se dol*» še tako naivni ljudje, ki mislijo, «lu se imenuje republičanska stranka zato republikanska, jcer hoče varovati republičanska načela. Kako so ljudje otročji!
Človek se lehko imenuje Alojzij, pa je vendar lahko desetkraten — mormon.
*
/ Teddy je sedaj tudi republikanec.
Ko je bil Teddy prezident, je dopovedoval ameriškemu ljudstvu, da ne bi bilo nič slabega, če bi ou ostal prezident do smrti in če bi mu potem sledil njegov sili.
Torej "republičanska" dinastija Roosevelt. •
Med vojno je začel Wilson agitirati za preparedness. Demokratični kongres je radikalno pomnožil militarizem in marinizeiu v Zedinjenih državah.
Hughes je kandidat. Vsak meščanski kandidat mora gledati, da "pretrumfa" nasprotnika. Tako tudi Hughes. Wilson hoče močnejšo mornarico, nego je katerkoli druga; Hughes hoče močnejšo mornarico, nego so vse druge skupaj.
Kdo ho plačeval ?
•
1 bogi volilci. ki hočejo i/, nekaterih kapitalističnih listov dobiti politično jasnost! 1'oleg demokrata se priporoča republikanec, poleg tega za bi bdel bullmooser, poleg njega suliač, in če je še kaj prostora na strani, se oglaša še kakšen ne-odvišnjak.
In zdaj naj se spozna, kdor se je vedno učil misliti s tujo glavo!
*
Najmanj nevarno je pijančevanje v "suhih" krajih odslej pa do 7. novembra. Kako bi mogle kapitalistične stranke pri volitvah izhajati brez alkohola
Bognedaj, da bi prišlo komu na misel, da bi popisaval vse obljube, ki jih sedaj izrekajo kapitalistični kandidati in njih agitatorji!
Papir bi se tako podražil, da bi postal nedosežen.
NEMCEM ZMANJKUJE GRANAT.
Pariz, It. okt. — Oeneral Fayol-le, ki je v soboto vodil francoske čete v napadu na nemške pozicije med Bapaumo in Perouno, je izjavil napram korespondentu Mednarodne časnikarske ageuture — International Nevvs Service, — da niso Nemci še nikdar prej pokazali tako slabega odpora, kakor proti temu napadu. Nemška iufante-rija se je sicer hrabro borila, toda nasprotni topniški ogenj je bil tako slab, da so Francozi z lahkoto dosegli svoj cilj in osvojili še več pozicij kot so pričakovali. Napad je trajal samo eno uro. To je očiten dokaz, da je Nemcem manjkalo granat, ker drugače hi bili sprejeli napadalce s plohami top-niškega .ognja, kakor je bila doslej njihova navada.
VOLILNA AGITACIJA NA ZAPADU.
Meseca oktobra priredi sloven-ska sekcija J. S. Z. agitacijsko turo po zapadu.
Shodi bodo po naslednjih kr
jih:
V	soboto, 14. oktobra
Murray, Utah.
V	torek, 17. oktobra
Red Lodge, Mont.
V	sredo, 18. oktobra
Klein, Mont.
Na vseh teh shodih govori so drug Etbin Kristan.
Pozivamo sodruge v omenjenih krajih, naj razvijejo čim marlji Aejšo agitacijo, da bodo shodi dobro obiskani in da prineso zaže-I jeni uspeh.
Le kratek čas imamo še do jesenskih volitev in treba je napeti vse sile, da se pokaže v tem boju delavska moč in da dobi delavski razred boljše zastopstvo v raznih zakonodajnih zbornicah kakor doslej.
Na delo, sodrugi! Kakršen bo boj, taka bo zmaga.
(jlavno tajništvo poziva klube ki prirede shode, naj poskrbe za agitacijo, ('as je prekratek, da bi bilo mogoče iz centrale poskrbeti letake, vabila in podobne reči. Prizadeti klubi naj torej to poskrbe v svojem delokrogu.
Prostovoljno odstopi Josef Schaller.
Prestopil član ( ice) : Oil »lr. št. k dr. št. 1 Jsef in Neža Pihlmever.
John Čeme, gl. taj.
iz nasprotne, vojskujoče se države ali od nevtralnih držav, tako da tudi nevtralne države ne morejo ostati v nikakršni trgovski zvezi z blokiranim pristaniščem, obrežjem ali državo.
Razlikujemo razne vrste blokade: pomorska bltfkada, ako je zaprto pristanišče ali obrežje vsakemu prometu po morju; blokada kakega mesta, ki je od sovražnika oblegano in zaprto Vojna med drugim dokazuje, da — |vsakemu prometu tudi po suhem; voj-nismo več divjaki. Res je, da je voj- na blokada, ki se izvrši v vojnem času na umor v masah. Na vojni se stre- napram vojskujoči državi; blokada, lja seka, bode, pali, ruši, potaplja, v miru, ki jo izrekajo ali izvedejo
O POMORSKEM PRAVU.
blokadi. O uspehu obeh vojnih sred-	dotakljiva v vojni na suhem, naj bi
stev bo sodila le zgodovina.	tudi ostalo po mednarodnem pomor-j V listih je bilo večkrat Citati o tako- |skem pravu.
zvani "prise", o priznem sodišču v	Toda do takega sporazume, niso
i Londonu itd.	mogle priti moderne kulturne drža-
či plen. -	ve in sicer vsled nasprotovanja
Prise je francoska beseda in zna-	Anglije.
či plen.	Q(i ia(iij ¡n lastninske nasprotne
Po mednarodnem pravu ima vsa-1 vojskujoče se države moramo loči-ka vojskujoča se država pravico, javno ti ,adje in blajf0 nevtra|ne države, in tudi zasebno lastnino nasprotne dr- j^j se ne udeležuje vojne, žave zapleniti. Ravno v tem se med- Nevtralno ladjo in blago, ki se na narodno pomorsko pravo bistveno raz- njej nahajll( more vojskujoča se dr-likuje od ostalega prava glede zaseb-1¿ava zapieniti le v dveh slučajih: ne lastnine. V vojni na suhem ne sme 1 Ako nevtralna ladja prelomi sovražnik, ako vdre v deželo, seči po blokado; o blokadi je bilo zgoraj obi-zasebni lastnini. Ta ostane tudi za širno govorjeno, zmagujočega sovražnika nedotakljiva.	Radi konterbande.
I-Po mednarodnem pomorskem pravu - Pojm kontrebande nj y medna_ pa n. zasebna last. nahajajoča se na ^^ prayu MUnčno (Jolo-en y odprtem morju, nedotakljiva. fco-
sploh uničuje na najraznovrstnejše načine. Ampak ravno ti načini dokazujejo, «la mtio civilizirani ljudje.
Menite, da je za človeka, mi jc še ta trenotek popolnoma zdrav, precej vseeno, ali ga pobije kol ali pa šrap-nel.
Ne! To nm ne sme biti vseeno. V dvajsetem stoletju smo—izvzemši, nekatere divje kraje—civilizirani, kul-
posamezne države ali skupine držav napram kaki državi, da jo do česa pripravijo ali od česa odvrnejo; končno razlikujemo še dejansko ali efektivno blokado, ki jp država dejansko izvede s svojim ladjevjem, od navidezne ali papirne blokade, ki jo država le napove, ne da bi jo dejanski izvedla.
Pravica do vojne blokade je v med-
vražnik ima pravico, tudi zasebne ladje državljanov sovražne države zapleniti.
splošnem se smatra za konterbando ono blago, ki služi vojskujoči se državi bodisi neposredno v vojne svrhe in sme Vsled tega nasprotna vojsku-
preprečiti.
Zaplenjena ladja pa ne pride v last	^	^
zaplenitelja že z zaplembo samo, temveč šele po razsodbi sodišča za zaplembe.
Mednarodno so namreč določena stalno ali samo za dobo vojne po-
iiek.ii«m «' «uvie Kraje—vi» ih/.i«»m. ^u*	,	.	,
I ; nmr»r narodnem pravu priznana —Vsaka turni lju« je m tu« i za uboj in umor	... . , . A •
u» ij	j	i država lahko vojskujoči državi za-
im;im«> pravila m pravo . Imamo	*	_, .
1	, 1 .	pre vsak promet z vsemi nevtralnimi
tra 7.a um<»r na suhem in za umor na r , ...	j
um .»	državami; to je po pravu dopustno
morju. <• za umor v zraku smo se	,' „ ,
, ,	.	. •	vojskino sredstvo. Zgodovina vojn
nekoliko v neja-nem, ker je ta praksa	Ju _	imvmlmitk
«• premlada. Sirer je pa razvoj se^
sebna sodišča za zaplembe, francosko: Conseils de prises, angleško: Prizecourts. Vsaka zaplemba se inora postaviti pred tt> sodišče in ono raz-
RUMUNCI POJASNUJEJO.
London, okt.—Poročevalk lista "Times", ki s«» mudi v Rutnu-»i i ji, brzojavlja: Vodstvo riimiui sk«- armade izjavlja, «la so bili pri-
danje vojne pokazal, da tudi na vodi zlasti pa pod vodo še ni vse jasno.
Viri med na roti nega pomorskega prava v obče so metlsebojn« pogodbe in pravne navade. Ze iz tega sledi velika negotovost in nostalnost naglo spremenljivih pravnih določil na tem polju.
Ako pa k temu sc prištejemo o-kolnost, da me«lnaro«lno pravo nima
tudi kaže, da se je vedno izvajalo, kjer so to dopuščale krajevne okol-nosti in sredstva in kjer je bilo pričakovati kak uspeh.
Blokada se pa mora naprej napovedati. Napoved blokade mora biti splošna in javna. Naznaniti se mora pristanišče, obrežje ali država ali del morja, ki se namerava blokirati. To se zgodi diplomatičnim potom z notami ali proklamarijami. Po-
sodi, ali je zaplemba opravičena ali niorani Rumuiici ua Sedinograš-ne. Ako je zaplemba upravičena, k«'iu ustaviti osvojene pozicije za-|tedaj izreče sodišče plen za 'Mober radi tega, k«ir je generalni štab plen" in s to razsodbo, ki je brez odvzel več divizij iz tamošnje
priziva, prejde zaplenjena ladja z blagom vred ali brez istega v last zaplo-nitelja. Ako pa zaplemba ni opravi- ,\Vsf,(,.\(V,,,(7j velika čena, izreče sodošče oprostilno razsodbo in zaplenitelj mora vrniti la«ljo lastniku.
fronte iu jih premestil v Dobru-džo; na drugi strani so pa dobili
pojačanja. Rumuuci imajo v rokah črto od predilskega prelaza južno o«l Kronštata <b> Onsave in vmes vse
Kolnost, ua meunaroono pmvu nm»	8e Tnofa o blokadi obvMt|||
avtoritete ali oblasti, ki Iu pazila na	nMmhml.
zvesto izpolnjevanje pravnih «loločh, kot imamo v posameznih državah s«>dno oblast, ki čuva, da se pravna določila varujejo in izvršujejo, potem bo še bolj jasno, kako težko je soditi kako državo, ali je prekoračila pravne meje.
V mirnem « asu e «Iržave drže sklenjenih pogodb. Na«l njih izvršitvijo pazi večja skupina «Ir/.av, ki si vsled svoje sile prisvoji avtoriteto. Podobno je v slučaju vojne med posameznimi državami.	mrn UIUUUI ,„ „JC1, Uv...«« Ako je pa v vojno zapletena cela ^namo vsi iz današnje vojne. — An-skupina držav, kakor «lanes, ni sile, glija je proglasila blokado Nemčije, ne moralne, ne «lejanske, ki b| po- da bi ji kot v preteini večini indu-sameznn vojskujoče se držav* na«l- strijnki Hriavi, odtrgala vsak dovoz zorovala v izvrševanju mednarodnih živil, s tem oslabila njeno fisično moč določb. Takrat govori le — morda — in onemogočila uspešno vojskovanje vest voditeljev in morda tudi ozir Znano je tudi, kako sredstvo je na moralno sodbo zgoilovine. Sicer uporabila Nemčija napram angleški
vsaka nevtralna ladja posebej, ki se hoče v dobri veri bližati blokiranemu pristanišču ali obrežju.
Ako skuša nevtralna ladja blokado prelomiti, t. j. s silo ali «vijačo pri-pluti v blokirano pristanišče, jo blo-kujoča država lahko vjame kot plen. Ako pa taka ladja uide v nevtralno pristanišče, jc ne sme blokujofa država tja več zasledovati. M«>stva ladje, ki hoče prelomiti blokado, blo-kujoča država nesme na n«»ben način kaznovati.
Namen blokade in njen učinek po-
V prejšnjih časih je vojskujoča se	...
država pooblaščala zasebne ladje, da *orNko POUeije. ki nudijo močno so lovile in uničevale na morju last-, »at urno defenzivo. Severno <>d
Kronštata so Rumuuci še zmiraj v dolini Maros iu v dotiki z Rusi.
Poročevalce dodaja, da imajo Rumuuci zelo težko stališče, ker se morajo boriti na dveh frontah proti izurjenim veteranom, ki so oboroženi z uajuiodt rnijšimi vojnimi aparatf.
nino naprostne države in njenih «Ir-žavljanov. V ta namen je dobila ladja oziroma njen lastnik od države i posebno pismeno pooblastilo.
Zajeta ladja pa se je mogla osvoboditi z odkupnino.
Kakor razvidno, ni bilo tako^po-stopanje nič drugega kot (»d državne oblasti legitimirano pomorsko tolovaj-istvo, od višje oblasti postavno «lo-voljeno korzarstvo.
Tako postopanje se protivi vsakemu pravnemu čutu. Zato so se «Iržave trudile, da so sklenile popolno odpravljenje tega korzarstva. Zedini-; le so se v to -v zgoraj navedeni pariški deklaraciji iz leta 18H6, kateri
1100 MUNICIJ8KIH TOVARN V ITALIJI.
Rim, !t. okt. — Ministrski predsednik Bozelli jc izjavil danes, «la posluje v Italiji noč in dan IKK) tovarn za municijo, v katerih je
so pristopile skoraj vse kulturne dr- vposlenih 426.000 ,lelav;eev in «|fw ¿ave	lavk (4.>.000 žensk). Produkcija
Moderne kulturne države so se tu- ( streliva se je pomnožila za 110 od-di trudile, da bi odpravile plen ao- stotkov iu produkcija strojnih vražne lastnine na morju. Kot je pušk za CtOO odstotkov o«l začetka lastnina sovražnih «IrJavljanov ne-1 vojne.

■f Začetkom oktobra izide -«c
AmeriiKi
DružinsKi Koledar
TA LETO 1917
Koledar, ki s«- je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, tla čimbolj ust reže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Imel bo, raznovrstno gradivo: Poučno, zabavno, statistično, šaljivo in splošno zanimivo. Vsi naši stari sotrudniki s«> tudi letos prispevali s svojim peresom. Med njimi srečajo naši čitatelji zopet Ktbina Kristana t raznimi prispevki; Ivan Molek je med drugim spisal šaljivo igro v enem dejanju, ki bo zlasti dile-tantskim oilroin dobro došla ; Jože Za vrt ni k st. ima zanimivo razpravo; Jože Ambrožie nam je «lal novo povest; Frank Pe-trič se je «»glasil. Razun teh ima koledar spis«» «Irugojezičnih pisateljev, prirodoslovne, astronomske, socialne in druge orti-c«'. Seveda tinli letni pregled ne izostane.
Natančno vsebino objavimo, ko pride koledar iz tiska.
Skoraj odveč nam je naglasati, da bo koledar tinli
bo/fato ilustriran.
Tmli seznam slik objavimo z literarno vsebino vred na tem mestu, ko. ho koledar dot iskan.
K.oledar bo trdo <dezan.
Znano je, da se je papir nezaslišano podražil. Tudi cene «Irugih tiskarskih potrebščin s«» močno poskočile. To je zadelo celo bogate časopise p«t Ameriki, tako da s«» podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja. Tudi mi se ne moremo izogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem trgu določajo tinli ceno naše izdaje.
Letošnji koledar
iVelja •Vezan 50c
X tem je všteta tinli naročnina za vs«» Zedinjene države.
Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga želi.
taKoj naroči.
Vsakemu slovenskemu delavcu bo pozneje žal, če ostane hn-z njega. 'Ne odlašajte torej naročila, «la ne pridete med tiste, za kater«' bo premalo kole«larjev.
Naročila sprejema
THOLETAHEC.
4008 W. 3lst St.	Chicago, Iti.
........^^mrnmmrn


PROLETAREC
LIST ZA INTERES K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VS.1 HI TOREK.
—— Latiaik ia ¡«dajatclji —
Uu|onovanika dala* ki tiskovna diu/ba v Chicago. Illiitiis.
Naročnina: Za Am triko $2.00 trn celo leto, (1.00 za pel lets, Za Evropo R.IO u celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivahft'a jt poleg novega nasnaniti _tmdi stat t n a i lev.
Glasilo lUfMiki triuliMit« Ju«*«l
— McUN*ti<M «»•«• V Ameriki. —
Vae pritoibe glade nerednega pošiljanja lista m drugih nerednoati, je pošiljati
predaedniku družbe Ivan Molek. 4008 W«»t 31. Straet, __ Chicago, lil.
PROLETARIAN
Owm4 *ad pvbU»K*d a*arjr TmU«t k?
South Slavic Wsrl-msn's Pubishing Campany Ckie.i|o, Wlinau
Subscription rates: United States and Canada, 12.00 a year, SI.00 for half
{ear. Foreign countries $2.SO a year, Lf> for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC"
4 108 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Ampak enako rojeni smo za ta Isvet. Iu čc imajo 44zajamčene pra-i vice "kaj pomena, ga morajo i-liuetl v tem življenju," ,
Imele bi ga, če bi le bile res "zajamčene." Toda s tem, da so' zapisane in podpisane, niso nikakor zajamčene. To bodo šele tedaj, kadar bodo imeli tisti, ki potrebujejo te pravice, tudi moč v rokah, da jih sami izvršujejo.
Pravica je vedno tam, kjer jc moč. Ako hoče delavsko ljudstvo uživati pravico življenja, svobode iu sreče, si jo mora priboriti iu z njo vred tako moč, da jo bo lahko čuvalo in branilo.
Tudi volitve, ki so pred nami, so taka prilika, ob kateri s/ vpraša : ( igava bo moč.
Ako jo bo delavstvo zopet prepustilo pijavkam, se ne sme pritoževati, kadar mu bodo sesale k K. ( e noče tega, se jih mora otresti. Pri volitvah sc jih lahko otrose.
AMERIŠKI IZVOZ.
CISTE VOLITVE.
RAZREDNI BOJ.
ZAJAMČENE PRAVICE.
Vsi ljudje so enako rojeni. To jc nepobitna resnica, ki jc ni mogoče na noben način ovreči ali iz-oreorbniti, ker je rojstvo življenja priroden zakon, nad katerim niiTia oblasti noben cesar iu noben papež. Iu ker jc to tako jasna resnica, tla je ne more nihče zatem-niti. dasi se marsikdo trudi, da bi jo, se najdejo ljudje, ki mislijo, da je popolnoma dovoljeno, da je resuiea taka. Ker sini» vsi enako rojeni, mora priti prcjalialcj tudi za vse enaka pravica. Danes je si-ecr res še ni; toda če jc ni. že še pride, ker mora priti. Drugače vendar ni mogoče!
Dobro. Ampak kdaj naj pride? In kako naj pride? In odkod naj pride
To so žal vprašanja, pred katerimi se večina ljudi ustavi, dasi so prav to zelo važna vprašanja iu je brc/ njih rešitve nemogoče, da bi se kdaj naselila tista lepa pravica med nas. katero bi naposled vendar navdušeno pozdravili vsi tisti, ki jc doslej še nimajo.
\ prvih osmih mesecih tekočega leta je znašala vrednost izvoza iz /.edinjenih držav ogromno svo-to 3.354,\m.2V2 dolarjev. Tako izkazuje vladna statistika. V razne dežele je znašal eksport za miljone dolarjev več kakor prej vse leto. Za osem mesecev se je pomnožil izvoz za 1.730,1MM M M10 dolarjev in vladni uradniki računajo, da se Za vse leto pomnoži za -.500,000.-000 dolarjev . Največ blaga, skoraj tretjino, je vzela Anglija, potem Francija, Kanada, Rusija. V Neni-j*ijo in Avstrijo je izvoz skoraj popolnoma prekinjen, kljub temu se je v cel os t i tako silno povzdignil.
To je prospjeritetu za kapitaliste!
A kaj pomeni to za delavstvo? — Drago meso, drag la-uh, drago soeivie, splošno draginjo.
Blaženi družabni redi
Tudi tobak hočejo podražiti. Prodajanje šestih cigar za 25 centov in treh za -5 centov se baje preneha in smotke bodo veljale "struight" po 5 oziroma 10 een-tov. Letošnji tobačni pridelek jc bil nenavadno dober v nriiuert s prejšnjimi leti. Baje sc je i/delovanje smotk podražilo. Ampak tobačni delavci nise tega opazili pri svojih plačah.
Da. Ve ne človeške pravice so Denver, Colo., 9. oktobra. — to; vsa napaka jc le v tem, da so Zelo bogato oljno polje so odkrite pravice v zraku in da nimajo li v za pad ne m ('oloradu. V držav-zato nobenega resničnega pome- nem rudniškem uradu so preisku-na za ljudstvo ( e so se stari A- šali olje in dognali, da ima 180 merikanei bojevali za te pravice, galon na tono. Rudniški urad nošo se bojevali zaman.	če naznaniti kraja, v katerem je Za take pravice so se bojevali bilo olje odkrito, (ieologisti v Francozi, ko so v veliki revoluci- Denverju sodijo, da je okraj Mof-ji odpravili plemstvo, privilegije fat.
stanov in kral jevsko krono. Za	--
take pravice so sc borili ¿artisti Thermopolis, Wvo„ 9. oktobra, na Angleškem. Za take pravice se Bert Peters je šel na lov \ družbi je bojevalo ljudstvo na Dunaju in gdč. Bessie Burge. Ko je sledil v Berlinu m v Pragi in v Parizu zajcem, se je spodtakuil iu padel >n v neštetih krajih let i 1848., ko 300 čevljev nizdol. Bessie mu je i Tti duh revolucije preko vse hotela pomagati, stopila je na o-livrope.	inajano skalo in padla. Sprožila
Tn pogostoma se je zgodilo, da se je puška in strel jo jc osle-i>o sc take pravice zapisovale na pil.
papir, 'l ak papir so imenovali "u- Dekle se je v sedla in čakala, stavo. '' konst itueijo," "državne da .i«' Peters, stokajo»- vsled bole temeljne zakone." Na papirju sto- čine, prih /cl do nje. \,i to sta je take pravice Še dandanes. In lezla do bližnje hiše, ki je bila ker so zapisane in podpisane in oddaljena najmanj pol milje., zapečatene, pravijo, da so to za- Zdravniki izjavljajo, da gdč. jamčenc pravice.	Burge ostane slepa.
Kaj ima ljudstvo od tega jamstva? ('v ne bi bile te pravice ni- Columbus, 0., 9. oktobra. — ti. kjer zapisane, ampak bi jili ljud- A. Shautfcr, tajnik državnega stvn uživalo, bi bilo to stokrat več poljedelskega urada, je izdal po-v red no.	roe i I o, ki izkazuje, da- sc jc pri-
Toda zakaj jih ne uživa?	delek pšenice, ovsa, rži, koruze in
Življenje! Od stvarnika so ljud- krompirja v letu l!»lb znižal, jc obdarjeni s to ncprodiijno pra- Pridelali so v Ohio I8,!mi4,i»7s vico.	bušljev pšenice, ali 12 bušljev na
Več kakor štiriinpol miljona aker. V prešnjeni letu so pridela-Ijudi je \ d veli letih padlo mrtvili |i 3b,(lo0.23H buljev pšenice, ali na evropskih bojiščih. Sedaj jih je 'jo bušljev na aker. Pridelku je morda že pet miljonov. Kaj imajo škmlila huda zima, pa tudi snega od tega, «la jc življenje neprodaj- je bilo malo. Ovsa je bilo malo na pravica?	• vsled suše. Vsega ovsa so pridela-
Živ krst ni vprašal za to pravi- |; 42,0iMl,01!l bušljev, ali I3,li00,. eo. V klavnico so jih pognali, in <hm» bušljev manj kot v prejšnjem f.ogar je zadelo, se jc preselil na let u. Tudi krompirja in koruze drugi svet.	je bilo le b!» odstotkov od dobrega
Neprbdajna pravica jc življe- letnega pridelka.
nje. Kaj pomaga preinogarju ta	___
pravica, če jc kapitalistu žal de- Virginia, Minn., 9. oktobra, narja, da bi poskrbel zadostne Lovski čuvaj James Ileal t y je /a-ventilacijske naprave v jami, pr. ^.„'¡1 \V. L. Rosa, da jo ustrelili se nabero tam strupeni plini in snio (>l» prepovedanem času. eksplodiraj«» in jih pokopljejo ne- Sodnik Carey ga je obsodil na koliko sto naenkrat?	50 dolarjev denarne globe in sod-
Ali kako je to, da so ljudje spo- nijske stroške, znali vse te lepe pravice, da so se	Sadie (lately je obtožila
včasi bojevali zanje in prelivali Minko Mill in Arvida Kolchiiio, kri zanje, pa «la jih vendar nima- da sta prodajala tobak mlatbdet-jo nikjer	'nim. Obsojena sta bila vsak na
Morda so pa te pravice sploh pet dolarjev denarne globe in so«l-nedosežne. Morda se ne «lajo u- nijske troške.
resničiti na zemlji, pa ne ostane	-----
nič druzega kakor čakati na tiru- Čimbolj se debeli kapitalistova moš-gi svet, na nebesa po smrti t - inja. tembolj se krči delavčev želodec.
Volitve mi najbolj demokratična pravica. One dajejo vsakemu državljanu možnost, da poseže v upravo dežele. ( e izvolijo državljani v po-stavodajne zbore in v urade take ljudi, ki jih poAiiujo, o katerih vedo, da zastopajo prava, od volileev samih odobravana načela, iu čc imajo povrh šc pravico, da odpokličejo izvoljcncc, ako uc delajo po ljudski volji, tedaj jc račun popolnoma jasen. Tedaj mora v deželi vladati ljudska volja.
V	Ameriki iiuuiuo splošno volilno pravico.
'Kdo sc tipu trditi, da vlada v Zedinjcnih
dr/a vali ljudska volja?
V	Ameriki imamo splošno volilno pravico; toda v Ameriki še nikdar ni ljudstvo volilo. Volitve so dobra uredba; toda če je volilci ne znajo ali pa nočejo rabiti prav, tedaj ne more biti rezultat volitev dober in vladati i|c more ljudstvo iu vršiti se ne more ljudska volja.
V	Ameriki imamo splošno volilno pravico, vsaj za vse moške državljane — v nekaterih državah pač tudi za ženske — toda v Ameriki ljudstvo ne voli.
V	Ameriki pač glasujejo državljani. Toda glasovati iu volili je razlika.
Voliti se pravi izbrati izmed vsega najboljše. Za volitev j«* torej treba političnega prepričanja iu političnega znanja.
(V ne veš, kakšne programe imajo posamezne stranke in njih kandidat je, kaj si» njih zastopniki doslej delali komu služijo, če morda uiti ne veš, kaj j«1 politika in kakšne namene ima, tedaj lahko glasuješ, ampak tvoje glasovanje ni volitev.
Kdor glasuj«* tako, kakor želi njegov boss, ne voli.
Kdor glasuje tak«», kakor glasujejo drugi, h; zato, ker drugi tako glasujejo, ne voli.
K<lor glasuje, ker je dobil za to kozarec pive, cigare, dime ali dolar, ne voli.
Njegov glas ne prihaja «>d njega, po njegovi izberi, in zategadelj se to ne more imenovati volitev.
Večina ameriških gla*«»v se oddaja na ta način; na ukaz. za pijačo, za denar. iz navade, iz s t rahli.
Najuianje se jih oddaja i/, prepričanja. Zato ne nune ameriško ljudstvo vladati, kljub temu, da ima volilno pravico in kljub temu. da
ima sevcdi. večino v deželi.
V	"demokratični" Ameriki ni čistih volitev.
Razume se. da agitir.i vsaka stranka za svoje
kandidate. T«» je naravno in potrebno. Pri agitaciji seznanja stranka volilce in ljudstvo sploh s svojimi zahtevami, s svojo platform«».
Ali če presega način agitacicj te meje in izvršuje nad njimi luaterijalen pritisk in sc mu volilci uklanjajo ,tedaj se ne nu»re govoriti o či-stili volitvah. Tedaj so volitve graft in njih rezultat ne more biti pošten.
*
Tudi sedanje volitve sc uc bodo izvršile brez graf ta.
Ni treba, da bi iskali po skritih, nedosežnih kotih dokaze za to. Kapitalistične stranke nam j'li dajejo same.
°
Po republičanskih časopisih s»» razširjajo članki s kričečimi naslovi:
Wilsonov fond se nabira z roparsko metodo. ' Hold up" za fond za Wilsona. Demokratični odbor hoče izsiliti denar od vladnih uradnikov.
Politični banditi nastavljajo uradnikom nož na
prsi.
Pod temi in podobnimi naslovi pripovedujejo n publičnnski listi, da ima demokratična stranka točno i/delan načrt, p«» Katerem hoče nabrati mnogo miljonov d«»larjcv i a Wilsonov o kampanj«».
Zelo lepo j«* v teb listih povedano, da se ua ta način zatira «luli kazenskega zakona in zakona o civi'ni službi. V enem teb listov čitaino: "Izumitelji tega načrta se popolnoma zavedajo, «la se drsajo po tenkem ledu iu skušajo voditi akcijo tak«», «la sicer bivstveno poteptajo zakon, a da sine v j« mejo."
Pravijo, da sc vrši prvi nspid na /epe poštarjev, a da pridejo za njimi "seveda" tudi drugi zve/ni uradniki ua vrsto. Ker jc po zadnjimi zakonu določenih 31 miljonov dolarjev za odškodnino za poštarje, računajo rcpubličanski listi, «la izt lačijo demokrat je že iz samih poštar-
jev lahko mnogo sto tisoč, čc ne toliko miljonov dolarjev.
•'
To je vse zelo verjetno. Kar je na stvari komično, je le moralno zgražanje republičanskih listov.
Res jc, da ne pobira republičanska stranka letos nobenega prisilnega dobit nega sklada od zveznih uradnikov. To se ji ne more očitati. Ali republičanska stranka m1 ne sme bahati s to kre-post jo ; nedolžna jc le zato, k<*r — ne more grešiti.
Vlada jc v demokratičnih rokah, in po lepi ameriški navadi so demokraVje v uradih. Od teli ne morejo rcpubličani zahtevati prispevkov. Zato jih uc zahtevajo. Radi bi videli, kako bi bilo, čc bi bila administracija republičanska. Lahko jc pa uganiti, zakaj rcpubličani so bili že dostikrat na krmilu. lil prav zato, ker vedo, kako so sami delali, ko so bili v uradih njihovi ljudje, jim ni bilo težko iznajti, kam naj grejo iskat demokratični greh.
e
V Chicagi imamo republičansko uicstno : upravo.
Oh! Niti na nove volitve ni bilo treba čakati, | da sc j«1 razvil najdrznejši politični graft.
Ni bi bila taui v mestnem svetu interpelacij o svotali, ki jih jc morala neka uradnica oddajati "za Mazzie" od svoje plače, ker "so bile za Thonipsona zadnje volitve tako drage?" Ni bila stvar pred preiskovalno komisijo in pred sodiščem ?
Seveda sc jc potlačila. K«laj se pa političen graft v Ameriki ne zakrije, če ga jc vršil tisti, ki ima moč v rokah?
Niso li predstojniki od malih uslužbencev v javnih parkih zahtevali prispevkov za Thompso-nov fond z jasnim migljajem, da si bo sicer treba j dela drugače iskati drugod?
Ni li vpeljana v Chicagi suiia nedelja, zato ■ da se olajšuje političen graft? Ce ima saioonar v I nedeljo odprto, pa hoče rešiti svoj "lajsens", mu ne kaže nič druzega, kakor da preskoči v repub-i lieansko stranko.
e
•
Demokrat jc graftajo. Prav gotovo varjnnie-ii.o to. Ampak rcpubličani tudi graftajo. Nobeden ne tam, kjer ne more. Vsak tam, kjer ima priliko.
V Chicagi ni bil nobeden izmed republičanske gospode zaprt radi takega grafta, v \Vashingtonu
ne bo nobeden izuied demokratične gospode zaprt.
•
Rcpubličani računajo, da bodo demokrat jc na ta način nabrali miljone.
Ni treba misliti, da delajo rcpubličani brez miljonov. Njihovi velekapitalisti žc vedo, zakaj bi radi imeli Ilughcaa v Beli hiši in republičansko večino v kongresu. Denar, ki ga vtaknejo v te volitve, s«» gospodarska investicija. Ce n«> bi pričakovali od njih koristi za svoje žepe, nc bi dali uiti počenega centa.
e
Kdo pa plačuje ves ta graft ?
Ce bi delavci vsaj to premislili!
Od poštarjev hočejo imeti demokratje mnogo sto tisočakov, čc nc nekoliko miljonov za svoj fond. Tako pripovedujejo repblrčani.
Po zakonu je 31 miljonov dolarjev določenih za poštarske plače. Od lega denarja hočejo dobiti prispevke za volilni fond.
Odkod pride teli 31 miljonov?
I/ Ijiulskib žcp«)v. To jc popolnoma naravno. Sklep je torej sledeči:
Iz ljudskih žepov se jemlje denar, zato tla se ljudstvo «»goljufa pri volitvah.
Tudi miljoni, ki jih prispevajo kapitalisti iu njih korporacijc za'volilno kampanjo kapitalističnih strank, nc pada i/ neba. Ce ne bi bili kapitalisti /izkoriščali delavcev, ne bi bili prišli d«» tega denarja in ga ne bi mogli vtakniti v volitve.
Torej: Delavstvu se jemlje denar, zato da se pri volitvah delavstvo s tem denarjem goljufu.
Cc bi delavci le to premislili!
•
Kapitalistmke stranke bi lahko nabrale mi« Ijarde za svoje volilne fonde. In lahko bi porabile vse te miljarde za svoje govornike, za podkupovanje časopisov, za cigare iti pivo, zi na-»rrade priganjnčev: Ce bi delavstvo imelo svoje prepričanje, ne bi ves ta denar nič zalegel, in njihov graft bi kmalu postal nemogoč.
Njihovi miljoni vendar nc bi mogli glasovati.
DELAVCI! Oktober je tukaj. Veste li, kaj to pomeni? Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi
nacionalnimi
Delavski razred je vm:prestu-I nem konfliktu s kapitalističnim ' razredom in delavski razred bo v tem boju tudi zmagovalce. In kadar se to zgodi, bo razredni b«»j prenehal prvič v svetovni zgodovini.
Razredni boj se danes bojuje 1 ua političnem kakor tudi na gospodarskem polju. Organizacija za prvega je politična stranka, za druzega strokovne organizacije a-li unije.
Splošno sc misli, da so »oiali-sti začeli ta boj. a dejstvo j«\ «la j je boj rodil socialiste, ki so ta b«»j j pokazaN v pravi luči ter na ta način privedli zatirane mase d<» razredne zavesti.
Pravzaprav bi nc bilo treba učiti razredne zavednosti; kajti zgodovina kaže, da je vsak razred prišel do zavesti, ko je bil priti-I sek nanj dovolj silen, tako bi pri-¡šel tudi današnji proletariat «h» zavesti ob svojem času. Toda > tem, da učimo razredni !»<»j, pospešujemo splošni kulturni napredek in obenem prihranimo na miljone žrtev, ki bi podlegle v tem besnem boju. Iz tega je torej razvidno, da je bujenje proletarjata k zavesti opravičeno iu neobhod-iio potrebno.
Ako se sedaj čudimo nepričakovanim pojavom napredku svetov-I nc politike, tedaj jc potrebno, da I iščemo prave vzroke teli dogodkov. In ako na podlagi tega iskan-! ja naredimo s«h1Im>, moramo res-| niči na ljubo priznati, da je ta i razredna zavest rodila kljub svoji mladosti že najlepše sadove. Iz tega sledi, «la ima ta razredna zavest. oziroma razre«lni boj v sebi velikansko življensko silo, ki n«'-p resta no raste iu s«' jači; to bo trajalo tako «lolgo, da bo razred-' na zavest tak«» splošna iu njena odporna sila tako močna, da zdi'«»-bi kapitalistično sil«» v prah iu s i tem konča razredni boj za vedno. Pravičen namen tega boja, korc-| nito spoznanje njegove zgodovine I iu sedanjosti ter dalekovideu razvoj tega b >ja v bodočnosti je naj» boljše zagotovilo, «la smo na pravi 1 poti in «la je naša končna zmaga zagotovljena,
; Razredni boj j«' eden najbolj praktičnih naukov socializma. Kdor hoče stopiti v to stranko j mora pripoznati vero v razredni boj. se odpovedati vsjjki nadaljni zvezi z kapitalističnimi strankami in priseči zvestobo delavskemu razredu in socialistični stranki. Razredna zavednost j«' sodelovanje v razrednem boju. j»' nepremagljiv princip socialističnih miljonov, ki zahaevajo. «la jc treba strmoglaviti kapitalizem. To velik«) tlelo ima /.vršiti politična moč delavskega razreda in nihče «Irugi. V tem boju ne pripoziiumo nobenega kompromisa in noben«' miloščine.
Velika socialistična armada nuira v prvi vrsti obstojati iz proie tarjata in mezdnob delavcev. Ti največ trpijo in ne morejo nič zgubiti, a lahko pridobe največ s socialno 'revolucijo.
Ak«» se tem pridružijo i/«»l»ra ' ž.enci. ljudje s poklici, posestniki, mali produeelitje iu kapitalisti, so ravno tolik«» kakor najpripr«»-stejši delavci.
N« k socialistični govornik se je izrazil, (1h je t«v.ko opaziti razred ■ ni boj skozi «»kna razkošne katc-, drale, ali skozi očala advokatov, a človek, ki se nahaja v bojnih vrstah ga vidi z lahkot«».
Ta bo j se je začel ob istem času kot naša kultura in ni ves čas za moiiicnt pojenjal ter s«* š»- danes nadaljuje.
Ta boj j«' najdaljši v zgodovini in največji, kajti ta boj je /g«ub»-vina sama,
Hitrost nekaterih živali.
*	Seda i ni veC **ak teden, ampak
■	x>jaK dan dragocen
U	\ sak sotiali.ol mora /eleli, da dosege njegova
■	stranka cim večji uspeh.
*	Vsak socialist ve, da bomo prihodnja leta tem ^	bolje napredovali iti dose/ejo delavci teni »cc* of>
*	pehov, ¿¡ni vcc bo v ra/ih zakonodajnih rastopili
socialističnih zastopniKp^O-
■	V?»ak sociali»t ve, dn bi »e prenehalo krivično
■	preganjanje delavcev /lasti ob ¿asih strajkn povsod,
■	kier hi imeli
■
socialistične uradniKje.
"	socialistične prat>dniK.e,
u	socialistične sodni/te,
*	socialistične derife.
Nikjer sc ne hi bilo treba bati, da se ho /lora-hlpila milica Foper delavce, ki sc na pnšten način hojo jejo /a svoje pravice, kjer hi bil
socialist gux)erner.
Dobili bi /akone. ki hi oncni«»K«>cili brutalno izkoriščanje delavcev, zakone, ki hi zagotovili delavstvu krajši delovni Ca* in poštene minimalne plače, zakone. KI hi dali delavcem resnkno varnost v tovarnah, delavnicah, jamah, na železnicah in pri delti splch. zakone, ki hi onemogočili napade na onije iu njih blagajne, kjerkoli hi odločevati
socialisti x) zbornici.
Dh se dosc/e uspeh, jc sedaj potreba
agitacija od moia do moia.
V sak zaveden delavec mora sedaj hiti agitator za kandidate socialistične stranke, ki jc edina
stranK* dela%Jst*>a A. marihj.
Nrt jliit rr jši r«'t v eroin»/nn /■ i v n I i«' l./rln, ki napravi nn rekatul«» i?7 m. i v edo muiiio /.« nu»!<i raf». kmii • I i r k n «"• 1 J."»..'5 m. nnki vol«"|i L'."» m. an^IrAki b rt i »|irkH»"i «lo INI m. nuj»«>l «In i' Kidumnv 1.1 km, n r« un». Popri^no l pmlirin konj \ minuti 1.2 «K» 1.."> km., | Ktijoc do 1.08 l;n», J.irnfn 0<Hl m. tigrr S«'iO. M'vrrni jrlrn s."o, volk *»oiin ."7n n», a j«» /«'Iti vztrajat» in nupravi > rni sapi potn sa do 1<»<» km. Po*t«»vk*i prr i leti n» um I HO km, \iryiiki «le/ovnik •II.*» km, *nko| ¡»»»livrr 'J«»M i/.mVnr la" stavice 24."», najhitrejši yi»|«»li pi*m»>n«» I šn P.HI. nuj s pomiH- jo peruti km. torej ncknkn od Ijjuhljane «I«» Po«lnnr ta. Tudi nekatere ribami jako hitre: delfin .'t* km. n« ur«», |«>m>h ¿1, slaftik pa L".' km.
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "AH tem ie poslal zaostalo na ročnino sa "Proletarca"? fta ne! —

Volilne bodljivke.
Wilsonovi agitatorji pravijo, du je njihov poglavar napravil prosperitcto \ Ameriki.
Wilsonovi agitatorji vedo, da je ob »'asu volitve dobro loviti kaline. Ampak ta z demokratično prospeiiteto je že predebla. Če bi kdo dejal, da je kajzer Viljem naredil proaperiteto, bi se veliko bolj približal resnici.
*
t Je Ii Wilson naredil vojno v Kvropi?
Vojiui v Kvropi je naredila prosperitcto v Aiueriki, Ampak Wilson je bil baje zoper vojno. Saj je vendar ukazal molitveni dan po vseh Ze-dinjenih državah, ki je imel velikanski uspeh, da so sli se Mohamedovi slcdbeniki v klavnico.
t e ni bil Wilson za vojno, tedaj ne sme niličc reci, da je on naredil prosperitcto v Ameriki.
to:
Mimogrede: Al iiua res Amerika prospérité-
Steeel Trust jo imn.
DuPoui Powder t umpanv ja ima.
Standard Oil Company jo ima.
Schwab jo ima, Morgan jo ima. (Jury jo ima.
Ampak vse to vendar še ni 'Amerika*.
Pros per i tet o iuiajo kapitalisti. Cc jo je rea
Wilson naredil, tedaj naj ga kapitalisti volijo.
*
Toda Wilson je «ial železničarjem ose murni delavnik. Ta slava doni zdaj po vseli Zcdiiijcnih državah in tisoč unijskili agitatorjev jo pomaga šriti. Kalinom se pripravljajo limauiee.
WiKou ni dal železničarjem ničesar.
ilsou je videl, da so železničarji tako pripravljeni za štrajk, da se na Labor Day brez pri-/.auušauja ustavijo vlaki, če ne bo uslužbencem dotlej ose m uril i delavnik zagotovljen.
Wilson je storil to, čemur se ni mogel izogniti.
So li Uusi dali Nemcem Varšavo! Avstrijci Ktisom Cruo.vice?
Ko so morali Avstrijci /bežati, m» Uusi prišli v mesto, in zdaj so tam.
Niliče ne bo dejal, da no Belgijci dali Prusom
Bruselj; tuko m Wilson dal žclcziiičurjciu osem-urnega delavnika.
Wilson je storil tudi veliko dohrolo ameriški mladini. Podpisal je zakon*zop< r otroško delo. Storil je to z veliko gesto in dcklamatorično izjavil, kako rad je podpisal ta človekoljubni zakon.
Zdaj prihaja na dau. da je ta zakon navaden huiubug. Kajti v njem je rečeno, da njegove določbe ne veljajo za blago, če pride v promet trideset dni pozneje kakor je izdelano.
S to določbo odpravlja zakon sam sebe. Zakaj se pa s platnom, ki so gu stkale otroške roke, s konzervami, ki so jih napolnili otroci in sploh z blagom, ki se par let ne more izpriditi, ne bi počakalo trideset dni, preden s«' odda na železnico?
Zakon je izdelan, ampak ta zakon pove sam kapitalističnim izkoriščevalcem otrok. Tako storite, pa bo. kakor me ne bi bilo.
Iii Wilson je '4z velikim veseljem' podpisal ta zakon.
* v
Pri slovesni otvoritvi doma American Fed-eratiou <d* Labor je bil Wilson glavni častni gost in glavni govornik.
Kaj je takrat dejal.' Da naj bi bil ta uo\i dom hiša miru in sprave. Pripovedoval je delavcem, kako lahko se je pobotati, če je dobra volja.
l ilije so bojne organizacije; Wilson jim pri-poroča. naj opuste boj. in uuijski agitatorji pridigajo : Vidite Wilsrna !
Wilson, je predsednik Zedinjcitib držav. Torej velik gospod.
Ko je trajal eoloradski štrajk že dolge inese-ce; ko mi padle žc krvave delavske žrtve; ko je postala coloradska afera že svetoven škandal, je bilo Wilsouu malo sram, pa je pisal kapitalističnim družbam uljiiduo, zelo uljudno pismo, če ne bi bilo mogoec. da bi se vendar nekako pobotal" z delavci, da bi se končal štrajk.
Kapitalistične kompanije si» mu dale ua /nanje. da naj se ne vtika v reči. ki mu niso idč mar — in Wilson, predsednik Zedinjcnih držav, prvi
mož v Ameriki, se je hitro hitro umaknil. Iii kapitalisti so končali štrajk ua svoj način.
Wilson je uioral vedeti, kaj se je zgodilo v Ludlow u. Na mestu predsednika republike se mora človek zanimati za take reči. Ptvdscduik Ze diiijenih držav mora imeti sredstva, da izve resnice.
Wilson je izjavil, da je bil žalosten dogodek, ampak da ur zadene nikogar krivda.
Wilson ni imel niti besede, da In bil \s i nur ralno obsodil niasakar v Ludlovvu. lu delavski voditelji, ki sicer tako radi omenjajo Ludlow, priporočajo — Wilson a.
*
Ko je \\ ilson priporočal oscinurni delavnik /¿1 železu 11*11 rje, j«' dobro vedel, da služi s tem ka-j pitalistom.
Cc bi se bil izvršil štrajk na železnicah, bi 1 bilo obležalo blago, ki bi moralo biti o pravem ; času oddano naročnikom. Med tem blagom so bile poglavitno vojne potrebščine za Kvropo, ki nosijo največje profile. Cc bi se bil ustavil promet, bi bili udarjeni kapitalisti.
Toliko ni Wilson padci ua glavo, da ne bi razumel tega. < hi je vedel, kaj žele veliki kapitalisti, .in je storil, kar so želeli, t *
Wilsonova administracija neprenehoma pre-iskaje kakšno reč. Knkrat preiskuje delavske razmere, enkrat draginjo premoga, enkrat nesrečo Mastlauda, enkrat draginjo kruha. Katera teli preiskav j«- imela doslej kakšen rezultat ? — Nobena ne. Preiskuje se. da se slepi ljudstvo. Pa priporočajo, naj voli ljudstvo demokrate, tla ga bodo še štiri leta ua enak način slepili!
To je v delavskih rokah. I11 kdor misli, da sedaj vendar še ne more zmagati delavstvo, da je kapitalistični hrast še premočan, naj ne pozabi, da je treba več udarcev, ampak vsak udarce pospeši hrastov padec. Cdarite letos tako močno, kakor le morete, pa bo pozneje treba manj napora.
Volit i morajo živi ljudje. Ogromna večina teb živili ljudi, ki volijo v Ameriki, pripada delavskemu razredu. Ce bi se ti delavski volilei potrudili, da spoznajo svoj položaj in družabne razmere in pomen politike in volitev, če bi si po tem spoznanju ustvarili svoje prepričanje, jih vse kapitalistične miljarde ne In mogle pripraviti do lega, da bi volili svoje sovražnike.
lok 1er bodo delavci dovolili, da godejo kapitalisti, ne bo nikdar čistili volitev v Zedinjcnih državah.
Kadar bodo delavci imeli odločno voljo, da volijo p<i svojem prepričanju, da glasujejo za ,v oje interese, da izvolijo svojo v lado, svoje uradnike iu svoje zastopnike, postanejo volitve čiste.
Dokler uspeva grafi, bodo kanitalističue stranke trrnfLile. Bile bi neumne, če bi opustile, kar jim prina-a korist. Kadar jim uc bo lirait pomagal, tedaj izgine grafi.
•
Na trgu se pojavljajo tislc debele cigare, zà katere bi si moral dati človek raztegniti usta od kovača.
Ali veste, kaj to pomeni
Opomin, da se bližajo volitve.
I/. Neiubčije poročajo, da je kajzer Viljem ukazal naj se zaplenijo delnice iu vrednostni papirji ruiuunakcga kralja, ki jih ima pri Berli-ner Deutsche Bank iu pri Diskontu (»esellsehaft. I/ ({uuitinijc pa poročajo, da ima baje nemški ' cesar v Itiiinuniji vrednostne papirje.
To je prav lahko mogoče, in tako se bosta božja milostuika izravnala. Vrana vrani . . .
Vladni poljedelski oddelek poroča, da se je letos v Zcdiiijcnih državah, v Indiji, na Japonskem, v Tunisu. v Španiji, v Angliji in na Irskem, v 11 u I i ji, v Švici 111 v Kanadi pridelalo za .'»(I odstotkov manj. žita kakor lani. Pob«: vseli drugih kri/cv torej š«- ta '
Bethmann Hollweg
Veliko je bilo pričakovanje pred otvoritvijo novega /as« danja nemškega državnega /bora. Ni mogoče utajiti, da se je v vojnem položaju marsikaj izpreiuenilo. Na v/.liodu so liusi zopet v Karpatih, imajo vso .Bukovino zasedeno iu ugrožavajo Lvov. Na zapadu so Francozi iu Angleži znatno potisnili nemško črto nazaj, postavili osvojitev Vcrduna precej v kraljestvo pravljic in prizadeli nemškim armadam občutne izgube. Kumu- , nija se je pridružila zaveznikom in je prisilila Avstrijo. da raztegne svojo vzhodno črto; z Itusi vred je zabranila Mackciisenu. da bi se vrgel na balkanski jnv.
Cspehi zaveznikov sicer niso nikakor taki, kakor so pričakovali zavezniki iu kakor jih slikajo. Nemčija se še močno otepa. Toda položaj sije vendar izpremenil. resno izpreinenil. in opravičena je bila radovednost, kako se bo odgovorni zastopnik nemške uradne politike obnašal vpričo novega položaja.
Bet lunami Holhvcg j«' govoril. Njegov govor pa pomeni v !iko razočaranje za vse tiste, ki so gledali s pričakovati jem na kancelarja. Naravno je. da slavi- vladni časopisi njegova besede,'ker je to njih dolžnost. Ali da delajo to s prepričanjem iu z navdušenjem, se nam ne. zdi verjetno.
Bethinannov govor je bil neznansko plitek. Nobene velike ideje ni izražal, a kar je hujše: Izdaja' i«' govornikovo uervo/nost. Bethmanu, ki j»'
vedno rad slikal. če -o ga imenovali filozofa, j<'
topot jezljivo zmerjal iu zabavljal, in uiti v teiu zmerjanju ni bilo nič velikega, nič močnega, kar hi kazalo, da gleda z visokega stališča na pritlikavci*, katerim privošči nekoliko duhovitih zafr-kacij. Zmerjal je, kakor pohalin, ki kaže drugemu pobaliuu iz daljave pest. ker ve. da mu ur more do živega.-
Bethmanu llollvveg se je zaganjal v Anglijo in ji oči t i I, da L1 ->i «110 določbo mednarodnega prava za drugo. Dobil je aplavz za to. Ali to o-čitanje ni bilo posebno modro, kajti kaneclar .je govorit takorekoč vpričo vsega sveta, a ves svet ve, kako je Nemčija kršila mednarodno pravo.
Bethmanu je dejal, da j»' Nemčija od prvega dne. odkar se je pričela vojna, hotela le varovati svoje pravice. To ni bilo pošteno, kajti če je bilo Nemčiji le za njene pravice, ji ne bi bilo treba začeti vojne.
Kar je bilo v kaueclarjevein govoru ponekod zanimivo, je bilo njegovo zatrjevanje, da Nemčija zmaga in da se mora bojevati do svoje končne zmage. Svoje prepričanje, da mora Nemčija zmagati, temelji Bethmanu na letošnji letini, češ če nas lani niso mogli izstradati, nas tudi letos m« iz stradajo, iu če uav ne izstradajo, zmagamo,-
Bethmann llollvveg je torej «l«»spel do «lesp«-ratne. do lia/.ardne politike. Kot se je vojna pri-č"la in s»» bili rasprotuiki Nemči je v prinu ri z njo s' h bo priprav lj«. ni. je bilo njeno upanje, da /uiau^ veliko. Ali to upanje bj s - bilo moralo kmalu 11-
resničiti; vsako zavlačevanje vojne ga je zmanjšalo. In sedaj, ko so zavezniki dobili časa za priprave. sedaj, ko se je pokazalo, da ni mogla Nemčija s prvimi udarci zmagati, je nadaljevanje vojne in pričakovanje odločilne zmage -loterijska iglu in še slabša.
Kljub temu nam je Bcthmanuovo stališče razumljivo. Nemčija je šla v boj z velikanskim ciljem, Kaneclar lahko govori, kako je tíntela Nemčija je varovati svoje pravice; ves položaj vendar kaže. da si je hotela odpreti po"*, preko Balkana v Malo Azijo proti Indiji in na Sueški prekop. In imela je mnogo sreče. Ko je ponían-drala Srbijo, je bila skoraj ua cilju.
Odreči se je težko! lu če bi šla danes sklepat mir, bi se morala odreči. Te odgovornosti se tudi Bethmann ne una sprejeti. Ce Nemčija zmaga, kakor se je sanjalo njenim velikašem, če o-svoji kos Belgije, kos Francije, če spravi Poljsko v svojo odvisnost, Avstrijo. Bolgarsko in Turčijo pod svojo nevidno oblast, če bo vozil glavni eks-presni vlak iz Berlina čez Carigrad v Bagdad, če bo po sredozemskem morju redno križarilo nemško brodovje, mora biti Nemčija zmage pijana in Komu naj pride na misel, da bi tedaj vprašal, zakaj je vlada /ačela vojno?
A ko je ves rezultat vojne /,»i Nemčijo blizu miljon«' ubitih, nekoliko miljonov ranjenih, vrsta razdejanih industrij, nekoliko miljard dr/.av nili
t"- *w
dolgov, tedaj se lahko /glasi strašno vprašanje: Ceiliu je bilo vse to?
Tega vprašanja se Bctiiinaun boji, ker bi lahko postalo nevarno zan j in nemara še z» kakšnega višjega gospiMla. Torej igra hazardiin igro. Torej upa. da se vendar še kaj zgodi, kar obrne srečo. .
Dokler noče Nemčija miru. ga pa tudi zavezniki ne bodo hoteli. Kajti dokler govori Betlv-mami o /magi, bodo zavezniki čutili potrebo, da dokažejo svojo zmago. Tudi če si žele miru. nočejo priznati, da so premagani iu da ga sklepajo po sili.
Tako je torej Bcthmaniiov govor le dokazaL ibi se bo vojna še nadaljeval;: in da ni ua mir niti misliti. Kvečjemu j" ta govor vlil olja v ogenj. Nemški kaneclar je smešil in žalil nasprotnike. Ni jih le vojaško' omalovaževal. Pravil je, da je "stari rumunski kralj umrl vslcd duševne razburjenosti. ker je Uumunija izdala svoje zaveznice. Dejal je. da Bolgarska iu Turčija ne odpadeta od Nemčije, ker "Bolgarska in Turčija nista Italija."
Tako *«• lahko govori v drugi družbi. toda z mesta, na katerem stoji kaneclar nemške države, se tehtajo lake besede drugače, kakor če se čita-jo v easuiskeui elunkii. Bilo je. kakor tla je hotel Bethmann namenoma žaliti »nasprotnike, namenoma še bolj zastrupiti boj. Ta rezultat je edini, ki ga lahko doseže.
Ce bi jo bilo mogoče ubiti s krikom, tedaj bi bila Intern,ieioualn res mrtva Ali s truščem se ne podirajo več /idovi Jeriha kakor v starožidov-skih časih. i 11 strupeno zmerjanje vodenoglavili uarodujakarjev ne učinkuje kakor 4'J etntiinetr sk: topovi. Čim-b» I j rovtarsko psiijc ta neoliki n i io duš - v no puhla svojat. tembolj poka/uje. da se boji Internacionale, ker ima slabo vest in pre kratek um. da bi razumela veliko idejo med 1 s rodnosti.
Narodnjiikari.pl. ki s«, šopiri po Ameriki, je tako siiiešns» «J v ar, da b'< w morda mehkemu elo veku smiliti: ki jli za -vojo smrtnostjo Im pogini-la. Ljubiti svoj narod .ie lepo: ali deti kakor jesihar z narodno bahariio in p%ovati druire nuro de z /ganjarsko surovostjo kaže le pomanjkanj' iutelekta. Pravo narodnjrštvo dela «tvaruo i" brez hrupa; iinrodnjakaiMvo pa je klavrna kari k 11111 ra narodnosti.
Pomilovanja vredni duševni astmatiki «le ro. da je Intcrnacionala mrtva, ker ni mogla pre prečiti vojne. Cboge reve, ki fantazirajo tja ven-dan, pa same ne razumejo svojih utvar! Krsean stvo prepoveduje umor; označuje ga za smrten greh. ki ga kaznuje z večno pogubo v peklu. Krščanstvo mora torej biti nasprotno vojni. Pa je ni moglo preprečiti. Krščanstvo je mrtvo!
Toda glej! Po vseh bojiščih molijo kristjani, pridigajo kristjani. maSttjejo kristjani in dele mrliške zakramente kristjani. Cesarji iti kralji in carji kličejo krščanskega Boga. vdove in mate-re pošiljajo krščanske vzdihe k Bogu.
lu vendar je krščanstvo staro blizu «Ivatisoč let. pa ni moglo preprečiti vojne.
Zedinjene države so mrtve. Wilson je ukazal molitve za mir in na miljone Anierikancev se je odzvalo njegovemu klicu. Wilson je ponudil «vn-je posredovanje in največji časopisi, predstavniki javnega mnenja so odobravali in hvalili njegovo nakano. Zedinjcne države so bile pač proti
vojni. Ali niso je preprečile, /.«-dinj« tu- države so m rt ve? ®
Ali Iiilernaeionabi je 11111 v a '
Bila bi mrtva, če l»i jo iiioge| unioriti strup sovraštva. Saj ga brizgajo vanjo iiočindau. Ali ona se smehlja, kajti zoper take otročji atentate j«* iiniiMa. Močnejša sredstva v močnejših rokah je niso mogla umoril Bezuiško zmerjanje zbes-uelih š-ivinist iv j! bo toliko škodovalo kolikor večerni veter brastu.
S«p iutsli /"!<■. li bi bila luli'ruaeionala mrl va. V vvoji z ¡bi! ti mislijo. da je internacional nosi nekaj slab<,g\ šovinizem pa neka i vzvišen-ga. Zato sii itra io sai» sebe za "boljše ljudi iu se časte k itor I ••toličan »vetnike.
Ne. gospoda! Šovinist ne zasluzi prav uobe-ueirii češčenja. ampak potreboval bi zdravnika, če bi bila njegova bolezen ozdravljiva. Toda pri-manjkujočih možganov ne more najženialucjši kirurg vcepili v glavo.
Narodujakarski krieači si navadim domišlja io. da spadajo med napredne ljudi. To zla?uuo bajko ie treba enkrat temeljito razdreti. Sovi-11 i> t je človek iz preteklost i, ki vlači breme mrt--vib stoletij s seboj iu okužuje zrak s -mradom pokopališča Narodnjakarstvo je coklja ua vozu napredka, atavističen pojav v evoluciji. Nazad-njaki so koristni človeštvu, temveč mu škodujejo. in le blazni jih morejo slaviti.
Vsaka reč ima svojo dobo iu je o pravem < a sii koristna. Kadar mine ta čas. mine tudi k«» risi. Bila so poglavja zgodovine, ko je bila av tokraeija za bodoči uaoredek človeštva ootr-deui Ko je ljudstvo dozorelo, se je mouarhičui nbso lutizem izpremenil v oviro ili*treba ga je lulo oll st ranit i.
Tudi narodnjaštvo je imelo svojo dobo Ko je bilo treba dramiti, je moralo gbisiio govoriti in tudi kričati. Ali čas ne pozna ustavljanja, temveč hiti bre/. prestanka-dalje, prinaša novo iu za-
hteva novo. lu s časom hiti človeštvo; kdor se oklepa starega, je zapreka na poli.
Dobo iniro lujaštva smo preživeli, ne zato. da obtičiliio v u,jej za vso večnost, ampak zato, da pridemo d » novih, v išjih ciljev. Mednarodnost je večja, pomembnejša ubja kakor narodnost. Kdor hoče napredovati in kdor želi človeštvu napredek. mora poiskati njeno pol.
Krokarji bodo hripavo /a k roka I i ze jih slišimo —- da smo uirodui izdajalci. Krokarji se rede od mrhovine i i vedo* zakaj bi nas radi v ide li mrtve. Kro'» u ji pa so tudi ptiči kratkega razuma.
Narod ima naloge, ki o se s časom povečale. 1 poglobile in koillplirirale t» r se IO- dajo Več reševati s krikom. Orlo se mora unri^ili. da morejo drugi organi opravljati svoje delo. Mednarodnost pgirakujc to delo od narodov, ker ga potrebuje, lu mi hočemo, da ga ooravi tu li naš narod v eni vrsti z vsemi narodi svela. da ne zaostane sebi in celoti v škode
Cbogi šovinisti ponižujejo sv o i narod, ker neprenehoma kriče o njegovi pogubi. Ali narod >ua v sebi več moči. nego pojo njegovi ucpoklea-ni reševalci. Do najvišji ya razvoja pa ne pridc-io |e moči v osamljenosti, temveč v mednarodno t .
Narodnjakarji bi radi zgradili klošter z uaj-s|ri ž. i»uii oravili. da ne bi prišel narod .z nikomer • •»U r»* i /ido v dotiko. Oni pa bi bili gvardiani. '<" j» i t i po njihovih nazorih je Vse nevarno, kar ni d"»«»-, v nacionalnem kloštru. Taki so kakor starši. hrt "rib otroci se morajo neprenehoma držati m; min ••»?! krila: ti otroci ostanejo otroci do svoje smrti.
Mi pa nočemo, da bi naš nhrod ostal otrok: zato zahtevamo zanj odprta vrata v svet, da ne ostane skrit za pečjo, ampak da najde svoj prostor v človeštvu.
V bajkah starega testamenta se je govorilo
0	izvoljenem narodu. <bl časa. ko se je pisala ti sla mitologija, s.i minula stoletja. Daiies ne verujemo več v ¡/voljene narode, ampak vemo, da so vsi poklicani. Mi 11'-»uní boljši, mi nismo slabejši oil drugih narodov.
Tam. k jer je delo. tam. kjer je tekma, se ka že ju ¡ičvrščnie 111 o . Tam lue'-'-nio biti tudi mi. Tam, m pa v < sami jcuosti, pride tudi naš n iroi| v k !u vseh drugih do veljave.
Narodnost je del mednarodnosti. Internarlo nah' zim a ,iaroib\ »»■• uničuje jih. \* večjo sku pin«' j i li druži, v organizem, ki ga je priioda tli.' ' čT.., '• ČJoVešl VO !
Kdor brani svojemu narodu to pot \ z Iruži tev. kjer se podvoie in pot roje \ se sile. kjer s,» / Vselil človeštvom \ s j njegovi deli dvignejo ua doslej neznano stopnjo, ne ljubi svojega narod,i,-temveč je njegov sovražnik.
Ali tudi v svetil idej zmagujejo večje io mirnejše. »Šovinizem v boju -> Internacional«! lahko doseže tupatam časov «n. dozdeven uspeh: 111 « 11 v aprilu pade v časi mu-1.', Toda Iviice trga boja in- more l»i;¡ dvomljiv nikomur kdor veruje v razvoi in nai'iidek. InternaeionrI » je ideja z di
1	» ,í e u e g i človeštva, lu č|oveštv,o 1 1 zmagalo.
Najzanesljivejše sredstvo, da pridobite
VOLtLCE
ZA SOCIALISTIČNO "TRANKO.
ie to, d« pridobite "Priletanjn" -iirodnikc bo redno čital "ProMarca", '>o tnoral epomati. da želi sam sebi hudo. če glriire *-ri volif ih dmgače kakor
SOCIALISTIČNO
»
_PROLftfAREC__|
Socializem in patriotizem
ZAJAMČENE PRAVICE
Kuj je socializem?
Človek In mislil, tli si morajo I »i 1 a ljudje, ki eksperimentirajo s socializmom, naj jut j na jas ni-m o tem vprašanju. Navsezadnje j«' soeiulizeiu vendar nekaj določenega, nekaj gotovega, nekaj, česar si ne more \sakdo razlagati, kakor I » à sam hotel. Komur socializem ni všeč, um pač ni všeč pu naj ga zavrže, naj ga pobija: ali to iu> gre, da bi si ga prikrojul po svoje, kakor ne gre, da b slikar, ki boče ustanovili novo šolo,--označeval be lo barvo za zeleno, uiodro pu /.a rumeno. Sociuli zeut je ali pa ni; če je, mora biti tak, kakršen je sum po sebi, ne pa kukor bi si kdo rud obreza! in pobarval. Socializem je celota ; če se mu kaj odvzame, ni več socializem in če se ta ali oni del njegove vsebine popuči, je popačen ves, ter s« pe more več imenovati socializem. Tako se tudi ne more več postavljati ua različne "podlage", k tu. ima sum svojo podlago. Narodni " soeiulizem, "katoliški" soeiulizem, "krščanski" socializem iu še "slovanski" ali pa "ameriški" soeiulizem — to je sama ncziniscl. Prav tako bi lahko kdo nastopil z aristokratK-nini ali pa . s kapitalisti enim socializmom; ta nedvomna absurdnost se ne bi prav nič razlikovala od prve.
Čemu je treba ljudem v politiki vedno krinke.' Kdor je republikanec, kdor je nacionalist, bodi nacionalist. Na dveh stolih pa se ne more se deti, iu po hrristovih besedah se ne more služiti bogu in hudiču. Pri nas pa se neprenehoma pu javljajo apostelui, ki bi rudi zapeljali delavstvo v tako dvojno službo, ki bi bila v resnici seveda bolj hudiče vu nego božja.
Po vsem razumljivo je, da bi republikanci demokrutje in progresisti ruti i ustanovili politic no delavsko rezervo, s katero in ki hi jim pri paradah delala štafažo. Saj se je kljub vsej ošab-nost¡nasprotnikov v dvanajstih letih vendar tud pri nas marsikaj izpreinenilo, in četudi še nima mo najidculucjšc organizacije, to se pravi, četudi so tupatani delavci še nezavedni in se dajo sli piti, je vendar delavstvo v splošnem pridobilo toliko veljave, da ga ne morejo lie demokrat je ne republikanci prezirati. Zahvaliti nimatega ne rc-publikunain ne demokratom, in tudi in*, svojim najnovejšim prijateljem, ki mu pridigajo nova nebesa. Vse kar je doseglo, je uspeh njegovih bojev, katerih ne bi moglo voditi brez svoje organizacije. Dokler ni imelo te, ga ni živ kr>t u pošte vu I, zato - - ker se ga ni bilo treba bati. In sum strah je dovedel narodno meščansko in kapitalistično gospodo do tega, da sr je jela "zanima ti" za delavce in pretvezati "delavsko politiko."
Pri volitvah je treba glasov, čim več, tem bolje. Iu delavci Qih imajo mnogo,-n odkar s<» si miborili volilno pravico. Nasprotniki sicer š.> ta je; pravijo, da nismo še zreli za socializem in da vsled tega delavci ne štejejo. Kar se industrije tiče, je res, da so naši kapitalisti na vrhuncu. Zato imamo tudi v Ameriki velikansko armado de lavcev : V mali obrti, v trgovini, v prometni službi. v rudništvu, v poljedelstvu, gozdarstvu; in nadalje imamo po pisarnah in podobnih krajih cele bataljone proletarecv, ki še sami sebi nočejo priznati svojega položaja, pa so vendar pravi in popolni proletarei.
Nič ni zameriti ne republikancem ne demokratom, če. bi si radi pridobili in zavarovali te glasove. In razumljivo je, da špekulirajo nanje ljudje, ki še nič niso, pa bi radi kaj poslali. Vča-si je bila to lahka reč; odkar rogovi I i tudi po naših deželah socializem, ki zbuja med delavci zavest, da so predvsem delavci in da imajo svoje lastne, posebne interese, je to težje. Z sanio red. v bite and blue zastavo in s samim kadiloin jih ni več moči privabiti, ker premočni», prerealno čutijo, da je predvsem treba kruha. Zato se otle-vajo vsi s socialnim plaščem iu sc imenujejo delavske " prijatelje."
Urad BO Glasilo; I* ROLETA REC, 400* VV. .Ust 8t., Chicago, 111. Cenjena druitv«, oziroma njih ura»l/iiki, so uljudoo proAcni, pošiljati va»
dopise naravnost ua glavnega tajnika in alkogar «Irugegn. I»en»r iih se pošilja edino potoni Poštnih, Ex presnih, ali Danriuh denarnih nakaznic, nikakor pu ue prtom privatnih t-eko\ na naslov lila!« Novak, 8. D. i'. Z. k Couctuaugh Dopoait liank v Coaciuaugh, l'a.
V slučaju, da opazijo diiitvcni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hodaje popravi.
Presenetljive številke
Ravnokar izdam» poroeib» Ann». ; rican Association za delavsko zakonodajo v New Yorku opozarja občinst.vo ua presenetljivo dejstvo, da je velika množina bolezni v Združenih državah v/.ifok. da J vsak delavec izgubi devet dni v i letu, kar pomeni približno $."»<.)<).-¡(100.000 izgube ua zaslužku za delavce. Ta letna izguba sc da lahko preprečiti, če skušamo preprečiti bolezen. Prvo in najbolj poglavitno je. da se popolnoma i/čistijo čreva. — Vzemite Trincrje-vo Ameriško zdravilno grenko vino, ki izčisti želodce in čreva, ne da bi vas oslabelo, ojači želodci iu regulira njegovo delo. poveča tek in tlrži telo zdravo iu čisto. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ne vsebuje nobenih kemikalij, temveč je izdelano i/ grenkih zelišč, ki imajo velik«» zdravstvena moč, in čistega rde čega vina, katero radi tega nikoli ne razdraži tudi najbolj občutljivega želodca. Cena +1.IH). V lekarnah.
Trincrjev Liniiueiit je izvrstno zdravilo za zunanjo rabo. pravi prvako po kakovosti. Pri revma-tizmu, nevralgiji, oteklinah, /vi-njenjii, itd. tla hitro odpomoč. Cena 2 in 50c v lekarnah. Po pošti 35 in 60e. .los. Triner. izdelovalni kemik, l;M~-l;Wt» S. Ashland A ve., Chicago, III.
(Advertiseinenl.)
DOPIS.
DETBOIT, MICH
Nekaterim je teško razumeti socializem iu kaj da isti hoče. Tudi jaz nem hi I enkrat nasprotnik socializma, ko sem pa začel citati razne knjige in časopise railičnih strank, sem pa k mahi spoznal kilo da ima prav. Ni res, da hi morali
ma in bratstva, na podlago patriotisms in narodnega zavedanja, i» zohrar.be in napredka, po principu, "Vsi /h enega, eden za vse."
7. Da se objavi ta resolucija v vseh slovenskih listih v Ameriki.
LISTU V PODPORO
.lohn Cchesnik. Siles, O., *0c.
Toni Simsončič, Warren, O. .10
eni veilno «Mati, dragi ,.a vrtiJl" L«'»« Zakrajiek Parrel l>a.
m..u.. ........ ....	*ne. Anton Nikolič 20e 111 .loe.
praznovati. Take razmere so v d ni/.hi le toliko časa «mogoče, do-i kler jih delavstvo poni/.no trpi.' 11 hod iz tega položaja je jasen, lil to so strokovna in socialistična politična organizacija. Ni dovolj] ako delavec misli, da če je v podporni organizaciji, da je n tem že dovolj. Organiziranim socialistom se sinejo priAfev&tl edinole tisti, kateri so člani socialističnih klubov.
Dne 24. septembra se je vršila Slovanska demonstracija v Det-roitu. Namen ji je bil, da se obsodi avstrijsko vlado iu za pomoč srbskemu rdečemu križu. Nihče hi ne mogel hiti proti Angliji, Franciji,i Rusiji, Italiji itd. — ako hi isti bili v resnici za svobodo inalih narodov. Ampak pokazali do sedaj še niso, da je to resnica, ravno-tako, kakor ni tega pokazala Avstrija in Nemčija.
Niti ena država na svetu do danes še ni za svobodo malih narodov iz prepričanja, ravnotako kakor tudi kapitalisti nobene države na svetu niso za enakopravnost delavskega razreda s pri vil i-giiami, katere uživa razred kapitalistov.
Roj naroda pomeni boj delavcev. Pretežna večina vsacega na-
\iho 20c. oba v Strut hers. O. — .los. Franceskin, Cleveland, O. 2fi c. — Neimenovan, llerminie, Pa. 2fM\ — .los. F. Dugar, Collin-wood, Ohio,	Ptg. — Andrej
Roblek, Oregon City, Oreg. T»t)c.
Anton Oblak, Pullman, 111. 50 c. - Skupaj $3.46. Zadnji izkaz $398 06. Vsega do danes $401.60.
ua mesec, iu sicer vsak prvi iu tretji torek v mesecu. Začetek
«eje ob pol osmih zvečer v navad-iln prostorih. Ker smo ravno pred rollt vami, je »lolžnost članov, da Zed. držav in imajo državljansko
Kateri naseljenci lahko volijo v državi Kansas.
1. Naseljenci, ki so rojeni izven
EZE
«e sej polnoAtevilno udeleže.
Nadalje še obveščajo vsi Slovenci, posebno Se one, ki so držav-
pravieo ali drugi poptr; njih žene in otroci, stari čez 21 let in so bili vzgojeni v državi ter bili v pre-
Ijani, da se bosta pred volitvami cinktih toliko časa, kolikor zahte-
KAKI IZBORNI LINIMENT
3FSM
vršila dva javna shoda, na katerih se bo razmotrivalo o političnih strankah, njih kandidatih in platformah. Shoda bosta drugo in četrto nedeljo v mesecu «.ktobni v Slov. izob. domu na Franklin Roro. Začetek shodov bo ob dveh
va volilni zakon.
2. Naslejcnci, ki imajo prvi po-pir, izdan pred 27, septembrom 1!KX>. Ne morejo pa voliti v t ein slučaju njih žene, ne glede kje so bile rojene.
II. Vsak, rojen v Zed. državah
popoldan. Obenem se ho tudi po- od vnaujih stariiev, lahko voli, če jasnilo, kdo more voliti.	ni živel nikdar izven meje Zed.
F. Podboj, tajnik. I držav; dotični se namreč smatra a mer. državi jauotij tudi e< ta riši niso bili ameriški državljani.
4. V slučaju, da j«' prvi popir izdan po 27. septembru liHMi, in je
VAŽNO ZA CHICAGO,
" "	Ali ste se že vpisali v volilni re
ZA &TRAJKARJE V 0GLESBY, fgiater? Če se ie niste, je to zadnji sedaj več nego sedem let star ih ILL.	čas dne 17. oktobra. Storite to, na podlagi tega ni bil izdan drugi
kajti Sicer je vaš glas izgubljen' [sipir,nit i ni na distriktnemu sod-
Tajniàtvo J. S. Z
Društvo "Združeni Balkan" št f.8 S. D. P. Z. v Clinton, Indiana *4.r>r>e. Drštv. ".)utarnja Zarja" t*t. S. D. P. Z. v Meadow Lands, Pa. r.VP.V Social, klub št. 7:1 v Red Lo«lge, Mont. $2 75c, Danai nji izkaz $10.26. — Prejšnji izkaz $113.81c. — Prejel ček od uprav-ništva Proletarza za Waukegan, 111. za $36.62. — Vsega do danes NAZNANILO IN OBVESTILO nrejeli $160 68c.
njiskeinn uradu nobene prošnje zanj, je tn popir ne veljaven in dotični, ki ga ima, ne more voliti, naznanja, daN« prvim novembrom Take osebe lahko nerede vsak čas odpade izvanredni assesment po | pred' volitvami novo izjavo za dr-
">c. na člana za pokritje stroškov kongresa J. S. Z. Za mesec november je tora j članarina .V. manje.
Joseph Mej,lié.
NAROČNIKOM DRUŽINSKE OA KOLEDARJA.
Naš 4 Koledar" še ni izšel. Ne-kaj zamude je v tiskarni, nekaj pa
žavjanstvo, in nato lahko vidijo. To izjavo je storiti v sodnjiskem uradu distriktnega- klerks v (»i-rardu ali pa v Pittsburgh«! in se plača zato $1.
Ó. Prvi popir, ki je izdan pred Moon Run. Pa. 27. septembrom PMHI b'ta, distrik-Vsi Slovenci v tej naselbini so tni urad sprejme in je zadosten uljudno vabljeni, da s», udeleže za vložitev prošnje za državljan-UKtanovne seje socialističnega I stvo, med tem ko je drugi, ki je kluba, katera se vrši dne 22. okto- izdan rs» temu datumu, ne velja-bra v dvorani "Barbare'' točno ven.
oh deveti uri dopoldan. Vsakdo Zakon države Kansas priznava
ima veliko fttevilo uporab v vsaki hifii. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imul priliko rabiti.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se ie rabi preteklih <55 let. izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALGIJE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	C.na 25 in 60 centov.
rit» J t» kle*W* pUnto "S»v*rt)vn GoOi*r<liiko Olj« m J« Ukazalo t»ln 11 «petno. Moju ¿««rt» J• uiifla hude hnWliM) \ u<«ali tutla po rabilotijii SoveruVfgit t«oOi»r<l«k»-ga Olja ao Loltfiu« poktak» inuuj hud« iu ko )• porabi Iu pol nt«kl«nlce, 10 UiMiii« popolnoma li«mil«."
Jol.n Mlkulaaok. Rfd No. 1. Hoi 0A. Iron Mountain. Mlcli.

Kupit« Severov« Pripravka v lekarnah Ako lih n« moret« dobiti, naročit« jih od na*. Zavrnite uauoiueaUtv«.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
v tem, ker urednika ni v Chicagi. ho imel prosto besedo in izražanja sledeče za volilce:
Naročila se seveda sprejemajo. Kdor g a bo preje naročil, ga bo
roda je pro et arce v. Ako ta pre-. J 1 ,	tudi prej dobil Vse stroške, pa
te/na narodna masa ne pozna svo- _ , .. ..	. .
jega sovražnika, potem je to krivda sistema, kateri ga napačno vzgaja. Le inteligentni narod puo-letarcev bo izvojeval zadnjo bitko za narodno in ogspodarsko neodvisnost med delavstvom in kapitalizmom.	A. F.
naj si pošta ali pa expres, plačamo mi v Chicagi. Ker so pri večjih naročilih manjši stroški, smo tudi po tom določili cele. katere so sledeče: Od 1 do 10 kol. stane ftOc.ko-mad. Od 10—60 je 57c. komad.
mnenja za, ali pa proti. Sklicatelji : Joseph Seme.
Mihael Klenovšek in
.lohn Lipovšfk.
CLEVELAND.
RESOLUCIJA
Kakor je
Od 60—100 je cena 46c. od 100 in "Proletareu dalje pa 40c. komad. Socialistični klubi, zastopniki Proletarca, kakor tudi uradniki različnih .	. podpornih društev, dobe na kre-
"i^/i™-..^: diT v.i drugi morajo pa plaiati
koledarje v naprej.
bilo že poročimo ' je priredil slov. •
1.	Ameriške državljane;
2.	osebe rojene izven Zed. držav, ki so'vložile prošnja za državljanstvo, kakor zahteva zakon Zed. držav s oziroui na naturalizacijo.
ti. V slučaju, da žili kdo voliti in je do tega'opravieen, kakor je »fori Aavedeno. pa mu je ta pravica odtegujem» ali je oviran, naj /a
klub št. 27 v Cleveland, O., kon- hteva, da mu da prilika zapri-test za nove naročnike. Sodrugi sege, nakar naj odgovori na vpra-
vanju Jugoslovanske Katoliške Jednote v Eveleth, Minn. glede združitve vseh slovenskih jednot v eno veliko in močno organizacijo.
šanja, ki se nanašajo na zakon ñ-čoč se volitev in naj zahteva, da se mil volitev dovoli. Ce volilce
Ker spoznavamo velike koristi in dobrote katere hi uživali če bi bili združeni v eno veliko in moč-no organizacijo, in ker bi s tem pridobili veliko večji vpliv in kredit v Slovenski in tujerodni javnosti v Ameriki, zatoraj bodi tem potom
| Stranka \
»»ee+eoeeeeeo•
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE.
V kratkem dobe klubi glasovnice za glasovanje o pravilih, ki jih je sprejel naš III. zbor. Vsa navodila bo najti na glasovnici.
Zapisnik zbora se je bil vsled zadržkov, ki so jih imeli zapisni-
so bili mnenja, da samo "Pod po-i ra listu'' ne zadošča. Prolctarec rabi naročnikov, čitateljev. j Kontest je trajal nekoliko nad neče odgovarjati na vprašanja, ki dva meseca iu se ga j«* vdeležilo S(> tiskana v zakoniku za volitve. 9 sodrugov. Da se ji agitacija bolj lahko sodniki volitev odreko. Za razvila smo razpisali male nagra- krivo prisego, z namenom da bi «le, katere naj hi bile kontestan- glasoval, je lahko vsakdo kazno-i tom v spomin.
Nagrade so bile sledeče:
1.	Cekin za $5.00.
2.	Lepo vezana knjiga "Mati", /mi kazni, iu " VVateh Fob" s soc. znakom.
3.	Lepo vezana knjiga "Mati" in "Cuff Links" s soc. znakom.
Razširite nvoje znucje! Poučite k« o socializmu! Razvedrite bi dulia' " Proleturer " ima v «voji književni zalogi sledeč« knjige in bl-uSurc. P< 5tji te naročilo Še ilnnei:
Mak si m Oorkt: Mati, mehka vezba ...............................$100
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertolk ln It. Kaker): Džungel. Pova.st
1* chlcaAkib klavnic .......................................... .75
Enrlco Terri: Socializem ln moderna *eda ......................... .50
Proletariat . . ........................................... .......10
Etbln Kristan: Nevarni socializem ............................... 10
Kdo uničuj« proizvajanje v malein .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica, 1 zvezka In "NaSa bogatstva" ............10
Kapitalistični razred.................................... ....:.. 10
Vojna lu aoctjalna demokracija..........%....,.'.................13
Prof. Wahrmuud (poslov A. Kristan): KatoliAko svetovuo La*lrauje
in svobodna znanost....................................... .'/!?>
O kousnmnib dru.stvib.......................................... .10
Zadružna prodajalna ali konsum ...'...................... ...... Ofi
Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Voč luči!" 6. sn »plč >... 10
Katoli.Aka cerkev lu socializem ...................;............... 1«1
Spoved papeža Aleksandra .................................... 10
Vse te lrntlRc tn broAure po31Jemo poštnine prosto
PKOLEIAKEO. 4
e w
4008 W. 31st St.	CHICAOO, II IJNOIS.
van. Cradnik za volitve, ki namenoma neče dovoliti volilen vde-ležbo volitev, je istotako podvr-
¿j 1111111111 •• i a • a •• 111111 » a 111 •• « 1111 • i « 1 « i « 111 a f a 11 ■ a a « c • 11111 a i « 1111111 • i a « i m » 11111111 •• 11 « 11:1111 a i
( Vabilo na veselico in vinsko trgatev, (
SKLEN.fKNO: Da je Jugoslo- karji, zakasnil, in sedaj nima več
smisla priobčevati ga v listih, pač pa izide tiskan v formi letaka in ga bo dobil vsak klub določano število.
na znanje. Tajništvo J. S. Z
vanska Katoliška .Jednota pri volji se združiti z vsemi drugimi Jednotami, Zvezami in Samostojni Društvi, pod sledečimi pogoji: 1. Da se naredi popolnoma novo ime, katero bi vsebovalo namen in pomen organizacije, kakor na primer, "SLOVANSKA POD-
PORNA .IKDNOTA." (SLAVIC v NWst N^^ton. t olmsburgh, Pa.
To naj vzamejo klulîi ,
1. Lepo
gle."
J. S. Z. klubom na znanje.
Za mesec november bodo mese-
4.	Obesek k verižici s s»»e. zna- ,*.ni prispevki za .1. S. Z. zopet po kom. starem, 20e od člana, ker poieče
5.	Obesek k verižici s soc. zna- 7 oktobrom desetmesečni rok za kom. ,	zbiranje fonda za pokritje slroš-
fi. Lepo vezana knjiga ".lun- |<ov |||. zborovanja. Tajniki klubov naj t<> vzamejo na znanje.
Tajništvo J. S. Z.
'katero priredi
slov. pevsko in izobraževalno dr. "Bled

vezana knjiga ".Inn-
West Newton, Pa.
Socialistični klub št. 32 .L S Z.
SEJA EKSEKUTIVE J. S. Z. DNE 2. SEPTEMBRA 1916.
.	Navzoči »o Suša, Petrich, Žikič, Du-
tnmo pa IZ National Otfice. Soc. bravac> §avs, Godina in Polovina.
Knjigo smo prejeli od .Ing. del. tiskovne družbe in Chieage. Zla-
BRNKVOLKNT CNION.) ali kaj sličnega. ime katero bi se lepo glasilo v Slovenščini in Angleščini.
2. Da se najme en strokovnjak, kateri bi precenil vse eert-
nrimli v sobot«) dne 14. oktobra plesni» veselico z vinsko trgatvijo v dvorani Teodora Kotiča. Začetek ob 7. zvečer.
Spored veselice: Od 7. do H. nastop raznih govornikov, od H. na-
Partv.
Stanje kontestantov je sledeče: Ime	St. naro,'
rfikate organizacij katere so pri prei se vl.;i vinskH tI-Kn;,v in p|es. volji se združiti iu dognal solvent-nost istih. Stroške tega strokov-
njaka naj bi plačale vse prizadete organizacije po številu njih čla-no\.
Da hi vsaka
Ker je cisti dobiček namenjen v svrho volilne kampanje, vabimo vse društvo v okolici in Klube ter občinstvo, da nas kolUtor je mogoče v polnem številu poseti. Da orgamzaeija, sp p„ razumemo: čisti dobiček
2:1 24 20 14 i
S vota 42« Ml
Predseduje SuAa, Zapisnik vodi Po-lovina.—Zapisnik zadnje seje se pre-•ita in sprejme.
Prečita se dopis klub« št. 22, ki apelira, da bi zveza poslala v štrajkovni okraj v Minnesoto govornika, ki bi t UMI govoril slučajno slovenski in hrvatsko-•>7(H> srbsko. Ker v tem času ni nobenejra •mihi Kov<>rnika na razpolugo, se zaključi, da »i govornika sami preskrbe. Zveza I S(Hl pa da ir. blagjne $50.00. To ne poroča w(W) klubu.
Prečita so list kluba st. '.»„ v Mil-7tHl waukee, ki su^erira, da"1)i pozvala •J(M1 Zveaa iz starega kraia srpske^a jfov-j omika ki bi obdržaval predavanja. To
Frank M i k sha Kdward Bra nisei »los. Franceskin Leo. Polshak Louis Peehenko Aug. Orel And. Robich Fr. Cepirlo Fr. Trhas
Skupaj	1 naročnikov konča vojna.
11 n . •	-i • ,	Cita sr dopis kluba št. 92. ki upra-
Polletni naročnik šteje sto, ce- .u w-J ¿ PJ zupihnikoni in xblora.
Ker je že pozno <la bi se zapisnik ob-
r v POLJSKI DVORANI NA MARTIN S ALLEY V CONE- = MAÛGH, PA. V SOBOTO ZVEÔER, DNE 14. OKTOBRA.
Ker je t.i pi;va prireditev te vrste v Conemaugh. Pa., zato	£
= >e muli rojakom lepa prilika, da s(- na ta večer razveš« lijo in	i
E razvedrijo. Z.» dobro pijačo in tečno jed bo obilno preskrb-	n
— Ijeno. —	S
Začetek ob h. zvečer.—Vstopnina 25c; dame proste.
S K obilni udeležbi vabi ODHOIL ^ ........................................................................................a i • 111111111 •
■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
M	»d
■	Vabilo na	■
■	■
i vinsko
trgatev,
se vzame n» znanje in počaka, da .«c
katero priredi
ki bi bila pri volji se združiti iz-	vrH0|ir<> /H kov-i^t volilne kam-
volila ne manj kakor tri sposobne	rHn^	Il(, pn „ačinu. kariien •lo,(>tm) Pa dvesto,
člane, ki hi korespondirali med se-	n||Vmli pri kapitalističnih Sodrugi. tn je delo za soeiali- ^Ci&^^Z^n^poSlj/t "j
boj, ali se pa sesli v eueiii mestu	„j^nkah, za eigare in upijanljivo zeni. lu to delo je mogoče v -vsaki formi klubom. tako»da dobi vsak član
v sredi Z j. dr., kateri bi osnovali	da volijo za njih kandida-' ..............j-.i-
načrt s pomočjo strokovnjaka, ki	t<.
hi iznašel stanje vseh Jednot. tako da lahko dobimo Charter v vseh državah.
Sklad za volilno kampanjo homo porabili na ta način, da poni no/imo in razširimo soci ja listič-
naselbini. Ako ni mogoče pridobi-	en iztis.
. . .. ... ...	Tajnik Pol rich poroča, da >e je priti UMI noviti naročnikov «lobitejili	jHvi| rvov kluh .^j«, tjmj člani-v Suhim- ."Ml ali 25 ali l'V Časopis je na'<c	let. Wvo. Rednih znamk je bilo raz-
v 1 .:	pečanib v rtiewu avgustu 1682, ii-
najmočnejše «rozje.Nab.raii>- na	j^ninih 20 in 7H dualnrn. To se vzame
4. Da se razpiše glasovanje na no literaturo^ ki kaže boljšo pot vse člane dotičnih jednot v kate- v bodočnost človeškega življenja, rem naj bi bil prijavljen populen ki pa ne ohljuhuje nič nemogoče-
ročnikov za naš časopis najva nejši del naše agitacije.
M. Petrovich, taj. Slov. soc. klub št. 2
načrt združitve, kakor tudi vse druge ugodnosti ki bi izvirale iz tega združenja. Pred glasovanjem pa naj se da t» mesecev časa za razniotrivanje, v katerem naj člani izrazijo svoje mnenje.
T». Da se stavi točka v pravila, katera se ne hi smela premeniti dokler ne glasuje zanjo tri četrtina vsega članstva, točk,a. ki hi
ua in nedosežnega.
Na svidenje torej dne 14. okt. s socialističnim pozdravom
.los. Zorko, tajnik.
0 glasovanju pravil J. S Z.
(ilasnvniee o pravilih J. S. Z. so razposlane.
Pri glasovanju naj člani pazijo, da bodo prav glasovali pri členu 9
Cleveland.
Članom slov. soc. kluba št. 27
V nedeljo, dne 15. oktobra, oh nîkuï K«r"*e sedaj zapisnik ne tiska v
na znanje.
Dalje poroča, da želi organizacija št. l»».r>, v \VhitinK, Ind.. govornika; istotako želi. govornika organizacija št. v (Jaiy^ Ind. /.a te shode s««' prostovoljno oglasi »odr. Polovina.
Sodr. fcikič vprašuje, zakaj ni v Prolelarcu izšla resolucija o militarizmu, ki jo je sprejel nas zbor. Tajnik Petrich pravi, da jo je nameraval urednik Proletarca tiskati v zapis-
Jugosiovanski socialistični klub štv. 67 v Springlield, lil.,
DNE 21. OKTOBRA ZVEČER PRI SODRUOU MARTIN JONTES, 1123 E. WASHINGTON ST
rijudno vabimo vse občinstvo iz Springfichla in okolice, da se naše veselice blagovolijo udeležiti. Ne bo Vam. žal. Zabava izborila, (ifozdja na k«»>e!
* Na svidenje 21. oktobra zvečer!	ODBOR.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1BIB
turizmu in v Hadnički Straži spornen-	|,¡ ||)|(>|n ..................
7. uri Zjutraj se vr^i raznašanje glasilih, bo ukrenil urednik got«.*» . anrejet
Iptjiknv v 2». war,Ii. Vsi „„m,„i. ÄÄfÄÜWifiS ,Äfe-''S.» ^ " ^¡ ...............
jamčila popolno svobodo verske- točki 37, kjer j'1 prinv manjšine, ga in političnega prepričanja, to- Kdor glasuje za prvo Da, mora čka ki hi preprečila rasmotriva-j glasovati za drugo Ne, in obratuje ali propagiranje socializma. I no, sicer bi bilo glasovanje za to kaotlieisma, ateisma in sploh — | točko ne pravilno.
M Petrovich. taj. VAŽNO ZA CHICAOO.
one spomenice samo ponavljanje onega. kar *e »e ie reklo v spomenici, ki ie bila poslana kongresu Zed. držav. Petrich pravi da je začtek in konec znai, da je dober list in te zanima
Ako čitas Proletarca, pa spo
VAŽNO ZA CHICAGO
vsake verske ali politične skupine
G. Da se postavi taka nova organizacija na popolnoma trgovsko podlago, v smislu fraternalix-
Tajništvo J. S. Z
spomenice predelan. Iz njenega uvoda tedai ga pokaži ie tovarišu in mu in konea-piavi-sc zrcali naše stališče, Ali ste se že vpisali V volilni re- ki KH zavzemamo v internacionali z
Člani soc. kluba
ga priporoči, da bo tudi on to izve
Conemaugh. Pa. gister? Ce se ie niste. 1o to zsdnli oriröm na narodnostna vprašanja. Za- del, kar izve* ti in te niftičil, česur št. ft so sklenili U dne 17. oktobra Storite to, ^VKETV t M ."rSSfö d?S " M To bo	t,obi^k
bodoče ohdržavati po dve seji Kaj« aieer je va* glas izgubljeni twka v Proletareu resolucija o m.li- zate in zanj.
Ali ste se že vpisni' v volilni re-n.funl, česur I "isltr? Ce rc še ninte. je to 2:idnji I čas dne 17, oktobra. Storite tn.
r
j kajti sice.»* je vaš glas izgubljen !
Ivan Cankar:
ONEMELOST.
pomembnega. Kaj pa da bi tisto
bilo. ni vedel nihče uie<l njimi,
i Priti je moralo, na vsak način, -
a i . 'it	i • »t i karkoli, čeprav nona na strahota,
/aloNtne in dolge ho zdaj noči. . • 1 ..
A .. , , f i smrt m vesoljni konec, meni in tehi; od vecera do pol-	,. . ,. .
. . .. . » , Živeli so vsi edinole v tem pri-noei grenke misli, od polnoči do T . .	.
,, , ' r	ca Kovanju, za nobeno dr.igo stvar
jutra puste blodnje.	• I.	.	. ..
, ...	. . . . . , I in misel ne; polastilo *c jih p« po-
/adnjie se nil je tole sanjalo: 1 ,	.. ' ., ... . . V
„ .	... , ,. . . i polnoma, imsIo popilo ji It je, tako
Zagozden sem l>iI iihmI ljudmi, . . C, : , .	...	da m lulo kraja veo ne za ljuhe
ki ho se gnetli ua velikem, ograie-	..	,
... zimi. ne za sovraštvo, ne za eed
nem proatoru, podohnem oveji staji; nisem razločil, ali je biloi nad nami nizko, sivo nebo, ali je bila streha od rosnega jekl« ; vz-1 duh je bil gost in strupen, kakor mlaka.
Brez števila ljudi je bilo, glava! ob glavi/lice ob licu; poznal sem vse. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl sem jih vse l že nekoč, kjerkoli. Itili so otroci, mladeniči iu starci, moški in žen ske; gnetli so se in prerivali vse križem in vseprek, kakor raki v jerbasu. Iz daljnih in bližnjihi pokrajin in krajev so se bili zbra-| li na t eni tihem .semnju brez ša torov, brez kramarjev, mešetar jev in kupcev; videl sem kmeti izpod (¡rintovca in izpod Nuno sa, od Žile, od Savinje in od Kr ke, iz Prekmurja in iz Vipavšči ne, s Posavja in z blagoslovljene
nost iu ne za greh, kakor da so bili od rojstva ustvarjeni za to edino uro, za dogodek, ki je blizu.
Oči, ki so gledale nemirno, so s»- širile eeznaturiio, so kazale golo belino i tenke ustnice so bledele; to je bil strah, pričakovanja temni sin. dihanje, razmikanje iu druženje ni ponehalo ne z« trenotck; veter je zibal žito na polju, klasje se je priklanjalo iu dvigalo v dolgih valovih. Ali ni ti eden med vsemi se ni ganil svojega mesta, že za ped ne.
Bilo je bega nje brez korakov, prerehanje brez besed, vpitji brez glasu. K tlom s<, bili priko vaiii, drug ua drugega priklenjeni, in vendar si» hodili ziisopljoni. brez nehanja, kakor oslepeli, ob-t uprl i sužnji, ki v večnem kolo barju !<rlujo vodo i/, gospodovega vodnji a ; Videl se •:. kako s > črno zatekale oči. kako so se mi -
ljubljanske ravni.
Razloči! sem jih po nošnji, P<»| hiral rdeče ¡«ene l-r.ij ust« n laseh in čeljustih in posebno po	^-oza. ki str ni I r< /.
očeh. Mrzlo in mrko je gledal	||liS|, ,,, ,|u
rjavi človek izpod Nanosa, zamiš Ijen je bil oni od Žile, kakor da nikjer ni domač, živo je pomcži-kal sejmar od Krke, nemarno se je smehljal Ljubljančan. — Med kmeti in kmeticami, hlapci in «I« klaini. trškimi branjevci, vozniki, čevljarji, kovači, potepuhi, berači, tatovi in drugim ljudstvom je bila posejana duhovna in posvetna gospoda : reje n i župniki, tenki kaplani, cesarski in deželni pisarji, davkarji in dacarji, čemerni-u-čitelji in veliko število zakrknjenimi bi n če V.
Vsa ta pisana in črna množica je molčala. Zares, še drsa joče ua, pritajenega korak"a ni bilo čuti, se diha, ne vzdiha ne iz teh tisočerih tele , ki so se prerivala, gnetla in došili» brez glasu.
Tišina je bila tolika, da je sa-
ni ni ve, kam strmi.
("e je v pričakovanju in v gen zi kakšna misel, ji i na sama: da bi že bilo, da bi se /.godilo, pa b«.
in se zgodi karkoli. ( e je knk-šn^ želja, J<' le ena: storiti. »to piti. prijeti, hiteti nasproti kam ' - kamorkoli! Ne miru! Oči bi rade gledale, bi spoznale, same bodo planile iz ¡an»! Koka bi udarila, zgrabila, pa če zgrabi samo smrt za golo čeljust !
Saj smrt j»' le ena iu j«1 božja, pričakovanje p:i je ti»oč krivičnih-smrti. Odprite se, vrata, prikaži se, sodba; strašnejša nisi <»d stra hu!
Daljši in višji s»> bili valovi, ki jih je gual vihar |>r«'k<> inr;ičiiega polja.
Kakor za kazen in v zakrneli si je tedaj sodba sama / pis.i!;i na
konca; živel iboš neživ, sam sebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote, bevda brez glasu, telo brez duše!
Tako je bilo zapisano na oka-inenelih licih, v nastežaj odprtih očeh.
Takrat so planile od vseh strani proti visoki ograji bežne sence -njih dilše so bile; plezale so kvišku, lovile se, grabile z dolgimi rokami, padale so. nobena "i prišla do vrha; iu telesa so bila uUovana k tlom, živa neživa.
Krik neznane bolesti je i resu-nil tišino, krik iz prsi mojih lastnih; in ničesar ni bilo več.
To se mi je sanjalo, zadnjič.
O j, žalostne iu dolge so zdaj no či, metli ill tebi! —
ROJAKOM NA ZNANJE.
Cenjenim rojakom v Chicagu, VVau-keganu, Kenoahi in Milwaukee naznanjam, ila sem prevzel dobro/.nano gostilno Jazbec in Omahne, bivAi Martin Potokarjev Pluce, na 1(525 S. Kacine V ve., ter se jim priporočam za obilen >l»i>ik. Toni Loilem najizboi nejše pijače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOR PITT
Ju*. Punijerčič ali po domače Skut
S. Racine Ave., Chicago. III.
Telephone Canal :J014
Central Hotel
Conemaiigh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK
Ako želiš čitati. najnove jše in dobre novice, potem se naroči na ' Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Ena najboljših aociaiističnih revi i v angleškem jeziku v A mer! ki je: "INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Izhajt mesečno in stane $1.00 na leto. — Nnalov: Int. Soc. Review, 341 S Ohio St., Chicago, 111.
Or. Richter': Pain Eipellii
ta revmatična bi ledne, xa bulnčla.
otrpneloatl -We pov In mlila.
Pravi ie dobi U zavitku, kot kaže ta elika. 17« v Komite ga, akt nima ua zavitki naš« trtne aaaai k« ■ Sidro.
lames F. Slepila,
predsednik.
T. ris Man R. IValkck,
1. pudpreda.
bnaouel Beranfk.
II. pod preda.
Idoli J. irisa.
blagajnik.
Kavaatell&kl eébar
II Ir Saal Zimmmr. —Âmh'à K manual Beranek Dr An Uto BtaakJai Jata Kuftk A. V. Gerianar Jahn C. Kraaa r.raaat Kunde Jamae V. Bteoiaa C. ». Wallack
I Ameriška Državna Banka
25 Id ftO centov v ■ vseh lekarnah, ai pa naročite et »a ravnost od
F. Ad. Richter iti
74 80 Waahlngt« Street,
f New York, N. I
MODERNA KNIOO VEZNICA
Okusno, hitro iu ;rpeino daie za privatnike in drufttva. Sprejt mamo naročilu tudi izv«»i> iaesl* Imamo modeme stroje. Klal» ene in poštena postrežba.
HRATIE H0LAJV, 1033 Blue Iiland
i A<lv«r i	CMaMna, tr
CARL STROVE»
Attorney at Law
Zastopa «i vseh toifcičih.
^[)ecialist za tožbe v odškodnina ki h zadevah, ft t aobr 1(K)S
Uj '»V W4SHIIV(>rON STREET
CHICAGO. ILL. Teieion Main 39 mr
Dr. W. C. Ohlcndorf, M, D
¿4liaT«lk u nuuaiije »o»en.« la ranocainlk. .adrtvLiik« pretakava Lraspla^a*-—pi* je le rJravila 1U24 Blue Id*» Are., Cklcago. Urejuje ed 1 do i ¡h pel.; od 1 de 8 iT«i«r. U»»n CWieaf ftiveii i>olaiki aat piiejo aleveaaka
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN P0T0KAR, Ogdcn Ave., blizo cestno ieleani
ske postaje, Lyons, 111.
Telefonska štev.: 224 m
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CH1CAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek . .. $500,000.00
nnDRTft- Pondeljek in v četrtek do 84 zvečer UUrnlU. vse druge dneve pa do 5J popoldan
Poiiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprasajte ali piiite po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zs-«rebu in njenimi podružnicami.
Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vae slovanak« jezike.
Naivečia slovanska tiskarn* v Ameriki jc
= Narodna Tiskarna =
2144-50 Blue Island Avenue, Chlcago, II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
mu sebe .sli^iih;; še tflus trobente ; ta liea, spači-un '».I i»ro/.e : m strji angelj« ve v dolini .lozafat bi ne bil tiik«. strašen.
Spočetka se mi je zdelo. «lit molči ta .nanju množica le v ski'b-Ijivem, nemirnem pričakovanju in da ne občuti posebnega strahu, tudi ne utrujenosti, ne lakote in ne žeje. Oči so srepele napeto, ustnice so bile tenke in stisnjene, izpod njih so štrhelc trd»* čeljusti; malokilaj se je drug ozrl na | prosil bi rad v svojem poni/nujt drugega in še takrat je bil pogled nagel in nezaupljiv.
Treba je bilo, vsa znamenja so pričala, vsaka žila pod kožo je koprnela, da se takoj, nemudoma, še
nejša je bila od strahu.
Zares, to brc/številno množico je prešinil trepet in *lo je ml srcu do srca : hodi /r»kb»1 v priêako vanju, v strahu zaklet in v večni obncinelosti. I * T * - «"• i b^š hotel, pa ne Im»s vedel kani, tudi nog ne boš ganil! Zavpil bi rad v svoji bolečini, pa ti bo grlo zadrgnjeno : in če bi zavpil. bi t«- nihče ne čul:
pa ne boš vedel koga. in če bi prosil, Iii te nihči ne nslišal. umrl bi rad, lačnemu in /»'jneinu ti bo *mrl bolj zaželjena od jedi in pi jač" ; toda lic bošjimrl
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki i!J*ni gn pošlje poštni urad iz starega kra.ia*, priča vsakemu, da je denar poslati naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki <tc ji podali denar in ko ga mi dobimo sem, ga branimo za to, da se lahko vsak pošiljalcc sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek, Glavnica in Hranilne vloge $6,OOOfUOO.CO.
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
»»»»a........i..........................mm»........
tZ"ADAR potrebujete društvene po-trebačinc kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vie drugo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
Vae delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 J0llNST0WNt PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
temveč
ta hip zgodi nekaj silnega, nadvse mirai boš vsak trenotck ... brc/.	1900 BLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, ILLIONOIS.

Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P. 0. Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSE1
moderno ore jen *alun
H 460 6UNO IU .	KENOSHA. WIS.
Telefon
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1.00, K) ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $(>00, $1.000 ali $1.500 posmrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.



Ne igraj se z zdravjem!
Z,|ia\ je je ver \ redno ko bogastvo. Ako se fto(xiitiS dobro, nikar ne spri.vljaj v ae\ urnost svojega /dr«\ j« s tem, dn |>oskusnš raznovrstne alkoholne greiiriee, ki ne oidabe hhiiio krvi, marveč vee ali manj uni-.'nit jo kr\i.«' reli< e. Kri ie takoree reka, ki Ti dH je dragoceno življenje. Ona se pri teka po'arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni »■eliri in okrepruje vse telo. Istočasno odutranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi te^a se treba ugibati \ ^'K11! kar bi oslabijevalo in storilo nezmožne krvne celice. lMoiol" sMna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga ima jo, namreč: Ohranjevati ln varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne koduje. "Ono okrepčuje živčni »istem ln usposablja telo, da izvršuje svo e glavne namene", pravi dr. Armaiol (¿authier, <Man francoskega zavod«, v «tvojem predn\anju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo \ Parizu.
Tiincrlev Ameriški Elikslr iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane /.«IravniSke vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Po.ipesiiie prebavo, nkrepčnjc organe, jih oživlja in daje moč živcem.
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERV07.N08TI slabokrvnosti POMANJKANJU ENERGIJE 8PLOANISLABOSTI
BÊTTER TOBACCO MADE THEM FAMOUS *
I ro n sigurno. Odkloni krntkomalo fse poiiaredbe, ki žro samo denar!
načelo je, da iz.got«»vimo sie<!st\o, ki je dobro, ki pomaga -- in iia^a cena ostane — na i se'cene t varili, posebno \inn, še tako dvigajo —
\ e<iiii> i -1 « • : tl.iKi. PKI VSKH I »K * « i IHTI 11.
>»« * n n j i letni «"as pripelje sebo i raznovrstna nezaželjenr g<»ste, po s"li! n 11 .u at. 'i* m n itevralgljo. Ali ves, kako jih sprejeti? Najboljši i «Vu je d rabiš TRINF.R.1KV OMI.IZ. ,|(« i/vrstao y.<iraviIo, ako Te bol« viat, ako imnš otekline, ra/pokline itd. Cena îî.*> in fiOc, pri vseh «Ifli^itih, i «o pošti Jlf. in HO«'.
I \ « h boleznih, ki so spojene s kalijem, rabi Ttinerjevo zdravil«» n\ ka «-I.I l uiNI K's lOl tlH sKDATIVKi, cena in .*»«'«•, |k» pošti :'.*• in »Hlc.
JOS. TRINER
kemtk Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicao*. DI.